Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


Glas Naroda
List slovenskih delavcev v c^tmeriki

Štev. 127.
NEW YORK, v torek, O. oktobra, 1903,
Leto X.
V Sofiji dvomijo*
Rusko-avstrijskemu svarilu nihče ne veruje.
Bolgarska vlada bi rada zvedela podrobnosti o rusko-avstrijskem načrtu. — Obmejni boji.
koračiL .nej Turki so sledili begu modi na bolgarsko oženil je in so tamkaj dva usmrtili.
Obmejne oblasti pri Filipopolju
Sofija, f». okt. Noto, ktero sta pri-poslali Iltisija in Avstrija tur-kej vladi. >o tukajšnji vladini krogi nekak.« skeptično vzeli na znanje in
v i ni;i<-. -danskih organizaeij izjav- javljajo, da se je turško vojaštvo za
'i-' .....Ikril... da ni.'- dobrega ne obeta par kilometrov odstranilo od meje.
V j.-In. j točki vat jediai: — <b.ToMatorffi Turki radi tega, da omo-j. 1. potom jske mogoče doseči re-1 j0 Bolgarom (vstašem) prehod
preko meje, na kar bodo Turki trdili,
forme, Jtolgarskf dela podrobnosti vladi priposlane vsebina note pr.
vlada bi rada zve-iineiiovane, tur-kej note, toda ako je »ira, bode Turčija
raj;* nastopila bojno	nego se po-
korila rusko-avstrijskim zahtevam. Ako pa žalitev«- uiso -trot;.', potem gotovo ne b.nlo hasiiile.
l>r. Talarčev, pn-dsednik macedoii-skih .wlborov, izjavlja, da noto ne smatra resnim iu da je taka, kakor-šne so bile poprejšnje. Reforme se morajo izvesti povsem neodvisno od lH.ru>.
Sofija. »I. okt. Iz samostana Kilo se hrzojavlja, da je turško obmejuo vojaštvo minolo nedeljo neprestano streljalo na begune iz Razloga in < Jo-dlevega, kteri no pri Angvediku pre-
da Bolgarska dopušča prostovoljcem prekoraeati mejo.
Uolgarsko vojno ministerstvo je v stiskah. Službena doba rezervistov se konča tri dni pred volitvami, toda ustava predpisuje, da se morajo vsi vojaki pet dni pred volitvami odsloviti. Ako ministerstvo rezerviste od-pusti, je dežela v nevarnosti, da je Turki iznenadno ne napadejo.
Sofija, 6. okt. Katoliški škof v Filipopolju poročal je papežu o položa ju v drinopoljskem vilajetu in ga je prosil naj intervenira, da tako prepreči nadaljevanje turških grozovito-sti. V Rilu (samostanu) je sedaj 5000 begunov.
Zarota v zaporih.
Kaznjenci so nameravali ujiti. Warden odstavljen.
Philadelphia, Pa., 6. okt. Ker so prišli v tukajšnjej kaznilnici Eastern Penitentiary na sled raznim nered-no>tim, >o državne oblasti pričele gospodarstvo v kujcnilnici preiskovati. Potom prei>kav mi pridi na sled za roti, ktere namen je bil večini kaz-njeneev izposlovati svobodo. Radi tega je vlada odslovila wardena I>a niel W. Bussingerja. kteri je že 2S let opravljal službo v kaznilnici
Xa čelu zarotnikov je bil bivši igralec Gentry. kteri je zaprt rad! umora svoje tovaršice in ljubiec Magde Vorke. On je bil obsojen v dosmrtno ječo. Načrte so kaznjenci v/. vrstno izdelali. Počasu je od KHHl kaznj.-neev dobilo delo izven kaznil nice 3<mi jetnikov. Oni so sklenili priti blizo raznih paznikov, ktere bi na dano znamenje napadli iti potem vsi i. To bi se jim gotovo posrečilo, kajti v zaporih je le .'Iti paznikov. Priprave za izvršitev tega načrta so brezdvom-no že daleč vspele, kajti v posameznih ječah so dobili razne dobro na brušene nože, lw:)kserje, kladiva, kole, sekire in slične predmete, kteri bi nadomeščali orožje.
