PoStnlna plačana i gotovini« V_ Leto IX., št. 38 („jutro» xviii., it. 2193) Ljubljana, ponedeljek 20. septembra 1937 Cena 1 Dir Upramistvo. Ljubljana, Knafljeva 6 — relefon st 3122. 3123, 3124, S? 8125. 3126. nseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul — Tet 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7, Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v lilši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »Življenje in svet" Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 6, Telefon St 8122, 3123. 3124. 8125 tal 8128. Ponedeljska Izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pofitl prejemana Din 4.-, po raznaSaJ* cih dostavljena Din 6.» mesečno. Maribor, Grajski trg St. 7. Telefon St 2440. Celje: StrossmayerJeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. ČEŠKOSLOVAŠKI NAROD SE PRIPRAVLJA NA POGREB Ves kulturni svet se pridružuje njegovi žalosti — Pretresljivi dokazi ljubezni in žalosti za prezidentom Osvoboditeljem Praga, 19. septembra, br. Tekom cele noči so se valile nepregledne množice proti gradu, da zadnjič pozdravijo pre-zidenta Osvoboditelja, ki leži na visokem katafalku v tako zvani Matjaževi dvorani. Mnogi, ki so sinoči že stali v vrsti doli v mestu, so prišli šele v jutranjih urah v žalno dvorano. Danes je bil naval, če je mogoče tako reči, še večji in izkušalo se je, da bi se mimohod dvojnih četverostopov mimo katafalka razvijal čim brže. Pristop v dvorano bo svoboden še do jutri ponoči. Število vencev, ki prispevajo, gre v mnoge tisoče. Praga je že danes polna, kakor še nikdar ni bila. Vlak za vlakom prihaja na razne kolodvore, in sipa vedno nove množice žalujočih državljanov. V vladnih krogih je nastala že skrb, kaj bo v torek. Češke radijske postaje od sinoči pozivajo prebivalstvo, da naj ne potuje v Prago, ker je mesto že prenapolnjeno. Prihajati so že tudi pričele delegacije tujih držav in narodov, ki se udeležijo pogreba. Ves kulturni svet bo spremljal največjega Evropca, kakor imenujejo Masaryka angleški listi, na njegovi zadnji poti. Poglavarji vseh velikih držav so že odredili svoja posebna odposlanstva. Zastopane bodo vlade in parlamenti vseh prijateljskih in zavezniških držav. Neštete kulturne in nacionalne organizacije iz slovanskega sveta, zlasti pa iz držav Male antante pošljejo svoje zastopnike. Kot prva je prispela v Prago delegacija mesta Pariza že v soboto z mestnim županom na čelu. Prezident ameriških Zedinjenih držav Roosevelt je določil posebno veliko častno zastopstvo. Sovjetska Rusija bo zastopana s posebno delegacijo, kateri na čelu je pariški ruski veleposlanik Surič. Angleška, francoska, italijanska, rumunska, jugoslovenska vlada in vlade vseh ostalih balkanskih držav ter severnih narodov so že naznanile svoja zastopstva. Jugoslavijo bodo na pogrebu reprezentirali ministrski predsednik dr. Stojadinovič, predsednik senata dr. Ma-žuranič in predsednik narodne skupščine Čirič. V vseh čeških občinah bo na dan pogreba skupno žalovanje, in se bodo vse korporacije, društva in zastopstva ob uri pogreba zbrale, da v duhu spremljajo prežidenta Osvoboditelja na njegovi zadnji poti. Podrobnosti za pogreb so sedaj že določene. Sprevod se bo pričel premikati z Grada v torek ob 10. dopoldne. Šel bo doli v mesto čez Manesov most mimo parlamenta po Pariški ulici, mimo stare Radnice in po Ulici Karoline Svetle na Masarykovo nabrežje in bo od tam krenil po' Narodni Tridi, Ulici 28. oktobra čez Vaclavsko namestje in po Hoover-jevi ulici na Wilsonov kolodvor. V sprevodu bodo sodelovali razen oficielnih delegacij iz inozemstva le člani vlade, vojska, legionarji in Sokoli. Vse druge korporacije bodo tvorile v nekaterih za to odrejenih ulicah špalir. Dosedaj se je priglasilo že skoraj pol milijona udeležencev za ta špalir. Ostale ulice bodo rezervirane za občinstvo. Vendar je že sedaj, da velik del naroda sprevoda ne bo mogel videti, temveč da mu bo moral prisostvovati po stranskih ulicah. Wilsonov kolodvor bo po svojem glavnem delu rezerviran v torek za žalni kondukt. Kolodvor je ves v črnini. Mogočni črni baldahini so razpeti po njegovih ogromnih dvoranah in zunaj nad peronom. Tudi samo mesto je v teku včerajšnjega in današnjega dneva zadobilo globoko turoben izgled. Mnoge hiše so v svojih frontah prevlečene s črnino. Ogromne črne dekoracije krasijo portale palač, okna hiš in izložbe velikih trgovin. Po ulicah se prerivajo nepregledne množice. Promet se le s težavo vzdržuje. Tramvaj in avtobusne linije vozijo noč in dan. Vsi lokali so vso noč odprti. V nobenem hotelu in nobeni gostilni ni več nobenega prostora. Danes je prispela v Prago delegacija Jugosl o venskega Sokolstva s prvim pod-starešino Engelbertom Ganglom. Bili so na kolodvoru svečano sprejeti in so se tekom dopoldneva poklonili pred krsto Prezidenta Osvoboditelja, h kateri so položili krasen venec Jugoslovenskega Sokolstva. Jutri prispejo še nadaljnji oddelki jugoslovenskega Sokolstva, ki bodo s svojimi češkimi brati sodelovali v žalnem sprevodu. Pogrebne svečanosti bodo oddajale poleg češkoslovaških radijskih stanic tudi mnoge inozemske radijske postaje, med drugimi francoske, angleške, amerikan-ske, ruske, rumunske, avstrijske in menda tudi jugoslovenske. Svečanosti bo mogoče zasledovati tudi na kratkovalovni emisiji na valovni dolžini 25.34 metra. V češkoslovaški javnosti je napravilo globok vtis dejstvo, da jugoslovenski narod tako iskreno žaluje ob krsti velikega Masaryka in ne le sočustvuje s češkoslovaškim narodom, temveč občuti Masarykovo smrt tudi kot svojo težko izgubo. Zlasti se mnogo opaža tudi globoka žalost, ki je zajela Ljubljano in poročila poudarjajo, kako je Ljubljana vsa v črnih zastavah. Številne žalne manifestacije, ki so se v Jugoslaviji vršile in se še vršijo, se sprejemajo kot dokazi iskrenega bratstva. Število so-žalnih telegramov, ki je prispelo iz Jugoslavije, gre v tisoče. Žalne svečanosti v naših šolah Beograd, 19. septembra AA. Da bi mogla celokupna jugoslovenska šolska mladina do stojno izkazati čast preminulemu predsedniku Tomažu Masaryku, je prosvetni minister odredil za vse šole v državi, naj se na dan pogreba predsednika \lasaryka, 21. t. m. pouk ne vrši, pač pa naj se ta dan vrše predavanja o življenju in delovanju predsednika Masarvka. V državnih gledališčih na dan pogreba ne bo predstav. . Japonska ofenziva pri Pekingu zaustavljena Z velikimi žrtvami se je Kitajcem posrečilo onemogočiti Japoncem nadaljnje prodiranje - Vojska se zbira .. • Dolenjska Je postala prava vojna etapa — Prebivalstvo navdušeno pozdravlja našo narodno vojsko Novo mesto, 20. septembra Dolenjska prestolnica je čez noč oživela in se pretvorila v glavno etapo naše vojske, ki se zbira na fronti. V Novem mestu še ne pomnijo takega vrvenja, kakor ga doživljamo te dni. Neprestano prihajajo novi oddelki in novi transporti, ki odhajajo nato iz Novega mesta na svoje določene postojanke. Ljudstvo našo voisko povsod navdušeno in prisrčno pozdravlja. Novo mesto je priredilo impozanten spre jem poveljniku severne armade generalu Panteliju Jurišiču, ki se je nastanil s svojim štabom v Novem mestu. Posebno pozornost so pri prebivalstvu zbudili strumni planinci in -kolesarji, ki so z godbo na če-Ju prišli viNovo mesto ter v vzornem re-• «Tdu defiliran pred generalom Jurišičem, ki jim je izrazil svoje priznanje s pozdravom: iA'rlo dohro, junaci! Od blizu in daleč so danes prihajali ljudje v Novo mesto ogledovat in občudovat našo narodno vojsko. Posebno zanimanje vzbuja zlasti vzorno urejeno proviantno skladišče severne armade v Šmihelu ter vodne naprave na Gorjancih. London, 19. septembra, d. Iz Pejpinga poročajo, da se je velika japonska ofenziva južno od nekdanje kitajske prestolnice po 4 dneh strašnih borb zaključila z uspehom. Kitajske čete, ki so se razvrstile vzdolž železniške proge Pejping-Hankov, in ki so tam vztrajale cele tri tedne ter odbijale japonske napade, so bile sedaj prisiljene umakniti se proti jugu. Na šanghajski fronti je bilo včeraj kitajsko topništvo zelo aktivno in je bombardiralo vse japonske postojanke od Vu-sunga do Čapeja. Razdejalo je več japonskih skladišč in utrdb. Pri tem obstreljevanju so sodelovala nekaj časa tudi kitajska letala. V severni Kitajski pa je imela kitajska vojska južno od Pekinga velike izgube, ker ni bila kos tehnično mnogo bolje opremljenim japonskim silam. Šanghaj, 18. septembra. AA. (Havas) Tiskovni predstavnik japonskega vrhovnega poveljstva je sporočil vojaškim poročevalcem, da so japonske čete vnovič zavzele Lotien. Kitajce so potisnile proti jugovzhodu in so zdaj 2 km od velike ceste iz Lotiena v Tahang. Japonci so zavzeli tudi utrjeno vas Jangmuciau, so se pa morali umakniti pred napadom številčno premočnih kitajskih oddelkov. Japonskim oddelkom hite na pomoč nove čete. Akcija kitajskega letalstva Šanghaj, 19. septembra. Kitajska letala so včeraj popoldne napadla več šanghaj-skih mestnih okrajev, ki so v rokah Japoncev. Posebej so napadla tudi japonsko admiralsko ladjo Idzumo, ki pa ni bila zadeta. Kitajske bombe so povzročile požar tudi v neposredni