29. štev. Jescni^Ha 5traža. Priloga „Gorenjcu" štev. 24 z dne 16. junija 1906. II. leto. Nova železnica skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst. Dalje. Oglejmo si sedaj splošno situacijo nove železnice! Zračna daljava med Celovcem in Trstom iznaša 117 km, vlak pa bode moral prehiteti 188 km, torej 71 km več. Prema črta drži čez Lesce, Gladki vrh, potem ob meji med Koroško in Kranjsko (v bližini Cerkna) v Ajdovščino in naprej čez Sv. Danijel v Trst v smeri, nagnjeni od juga 23® proti zapadu. Proga pa gre od Celovca začetkoma skoraj v južni smeri do Drave, se obrne ob njej točno na zapad ter zavije pri vhodu v karavanški predor zopet na jug. Od južnega vhoda diži proga v skoraj jugovzhodni črti do postaje na Dobravi, odtod pa zopet v južni smeri do postojanke v Štengah v Bohinjski dolini. Tukaj se približuje najbolj gori omenjeni premi črti v Trst, a je vendar še kakih 5 km zapadno od nje. Odtod naprej do Podbrd se ponavljajo iste smeri kakor od Drave do Karavanškega predora. Od Podbrd dalje vodi že eznica v bolj ali manj jugovzhodni črti do postaje v Plavi v Soški dolini, kjer se oddaljuje najbolj od preme smeri, ki si jo predstavljamo lahko na vzhodu kakih 30 km daleč. Od Plave drži potem proti jugovzhodu do Sv. Danijela na Krasu, le pred Gorico se obrne v krajšem kosu še enkrat na jug. V Sv. Danijelu je proga na črti najkrajše daljave iz Celovca v Trst ter ostaja na njej vobče do tega mesta. V okviru teh glavnih smeri se vije železnica ob rekah in po dolinah, kakor ravno ukazuje svet, v manjših in večjih ovinkih. Najmanjši jim polumer iznaša 250 m; največ jih je takih s 300 m, le na malo krajih je bilo možno napraviti še daljše. Prvo število je najmanjša mera, ki je v navadi pri glavnih gorskih železnicah. Že ti polumeri so razven drugih okolnosti vzrok, da na takih progah največja hitrost brzovlakov ne prekaša 50—60 km na uro. Vzeti večje polumere, ne kaže, ker bi vobče morali neprimeroma več sveta odkopavati na gorskih ovinkih, manjše pa tudi ne, ker bi se potem težko vozilo. Da dobro razumemo tek proge, treba si je predočiti tudi vertikalni podolžni nje presek. Od Celovca, 141 m nad morjem, se vzdiguje železnica po preteku 8*8 km na postaji v Žihpolju (Maria Rain) na visočino 521 m. Strmina iznaša na tem kosu do 21 m na vsakih tisoč meti o v daljave. Potem se spušča navzdol s 25 7oo do Drave, 12-3 km daleč od Celovca. Tako se je zmogla sedlina v gričevju, ki loči Celovško plan od Dravske doline. Kjer je le mogoče, se ognejo napetosti in padca tirov na 25 "/co; toliko so izkazale izkušnje pri glavnih gorskih železnicah za ravno še pripravno. No, tudi na naši imamo na nekaterih krajih malo večjo napetost, namreč 27 7oo. Drugod pa so šli celo na 30 7oo kakor pri železnicah čez Arlberg in iz Trsta v Herpelje. Prevažanje težkih vlakov jim dela zato tam tudi dosti pi eglavic. Na takih krajih se znatno zmanjša hitrost vlakov navzgor in navzdol vozečih: pri prvih radi strmine, pri drugih radi varnosti vožnje. Reči smemo, da navaden brzo-vlak na napetosti 25®/oo ne sopiha navzgor z večjo hitrostjo nego 30 km na uro. — Takoj za Dravo se začenja proga vzdigovati ter doseže sredi Karavanškega predora najvišjo točko do Trsta sploh, namreč 637*5 m nad morjem, 36-1 km daleč od Celovca. Največja napetost, čeprav le na kratko, iznaša zopet 25 7oo; pri postaji v Bistrici v Rožni dolini se pa nahaja nasprotno celo vodoraven kos, dolg 2 Vi! km; prava posebnost v takem svetu. Predor sam pada od srede na sever s 3 Vooi "a