Zaroti so prišli po naključju na sled. Oblasti, ktere .so preiskovale razmere v zaporih, .so namreč odredile, da je treba vse sobe k*znjeneev natan. no preiskati, da se najde 60,-<mhi neznano kam zginolih smodk, ktere izdelujejo v kaznilnici za razne tovarnarje. Pri tem so našli vse imenovane predmete.
Takoj na to so poslali v ječe 200 kaznjencev, kteri so delali zunaj zaporov. (ientryja, kot glavnega zarotnika, so i Je j al i v temno ječo. Sedaj bodo vsake pol tire ječe preiskali.
Potom preiskave so prišli tudi po-narejalcetu denarja na sled. Nekteri jetniki so namreč v ječah izdelovali srebrne dolarje, kterih so mnogo ua-
šli v sobah.
Kitajski morilci.
Posestniki igrišč i m p o r -tirajo morilce iz San Francisco, Cal.
Boston, Mass., 5. okt. Minoli petek so Kitajei umorili svojega rojaka Wong Yak Chonga in smrtno ranili d i Shung Tenga. Tem umorom bodo v kratkem sledili drugi umori, kajti radi postopanja kitajske družbe Hip Sing Tung, proti kitajskim igriščem, »o posestniki tacih igrišč naročili več kitajskih morilcev v San Fran-eisco, Cal., kteri bodo v kratkem prišli semkaj, da odstranijo člane igral-eem nadležne kitajske družbe. Dose-daj je prišlo semkaj že 11 tacih ban-ditov, kteri so oblečeni v oklepne srajce in oboroženi do zob. Morilci zahtevajo za vsak umor $1000 in za vsako rano po njene j velikosti od «$300 do $500. Ako je pa morilec v boju usmrten, mora njegov "deloda-jalee" pu kitajskem častnem zakoniku, morilčevim sorodnikom poslati odškodnino. V času, ko morilci zasledujejo svoje žrtve, dobivajo po $1 dnevne plače, prosto stanovanje in hrano, kakor tudi neizogibni opij.
Tukajšnja policija je vjela Wong Chunga z V3°m njegovim arzenalom orožja. On je na Kitajskem vse polno ljudi pomoril. Kitajska policija je razpisala na njegovo vjetje $600 nagrade.
Roosevelt v nevarnosti.
Y belo hišo prišel oborožen napadalec.
Washington. 6. okt. V belej hiši so včeraj ob 11. uri aretirali Danca imenom Peter Elliot, ker je nameraval predsednika Roosevelta vstreliti. Aretiranje brezdvomno slaboumnega moža je bilo zelo težko, kajti policaji bele hiše so se morali z njim bojevati. Jeden policajev je izdatno ranjen.
Predsednik, kteri se je mudil v pisarniškem oddelku bele hiše, o tem ni zvedel preje, dokler Elliot že ni bil na varnem. Potom zdravniške preiskave so dognali, da je napa.lalee blazen, radi česar so ga poslali v bolnico.
Na policijskej postaji je Elliot de jal, da je mašinist, da je v Zjed. dr žavah 11 let in da je bival večinoma v Minneapolisu, Minn. V Washington je prišel iz Patersona, X. J. Med drugim je tudi dejal, da mu je predsednik zelo naklonjen in da mu je obljubil svojo hčer za ženo.
Detektivi so Elliota že par dni opazovali. Pred par dnevi ze predsednikov tajnik dobil pismo z EHiotovo sliko. V pismu je Elliot prosil za pogovor s predsednikom. Pri njem so našli tndi revolver.
Minneapolis, Minn., G. okt. Peter Olson Elliot, običajno Olson, kterega so včeraj vjeli v belej hiši, je tukaj dobro poznan. Več mesecev je stanoval na Cedar Ave. Pred 14 dnevi je svojim znancem povedal, da potuje v Washington, kjer se bode nastanil v belej hiši.
Elliot je rodom Danec in erovori tudi švedski. On je socijalist in prijatelj anarhistov.
• Washigtonske norosti.
Washington, 5. sept. Pokojninski komisar Ware je smešen človek. Nedavno je v svojem letnem poročilu javil, da je med vslužbenci njegovega urada 77 tacih, kteri so tekom zadnjih pet let neprestano delali, c da bi dobili tudi samo 1 dan dopusta.