bližini japonskega generalnega konzulata v severno zapadnem delu mednarodne koncesije. Kitajska letala so včeraj bombardirala zlasti tudi japonske postojanke v Jang-cepuju. Tam je nastalo več požarov. Goreti je pričelo nekaj japonskih, pa tudi angleških poslopij. Večje število ljudi je bilo ubitih. Vobče zatrjujejo, da je treba pripisati te akcije kitajskih letal predvsem posebni okoliščini. Včeraj je bila namreč obletnica incidentov pi-i Mukdenu in poveljstvo kitajskega letalstva je hotelo z včerajšnjo akcijo demantirati japonske trditve, da so kitajske letalske sile že uničene. Kitajska letala so sinoči z uspehom bombardirala tudi japonske vojne ladje pri Vangpuju in japonske utrdbe v Jangcepu-ju. Tudi drugi nočni poleti so se obnesli. »Radovedni potnik" Tokio, 19. septembra. Bivši predsednik upravnega odbora nemške narodne banke in nekdanji nemški poslanik v \Vashingto-nu Hans Luther je v petek prispel v Hong-kong. Izvedelo se je, da namerava ustaviti se v vzhodnem delu Kitajske, in nato iti tudi v Tokio. Tukajšnji gospodarski in politični krogi zatrjujejo, da ni prišel na Daljni vzhod le kot radovedni potnik. Nemški krogi pa zatrjujejo, da njegovo potovanje po Daljnem vzhodu nikakor ni političnega značaja. Kitajska intervencija v Ameriki Washington, >19. septembra. Plrezidenit Roosevelt je danes dopoldne sprejel kitajskega poslanika Vanga. 0 tem razgovoru ni bil objavljeno nikako uradno poročilo, dobro poučeni krogi pa trdijo, da je Vang interveniral zaradi prepovedi izvoza orožja in streliva iz Zedinjenih držav na Kitajsko. Vang je poskusil prežidentu Rooseveltu pojasniti stališče svoje vlade glade na izjavo, ki jo je dobila od državnega tajnika za zunanje zadeve Hulla. Kitajski diplomatski krogi v Washingtonu so po tem sestanku izjavljali, da poslanik Vang nikakor ni protestiral pri Rooseveltu, nego mu tolmačil le veliko razočaranje, ki je nastalo na Kitajskem spričo ameriške prepovedi. Državni tajnik Hull je bil po tem sestanku nemudoma pozvan k Rooseveltu. Tudi o tem sestanku niso objavili nikakega posebnega poročila, vendar ie bilo vsem jasno, da se je nanašal na položaj na Daljnem vzhodu. Na Španskem nič novega Madrid, 19. septembra. AA. Na front1' pri Madridu je včeraj in danes vladal v glavnem mir. Le na Guadalajari so se republikanci in uporniki nekoliko obstreljevali. Santander, 19. septembra. AA. Oddelki republikanske vojske so uničil: premogovnik pri Sv. Luciji v as turški pokrajini, kateremu se je nacionalistična vojska že zelo približala. Nato so se umaknili iz tega kraja. Valencija, 19. septembra. AA. Ministrstvo za narodno obrambo je sinoči okrog 22. ure objavilo komunike, da je 30 milj daleč od Barcelone prišlo do spopadu mtd uporniško križarko Canaries in trem; republikanskimi rušile i. Borba je trajala celo uro. Rušilci so ostali nepoškodovani in so od-pluli dalje, da izvršijo svojo nalogo, k; jim je bila naložena. London, 19. septembra. (Reuter) Sinoči se je v Neaplju vkrcalo za Tripolis 231 italijanskih častnikov in 2791 podčastnikov in vojakov, da bi pcwnnoždl: italijansko gar-nizijo v Libiji. Tudi v italijansko vzhodno Afriko odpotuje nocoj več oudelkov. Po francoskih informacijah so te čete določene za Španijo na pomoč generalu Francu. Roosevelt se je Nemcem hudo zameril Berlin, 19. septembra. O priliki 1501etui-ce ameriške ustave je imel predsednik Roosevelt v Washingtonu govor, ki je zbudil v nemških narodnosocialističnih krogih veliko pozornost. Listi so sedaj pričeli reagirati na posamezne Rooseveltove izjave. Uradno glasilo narodno-socialisrtične stranke »Volkischer Beobachter« obtožuje predsednika Roosevelta celo, da je imel naravnost namen z demagoskimi in napram narodnemu socializmu sovražnimi izjavami poveča- ti nasprotstva med posameznimi silami in poslabšati položaj, ki je že sam po sebi dovolj resen. Nemški narod se že nekaj časa zelo čudi ameriškemu prezidentu, ki se očividno nič ne ozira na prejšnje ameriške predsednike, ki eo vedno znova in ob vsaki priliki zavzemali čim bolj zmerno stališče glede vseh mednarodno političnih vprašanj. Predvsem pa baš Roosevelt nikakor nima pravice kritizirati kakršnihkoli diktatorskih ukrapov v drugih državah. »čiščenje" v Rusiji se še nadaljuje Praga, 19. septembra. AA. Iz Moskve poročajo, da bo ga. Arosed, žena b:všega ruskega poslanika v Pragi, ki je že nekaj časa v zaporu, bržkone obsojena na smrt, ker je baje sodelovala v pokretu Trockega. Arosed je češkega rodu. Poljski listi mnogo poročajo o sodnih razpravah, ki so se vršile zadnje dni po raznih ruskih krajih, posebno pa v Ukrajini, Beli Rusij\ Hareliji, Mongoliji in Geor-giji proti skupinam komunistov, ki so bili obtoženi separatističnega delovanja. V Ka-Ijuskinu, glavnem mestu aizovske republike ob Črnem morju, so prišli pred sodišče tajnik tamkajšmje organizacije komunistične stranke, predsednik njenega izvršnega odbora in še nekateri drugi, ki so jih obtožili raznih terorističnih :'n sabotažnih dejanj, kakor tudi priprav za upor rdeče vojske v primeru kakšne vojne. Vse so obsodili na smrt. Slični procesi so tudi po drugih večjih mesti. V Črnomelj je snoči prispel glavni poveljnik manevrov armijski general in predsednik vojnega sveta Milivoje Milovanovi6 s svojim štabom, kateremu načeluje pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba ddvizijski general Ilija Brašič. Prebivalstvo je prireiilo vojaškim dostojanstvenikom pri srčen sprejem. Sokoli v kroju, gasilci, žen-stvo v narodnih nošah in na tisoče ljudi se je zbralo k pozdravu na. kolodvoru, nakar so jih v sprevodu 7. godi*) na čelu spremeli v mesto. Občinstvo je prirejalo vojski in njenemu vrhovnemu poveljniku Nj. Vel. kralju navdušene ovacije Po vaseh na Dolenjskem in po Belokra-jini eo posta.vili mlaje in slavoloke s pozdravnimi napfci: živela naša jugoslovenska vojska! PreMvalstvo gre vojakom povsod na roko in jim na vse načine izkazuje svoje simpatije. Tudi najrevnejši pomagajo, kakor morejo in znajo. V Bršljinu se je nastanila vozanska divizija, jutri pa pričakujejo prihod konjeniške brigade. V torek je napovedan prihod inozemskih vojaških odposlancev, ki bodo nastanjeni v Dolenjskih Toplicah. Nemški avtomobilisti prispeli na Bled Na Podkorenskem sedlu so Jih pozdravili zastopniki Avtomobilskega kluba — Danes dopoldne pridejo v Ljubljano — Pozdravni večer na Bledu Bled, 20. septembra. Ob skrajno neugodnem vremenu, med dežjem in snegom, so se po težavni poti preko Podkorenskega sedla nocoj ob 7. pripeljali na Bled prominentni nemški avto-mobil:sti pod vodstvom svojega vrhovnega voditelja generala Adolfa Hiinleina. Skupno je. prispelo 36 avtomobilov z 90 izletniku Med njimi so odlični zastopniki •nemške avtomobilske industrije, kakor Mohnberger, Lang sn Guillone, predstavniki nemškega vojnega in letalskega ministrstva, mimisterialni svetnik Bayer, Ehren-berg polkovnik Kreuzlin, podpo&ovnika Brandenberg in Bergman. Prispeli ao tudi odličn: predstavniki nemškega plemstva, med njimi knez vom Urach, grofa Base-wicz in grof Sandizel ter mnogi drugi od-1 k:raki. Nastanili so se v hotelu »Toplice«. Zastopniki ljubljanskega Avtomobilskega kluba z dr. Bogdanom Zužekom na čelu so pozdravni goste na meji ter jih spremili na Bled. Nocoj je bil v slavnostni dvorani hotela »Toplice« na čast nemškim gostom banket. V imenu avtomobilskega kluba Jugoslavije je goste pozdravil predsednik g. Avgust Praiprofcnik, ki je v svo- jem govoru naglasil prijateljske odnošaje med nemškim: in jugoslovenskimi avtomo-bilisti. To je že peti veliki izlet nemških avtomobilistov v Jugoslavijo. Svoj govor je končal z napitnico Nemčiji in njenemu vod:telju Adolfu Hitlerju, godba pa je zasvirala nemško himno. Za sprejem in pozdrav se je v daljšem govoru zahvalil general Hiinlein, ki je izrazil svoje veselje, da so prišli v državo, s katero vzdržuje vodja Hitler prijateljske zveze. Niso prišli občudovati samo lepoto Jugoslavije ;n njenih zgodovinskih mest, marveč predvsem za to, da izmenjajo misli o poglobitvi gospodarskih in športnih odnošajev med obema narodoma. Zaključil je svoj govor z željo, naj bi tudi jugoslovenski avtomobilisti čfc»prej posetfli novo Nemčijo. Napil je na srečo Jugoslavije in njenega kralja, goo^>a pa je zaigrala jugoslovensko narodno himno. V prijar teljskem razpoloženju so ostali gostje v družbi domačinov do blizu polnoči. Prenočfli bodo na Bledu, jutri dopoldne ob 9. pa se otfpeljejo v Ljubljano. Po kosilu pri Mikliču bodo nadaljevali svojo pot-po Jugoslaviji Mussolini — Hitler Velike priprave za sprejem predsednika italijanske vlade v Nemčiji — Ideološka povezanost obeh držav Berlin, 19. septembra, b. Točen program Mussolinijevega obiska v Nemčiji še vedno ni objavljen ter so znani le splošni podatki o njegovem bivanju v Nemčiji. Gotovo je, da bo Mussolini takoj po svojem obisku pri Hitlerju prisostvoval velikim jesenskim manevrom nemške armade na Meklenburškem. Pri kancelarju bo velika večerja z recepcijo, v Berlinu velika parada vojaštva, položitev venca na spomenik padlim nacističnim bojevnikom ter Neznanemu vojaku in končno velika prireditev