jug s 6 7„o. Zadnji kot za predorom preteče proga, spustivši se na visočino 579 m, kjer dospe na postajo na Jesenicah, 43 km od Celovca. Dalje prih. Bopisi. Dovje. Pri nas se je začelo splošno zanimanje za prihodnje volitve, iz česar se da sklepati, da se bode bil hud boj med slovensko in nemčursko (tovarniško) stranko. Slovenski rodoljubi bodo morali pač biti marljivi, da se enkrat naši tovarni vzame tisti njeni veliki vpliv pri občinskem gospodarstvu, kateri je le njej v korist, a občanom in našemu narodu pa v škodo. Cementni Nemci pravijo, da ne bodo posegli v volilni boj; kdo jim pa to verjame? Na skrivnem pa že dobro agitirajo in zabavljajo čez slovensko stranko. Čudimo se le, da se naš sedanji župan pusti od teh puhoglavih Nemcev voditi, da zabrede potem v tako prijeten položaj. Volilni imenik mu dela sedaj velike preglavice, saj pa tudi lahko, kajti dobil je proti njemu nebroj ugovorov, kakor le ma-lokateri župan, kar mu pač ne služi v čast. Skrpucan je bil pa res ta volilni imenik že tako prefrigano, da bi si kaj takega malo-kedo postopil napraviti. Dovje. Kakor smo že poročali, je dobil naš župan Tonče mnogo pritožb proti umetno sestavljenemu volilnemu imeniku, katere so ga tako osupnile, da si ne ve pomagati iz zagate. Mislil je tako zagotoviti sebi in njegovi nemčurski sodrgi vsaj delno zmago, namreč v prvem in tretjem razredu, a opekel se je. Kajne, Tonče, da je res hudo, ako se ne strinjajo vsi volilci s tvojimi prebrihtnimi (?) mislimi. Naš župan gotovo sedaj premišljuje, kako bi mogel za-vleči volitve, da bi dalje županoval; znana mu je gotovo v § 17, 3 odstavek, značilna določba volilnega reda, ki pravi, da mora zaupna komisija v treh dneh razsoditi o vlo-žnih pritožbah; priznal je to sam, ker je do-tično komisijo pravočasno povabil k seji, a potem je pa sejo kar na mah odpovedal in sedaj vse miruje. Ker zopet ne skliče seje, so hudoniušneži mnenja, da bode župan na ta način pritožbe napravil neveljavne. Mi smo pa diuzi ga mnenja, in bodi iiio poklicali pristojno oblast na pomoč, katera bode županu Smoleju zapovedala, kaj ima storiti, in da nima pravice, svojelastno zavlačevati volitve. Mojstrana. Pretečeno nedeljo nas je počastila -(frla »Glasbena Matica« iz Ljubljane v mnogobpjni udeležbi svojih članov in častilcev z njenim izletom v naše pogorje in k slapu Peričnjku, dasiravno je bilo vreme za tak izlet dokaj neugodno. Pri prihodu vlaka na tukajšnjo postajo Dovje ob 7. uri zjutraj je počastila velika množica ljudstva z dvema gasilnima društvoma na čelu z viharnimi živio-klici izletnike, na kar so skupno odkorakali k službi božji na Dovje. Po dokončani maši, katero je daroval naš g. župnik Aljaž, so se podali izletniki k za-jutrku in potem k slapu Peričnik, Tega izleta se je udeležil tudi naš g. župnik Aljaž, in sicer na vozu skupno z gosp. društvenim pevovodjem Hubadom. Žalibog, da se jima je pripetila med vožnjo nesrtča, ker se je voz prevrnil, in je g. župnik pri padcu dobil na glavi male prakse, kar mu je onemogočilo nadaljni izlet k omenjenemu slapu in se je moral povrnili domov. Pri tej priliki ne moremo prezreti, da bi ne opozorili mero-dajne faktorje na okrajno potrebo, da se čimpreje preuredi cesta v prekrasno dolino Vrata, da bode poset iste omogočen tudi takim ljudem, kateri hrepenijo po izvrstnem planinskem zraku pod Triglavom — pa težko hodijo. Okrog poldneva povrnili so se izletniki zopet nazaj v Mojstrano, kjer je bil skupni obed v gostilni <Šmerc». Pri tem obedu je počastil izletnike zopet