Komisar Ware pa o samem sebi ne more kaj tacega trditi, kajti v 18 mesecih njegovega delovanja je prebil 5 mesecev in 29 dni na dopustu, ne da bi bil bolan. Šele pred par dnevi se je vrnil iz 53dnevnega dopusta. Dopust potrebuje on za svoje zasebne posle v Kansasu, kjer je odvetnik. V zadnjej zimi je namreč opazil, da mu 14dnev-ni dopust več dobička prinaša, uego 4letno službovanje v Washingtonu. Ako pa kdo njegovih klerkov prosi za dopust, dobi kmalo odslovno pismo.
Vjeli roparja.
Portland. Ore., 6. okt. Tukaj so vjeli roparja Arthur T. Johnsona, kteri je pri poznal "svoj poki i e". Med drugim je tudi naznanil, da mu je pri ropanju pomagala njegova lTletna soproga, s ktero se je šele pred petimi meseci poročil. Oblasti še ne vedo. naj li tudi njegovo soprogo za-pro. kajti najbrže jo je njen soprog prisilil, da je z njim zajedno ropala.
Johnson je sin pokojnega ugled-i nega državljana, A. 11. Johnsona, kteri je bil več let predsednik neke tukajšnje klavniške družbe. Ko se je gospa Johnsonova poročila, je bila kljub 17 letim že vdova in mati 3let-ncga dečka.
Nevaren lopov.
Denver, Colo., G. okt. Detektivi so znanega lopova F. II. Crosbyja, kteri je vkradel za $500,000 poštnih nakaž-nie zasledili v tukajšnjej bolnici. Tat je nevarno bolan, radi česar ga bodo čuvali, dokler ne ozdravi. Kakor hitro pa ozdravi, ga bodo izročili sodišču.	,
Senator Kearns iz Utah, pričel je na vse mogoče načine hvaliti Sir Thomas Liptona, kterega priporoča za mesto angleškega poslanika v Washingtonu. Senator Kearns je v Silverking Mine dobil lepo število milijonov, radi Česar on kakor tudi njegova soproga, ktera, pred par leti, k-o je senator še z lopato kopal rudo v Utah, gotovo ni sanjala, da bode kedaj stanovala v marmorovej palači v Salt Lake, zelo rada zahaiata v "višje kroge". Sir Thomas Lipton je bil tako dober, da je pri zadnjem yachtanju tudi Kearnove milijone seznanil z newyorsimi "štiri sto". Radi tega je senator Liptonu tako naklonjen.
Socijalisti in anarhisti.
Hoj med obema strankama v Barre, Yt.
Barre. Vt.. 5. okt. Smrtno sovraštvo. ktero vlada že par mesecev med tukajšnjimi anarhisti in soeijalisti, je doseglo včeraj svoj vrhunec v pretepu med obema strankama. Pri tem je bil jeden smrtno ranjen in nekdo tudi tako obstreljen. da je ozdravljenje izključeno. Boj je nastal radi tega. ker so skušali anarhisti razgnati zborujoče socijallste. V boju. kteri je pri tem nastal, je pričel Alessandro Gar-retto streljati in je pri tem ranil Eli C'ortija in Emilio Voehinija.
Pri zborovanju soeijalistov bi moral govoriti dr. Giaeinto Menotti Se-reatti iz New YorWa. V to svrho so se zbrali soeijalisti v tukajšnjej dvorani soeijalistov. Ko so zborovalci pričakovali newyorskega govornika, je dovedel Corti v dvoriMio 15 anarhi -tov. kteri so izjavili, da bodo Sereat-tu preprečili govor. Takoj na to je nastal prepir.
Ko so videli anarhisti, da je njih vodja padel, so naskočili Garretta in ga vrgli na ulico. Končno je policija napravila mir in red. Govornika Se-reattija so zaprli, ker je kalil tukajšnji mir.	__
Moderna Meka*
Prorok" Dowoie in njegovi verniki pridejo v New York s posebnimi vlaki.I
Samostan mora plačati odškodnino.