v stadionu. Pri tej priliki bosta Mussolini in Hitler drug za drugim nagovorila člane berlinske fašistične organizacije ter člane narodno socialistične stranke. V uradnih krogih — in tudi v listih — iz-rečno poudarjajo, da Mussolini to pot ne prihaja v Nemčijo kot šef italijanske vlade, temveč kot vodja italijanskega fašizma, ki obišče vodjo nemškega nacizma, da se s tem še bolj poudari ideološka povezanost obeh režimov. V ostalem je časopisje glede pomena obiska in glede razgovorov, ki se bodo vršili ob Mussolinijevem obisku, precej rezervirano in piše namesto o tem o velikih tehničnih pripravah, ki posebno v Berlinu presegajo vse, kar se je do sedaj podobnega priredilo. Vsi listi izražajo v številkah pompoznost priprav. Tako pišejo, da bo znana ulica »Unter den Linden« sedemkrat bolj razsvetljena kakor je običajno, vsi obcestni stebri bodo okrašeni s pozlačenimi orli, visokimi do tri metre. Za okrasitev mesta z zastavami bo uporabljenih okoli 40.000 kv. metrov blaga. Za okras mesta je mestna uprava najela veliko število zasebnih tovornih avtomobilov, ki prevažajo najrazličnejše blago na kraje, Kjer bo uporabljeno. Berlin še ni doživel tako slavnostnega sprejema tujega državnika. Odlikovanje Neuratha Berlin, 19. septembra AA. Vodja države in kancelar Hitler je imenoval nemškega zunanjega ministra Neuratha za častnega šefa skupine zaščitnih oddelkov. Kakor zna no, je minister Neurath poleg dveh drugih ministrov v januarju od Hitlerja prejel častni znak narodno-socialisrtične stranke, ker dotlej še ni bil njen član. Sneg v Franciji Pariz, 19. septembra AA. Velik val mraza je vdrl v severno Francijo. Vihar je napravil v pariški okolici veliko škodo. Pomorska plovba po Rokavskem prelivu in vzhodnem Atlantskem oceanu je postala zelo težavna. V Loreni in Vogezih je zapadel sneg. Vojaška moč Francije Pariz, 19. septembra, b. Včeraj so bili zaključeni letošnji jesenski manevri francoske armade. Ob tej priliki je imel vojni minister Daladier predavanje, v katerem je na osnovi novih izkušenj izjavil, da ima danes Francija vsa sredstva, e katerimi lahko z lastno močjo brani svojo svobodo in svoje interese, o čemer se je prepričal tudi angleški vojni minister, ki je ponovno izrazil svoje zadovoljstvo in pohvalo nad opremljenostjo in sposobnostjo francoske armade. Dokler bosta Anglija in Francija združeni in trdno odločeni, da ee postavita po robu slehernemu napadu, bo mir na sve- tu ohranjen. Nj boljšega jamstva za mir kakor odločno in vsestransko sodelovanje obeh velikih zapadnih demokracij. Nemiri v Budimpešti zahtevan 14 žrtev Budimpešta, 19. septembra, b. Skrajno desničarsko usmerjeni elementi, ki javno simpatizirajo z nemškim narodnim socializmom, kateri razvija tudi na Madžarskem telo veliko propagando, so priredili včeraj javne manifestacije, pri katerih je prišlo do večjih spopadov. Prišlo je tudi do etrelja-padom 14 oseb ubitih, » Vatikanski protest v Berlinu London, 19. septembra, b. Rimski poročevalec »Dayli Telegrapha« doznava, da je državni tajnik v Vatikanu kardinal Pacelli dal berlinskemu diplomatskemu zastopstvu svete stolice navodila, naj v zunanje nj ministrstvu protestira proti novejšim izpadom semak^a časopisja proti katoliška cerkvi, »JUTRO« ponedeljska Izdaj« S Ponedeljek 20. DC 1937. Tavčar je dobil prvi spomenik Odkritju spomenika pred rojstno hišo Je kljub slabemu vremenu prisostvovala velika množica ljudi Poljane 19. septembra. K\jub zelo slabemu vremenu se je današnja slavnost odkritja tega prvega spomenika dr. Ivanu Tavčarju izvršila po programu in ob veliki udeležbi domačinov iz vse Poljanske doline in gostov od drugod. Zelo častno je bila zastopana Ljubljana s predstavniki raznih društev, ki so položili ob spomenik lepe vence. Slovesnost se je začela pred 9. uro s poklonitvijo ob njegovi grobnici na Visokem. Tu se je zbrala velika množica tujih gostov in domačinov in šolska mladina z učiteljstvom iz Poljan, šolski upravitelj g. Janko Kokalj je imel lep nagovor po Tavčarjevih delih »Cvetje v jeseni« in »Visoški kroniki«, posveten spominu pokojnega Tavčarja, šolska mladina mu je zapela »Moj dom« in »Na grobu«, nato pa mu je položila na grob velik šopek in še vsak otrok svoj šopek. Ob 10. je imel župnik in pdsatelj g. Fran Finžgar cerkvi primeren govor o ljubezni in pravici, v katerega je vpletel tudi Tavčarja, češ da je bil pravičen in ubožcem velik dobrotnik. Pred rojstno hišo se je kljub velikemu nalivu zbraila množica Tavčarjevih častilcev. Tu je pozdravil navzočne domači župan g. Ivam Debeljak. škofjeloška godba je zaigrala in pevci so zapeli »Slovenec pem«. Zatem je govoril predsednik Slo- venske Matice g. dr. Lončar, ki je karak-teriziral Tavčarja kot politika in literata. Slavnostni govor je imel profesor dr. Anton Slodnjak in podal sliko o Tavčarju kot človeku, rodoljubu, politiku in pisatelju. Ko je s spomenika padla zavesa, bo pevci zapeli »Bodi zdrava domovina« in domači župan je vzel spomenik v občinsko vairstvo. Na njegove zaključne besede je zaigrala godba državno himno. Med polaganjem vencev so imeli krajše govore ljubljanski podžupan g. dr. Raivni-har, podpredsednik Ljubljanske kreditne banke g. Jelačin in vseučdliški profesor g. dr. Dolenec Metod za društvo »Pravnik.« Popoldne so se poklonili pokojniku Sokoli s prapori, in sicer Ljubljanski Sokol, foa>-terega dolgoletni starosta je bil pokojnik do konca svojega življenja, potem društvo iz škofje Loke, Zirov in Poljanske doline. Pred spomenikom se je oddolžil s krajšim spominskim govorom starešina Kaj-zel. Tudi Sokoli so položili pred spomenik lepe vence. S Sokoli so prispeli še zastopniki drugih narodnih diuštev in korpo-racij z venci. V imenu Narodne tiskarne in našega časopisja je položil krasen venec na spomenik g. Rasto Pustoslemšek. Nazaj grede so ti obiskali še njegovo grobnico na Visokem. Obmejni Maribor se je poklonil Masaryku Maribor, 19. septembra. Obmejni Maribor se je dostojno poklonil spominu velikega prezidenta Osvoboditelja T. G. Masarvka. Nacionalno zavedna javnost se je v velikem številu odzvala vabilu tukajšnje Jugoslovensko-češkoslovaške lige, meddruštvenega odbora sokolskih društev in Češkega kluba k pietetn5. žalni svečanosti za velikim pokojnikom v Narodnem domu. Za to žalno prireditev je bil ves oder. na katerem je bila Masaryko-va slika, odet v črnino. Med črnino so bile češkoslovaške in jugoslovenske trobojnice. Voja?ko oblastvo je zastopal na prireditvi podpolkovnik Stojkovič, mestno občino župan g. dr. Juvan, državno tožilstvo prvi državni tožilec g. dr. Zorjan in policijsko predstojništvo g. dr. Trstenjak. Navzočna sta bila tudi narodni poslanec g. dr. Jančič in za starokatoliško cerkev župnik g. Še-gula. Zastopniki Sokolstva so prispeli k žalni svečanosti v slavnostnih krojih in s prapori. Po uvodni žalni koračnici, ki jo je odigrala vojaška godba pod vodstvom dirigenta kapetana g. J;raneka, je izpregovoril predsednik Jugoslovensko-češkoslovaške lige, g. dr. Kukovec in naglašal, da je bilo Masarykovo življenje posvečeno le 6reči bratskega češkoslovaškega naroda. Mrtvemu Masaryku se v žalosti klanja ves svet in zlasti Jugoslavija, saj je bil veliki pokojnik vedno zvest prijatelj našega naroda in duhovni tvorec Male antante. Po končanem govoru je bil dvominutni molk v počastitev spomina T. G. Masarvka. Sledila je recitacija učitelja tukajšnje češke šole g. Drlyja. Zatem je govoril predsednik Češkega kluba g. Bureš. Izvajal je med drugim: »Naš prezident počiva na mrtvaškem odru na Hradčanih. Vsa Praga in ves narod plakata za svojim velikim sinom. Vse njegovo delo in življenje je slonelo na pravici in resnici, ki je osnova svobodne in samostojne češkoslovaške republike. Ob njegovem mrtvaškem odru se manifestira bratska složnost vsega češkoslovaškega naroda, ki bo vztrajno ;n žilavo nadaljeval smernice Masarykovega učenja. Mariborski Čehoslovaki pošiljamo v globoki tugi svoj poslednji pozdrav svojemu velikemu prezidentu Osvoboditelju T. G. Masary-ku.« Ko so naši vrli Jadranovci pod vodstvom svojega dirigenta profesorja Vrabca odpeli pretresljivo žalostinko »Umrl je mož«, je povzel besedo starosta Sokola Matice br. dr. Fomazarič in v imenu obmejnega Sokolstva naglašal. da žaluje za velikim pokojnikom predvsem Sokolstvo, saj je veliki prezident Osvoboditelj izšel iz sokolskih vrst in je kot Sokol posvetil vse svoje sile moralnemu ;n fizičnemu razvoju češkoslovaškega naroda. Samega sebe je vzgojil za učitelja svojega naroda in je vse svoje življenje deloval za osvobojenje svojega naroda v smislu vzvišenih idealov svojega prednika dr. Tyrša Masaryk je bil največji borec za svobodo duha. Boril se ni samo za pravico svojega naroda, amipak tudi za pravice in svoboščine jugosloven-skega naroda Sledil je krepak poslednji »Nazdar« iz grl množice, ki je stoje počastila tvorca češkoslovaške republike. Jadranovci so zatem še odoeli »Teče voda, teče« in je sledila še ljubka recitacija malega Ivčeta Pregrada s poklonom duhu velikega pokojnika. Zatem se je s češkoslovaško in jugoslovensko himno zaključila lepa žalna svečanost. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 19. septembra. Rdeči križ je današnjo nedeljo izbral za glavni delovni dan svojega letošnjega tedna, posvečenega propagandi križarske ideje in zbiranju prostovoljnih prispevkov sa pomoč, ki jo njegova organizacija deli vsako zimo najbednejšim izmed bednih. Zbiranje po ljubljanskih ulicah se je v manjšem obsegu pričelo že včeraj, a neprestano deževje je skorajda obrezuspe-žilo samaritansiko delo. še manj uspeha je mogla zbirka dosečd današnji dan, ko je ves dopoldan skoraj nepretrgoma lilo in je promet, kakršnega ima Ljubljana Biceir ob nedeljah, skoraj povsem izostal. A če je moral biti zaradi nenaklonjenosti neba začetefk slab, na; bi se srca in roke toiiko raaodairneje odpirale, ko bodo nabiralci Rdečega krL.a trkali nanje prihodnje dni! Vode rasejo Zavoljo neprestanega deževja se Ljubljana že pogreza v megleno dremavico, ki jo vsako leto zajema prve jesenske dni. Narasle vode v mestu in v okolici polagoma začenjajo škoditi polju in prometnem napravam. Kakor nam poročajo, je v viškom predmestju zaradi rastočega vodovja Jci ga prinašajo hudourniki iz Polho-grajskih dolomitov. Gradaščica že začela prestorvati bregove, prav tako je v Mostah Ljubljanica na nižjih mestih pričela poplavljati travnike in njive. Zaradi ogromne množine dežia, ki st je zadnje dni izlil po Gorenjskem, je tudi Sava narasla, da ponekod že ograža bregove in prehode. Tako so iz Dola pod Zalogom davi naprosili ljubljansko glavno pošto, naj usmeri pošiljke za naselja na levem bregu Save preko Domžal, ker je promet preko moštu pri Sv. Jakobu za zdaj nemogoč. Masaryku v spomin V splošnem pa je Ljubljana deževno, žalostno nedeljo prebila v znamenju spomina na smrt velikega prezidenta Osvoboditelja dr. T. G. Masaryka. Mesto se je tedni do kraja zavilo v črnino. Kakor ob drugih podobnih prilikah, so nekateri trgovci v središču tudi tokrat prišli na misel, da najlepša izmed izložbenih oken posvetijo misli na velikega moža in z okusnimi, intimnimi aranžmani opozarjajo mimoidoče na ijegovo življenjsko delo. Tako je Tiskovna zadruga v Selen burgovi ulici razstavila velik portret prezidenta — Osvoboditelja, umetniško delo akad. slikarja Frana Tratnika, ovit s črnim floram, itn s šopkoma domačega £vgt;jft okrog slike pa so zbrana najpomembnejša Ma-sarykova dela v izvirniku. Pa tudi sosednja okna so urejena deloma Masaryku za spomin. Med drugim je razstavljeno tudi veliko njegovo delo iz najnovejše politične in družabne zgodovine, »Svetovna revolucija« v slovenskem prevodu. Pri Bonaču je praiv lep spominski kotiček uredila Ju-goslovensko-češkoslovaška liga. Tu je poleg velikega prezidentovega portreta razstavljena tudi fotografija, ko so bild predstavniki naših JčL v družbi predsednika Češkoslovaško-jugoslovenske lige, sedanjega praškega primatorja dr. Zenkla, na obisku pri Masaryku. Sredi spisov velikega pokojnika v češčini in slovenščini počiva zlata palma, povezana z jugoslovensko trobojnico in žalnim trakom. Ljubljana na pogrebu Včeraj in danes so odpotovali iz Ljubljane zastopniki mestne občine in JČL, da prisostvujejo pogrebnini svečanostim v Lamih. Zastopstvo mestne občine vodi predsednik mestne občane sam, z odposlanstvom J<5L pa je davi odpeljal tudi tajnik prof. Oven. že p'ed dnevi so odpotovali predstavniki našega Sokolstva s prvim podstarostom Ganglom na čelu. Sokoli polože na Masarvkov grob lep venec s krasnim žalnim trakom, ki je umetniško delo Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt. Prva nedelja mestnega muzeja Danes je bil obenem prvikrat oficielno odprt novoustanovljeni mestni muzej, ki so ga bili v sredo svečano otvorili v gornjih prostorih Auerspergove palače. Videti je bilo, da je nova kulturna ustanova vzbudila mnogo zanimanja pri Ljubljančanih, saj se je dopoldanske ure kar trlo sveta po sobah, po katerih je razstavljeno pohištvo od gotske doba do bidermajerja. Obiskovalcem je tolmačil zanimive zbirke starinskega pohištva načelnil§ kulturnega oddelka dr. Mole, k? vodi novi muzej. Pri tej priliki se je izkazalo, da bi uprava mestnega muzeja v veliki mari ustregla občinstvu, če bi razstavljene interierje opremila s kratkimi napisi, ki bii tolmačili stil in kulturni čas, iz katerih izvirajo posamezni k06i in zbirke, pa morda tudi mesta in gradove, iz katernh si jih je nabavil narodni muzej. Vsi gostja pa so si tudi želeli, da bi se mestni muzej čim prej izpopolnil in razširil, kakor so najavljali govorniki na otvor#vi, da bi ee izvedel v obsegu, v kakršnem ga je bila zasnovala prejšnja občin- ska uprava, Id Je tudi Auerepergovo palačo kupila zanj. Na razstavi mladih Lepo Število ljubiteljav umetnosti pa se je ob 11.30 zbralo v Jakopičevem paviljonu, kjer je imel vodstvo po razstavi neodvisnih upravnik Narodne galerije Zorman. V obširnih izvajanjih, ki so poslušalcem odprla zanimive poglede v svet umetniškega ustvar janja, čeprav so v nekaterih podrobnostih tu pa tam prehajala okvir običajnega vodstva, namenjenega predvsem zbliževanju umetnikovega dela in občinstva, ja upravnik Zorman predstavil javnosti posamezne razstavljal ce. Pri Maksimu Sedeju je poudaril razvoj, ki ga je ta izraziti slikarski talent napravil od svojih linorezov s socialno ten-denoo do oblikovanja v smislu absolutnega slikarstva. Stane Kregar oblikuja svet sanj, njegove stvari so filozofija ob dogodkih, ki sa dogajajo pred nami, njegova tihožitja pa kažejo neposredno vdanost do nature. Zoran Didek ima v nisbi izrazito šolo in veliko znanje za seboj, barve, s katerimi slika Zoran Mušič svoje krajina, so dobre, ugodne očem. Obširno je predavatelj pred-očil občinstvu delo kiparja Zdenka Kalina: liričen temperament, ki obravnava svoj material neverjetno dobro in ga enostavno, pa vandar izrazito rešuje. Kiparja Nikolaja Pirnata je predstavil kot umetnika impresionistične, slikovite smeri, izmed najmlajših mu je najbližji Karel Putrich. Posebno toplo je upravnik Zorman označil delo obeh najmlajših slikarjev, Nika Omense in Marija Preglja, katarih razstavljene stvari kažejo, da nudi zagrebška šola vse možnosti, da se umetnik prosto razvija. Omersa in Pregelj obvladata vsa slikarska in oblikovna sredstva, a kot oblikovalca samega sebe sta v risbi močnejša ko v sliki. Mimogreda je upravnik Zorman podvrgel ostri kritiki načrte za spomenik blago-pokojnemu Viteškemu kralju, kakor si jih je bil zamislil prof. Plečnik. Načrti kažejo neko eklektiko, naneseno od vseh strani, ki ni v nikakem skladu z naturnimi potrebami Ljubljana in njenega razvoja. Posebej je še pograjal, da je spomenik v glavnem zamišljen iz kamna, ki ga bo zaradi podnebja, kakršnega je deležna Ljubljana, čas kaj hitro razjedel. Pravilna rešitev vprašanja bi bila samo v kiparskem delu iz brona, ki trajno ostane. Borba za osrednji zavod Pričetek novega šolskega leta je prinesel Ljubljani novo zagato, zavoljo katere so prišle v gibanje zlasti množice staršev iz siromašnejših, delovnih slojev.; Zaradi nerazumevanja odgovornih čin:te!jev grozi nevarnost, da bo moral Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt, na katerega se je vpisalo ob pričetku šole 318 gojenk, skrčiti svoj dosedanji obseg na pičio tretjino. Nekaj razredov zavoda je bilo doslej spravljenih n« mestnem lice ju, pa je mestna občina z novim letom odpovedala najemno pogodbo, češ da potrebuje prostore za osnovno Solo. Gojenke so povečini hčerke javnih in zasebnih nameščencev, ki imajo že druge šole za sabo, pa so ostale brez posla. Obisk zavoda je zelo velik, ker je pouk v resnici praktičen in si gojenka lahko nabere znanja, od katerega bo imela korist kot bodoča gospodinja ali pa, če bo ostala v poklicu. Šola je delovna šola, ki je dala že na stotisoče zaslužka najpotrebnejšim. Če bodo zavodu odpadli prostori na liceju, bo mogel spraviti pod svojo streho samo okrog 100 učenk, pa še te samo v znamenju stiske in gneče, ki vlada na vseh šolah. Zavod sam ima namreč v resnici prostora samo zu 69 gojenk. V petek se je na zavodu vršil roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo okrog 200 staršev. Na sestanku je bil soglasno izvoljen odbor, ki sc je snoči sestal na svoji prvi sejri. Sklenjeno je bilo, da zastopniki staršev posredujejo najprej pri predsedniku mestne občine, naj da še dalje prostore na liceju na razpolago, v., nasprotnem primeru pa naj mestna občina in banska uprava drugje priskrhita zavodu primerno streho. V zvezi s krizo, ki je nastala, se je davi ravnatelj zavoda Božo Račič odpeljal v Beograd, da v pristojnem ministrsvu iz-posluje pomoč. Razkol v esperantskem gibanju V sejni dvorani Mikličevega hotela so se dopoldne zbrali zastopniki esperantskih organizacij, ki so se pridružili nedavno ustanovljeni esperantski zvezi. Zborovanje je vodil predsednik Anton Sterle. a poleg funkcionarjev ljubljanske centrale so bili navzočni tudi delegati iz Murske Sobote, Domžal, Kamnika, z Vrhnike, iz Kranja, iz Trbovelj in z Jesenic. Kakor povzemamo iz poročila tajnika Damjana Vahna, ima zveza med drugim v načrtu, prirediti mednarodni sejem znamk o priliki mednarodnega katoliškega esperantskega kongresa, ki