g. Aljaž z obvezano glavo, kar pač priča, kako je on vnet za glasbo in za povzdigo prometa s tujci. Po obedu je zapel zbor Glasbene Matice več krasnih pesmi v največjo zadovoljnost zbranega občinstva in žalibog, da nam je bil vžitek prekrasnega petja tako kratek. Spiemilo je družbo zopet mnogobrojno občinstvo in gasilni društvi na postajo, kjer nam je zbor zapel še par lepih pesmi, med njimi tudi «Hej Slovaru». Ko se je vlak začel pomikati, ni bilo burnih »živio® in «na zdar»-klicev ne konca ne kraja. Nam ostane ta poset slavne Glasbene Matice v trajnem spominu in jo prosimo, da kmalu zopet napravi v naš kraj tak skupni izlet — morda v Vrata dolino k Aljažovem domu — kajti s tem dela v procvit našega milega naroda, ker ljudstvo je tukaj še precej po-spano in potrebuje provzbuje. Morda tako tukajšnje prebivalstvo izprevidi, da je skrajni čas, da se prične tudi pri nas z ustanovitvijo prepotrebnih narodnih društev, v prvi vrsti pevskega zbora. JfoviSar. Volitev žapana na Jesenicali. Cesar ne bi bil pred kratkim še nihče verjel, se je zgodilo. Jesenice imajo župana. V nedeljo, 10. junija je bil izvoljen županom gosp. dr. Fran Kogej. Svetovalcem so izvoljeni gg: Anton Trevn, Anton Pongratz, Vilman Kristijan in slednjič krojač Gebulj kot repre-zentant klerikalnih Zabukovčevih podrepnikov. Volilni izid je bil naslednji: Navzoč je bil ves odbor raren našega odbornika g. Baloha. Dr. Fran Kogoj je dobil za župana 17 glasov, prejšnji župan Josip Klinar pa 11 glasov, 2 glasa sta bila razupljena. Volitev svetovalcev se" je vršila trikrat. Pri prvi volitvi so dobili Anton Trevn 20, Kristijan Vilman 28, Anton Pongratz 26, Anton Čebulj 19 glasov, Schrej 14. Jos. Klinar 7 i. t. d. Ker so le prvi trije dobili potrebno število glasov, se je volilo četrtega svetovalca vdrugič. Tudi druga volitev je bila brezuspešna. Šele pri ožji volitvi je zmagal Čebulj s 16 glasovi proti Schreyu, ki je dobil 15 glasov. Gebulj je namreč glasoval sam zase. Radi osebe krojača iČebulja bi S3 bila kmalu v5a pogajanja razbila, ker so si mislili naši možje, da bi bil vendar škandal, če bi se tak človek volil svetovalcem, ki baje od same šivankarske modrosti sliši travo rasti ter ima najzlobnejši jezik v občini. Slednjič pa smo dejali: krojač Čebulj naj tri leta dokazuje javnosti, na kako niskem duševnem stališču stoji jeseniška klerikalna klikica. Vobče pa moramo reči, da se je sedaj ugodilo obči želji, da imajo Jesenice izbornega župana ter pride občina vendar enkrat v redni tir. Tovarniška stranka pod vodstvom gospoda Antona Luckmanna je pokazala pri volitvi na prav takten način, da želi sprave in miru, kar moramo pohvalno omeniti. Zabukovec pa tvori s svoje čredo še vedno »opozicijo*. Poset „Glasbene Matice" na Jesenicali. Kakor nalašč, nas je posetila minulo nedeljo tudi »Glasbena Mat"ca», kar je splošno veselo razpoloženje še povečalo. Radi volitve župana večina naših mož ni mogla osebno pozdraviti Matičarjev, ki so bili zbrani v gostilni na «Pošti*. V hotelu g. Počivavška sta pozdravila ljubljanske goste gg. Maitti in A. Mencinger v imenu svobodomiselnega slovenskega delavstva. Na jeseniškem kolodvoru se je zopet enkrat po dolgem času razlegala «Hej Slovani* v tiho noč. Staremu Querchu in njegovi «kompaniji boUi» je srce pokalo tuge in žalosti ob navdušenih slovanskih glasovih. Za Jeseničane pa je bil lep in nepo-zabljiv dan. Prra nesreča na jeseniškem novem kolodvora se je pripetila dne 10. t. m. Železniški uslužbenec J. Smolej, ki je bil šele kratek čas v