London, Ontario, 5. okt. Gospodična Mary Archerjeva je bila preje v samostanu "sv. Srca" v tukajšnjem mestu. Ker je pa obolela, so jo poslali v — norišnico, iz ktere so jo sedaj spustili. Gospodična pa sedaj toži samostan na plačilo odškodnine, ker jej nikakor ne gre v glavo, čemu bi morala v samostanu delati 17 let zastonj. Sodišče jej je prisodilo odškodnino v znesku $8000, potem $3000 za njeno delo in $5000 za to, ker so jo zapodili iz samostana. Ko je sodišče razglasilo obtožbo, pričelo je občinstvo navdušeno nloskati. Bivša nuna, ktera je dobila $16,000 se bode sedaj lahko omožila.
Ljudski samomor in socialno vprašanje.
Predsednica National Federation of Women's Club, gospa T. S. Den-nisonova v Salt Lake City se nikakor ne strinja z Rooseveltovo teorijo o ljudskem samomoru. Ona sedaj vprašuje povsem opravičeno, čemu v New ,Yorku za T>0,000 otrok nimajo šol, in čemu mora v New Yorku 16,000 in v Pennsylvaniji 20,000 otrok delati v tovarnah. Predsednik mora odgovoriti na ta vprašanja.
Skabje r nevarnosti.
Cripple Creek, Colo., 6. okt. Včeraj zvečer, ko so se skabje iz Coeur d'Alene vračali od dela v rudnikih Golden Circle, so jim štrajkarji sledili in pretili. Med tem, ko je hitel oddelek milice na lice mesta, prišlo je do pretepa, v kterem je neki skab streljal. Policija je aretirala več osob. Angležko slovnico imamo zopet v Engine Building Co., odstopil in Policija išče sedaj one štrajkarje, fAicgi. Stane 40 centov s poštnino postal predsednik ravnateljstva pre-kteri so skabom pretili.	TMfL	. :	osnovane družbe
Adams — socialist.
Ako ima Evropa svojega grofa Tolstoja, kneza Krapotkina, v. Voll-marja in druge plemiče, kteri so postali soeijalisti. čemu-bi ne imeli tudi mi kacega potomca naših predsednikov. kteri bi sanjal o državi bodočnosti i Direktnega potomca predsednika John Quincy Adamsa, Benjamin Adamsa, so v Washingtonu radi pre-ži valine vdeležbe pri socijalizmu obsodili v lfidnevno ječo. Njegovi prijatelji so nabrali zanj večjo svoto denarja, kterega pa ni hotel sprejeti.
Potres v St. Louisu.
St. Louis, Mo., 5. okt. Včeraj zvečer ob S :55 bilo je čutiti v predmestju Carondolet potres, kteri je napravil med prebivalci mnogo strahu. Potres je bilo najbolj čutiti v južnem in za-padnem delu mesta.
Mala poročila.
—	V Springfieldu, ().. je povozil in smrtno ranil voz poulične železnice bivšega tamošnjega poštarja John Hossa.
Glavni urad "American Steel Ar Wire Co. se bode v kratkem preselil iz Chicage v Pittsburg, Pa., ali pa v Cleveland, O., da so tako pisarne bližje družbenim tovarnam.
—	V Clintonu, Ind., se je lžletna Ana Evansova usmrtila s karbolno kislino, ker so jo poslali proti njenej volji v neko sirotišnico v Terre Haute. Iz tega zavoda je všla ter odšla naravnost v smrt.
Oliver Miller v Allentownu, Pa., je v prepiru zagnal gorečo svetilko proti svojej ženi in pri tem zadel Ano Straehamovo, ktera bi se morala isti večer poročiti. Dekle je smrtuoranje-no. Millerja so zaprli.
—	Pri pokrajinskem sodišču v Indianapolis, Ind., so končali s zasliševanjem Emil Mantelja, Chas. Media-sa in II. R. Wallaceja, ktere je obdolžil Louis Levin, da so ogoljufali razne tovarnarje perila za $50,000.
—	V Clevelandu, O , je Vaclav Adašek v hipnej blaznosti z likalni-kom skoraj pobil svojo soprogo in dvoje otrok. K sreči so prihiteli sosedje napadenej ženi in otrokom na pomoč. Ko so napadalca vrgli na tla, vzel je iz žepa britev in si prore-zal vrat.