se bo vršil v Ljubljani. Pretežni del svojega poročila pa je tajnik porabil za ostro polemiko proti Jugoslovenski esperantski ligi in proti Klubu esperanti-stov v Ljubljani, češ da sta v službi tujih, neesperantskih idej. V tem smislu je bila sprejeta tudi ostro stilizirana resolucija, s katero zveza odklanja vsakokršno sodelovanje z Jugoslovensko esperantsko ligo in Klubom esperantistov. Za smer, ki jo je zveza sprejela za svoj program, je značilno, da je bil na skupščini izvoljen pripravljalni odbor za organizacijo XX. kongresa mednarodne katoliške esperantske zveze pod vodstvom znanega propagatorja katoliškega esperantskega pokreta Petra Go-lobiča z Jesenic. Direktor Nande Marolt f Ljubljana, 19. septembra. Danes dopoldne je na svojem domu na Resljevi cesti po daljšem bolehanju izdihnil direktor državnega učiteljišča, ugledni, zaslužni nacionalni in sokolski delavec Nande Marolt Že dolgo ga je mučila za-vratna morilka — jet:ka, proti kateri je iskal leka pri zdravnikih in pod zdravim nebom naše Gorenjske in Dolenjske. Letos je dne 4. maja vnovič nastopil bolniški dopust. Tedaj so zdravniki ugotovili, da so se jetrki pridružile še komplikacije z drugimi organi. Po srečno prestani operaciji je šel čez poletje na oddih v Velike Lašče. Toda kljub vsemu se mu stanje ni hotelo izboljšati, in medtem ko se je ob pričetku novega šolskega leta spet razgibal vrvež mladine in uč:teljev na zavodu, ki mu je bil posvetil vso svojo ljubezen in skrb, je bil direktor Marolt še zmerom priklenjen na posteljo. A bil je vendarle še toliko pri močeh, da je pred dvema dnevoma vstal in predal svoje zadnje posle začasnemu namestniku prof. dr. Josipa Šmajd-ku. Danes okrog 11.30 ga je smrt rešila bolečin. Z direktorjem Nandetom Maroltom bo po kratkem presledku legel v zemljo tretji izmed šefov velikih srednješolskih zavodov v Ljubljani, ki so bili hkratu trdni, vzgledni narodni delavci. Pred njim sta šla odtod direktor II. drž. realne gimnazije Rado Pavlic in direktor I. drž. realne Josip Mazi. Vodstvo državnega učiteljišča, ki spada med naše najpomembnejše vzgojne zavode, je prevzel pred štirimi leti, ko je njegov prednik, direktor Dokler, nastopil pokoj. V kratkem času eo ga vzljubili učitelji in študentje, k: jim je znal biti skrben vzgpjitelj in vodnik. Bil je tudi član banovinskega in krajne-ga šolskega odbora in predsednik odbora za praktične učiteljske izpite. Izmed nacionalnih organizacij bo blagega pokojnrka zlasti težko pogrešal Sokol I na Taboru, katerega prospehu je posvečal mnogo svojega dragocenega časa in truda. Za ljubljenim življenjskim tovarišem in skrbnim očetom žalujeta soproga in 16-letni edinec Marko, ki obiskuje VII. razred gimnaz:je. Direktorju Maroltu ohranimo blag spomin, I njegovi družini pa naše iskreno sožalje! Maribor preko nedelje Maribor, 19. septembra. Vode so narasle Mariborčani pa so bili v jubrnih urah presenečeni, ko so videli silno naraslo Dravo, ki je nosila s seboj cela skladišča drv in drugega lesa. Ob Pristanu je segla voda do roba obrežja in bi ob nadaljnjem naraščanju utegnila vdreti v kleti bližnjih stavb Računati je ,da je Drava narasla za dva in pol do tri metre, česar Mariborčani že dolgo ne pomnijo. To daje sklepati, da so morali biti ob zgornjem toku Drave veliki nalivi. Z Dra/vskega polja so prispela poročila o prestopu Drave na niže ležečih mestih. V ospredju mariborskega zanimanja je brli danes predvsem počastitev spomina velikega prezidenta Osvoboditelja T. G. Masaryka, o čemer poročamo na drugem mestu. Minister dr. Rogič v Mariboru V okviru svojega službenega potovanja po naši banovini je minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič pc.?etil Maribor. Med drugim si je ogledal letno telovadi-šče Sokola Matice in igrišča raznih športnih društev. Zvečer je bila pri »Orlu« sla/vnostna večerja. Ob tej priliki je bilo izrečenih tudi več govorov. Posebno pohvalno se je minister dr. Rogič izjavil o Mariborskem otoku. Opoldne je priredila mestna občina na čast g. ministru banket. Mariborski skavti so se ob 10. dopoldne zbrali v prostorih realne gimnazije k rednemu občnemu zboru. Maribor predstavlja krepko postojanko skavtst/va, o čemer je pričal tudi današnji občni zbor. V odsotnosti starešine g. dr. Mariniča je otvoril zbor g. Boris Dabinovič. Po otvoritvenih besedah je la iskrena komemoraeija za pokojnim prezidentom Osvoboditeljem T. G. Masary-kom. Toplo občutne spominske beseda je spregovoril rupni delegat g. Fran- Kos. Navzočni skavti so Do končanem spominskem govoru počastili spomin velikega pokojnika s trikratnim vzklikom »Slava«. Sledila so poročila funkcionarjev mariborske ska-vtske družine. Poročala sta tajnik g. Mirko šoštarič in blagajnik g. Viljem Mihalek. Tukajšnja s kav taka dru-žira šteje 130 članov Delovanje je bilo marljive ir. je znašal denarni promet v pretekli dobi 9025 Din Skavti so priredili številne izlete ter se udeležili tudi i skarvtskega tabora v Mednem. Po poroči-I lu nadzorstva so bile volitve in je bil pre-! težno izvoljen dosedanji odbor. Dva brata na krivili potih Enega so prijeli, drugega lovijo L:tija, 19. septembra. Na Dolgem Brdu pri Zagorju je bilo oni dan vlomljeno in so odnesli samotnemu posestniku več reči, med drugim harmonike, citre in nekaj obleke in obutve. Takih vlomov je bilo storjenih po Dolgem brdu, sosednjih vaseh in v Lokah več. Zato so orožniki zasumili, da sta pri tatvinah udeležena dva brata Stebana iz Lok. Na glasu sta med nevarnimi tatovi, dasi se sicer ukvarjata z muzikantstvom. Zagorski orožniki so se zglasili pri Ste-banovih in so aretirali Lojzeta. Sum je b:l upravičen. Pri Lojzetu so našli še nekaj ukradenih predmetov, ki so jih na Dolgem brdu spoznala za svoje. Zato so pridržali orožniki Lojzeta v zaporu, za njegovim drugim bratom pa so šl5 na lov. Aretirani Lojze je sicer trdil, da Cirila ni doma, češ da je zaposlen nekje v Srbiji in da že dalje časa nima njegovega naslova. Orožniki pa so dvomili v bratovo izpoved, ki se je tudi izkazala za lainjivo. Ciril Stcban je, da bi menda malo potegnil ob-lastva,storil svojevrstno šalo. Nakupil je kruha, salam in klobas ter vse v zavitku poslal svojemu bratu v zapor. Sam se seveda ni upal tja, ker ga dobro poznajo, zato je najel nekega kmeta in ga zaprosil, naj nese priboljšek aretiranemu Lojzetu Stebanu. Čudno bo gledali na sodišč« t Litiji, ko je prinesel kmet zaponrku zavoj okrepčiL Pa eo kmeta pridržali in ta je povedal, da ga je na sodišče poslal z zavojem neznan moški. Seveda so takoj poslali orožnike na zasledovanje, a dobrega brata ni bilo več nikjer. Za Cirilom Stebanom je že pred meseci ;zdala ljubljanska policija tiralico. Iščejo ga zaradi več tatvin. Sploh pa je Ciril Steban že dober znanec sodnih zaporov. Šteje komaj 26 let, pa je presedel v sodnih zaporih že šest let. Lojzeta Stebana so zdaj shranili v zapore ljubljanskega sodišča, a tudi Ciril se gotovo ne bo dolgo veeelil svobode. FOTOAMATER Negativni papir uporabljajo izkušeni amaterji radi tam. kjer bi morali svoje posnetke delati drugače * veliko kamero na velike negative, za oljne in gumijeve tiske, za neposredno kopiranje večjega števila slik po posnetku v manjšem formatu itd. Poseben negativni papir izdelujejo razne tvrdke, prav dobro nam ga pa lahko za izdelavo večjih duplikatnih negativov nadomesti vsak tanjši in gladki bro-m os rebrn i in manj občutljivi papir. Kopija duplikatnega negativa na takšen papir, na katerem 7. lahkoto izvršimo najrazličnejša retuMrna dela, pa bi kazala preočitno papirno strukturo, česar si ne moremo vedno želeti, Napraviti moramo papir zato prozor-nejsL, kar gre s pomočjo različnih smol, olj in drugih pripomočkov. Dober recept, da napravimo duplikatni negativ na papirju prozoren. je n. pr. sledeči: 9 g benečanske-ga terpentina, 12 c svetlega kolo*onija, 5 g voska. 150 g rektific-iranega terpentinovega olja in 50 g na 50 stopinj Celzija segretega Lanenega firneža. Vse t-o dobro premešamo in nadrgnemo na zadnjo stran papirja. Počene steklene posode zlepimo lahko z različnimi zmesmi. Ena najobičajnejših sestoji iz 3 delov kazeina in 10 delov kaiijevega vol nega 6tekia. Papir nalepimo na kovine n. pr. etikete na pločevinaste posode, zelo dobro z gostim šelakovim firnežem. Diapozitive otenjimo rdečkasto, modrikasto ali zelenkasto z istimi tenjilci, ki jih uporabljamo za bromo-srebrne papirje, še veliko večjo izbero barv nih odtekov pa imamo, če uporabljamo v vodi topljiva anilinska barvila, kakršna uporabljajo tudi za otenjeva-nje kinofilsnov. Ta barvila lahko tudi mešamo. Raztopimo jih v vroči vodi in proces barvanja v ohlajeni tekočini traja do 2 minuti. Če vsebuje voda mnogo apna. gre barvanje počasneje in moramo na vsak liter dodati približno 1 cem navadne solne kisline. Seveda se pri tem barvnem postopku otenjijo tudi beline. Priporočljivi so svetlejši odtenki v bolj razredčenih raztopinah, ker jih dobimo enakomernejše in ne učinkujejo kričeče. * Zadnja »Galerija« objavlja med svojic odličnimi slikovnimi prilogami na uvodne mestu delo našega amaterja P. Kocjani -če »Valček za Tebe«, ki ga poznamo s številnih razstav. Ta revija, ki obrača največjo pozornost slovenski fotografiji, izhaja od julija celo že v japonski izdaji in pravkar smo prejeli izvod v tej izdaji, ki dokazuje, da ea za delo naših amaterjev zanimajo tudi v tej daljni deželi. Tu najdemo poleg reprodukcije ene izmed najboljših Smole-jevih delovnih slik dva članka K. Kocjan-dioa, menda prvega slovenskega avtorja, ki so ga objavili v deželi vzhajajočega sonca. »Fotografieky Obzor« nadaljuje v sliki in besedi s propagando za fotografsko obdelavo folklornih motivov, kjer nam morejo biti češkoslovaški amaterji, kakor v marsičem drugem (n. pr. kar se tiče organizacije), še vedno vzor. Vedno znova moramo poudarjati, da našim amaterjem nikakor ne bi škodilo, če bi se tudi pri Čehoslovakih tako učili, kakor &e. učijo radi pri amaterjih drugih narodov. 