14. maj 1869. (Konec.) S kako strastjo in s kakim nasprotstvom je prejel mednarodni klerikalizem nove šolske zakone in kako je zoper nje ruval, še preden je bil zakon dobil najvišje potrjenje, svedočijo ti-le zgodovinski dogodki: Tedanji papež Py IX. se je izrazil v dopisu na tajni konsistorij dne 22. junija 1868 o tem zakonu sledeče: -Avstrijska ylada je izdala v istini vse obsodbe vredni zakon kakor državni temeljni zakon. Zaradi postare — namreč oktobrskega diploms, ki je postal temelj šol. zakonu — so zadobila popolno prostost vsa mneDJa in tisk; vsakemu državljanu tega ali onega veroizpovedovanja se dovoljuje, ustaDavljati učilnice in odgojevalnice; rsa reroizpovedanja so enaka in v državi pripoznana. Eakor bitro ssno zvedeli o tej nakani, smo hoteli izpregovoriti, toda mol.ali smo rajši v upanju, da bo država poslušala tehtne in prepri.evalne ugovore našib pre.astitih brator, aTstrijskLh škofov, in da bo po teb nasretih uravnala svoje ravnanje. Toda zaman je bilo naše upanje ..." In kon.no še izraža dopis slede.e: BV skrbi za cerkev, ki nam jo je izro.il Gospod, se oglašamo v tej družbi; s stališča naše apostolske avtoritete ne pripoznajo tega zakona ter ga p r e k 1 i n j a m o vobče kakor tudi v posamič vse, kar se bo na podlagi tega zakona storilo ali sploh ukreuilo v kvar cerkvenih pravic po avstrij.ki vladi oziroma po pndrejenih organib. Vsvesti si imenovane avtoritete obsojamo te zakone kakor tudi vse njegove posledice sedaj in v prihodnosti." — Zanimire so besede, ki jih je gOToril v gornjeavstrijskem deželnem zboru tedanji linški škof Eudigier dne 18. oktobra 1869 poTodom razprave o šolskem zakonu. Bekel je doslovno: „1.-1 sprecbe es gleich anfangs aus, weon dieser Gesetzentwurf tiber die Schulauf.icht in Oberčsterreich wirklich Gesetz werde, s e i es welcher Gesetzentwurf i m • m e r , entweder der von der Begierung vorgelegte oder der vom SchuIausschuB ttberreichte, so ware der Klerus čsterreichs nicht imstande, an der Ausfuhrung eines solchen Gesetzes, namentlich an den darin festgesetzten Schulraten teilzunehmen. Dieses Gesetz b i n d e t vor Gott u n d d e m Gew i s 8 e n nicbt. .. Gewifi ist es, daC das Staatsgesetz nieht die oberste Norm des menschlichen Handelns ist. Die oberste Norm des menschliehen Haudelns ist der Wille Gottes .. . Ist _Dglu_kliche_weise ein Staatsgesetz derart, daB es mit dieser obersten Norm des menschlicben Handelns offenbar n a e h d e r Lehre der Kirehe im Widerspn_ch ist, 80 bindet d a s Staat.gesetz nicht, so dafi, wenn ich mich nicht gegen Gott emporen will, i c h e i n e n solchen Staatsgeseti oicht einmal gehorcben d a r f. In kakor je bil že takrat šol. cakon trn r očeh internacionalnemu klerikalizmu, tako ga sovraži še dandanes. Zakaj klerikalizem dobro re, kako temeljito mu je ravno ta zakon prekrižal vse račune in kako nerarne nasprotnike je porodil novi šol. zakon v osebi naprednega ljud-kega u.itelja. — Tudi slovenski klerikalci so zapisali v svojem glasilu .Sloveneu" z dne 13. maja t. 1. sledeče, za njih duševno razpoloženje značilne besede: »Štiridesetletnico šolske postave obhajajo avstrijski svobodomiselci v presladki ginjenosti, pomešani s tibo žalostjo, ker je zdrara krščanska ljudska zavest v marsičem paralizirala njene r8vobodo__is.lneu določbe. Vzlic temu katoli.ani danes bolj kot kdaj čutijo, kako so po tej postavi prikrajšani iu kako se je po nji omejila veraka in vzgojna svoboda po duhu tistega liberalizma, ki