—	V Coloradu nameravajo vstano viti delniško družbo za pridobivanje radija, ker so tam našli v to- potrebno rudo. To je bilo že naprej pričakovati kajti radium je sedaj ruda nemogočih rud.
—	V Baltimore, Md., je umrl radi ostarelosti 84letni Benjamin F. Zimmerman. kteri je bil najstareji 'grand past master' prostozidarjev v Mary-la udu.
Bivši župan mesta Mayaguez (Puerto Rieo), ajardo, kteri je bil obdolžen, da je poneveril večjo svoto denarja, je bil oproščen. Sodnik Irwin. rodom Američan, ga je hotel ob-
Kenosha, Wis., 5. okt. V židovskem Zion City je vse na nogah. "Prorok" Dowie, kteri se je sam imenoval doktorjem, pride namreč v 14 dneh v New York, kjer bode begal mirne duhove, kakor je to že čestokrat storil v Chieagu. On namerava Newyorčane "spreobrniti" k Zionizmu ali modernem čifutizmu, ker paprorok živi povsem za ta svet in z "onim" svetom ni v nikakej zvezi, se za blagostanje duš bore malo briga in deluje v tem oziru tako, kakor vsi drugi naši "preroki", kteri zbirajo krog sebe gimpel-ne in slične verne živ&lice.
Dowie je pred vsem dober trgovec, kteri si je s svojim prerokovanjem v par letih pridobil več milijonov do-arjev. In kadar naznanja, da bode izdal več stotisoč dolarjev za "spre-»brnitev New Yorkan, potem gotovo ve, da bode za vsake $100,000 dobil nazaj $200,000. Inteligenco newyor-ških Zidov in kristjanov on le nizko ceni, kajti on je odkrito priznal, da bode z vsakim dolarjem vjel jednega osla in da se bode po dvotedenskem delovanju moč židovstva na zapadu podvojila. Božjepotniki se odpeljejo 14. oktobra iz Zion City proti New \ orku z desetimi posebnimi vlaki. Na pot se bode podalo najmanj 4000 članov "tabernakelja svetega duha", med kterimi bode tudi neko pevsko društvo. Do minolega četrtka so prodali že 3500 železniških listkov. In kako zvito ravna pri tem Dowie. Da-siravno je priredil "hedžro" v New York le v svojo korist, morajo vse
General B. T. Johnson umrl.
Richmond, W. Va., 6. okt. General Bradley T. Johnson je v Rock Castle, Goochland county, v hiši svojega sina umrl. V državljanskej vojski se je bojeval na strani konfederacije. Kasneje se je posvetil politiki v svojej državi.
Velik požar v Dolgeville, N. Y.
Dolge vi lie, N. Y., 5. okt. Tukaj je zgorela Breckwoldova tovarna parket Zgorela je popolnoma. Škoda znaša $100,000, zavarovalnina le $75,000. Delavci, kteri so delali v imenovanej tovarni, so zgubili delo. Kako je požar nastal, ni znano.
Zrakoplav na napačnem potu.
Syracuse, N, Y., 5. okt. Geo. T. Sourlinson in W. H. Shakford iz Sy-'SO(jjtj
racuse, ktera sta s zrakoplovom od- | __ Topničarko Z->d. držav "Mona-potovala iz B.nghamptona v New eaev„ go y Taku na Kitajskem pro_ York, sta radi neugodnega vetra do- dali japonskemu trgOVCU Haski Motu spela mesto v New York v l tico, kjer za $n o25 v zlafl, imenovano topni sta se izkrcala blizo Constableville. čarko so ZRradili j 1863 v Baltimore, Za 100 milj dolgo pot sta potrebovala ij^
7 ur-	i — Charles II. Cramp, je kot pred-
sednik William Cramp & Sons Ship
Napad na Gotham. — Profet pravi "spreobrnitev" grešnih »wyor-čanov, pri tem pa misli na denar.
stroške poravnati njegove ovce. Gorje onemu, kteri ničesar ne da.