0 posnetkih v naravnih barvah piše obširno 2. septembrska številka »Photographie fiir AUe<, kjer se boš v dobrem članku poučil tudi o >Motivih na nebu* in o novem postopku pol plemenitega tiska, mediobro-mu, ki ga je izumil mojster belgijskih fotografov Leonand Misonne. Aktualno temo navadnih fotografskih povečav po posnetkih v naravnih barvah ot* ravnavajo »Photoblatter«, glasilo Agfe, ki poročajo tudi v drugem članku o moderni povečevalni tehniki. >Foto-Beobachter«, revija založba Wilhelm Knapp za široko amatersko maso, pa piše na uvodnem mestu zelo zanimiivo o starih in novih razvojnih stremljenjih pokrajinskega motiva. Iz Julijske krajine Nova ocenitev zemljišč v Istri. V Istri prično v kratkem na novo ocenjevati zemljišča in zemljiške dohodke. Na pollagi tah ocen bo določena nova davčna osnova v smislu določb dekreta iz 1.1931. o ureditvi nevera italijanskega katastra. Na podlagi oaijka, ki je bil te dni objavljen v rimskem uradnem ldstu, bodo do dovršene ocenitve znižani obroki za prisilno zemljiško posojilo kakor tudi izredni zemljiški davek, nespremenjene pa ostanejo občinske in pokrajinske davčne doklade. Omenjeni obroki in davek se bodo znižali za vso dobo od 1. januarja 1937 do konca cenitvenih operacij. Obroki za prisilno posojilo, ki so jih posamezni denarni zavodi in zavarovalnice na račun posameznih obveznikov že plačale, se bodo znižali sorazmerno z vrednostjo na novo ocenjenih zemljišč ocinosno njihovih dohodkov, nastali presežki pa zaračunali pri plačilih nadaljnjih obrokov ali pa se bodo vrnili. Nase gledališče Umetnica svetovnega slovesa Dela Lipi nskaja nastopi drevi ob 20. v opernem gledališču. Ona poje, pripoveduje, igra na razne inštrumente, vse z neko posebno gracigo. Vse na njej je kakor prirojeno, nič naučenega. Posamezne točke bo spremljala sama ali pa njen stalni spremljevalec pianist Lajtai. Povsod, kjer Je umetnica doslej nastopila, je imela ogromen uspeh. Veljale bodo cene od 40 Din navzdol. Otvoritev dramske sezone bo v soboto 25. t. m. Uprizori se Shaikespearejeva tragedija »Julij Cezarc y režiji profesorja Otipa Šesta. TSretJe Goto v prvenstvu Vse včerajšnje tekme za podsavezne tačke so močno trpele zaradi slabega vremena in tudi obisk ni bil zadovoljiv Ljubljanska skupina: Ljubljana, 19. septembra Na sporedu so bile v Ljubljani tri. Toda Slovan ja rajši v slabem vremenu ostal doma, in preouptil Jadranu točki z rezultatom 3:0 — "malo razveseljiv pojav v prvem razredu. Dopoldne so Svobodaši odpravili precej visoko Marsovce, popoldne pa so Rečani pred precejšnjim svojim gledalstvom oddali obe točki šiškarjem. Svoboda: Mars 5:1 (2:1) Na tažkeni terenu je Svoboda povsem zasluženo odnesla dve točki. Za rezultat se ima predvsem zahvaliti odločnemu in prodornemu napadu, v katerem sta bila najbolj ša Šlamberger na desnem krilu in Rihtar v levi zvezi. V krilcih je bil zalo požrtvovalen in koristen Habiht. Branilca sta bila dobro razpoložena in zanesljiva, ne tako vratar, ki je napravijal vtis nesigurnosti. Poljanci e svojimi lahkimi igralci niso mogli uspeti na takem terenu. Razen nekaj ti žično krepkejših ljudi spadajo vsi os'ali Š3 med mladino. Moštvo je v celoti zaigralo slabo, posebno pa so popustili v drugem polčasu. Igra ie bila sicer precej živahna in je potekla večji del v premoči Svobode. Gole so zabili za Svobodo Kompare 2, Zaje, Rihtar, Šinkole po enega, za Marsa je padal av-togol iz kornerja. Sodil je g. Čamernik dobro. Hermes: Reka 4:1 (2:1) Tudi viško igrišče je bilo razmočeno. Rečani so se v prvih 20 minutah zaleteli in potisnili šiškarje v obrambo, toda kmalu ea je pokazalo, da razpolaga moštvo iz Šiške z boljšo koncliaijo, čeprav so mu nekateri igralci v primeri z Rečani fizično dokaj šibkejši. V zelo razgibani igri prvega polčasa so si Hermežani do odmora priborili razliko enega gola in so potem z boljšo taktiko in igro razliko še povišali. Dobro je vodil svoj napad Svetic, realizator pa fa bil Ferjan v levi zvezii. Med krilci je bil dober Primar, obramba sicer zanesljiva, edini gol je zakrivil vratar. Rečani so bolehali za mehkimi in slabim napadom. Ozadje ni vzdržalo pritiska, čeprav sta ee Slanina kot branilec in Kokalj med krilci trudila, da bi zadržala herme-žanske napada. Naposled je moralo moštvo podleči. Sodil je g. Betetto nekam nesigurno. 'Mariborska skupinat V tretjem kolu tekmovanja za prvenstvo mariborske skupine LNP so bile danes v I. razredu odigrane tri tekme, in sicer dve v Mariboru na Rapidovem igrišču, ena pa v čakovcu. Medtem ko sta se tekmi v Mariboru končali s pričakovanimi zmagami favoritev, je v čakovcu železničar doživel katastrofalen poraz V naslednjem podrobno poročilo: Rapid: Mura 2:1 (0:0) Maribor, 19 septembra. Vreme nogometašem v Mariboru danes ni bilo naklonjeno, kajti deževalo je vso to tekmo, kar je seveda zelo kvarno vplivalo na obisk. Na Rapidovem igrišču se ■je zbralo komaj okoli 300 gledalcev. Po visoki zmagi Rapida nad Maribo-rom je hotelo na£e občinstvo videti, kako se bo enajstorica prekmurske metropole obnesla v srečanju z Rapidovim moštvom. Obe enajstorici se v tej tekmi nista pokazali v posebni luči, čeprav je bila. igra ves čas precej živahna in tudi napeta. Oba nasprotnika sta igrala brez pravega temperamenta in igra skoraj ni bila podobna prvenstveni. Repid je danes zaigiral za razred slabše kot preteklo nedeljo proti Mariboru. Res je sicer, da je moral ves čas igrati samo z 10 igralci, ker je bil Heller bleziran že v prvih minutah in je moral zapustiti igrišče, vendar so tudi vsi ostali igrali brez pravega elana in volje. Edina formacija .ki je kolikor toliko ustrezala, je bila. ožja obramba, ki se je vidno trudila in ima tudi glavno zaslugo, da rezultat ni bil obraten. Moštvo Mure je že enkrat pokazalo, da bo v tem prvenstvu nevaren nasprotnik. V obrambi ima trohico, ki je vseskozi zanesljiva in je nasprotniku onemogočila vsak večji uspeh Med krilci se je odlikoval le Kukanja, medtem ko ostala dva ne spadata v boljši razred. Napad je oživel, čim je začel dobivati pomoč od zadaj, imel pa je zelo težko stališče proti dobro razpoloženi nasprotnikovi obrambi. Bil je tudi premalo odločen pri končnem strelu in mu pač primanjkuje prave rutine. V ostalem pa je treba reči, da bo moštvo Mure v tem prvenstvu po vsem svojem znanju gotovo še igralo vidno vlogo. Tekmo je sodil g. Klanjšček Maribor: Gradjanski 7:1 (2:0) Ta tekma je bila nekoliko na višjem nivoju kakor prva, in sn-cer pa zaslugi Maribora, ki je danes predvajal zelo lepo in efektno igro. Postavil je v polje uglajeno enajstorico, ki je posebno v napadu pokazala zelo dobro in odločno igro Tudi krilci so dali prav dobro partijo ter so bili v obeh smereh zelo koristni. Obramba ni imela težkega dela, kajti današnji nasprotnik je bdi zelo šibak. Gostje so današnjo tekmo zaigrali zelo žalostno. Edina formacija, ki sploh zasluži omeimbo, je bila še ožja obramba, vse o3talo pa je bilo pod vsako kritiko. Enaj- storica se je sicer vidno trudila, toda za dosego pravega uspeha še nima nobenih pogojev. Tekmo je sodil g. Nemec Na istem igrišču je bila dopoldne prvenstvena tekma med juniorji železničarja in Rapida, ki se je pod vodstvom sodnika Jančača končala z zmago železničarja 2:1 (2:0). Na stadionu železničarja je bila dopoldne Se drugorazredna prvenstvena tekma med domačo Slavijo in SK Dravo iz Ptuja. Zmagala je Slavija s 4;2 (4:2). ČSK: železničar 7:3 (5:1) čakovec, 19. septembra. Današnja prvenstvena tekma I razreda v mariborski skupini med čakovčani iia mariborskim Železničarjem se je končala s katastrofalnim porazom za goste. Krivda je v tem ker je moral železničar ves prvi polčas odigrati samo z 10 igralci. Njegov vratar gvajghofer se je namreč z motornim kolesom odpeljal na tekmo, pa je med vožnjo imel defekt in je prispel v čakovec šele po odigranem prvem polčasu. Do tedaj je mariborska vrata branil Ronjak, ki pa seveda ni mogel nadomestiti pravega čuvarja. Zmaga čakovčanov je bila seveda popolnoma zaslužena, čeprav je morda izražena nekoliko previsoko. Tetama je v ostalem potekla fair. Sodil je g. Macoratti iz Ljubljane. Celjsk o-trbovelfska skupina: V celjsko-trboveljski skupini sta bili danes za prvenstvo LNP odigrani dve prvorazredni tekmi, in sicei eria v Celju, druga v Trbovljah V Celju so Atletiki slavili dvo-številčno zmago nad Trbovljami, v Trbovljah pa so domači spravili obe točki proti Celjanom. Atletik: Trbovlje 10:1 (1:1) Celje. 