je njegovo najvišje načelo: BWillst du nicht meiner Meinung sein — hau' icb dir den Schadel ein!" Liberalna šolska postava pa se je tudi za ljudske potrebe pokazala za nedostatno in zlasti kmečki stan nima od nje nobene koristi. Štiridesetletnico tega zakona obhaja katoliška Avstrija z za- vestjo, da je skrajni 6as, da se te določbe korenito reformirajo in modernizujejo." — Da bo pa to moderniziranje prikrojeno popolnoma po vzorcu sre.no prebite konkordatske dobe, je umevno. Vendar pa smo trdno uverjeni, da so to le pobožne želje. In v tem nas potrjuje velezna.ilna izjava profesorja Jodla, ki jo je izrekel ua slavnostnem zborovanju na Dunaju dne 14. maja, namreč: nWer das Obr an den Boden legt, der hort das Heranmar.chieren der Massen, die sich diesem Joche nicbt mehr beugen." * * * Pripoznati moramo, da učiteljstvo ne uživa vkljub tem in v istini lepim zakonom §e tistih pravic in tistih zaščit kakor vsak drug držarljan. Ako pogledamo le nekoliko t najnovejše dogodke avstrijskega u.iteljskega življenja, .idimo, da veljajo ravno za ljudskošolsko u.iteljstvo posebni zakoni, da trorimo ravno avstrijski ljudskošolski u.itelji posebno kasto ljudi, nekako t modernera smislu. Spominjamo se le imen najnovejšega datuma: učitelja V. Laubeja b, Nenkovic, učiteljice Zd. Kadefabkova, u.itelja L. Pelikana in nadučitelja Al. Konečnega. Kdor pregleduje avstrijski zakon in kdor študira te slu.aje, no, potem si labko naprari sodbo o avstrijski justici. A o tem prilično več! Eavnotako je ostal § 55. drž. šol. zakona iz 1. 1869., žal, le na papirju. In do danes se še ni našel ne mimster ne večja politiška stranka, ki bi kategorično zahtevala izpolnitev tega zakona. Sereda, največ krivo je temu \nedostatku t prvi vrsti učiteljstvo samo, ker je prvič preve. verjelo sladkim besedam posameznib politiških strank, drugič, ker se je premalo zanimalo za politiko in slednjič, ker je bilo preidealno — menda po izreku, da je oni človek najpopolnejši na svetu, ki najmanj potrebuje. V najnovejšem času se je obrnilo v mnogih krajih na bolje, a kakor politiški in gospodarski vremenik kaže, se izpremeni prejalislej povsod tako, da se uresniči zahteva § 55. Naposled moramo pri tej priliki opomnit: še sledečega. InternacionalDi klerikalizem, rideč, da ne more podjarmiti svobodomiselnega u.iteljstva pod sroje okrilje le s praznimi obljubami, je pričel z nasilstvom. Znane so dr. Luegerjeve besede, ki jib je izrekel, da dobi vse u.iteljstvo pod sroj plašč vkljub drž. šol. zakonu. In pri.ela se je gonja na podlagi zaanega dež. zakona dolenjearstrijskega proti naprednemu u.itelj.tvu. Najljubše sredstvo je bilo pač preteriranje. Toda slednjič je moral tudi V8.gan.ogo.ni Lueger retirirati in sedaj se vračajo rsi oni zapostavljeni učitelji v svoje pozicije in sam dr. Lueger je moral pripoznati, da je mogoče vigojiti dobro u.iteljstvp edino le na podlagi pravi.nosti in dobrega gmotnega stanja. Tudi pri nas se obetajo nekako taki .asi, kakor so bili svoj čas pod Luegerjein: protežiranje uskokov in neznačajev. Ne strašimo se tegal Par žrtev bo padlo, doživeli bomo ša precej prestopov k polnim koritom, a kakor se je po znanib žrtvab dne 20. septembra slovenski narod probudil iz sroje narodnostne Ietargije, tako se probudi tudi slorenski narod, da bo zaklieal tem tiranom: Do tn in ne dalje! In takrat zasije tudi nam s 1 o v e n 8 k e m u u č i t e 1 j 8 t v u lepša doba i n takrat bomo s1a v i 1 i dan narodnega rstajenja! /\