Pri zadnjem zborovanju je propo-vedovanju, kako pokvarjeni in so-domsko-gomorski so ljudje v New Yorku. Da jih pa "spreobrne", potrebuje pol milijona dolarjev. V dvorano je postavil velik sod, v kterega so morali ^zborovalci metati "prostovoljne prispevke" za spreobrni tev ljudi v New Yorku. In sod je bil kmalo poln denarja in prstanov ter ur.
Prorokov moto je: v jednej roki "sveto pismo", v drugej pa pehar za pobiranje denarja in po tem motu postopajo sedaj vsi ameriški profetje vseh veroizpov«sti. Razun "evangelija" prinesel bode seboj tudi čipke, ktere morajo ubo^i tkalci čipk v Zion City že par tednov plesti.
Verniki se bodo peljali v navadnih vlakih, prorok v posebnem vlaku. (Jo-tovo, da je lepo propovedovati o ubo-štvu in ljudstvo poživljati, da tudi zadnji novčič da za "vero", ako pro-povedovalec sam živi kakor perzijski šah! Ko pridejo "hodže" v New York, odkorakali bodo v Madison Square Garden, kjer bode Dowie zaslužil največ denarja. "Mali z ionski duhovi" bodo pa vsaki dihi priredili v New \orku po sto shodov, ktere je Dowie določil. Dokler bode Dowie v New Yorku, bode izdajal svoj dnevnik "Glas proroka". v kterem bode poročal o svojih shodih iu s kterim bode napadal newyorsko časopisje, ktero se bode norčevalo iz čifutskega hum-buga.
Newyorska kronika.
Napad na policijsko postajo.
Med nekim novincem velike vojske neumitih ter nepočesanih in policijsko postajo na 67. ulici, prišlo je včeraj zvečer do boja, v kterem je bilo poslopje poraženo, kajti zgubilo je dva okna. Napad se je pričel s klici: Proč s policijo! Proč z grafterji!" Dva policaja sta nato ostavila trdnjavo in sta kmalo nato vjela 35letnega Feliksa Hughesa, kteri stanuje na klopeh raznih parkov in v vežah raznih hiš. Na ta način si je preskrbel stanovanje in hrano.
Pes rešitelj.
George McGrath, 334, iztočna 42. ulica, Manhattan, se mora zahvaliti edino le svojemu psu, da ga bowerski lopovi niso okradli, ko je po žganjar-skej ekspediciji na Bowery zaspal na Chatham S.uare. Tatovi so mu večkrat skušali vzeti denar, toda pes jih je redno prepodil. Tudi policaj je moral psa s kolom prepoditi, predno je mogel spečega McGratha aretirati: Včeraj sta stala gospodar in pes pred sodnikom. "Za sedaj vas izpustim", dejal je sodnik, toda ne radi vas, temveč iz vsmiljenja do vašega psa." George McGrath je potem kupil psu rešitelju izvrsten lunch v zahvalo.
Zna si pomagati.
Gospa Aneta Georgian, Madison Ave., Manhattan, neče biti sneguljči-ca in je tožila svojega soproga na ločitev zakona, ker jo je prisilil, da je morala nositi male čevlje, radi česar so jo noge nepopisno bolele. Na isti način je razžalil tudi njene prste na rokah, s kterih je snel vse prstane, ter jih spremenil v denar. Kaj tacega pa n i jedna ženska ne more oprostiti.
Predragi trampje.
Da tramp ni vreden niti počenega novčiča, o tem je vsak človek prepričan, toda newyorski trampje, kteri so se z tovornimi vlaki pripeljali v Me-dino. N. Y., kjer so jih konstablerji vjeli in poslali v zapor, veljajo po $6 komad. Ker njihovo število vedno narašča, bode mestece kmalo banke-rot. Radi tega je najbolje, ako se odpravi zakon proti postopačem, ali pa — trampe.
Parnik "Syracuse" dospel.
S zamudo 14 dni dospel je v našo I luko parnik "Syracuse" iz Brazila. ! Na potu pa je polomil vijak, radi česar so morali parnik 8 dni na morju popravljati. Parnik se je pokvaril 7 dni daleč od Victorije, 4 stopinje se-'verno od ekvatorja. '.
Samomor potom lakote.