19. septembra. Na razmočenem igrišču pri Slkalni kleti je bila danes pred 200 gledalci odigra- na prvorazredna podsavezna tekma med »trboveljsko« enajstorico in domačimi Atletiki Domači so visoko zmago popolnoma zaslužili. Igra je bila v splošnem precej nezanimiva in je nudila zelo povprečen nogomet. V moštvu Atletikov se je izkazalo samo nekaj igralcev in zato tudi v prvem polčasu rezultat ni bil več kakor neodločen. Po odmoru pa 'so gostje močno popustili, Atletiki pa prevzeli popolno premoč na poiju. Razen tega 30 gostje igrali proti kraju samo z 10 igralci. V začetku igre so bili Atletiki v premoči, toda v golih tega niso mogli izraziti. Prišlo je celo tako, da so TrboveljČa-ni v 15. min. zabili vodilni gol, ki so ga mogh domačimi izenačiti šele v 37. min. Po odmoru pa so domači absolutno prevladovali na igrišču in so po mili volji zabijali gole, med njimi Schuh 4, Koželj 3 in HOnigmajnn 2. Tekmo je sodil ljubljanski sodnik g. Kušar točno in objektivno. Amater: Olimp 5:2 (3:1) Trbovlje, 19. septembra. Domači Amater je danes na svojem igrišču spravil zasluženo zmago nad celjskim Olimpom. Igro je precej oviral dež, ki je pokvaril tudi tla, škodoval pa je tudi obisku, ki je bil zelo majhen. Vodilni gol so domačini zabili 4e v 5. min. po Sajovicu in so potem zvišali ž? na 2-0 Gostje so po srednjem napadalcu znažali razliko na 2:1, toda odlični Jordan je tik pred odmorom spet povišal na 3:1. Po odmoru so Amaterji prišli še do enega. gola, potem pa je sodnik zaradi faula na Olimpovem branilcu prisodil enajstmetrovko iz katere so Celjani zabili svoj dru°i gol. Tik pred koncem pa je bil še enkrat pri žogi Jordan, ki je postavil končni rezultat 5:2. V Olimpovem moštvu sta se najbolj odlikovala vratar in srednji krilec, pri domačih pa je bil dober Šuštar, nesiguren pa vratar. Tudi srednja vrsta je bila večkrat v stiski. Obe moštvi sta igrali požrtvovalno in disciplina!no. Tekmo je sodi! g. Dorčec iz Ljubljane dobro in objektivno. Ostale sogemetM tokaM Ljubljana: Grafika:Slavija 6:0 (3:0)* Drugorazredna prvenstvena tekma. Litija: Ljubljana rez.: Litija 14:1 Zagreb: Zagreb : Sofija 4:2 (2:0). Igro je kvaril dež, gledalcev je bilo 5000. Beograd: Rdeči : modri 4:2 (3:1) Dunaj: Avstrija:6vica 4:3 (4:2), 39.000 gledalcev, sodnik Jugoslovan Mika Popovič iz Beograda. — Prvenstvo: Stmme-ring:Favoritner AC 6:2. — Avstrija ;Ma-džanska (amaterji) 6:3 (2:2) Budimpešta: Madžarska: čfAkoelovatfka. 8:3 ( 2:2). 35.000 gledalcev, sodnik Nemec dr. Bauens iz Ktflna. Rim: Prvenstvo: Milan :Bart 3;3, Sam-pierdarena:Roma 1:1, Torino:Luchese 3:2, Napoli: Trieatina 3:0u Juveobus: Atalan ta 1:0, Lazdo:Genova 2:1, Ftorentina:Bologna 2:1, Ambroeiana:Livorno 3:1. Ljubljana, 19. septembra Danes dopoldne se je na letnem telovadi-šču ljubljanskega Sokola nadaljeval iahko-atletski miting Ilirije s tekmovanjem juni-orjev. Prireditev je veljala obenem za juni-oisko prvenstvo Ljubljane. Čeprav tudi danes vreme ni bilo naklonjeno in se je pretežni del sporeda odvijal v najhujšem dežju, je bilo zanimanje tekmovalcev neverjetno veliko. Večino so tvorili mladinski tekmovalci Primorja in prireditelja, pohvaliti pa je treba tudi novomeški Elan, ki ee ni strašil stroškov in se udeležil prireditve z nekaj zelo nadarjenimi atleti. Kakor Že včeraj je tudi daneg sodniški zbor brilpral s svojo odi-otnostjo in hi bil skrajni čas, da odločilni činitelji posvete temu vprašanju veg pažnje. V tehničnem poglelu je bila prireditev zadovoljiva. Kljub dežju, ki je znatno raz-močil in omehčal tekališče in sploh silno otežkočil zlasti tehnične diaripline. so se nastopajoči pokazali v najboljši luči. Najboljši rezultat je dosegel reprezentativec Bratovž, ki je preskočil 170 cm pri prvem poizkusu. 01 ostalih je omeniti Novomešča-na Smiljana in Janeza, oba odlična all-round atleta. Dularja, Senka in Cičarja o1 Ilirije in Primorjaša Bojana in Poljska. To so imena, ki jih bomo na bodočih roitinsih še večkrat moral zapisati. Juniorgki mate-rijal ni slab in je tudi tehnično precej dobro podkovan, a kar je glavno — zelo borben. Juniorski miting je veljal obenem za ljubljansko klubsko prvenstvo, ki si ga je osvojila Ilirija s 26 točkami pred Primorjem s 23 točkami. Tehnični rezultati so bili- 100 m: 1. Cičar (I) 11.8, 2. ReP-er (P) 12.8, 3. Ribičič (P) 12.4, 4. Poljšak (P) 12.5, 5. Groš (I) 12.8. ZA SMEH IN KRATEK CAS OPOLNOČI je planil neki angleški gospod na policijsko stsn;co. »Moja žena«, je komaj apravM ix sebe ves zasopljen. »Jaz moram najti svojo ženo. Od osme ure zvečer je že pogreiam. Lepo vas prosim, poiščite mi jo!« »Njen popis, prosim,« je rekel strežnik. »Koliko je visoka?« »Jaz — jaz ne vem«, je jecljal mož. »Ali vam je znano, kako je bila oblečena?« »Me, toda vzela je seboj psa«: »Kakšne vrste psa?« »Marogast bull-terrier. Tehta 53 funtov. Na trebuhu ;ma štiri temne lise, ki prehajajo v temnosivo barvo. Tri noge ima popolnoma bele, le sprednja desna je vsa ma-rogasta razen krempljev. V levem ušesu ima majhno znamenje.« »To nam zadostuje«, je rekel stražnik. »Psa vam bomo našli.« • • • NEKEGA Žida je nekdo potegnil, da bo propadla banka, v kateri je imel denar naložen. Ves prestrašen je Zid letel v banko in zahteval, da mu denar takoj izplačajo. »Seveda«, je rekel blagajntfc. »Koliko pa želite?« »Če imate denar, potem ne maram, da mi ga izplačate. Le če ga nimate, zahtevam, da mi takoj izročite vse, kar imam naloženega pri vas!« • » • ANGLEŽ in Škot sta se vorla v avtobusu. Razen teh dveh ni bilo v vozu drugega človeka kakor lepo mlado dekle. Škot se je neprestano oziral po dekletu. Končno je rekel Anglež: »Ali jo poznaš?« »Oh«, je odgovoril Škot »Potem te pa prosim, da jo pozdraviš m predstaviš • -v . / « —v - t • _ * * j " — 1 * "*!.."* .. Poleg tega je pa tedaj zveza dala pobudo tudi drugim organizacijam, da so se zavzele za javne nameščence in povedale svoje proteste v posebni resoluciji. Pa tudi drugače je opazka, da se o Jugoslovenski ženski zvezi manj sliši, precej neopravičena. Samo zadnja leta je reorganizirana zveza priredila nastopna zborovanja: 1. 1935. dne 22. junija za neokrnjeno žensko realno gimnazijo v Ljubljani, za neoviran dostop v prvi letnik državnih učiteljskih šol in za vrnitev draginjskih doklad poročenim državnim nameščenkam; 1. 1936. 7. februarja za zgraditev nove bolnišnice v Ljubljani; 1. 1936. 6. junija za moderen, tudi ženam pravičen državljanski zakonik; 1. 1937. 24. aprila za tujski promet; 1. 1937. 29. maja ob 201etnici maj-niške deklaracije. Poleg tega podpira zveza vsako akcijo, kjerkoli gre za narodnostne ali socialne pravice, bodisi posamezne skupine ali posamezne osebe. Nič manj važno pa ni notranje delo zveze. Pripominjamo še, da kot nepolitična organizacija vedno vabimo vsa ženska društva k sodelovanju. Ce se ne odzovejo, je to njihova zadeva. Ce je bilo to zborovanje zapoznelo, bomo šele videli. čez drn in strn Iz šolskega življenja Prosimo državno šolsko oblast, da tako] pošlje na šolo potrebne učne moči, da naši otroci ne ostanejo brez pouka ravno ob začetku šolskega leta, ker zavisi od discipline, kateri so se priučili otroci ob začetku leta, navadno tudi uspeh vsega šolskega leta med letom. (»Jutro«, 14. IX.) Z divjega zapada Amerikanci so nenadoma postali čudovito strastni lokostrelci, ki so branili svojo deželo pred indijanski predniki, ki so branili svojo deželo pred nepoklicnimi vsiljivci iz Evrope z lokom in sulico v roki. (»Slovenski dom«, 14. IX.) Ločitev za ločitvijo Bivši španski prestolonaslednik grof Ca-vadonga se je v Havanni na Kubi ločil tudi od svoje žene. (»Slovenski dom«, 15. IX.) Na prvi pogled se zdi človeku brez smi- sla tale »tudi«. Od koga pa naj se ločujejo možje, če ne od svojih žena? Toda s španskimi princi je - dandanes v resnici še mnogo hujša reč: najprej so se ločiti od Španije, potem od prestola in na koncu se ločujejo — tudi od tvojih žena. »Dobrega pol leta.* piše »Slovenski dom«, »se je ta vzorni knežji zakonec dvakrat toži! za ločitev zakona in tako dosegel poseben rekord.