službi, je prišel vsled neprevidnosti med pufaije, ki so mu zmečkali prsi. Smolej je umrl potem čez par minut. Z Dovjega se nam piše: Naše županstvo dela jako dobro. Tako dosedaj še ni bilo nikdar v redu, kakor je ravno pod Smolejem, pravi prvi in največji nemčur, ki je študiral na Grmu nekaj let. Pri županstvu zategadel tako dobro deluje, ker imajo ondi razne dok-toije, tako n. pr. dr. Počasn, dr. Burja in dr. Hrup. Ti znajo vse postave in vedo vse paragrafe, samo to ni prav, ker jih vedo le čez druge, za se pa jih ne poznajo. Pri sestavljanju volilnega imenika so napravili tako napako, da so izpustili eno četrtino volilcev slovenske stranke, to pa samo radi tega, da bi pri volitvah zmagala nemčurska stranka. Star pregovor pravi, da je račun brez gostilničarja neveljaven. Najbolj originalen izmed vseh treh je dr. Hrup, o katerem se govori, da je najmodrejši mož daltč okrog in da se ga sliši kilometer daleč. S to zDamko vanvani Fellerjev rastlinski esenčoi fluid odstrani kašelj, hripavost, nervozaost, naduho, bolečine v vratu, prsih in čleaih, tradnost, slabost, vnetja, tež-koče v dihanju, vročinske p ijave, infl lenco zasliženje i. t. d., 12 malih ali 6 vehkih steklenic franko 5 K, 24 malih ali 12 velikih 8 K 60 vin. Naročajte pri £• V> FELLERJU v Stubioii Elzin trg št. 202, Hrvatsko. Hvalijo se tudi Fellerjeve odvajajoče rabarbara krogljiee z znamko «Elsa-Pillen», 6 škatlic franko 4 krone, 12 škatlic franko 7 K 60 vin. Pravega balzama ne dobite 1, ampak 2 ducata franko zi 5 K; izvrsten je pri tež-kočith v želodcu. Zagorski prsai in sirup za kašelj 2 steitlenici 5 K. Pravo norveško ribje olje 2 steklenici 48 C franko 5 K. 10 —7 krojaški mojster Radovljica št. 41 Jesenice ši> 20 priporoča cenjenemu obžiD stvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, nradnišiuli iml-fonn, salonskih, turistov-sklli in kolesarskili oblek in ogrin|al ter havelokOT. Vedno bo gata zaloga angl^kega, francoskega ir brnskega sukna. Naročila se izvržujejc po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se spregemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalisi v izdelovanju frakov in salonskih oblek Istotam se dobe tudi vsakovrstni dci-Biki in solBČniki najboljšega izdelka t«r se sprejeina,io tudi popravila, go-so Sktb vuln (oifo dinje je pofv*c7 cena H. 40 Najbolje za zoba OiDi/a r. v mn\ i K. ^viiki v Kraili Na]oen8|ša In najhitrejša vožnja v jlneriHo Je s parnlki jSeirernonenidkeg^a Iiloyda' iz Bremena v )few*y6rk s cesarskimi brzopamiki Kaiser Wilhelm n., Kronprinz Wilhelni, E^ser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska voinja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v loubljani edino le pri EDVARD TAVOAR-ju V Kolodvorskih nlloah št. 35 nasproti občeznane gostilne «Fri starem Ti61erju>. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila tofno in brezplačno. Postrežba poltena, reelna in solidna. Potnikom, namenjeinm v znpadne države kakor; Cktlorabo, Mexiko, Californija, Arizona, Utoh, W7aniiDg, Nevada, Oregoo in Wa9hin^o nudi naše dru^vo posebno ugodno in izvan-redoo oeno čez Galdeeton. OJbod na teg progi iz Br^neina enkrat mesečno. IVi se dobivujo pa tudi listki preko Baltimore in na vse oč«u : Ivana Sol-Kafeo ki ima na^jmanj tolšče v febi, je torej najluž« i>rf-barcn. ne provBroči^ n koli saprtoBti in je ob i iezn okuKu lEredco poceni Pristen SRino z itoeno:n iTftn Hoff __ in z levjo v»rj»tvvij<> Zavoji po /. Odgiivorai urednik Andruj Sever. Lastnina in Usek iv. Pr. Lauipreta v Kranju.