Za hišo 203 Siegel St., BrooklXi Borough, v lesenem praznem sklad( šču, je dalj časa stanoval 691etni Fr. Eckstein. Včeraj so ga našli v njegovem bornem stanovanju mrtvega in zdravnik je dognal, da je pokojnik umrl vsled lakote in pomanjkanja Eckstein je imel svoje dni bogato soprogo, ktera ga je pa pred 8 leti ostavila, na kar mu je pošiljala vsaki teden po $3 podpore. Od teh $3 dolarjev ni izdal niti centa in si ni hotel kupiti niti jedi, niti obleke, tako, da je raje prostovoljno lakote umrl, nego da bi si kaj privoščil.
Poslopje se je podrlo.
Pri 8 nadstropnem Tiffany poslopju na 5. Ave. in 37. ulici, Manhattan, podrla se je včeraj velika stara stena. Pri tem je opeka zasula necega Italijana, kteri ost avli a vdovo in troje otrok. Smrtno je bil ranjen Silvestre Laeoino, kteri bode najbrže umrl.
Po ovinkih v svobodo.
Necega dne v mesecu juniju, ko so ptice veselo opevale poletje, sta se tudi dva jetnika, ktera sta sedela v newyorskih "tombs", probudila in sklenila priti v svobodo. Brez mestnega dovoljenja sta si iz zaporov izkopala tunel in všla. Par tednov na to so ju vjeli in zaprli. Ko bi morala biti pred par dnevi izpuščena, obtožili so ju radi bega. Sodnik je dal jedne-mu 11 mesecev in drugemu 30 dni namečka.
Razni samomori. 34letni Štefan Richter se je ^-eraj v stanovanju svojega tasta 345 Grand St., Brooklyn Borough, vstrelil v glavo. Vzrok samomoru je neznan.
—	George Angeli. 36 Suydam St., Brooklyn Borough, se je včeraj dopo-ludne vstrelil v glavo. Bil je že mrtev, ko so ga našli.
—	V nekem hotelu na Webster Ave., so našli včeraj dopoludne vratarja John Leidyja mrtvega. Zastrupil se je s plinom.
—	lSletni Edwin Broy, 223 zap. 4. ulica se je včeraj s plinom zastrupil.
Razstrelba parnega kotla.
V tovarni nogovic T. Birklieada v Beverly, N. J., razletel se je včeraj narni kotel. Čuvaj John Struekley je bil na licu mesta vsmrten. Škoda znaša $10,000. Tovarna je bila razdejana.
Frank Sakserjeva pisarna v Clevelandu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. P o š i 1 i a i c n - r v staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to vse na mojo odgovornost.
Glas Naroda
h
Dopisi.
Cleveland, Ohio, 2. okt.
Zopet enkrat, kakor že toli- in toli-krat, zgubili smo iz naše Brede moža,
list slovenskih delavcev v Ameriki. Uradnik:	Editor:
ZMAG OSLA V VALJAVEO.
Lastnik:	Publisher:	,
"FT? AISTTv <*ATTRTn*	' sosebno *,a seda^ vzor moza' AnXmi
x KA.NK bAKbtK,	, Klincu. kterepa stavimo v času,o vr-
109 Greenwich St., New York City, j sto Franu Sakserju. slovenskemu
prvoboritelju in ojaču slovenske le-
Na leto velja list za Ameriko ..$8—,!dine v Ameriki. Podal se je namreč
„ pol leta............1.50, <'n<? sept. v. svojo milo domovino.
Za Evropo za vse leto . . srld. 7.50, „ „ „ pol leta . . *ld. 3,75.
„ četrt leta . «ld. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
..GLAS NARODA"
(..Voice of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
do 10 vrstic se plae; podpisa in osobnoat*
PO
Za oglase 30 »s. m tov.
Dopiai brez se ne natisnejo.
Denar naj ae blagovoli poslati
Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdem«, naclovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov*
„GLAS NARODA",
10P Greenwich St.. New York. City — Telefon 3795 Cortlandt. —
Vladarji v policijskem varstvu.