« Izsiljevalec s samomorom Mlad, krepak fant, pijanec, nadleguje po mestu stranke, zlasti duhovnike in žup-nišča, ter izsiljuje z nečuveno predrznostjo denar. Mora dobiti 40 ali še več dinarjev in kleče prosi. Dela se tudi slaboumnega, kar pa v resnici ni. Ako ne dobi zahtevane vsote, zmerja po župniščih poštene kuharice z najnesramnejšimi izrazi in se jih tudi dejansko loti, zraven pa grdo preklinja in ojačuje zahtevo t samomorom. (»Slovenski dom«, 15. IX.) LATELIJ SesiSov katalog za leto 1933 Nedavno je izšel poleg nekaterih drugih katalogov tudi Senf za prihodnje leto. Sen-fov katalog je menila najstarejši nemški cenik znamk in velja tudi med tistimi, ki nimajo netto-cen. za najbolj zanesljivega. Oziroma vsaj veljal je, kajti o najnovejšem tega skoraj ne moremo več reči. Tudi njega je zajela špekulacija z raznimi priložnostnimi izdajami, med tem ko ima za redne frankovne znamke skoraj povsod, razen pri raznih nemških, dosti prenizke cene. V celoti ob-ega evropski del 628 strani teksta in ima že tudi prvi dodatek za znam ke. ki so izšle čele med tiskom. Razpre leli-tev je dokaj pregledna, redakcija pa se je v toliko izpremenila. da nima več urejenih vseh držav po zaporedni abecedi, ampak ima spredaj posebej Nemčijo in vse pokrajine. ki spadajo v njeno območje ali pa so kdaj spadale, med njimi tudi Klaipedo, Gdansk, nemške kolonije, medvojna okupa-ci,j-ka ozemlja itd. Očitno se je tu Senf približal Boreku. saj je znano, da- imajo Bore-kovi albumi znamke urejene po številkah Senfovega kataloga. Tisk je pri letošnjem Senfu kakor vselej dober, samo papir bi bil lahko vsaj malo boljši, ker zdaj mnoiro zaostaja za papirjem Jlichelovega kataloga. Slabši od Michela je Senf tudi v tem ozitu. da zelo malo poroča o nakladah raznih znamk in da ima sploh komentar,je za posameznimi vrstami znamk dosti suhoparnejše in neizčrpne. Pri Miche-lu 6e vidi stremljenje, da l>i znamke -čimbolj opisal in dal v kratkem vse, kar je važnega v zvezi z njimi, pri Senfu pa tega žal ne opazimo. Glede ocenjevanja nemških znamk velja tudi pri Senfu v glavnem isto. kar smo morali že pograjati pri Michelu. Kar se tiče španskih znamk, je zavzel Senf praktičnejše. morda pravilneje, vsekakor pa komodnejše stališče. Omenja namreč (brez cen) samo tiste redke znamke, ki sta jih izdala vlada in uporniška »Junta« oficielno, med tem ko pušča glede raznih mestnih in doplačilrcih znamk zbiralca v dvomu in nevednosti. Tudi o novih nati-6kih raznih španskih priložnostnih znamk, kakor na primer Goveve serije in še nekaterih drugih, molči Šenf kakor riba, in objavlja še zmerom stare cene. ki so veljale takrat, ko ponatiskov še ni bilo. Glede cen blokov se Senf in Miehel v glavnem ujemata. Opazimo lahko le malenkostne razlike. Precej so se dvignile cene ruskih znamk, zlasti novejših serij, ki 'se odlikujejo po lepi zunanjosti. Te serije so bile namreč doslej sramotno nizko ocenjene. Naše znamke so ocenjene še zmerom dosti prenizko. Slovenija, ki postaja po svoji prvi izdaji čedalje redkejša, se v ceni skoraj ni izpremenila. Tako na primer še zmerom notira 20 kronika znamka s sliko kralja Petra, ki je bila tiskana v razmerno majhni nakladi, samo 3 marke, med tem ko velja nemška znamka po 5 mark, ki se je dobila na spremnicah zelo pogosto, še enkrat toliko. Nerabljena desetdinarska znamka iz leta 1920 (druca izdaja z Vavpotičevo sliko) stane neraMjena ali rabljena — 75 pfenigov! Dosti preveč poceni so tudi naše poplavne znamke in iste znamke s preti-Fkom »XXXX«. Najbolj se opazi nerealnost Senfovega kataloga pri nekaterih naših priložnostnih izdajah, ki so že prava redkost. Tako je na primer cena za serijo, ki je bila izdana za sarajevski sokolski zlef. komaj 3.75 marke, met tem ko stane ta serija pri nas okoli 25 din. pa je še dohiti ni mogoče. Serija za zagrebški sokolski zlet i-tane 3 marke in je prav tako redka kakor sarajevska, ostanki pa so bili vsi sežgani. Če upoštevamo. da je Senfova maTka samo fiktivna in da jo moremo v trgovini ceniti kvečjemu po 3 dinarje, bomo najlepše videli ne-resnost izdajatelja kataloga. Oziroma ne ne-resnost, ampak trgovsko spretnost. Očitno Senf, ki znamke tudi kupuje in prodaja, nima teh serij na zalogi in bi si jih rad na ta način, da ceno tlači k tlom, ob priložnosti za nizko ceno nabavil. Serija, ki je bila izdana za kongres Pen-klubov v Dubrovniku, notira tudi sainoi 18 mark. čeprav je pri nas nikjer ne dobimo cenejo ko za 100 din. In še marsikaj drugega bi lahko rekli na račun ocenjevanja naših znamk. Kako mora biti beden ta mladi pijartea ln nasilnež! Po hišah, po župniščih hodi prosjačit, a če hoče kaj iztisniti iz plemenitih src, mora po navadi napraviti samomor! Glava se mu je razbila Prt Sv. Nedelji pri Zagrebu se je včeraj dogodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal župnik Stjepan Topolčič. Žup* nik je stopal v vasi preko ceste, ko je pridrvel izza ovinka avtomobil in župnika po-drl. Padec je bil usoden, ker se je župniku razbila glava. (»Slovenski dom«, 15. IX.) Osi ljubljanskih voz " Nesreča se je pripetila na ta način, da je tramvajski voz št. 11, ki je hotel peljati izpred magistrata proti dolenjskemu kolodvoru, zadel v sprednjo os omenjenega voza pred skladiščem tvrdke Kollmann. Os se je zapičila seveda v sprednja okna tramvajskega voza. ki so na mah postala drobna. (»Slovenski dom«, 16. IX.) Nesreča na Mestnem trgu je spravila na dan od sile pereč problem. Eno od obojega bo treba brez odlašanja odstraniti: ali imajo ljubljanski vozovi preslika kolesa, to se pravi, previsoke osi, ali pa so naši tramvaji že preveč spodaj iz stekla. V katerem mestu na swtu bi bilo še mogoče, da se tramvaju razbije jo okna. če ob njem podr-Sa os enovprežnega voza? Tragedija nebogljenih Tragedija dveh še nebogljenih zaljubljencev se je odigrala včeraj dopoldne v Kotoribi. Sedemnajstletni mesarski učenec Josip Pongrac je zaklal svojo 16-letno ljubico Vero. Jurčan iz ljubosumnosti, potem pa še samega sebe. (»Slovenski dom«, 18. IX.) Spoznanje Po novi ureditvi prosvetnega ministrstva bo treba urediti tudi kulturno delo, ki se doslej nismo zanj brigali, čeprav je bilo to dela že dervno potrebno. (»Slovenskt dom«, 18. IX.) Oba zvona Že laik lahko presodi na prvi pogled, da bo spomenik s propilejami učinkoval mogočno, torej da gre za pravo monumental-no stavbo. (»Slovenski narod«, 18. IX.) Konj se Ljubljani trojanski obeta. Čudo je to: ne stoji in ne leta. S kolom v trebuhu in z repom krmari, čut in okus nam umetniški kvari. (»Slovenski narod«, 18. IX.) — kra — Požar ponesreči ali pa požig Litija 19. septembra. V Gornjem Logu, ki stoji ob glavni cetsti proti Ljubljani, eo imeli hudo noč. Prav ko ee je začelo svitati, je spravil prebivalce močan sij iz postelj. Gorel je kozolec, last nekega Američana, zdaj pa upravlja njegovo posestvo posestnik Kotar, po domače Ver h le iz vasi Konja. Brž bo pritekli na kraj požara sosedje, pozvali pa so tudi Jitijske gasilce. Gasilci in reševalci 60 oteli le sosedne kozolce Na kraj nesreče so prišti turti litijski orožniki, ki so začeli poizvedovati, kako je prišlo do požara. Kakor sodijo ljudje, je zažgal kozolec kak popotnik. Kozolec je stal tik glav De ceste, kjer seka cesta železniško progo. V bližini ni nobene hiše, zato je bil Komarjev kozolec že od nekdaj pripraven za popotnike. Tudi usodno noč je moral nekdo prenočevati v kozolcu. Proti jutru si je najbrž prižgal cigareto, pa mu je padel ogorek v p-uho mrvo. Ni pa tudi izključeno, da je zgradbo zažgala hudobna roka. Pestani ln ostan! član Vodnikove družbe! pvmASSHii: * 131X3 711 ffj ..........—j Ar JŠr ****** »♦»•*♦ 12 A **■ . kfrmmm Pa naj bo to dovolj. Po letošnjem Senfu in Michelu lahko vidimo le to, da sta zašla oba med špekulante. Zato ne moreta služiti za bazo ocenjevanja znamk. Počakati bomo morali na francoske kataloge, ki so vsaj po dosedanjih izkušnjah mnogo realnejši. In morda bodo tudi nemški katalogi z netto-oenami kaj boljši. B. R. Cene blokov Da ne bodo filatelisti zmedeni zaradi cen blokov, ki jih navajajo katalogi, bomo danes objavili cene, ki jih zahteva za bloke Borek, najbrž najresnejša nemška trgovina z znamkami. Pri njem stanejo posamezni bloki: Belgija: 1921 — blok s 25 znamkami — 15 mark; 1924 — Bruseljski razstavni blok — 28 mark; 1930 — Antwerpenski razstavni blok — 15 mark; 1931 — II. bruseljski razstavni blok — 12 mark; 1931 — bruseljski desetorec — 28 mark; 1935 — Siteb — 11 mark; 1936 — Borgerhout — 7.50 mark; 1936 — Charleroi — 7.50 mark. Danska: 1924 — četvorci ob 3001etnlci danske pošte — 7 mark. Gdansk: 1937 — oba bloka Daposta — 8.75 mark. Nemčija: 1930 — Iposta — 45 mark; 1933 — lOletnica dobrodelnosti — 65 mark; 1935 — Ostropa — 25 mark; 1936 — oba bloka za olimpijado — 12 mark 1936 — »rjavi trak« — 3 marke; 1937 — Hitlerjev blok, zobčan — 1.40 marke; isti nezobčan — 6 mark. Francija: 1925 — razstava v Parizu — 25 mark; 1927 — razstava v Strasburgu 28 mark; 1930 — Reims — 14 mark; 1937 — Pexip — 14 mark. Island: 1937 — 18 mark. Liechtenstein: 1934 — Vaduz — 150 mark; 1936 — Vaduz — 8.50 mark. Luksemburg: 1921 — petorec za rojstni dan kneza Jeana — 35 mark; 1922 — 10 frankov — 165 mark; 1937 — Dudelingen — 10 mark. Avstrija: 1933 — blok WIPA — 150 mark. Poljska: 1928 — Varšava — 32 mark. Rumunija: 1932 — Efiro — 6 mark. Rtisija: 1937 — arhitekti — 5.50 mark. Švica: 1934 — NABA — 30 mark; 1936 — Pro patria — 7.50 mark. Ji___1—L - J__l ML III ■ Češka: 1934 — oba bloka s pesmijo »Kje dom je moj?« — 175 mark. Madžarska: 1934 — Budimpešta — 10 mark. To so realne cene za evropske bloke. Za to ceno se bloki lahko dobe. Seveda pride po rednem tečaju marka precej visoko, vendar pa lahko takoj opazimo, da so tudi po tečaju 15 dinarjev za marko bloki se dosti cenejši kakor pa po tečaju tri dinarje za marko v katalogih. Danes prinašamo posnetek beograjskega razstavnega bloka. Podroben opis smo objavili že v sobotni številki Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Fran Jeran. yat i Ljubljani,