Ameriško časopisje se skoraj jed-nogfasno norčuje iz policijskih odredb, ktere je ukrenila avstrijska vlada, da je obvarovala cesarja Fran Josipa in cara Niki^a ju pred evontu-elninii anarhističnimi napadi. Tudi se čudi naše časopisje, čemu takt* po stopajo vse ostale evropske državice, ktere obišče ruski ear, ali kterikoli drugih vladarjev. V tacih odredbah avstrijske vlade pa mi ne vidimo prav nič smešnega, kajti uverjeni smo. da so vsi cesarji in vladarji vedno v smrt ne j nevarnosti. Hizmere v ee sarstvih, pa bila že cesarstva Avstri ja, Nemčija, in Rusija, ali pa tudi vsa ostala kraljestva, so take, da ljud sivo vidi v svojih vladarjih največje zlo. Vladarji so po mnenju ljudstva odgovorni za take razmere, ktere bi brezdvomno lahko izboljšali — a ko bi hoteli. Razmere v Evropi so tako slabe, in vnieevanje pojedini h političnih eksistenc iz političnih vzrokov je tako jrorostasno, da tudi drugi ljudje in ne samo anarhisti, ne bi jokali za smrt tejja ali onega vladarja. Varnost svoje lastne osobe je pa za vsaeega člo veka, toraj tuda za vladarje, prvi in najvažneji zakon, radi česar m prav nič smešno, ako vlade Store vse potrebno za varnost onega vladarja, kteri obišče to ali ono državo.
Toda ameriško časopisje ima najmanj povoda norčevati se iz varnostnih odredb, kter« je izdala avstrijska vlada za obvarovanje svojega in ruskega vladarja, povodom njunega obiska na gorenjem Štajerskem — kajti istotako, kakor ruski car. potuj« tudi na.š predsednik Mr. Roosevelt kteri potuje celo pri tako malih izletih, kakor iz Oyster Baya v Washington vedno le v policijskem in često-krat tudi v vojaškem varstvu. Pri tem smo pa ža trdno prepričani, da gotovo n i jed nem u človeku ne l>od« prišlo na um, Rooseveltu streoi po življenju — iziinši ljudem, kakoršen je bil brezdvomno tudi Czolgosz. Da sp pa naš predsednik radi take skoraj "nemogoče možnosti" pusti čuvati kot najkrvoločneji tiran, nam nikakor ne dokazuje, da je srčen, kljub vsem zatrjevanjem o njegovem "strenous" junaštvu. Ameriška zgodovina nam ne pove, da je bil tudi predsednik Arthur po umoru predsednika Garfielda, vedno obdan z krdelom detektivov, kar tudi nista storila predsednik Johnson in Grant, kot naslednik umorjenega predsednika Lineolna.
Da Roosevelt nikamor ne gre brez revolverja, je zadnjic neki reporter odkril in o tem občinstvu naznanil. Rilo je namreč onega dne, ko je raz sajal v našej luki orkan. Takrat j« Roosevelt 'inšpieiral' naselniški urad na Ellis Tslandu. Ko je predsednik OStavil parnik, odkril je veter kril; njegovega fraka in iz žepa v hlačah gledal je Rooseveltov revolver naj večjega kalibra. Oni isti reporter j t to priliko tudi vporabil, da je predsednika fotografiral in na sliki, ktero je objavil v svojem listu, je dobro vi deti predsednika z revolverjem. Radi tega se pa tudi Roosevelt ne mor« hvaliti, da zaupa vsem državljanom.
Ameriškemu časopisju bi pa sveto vali, da pusti cara Nikolaja in Fran Josipa kot tirana v miru, kajti Američani prav lahko rečemo: "We have another....
v naročaj svojcev, znancev in prijateljev, kterih šteje ratli blagega in čistega značaja tu in v stari domovini lepo vrsto.
I\er je vžival g. Kline vsestranske simpatije v vseh naših slojih, sosebno pa pri društvu "Slovenija", kteremu je bih ves čas obstanka predsednik, priredilo mu je isto «lne 24. sept. v 1 irion Hall lepo odhodiiieo. pri kteri so se zbrali razun bratov Slovenjanov prijatelji in znanci iz vseh tukajšnjih rogov, «la sežejo še jedenkrat svojemu prijatelju v roke in mu žele "sre-•ni pot."
Kako je bil odhajajoči rojak priljubljen. pokazalo se je ta večer, ko Se je zbralo k odhodnici okolu 80 rojakov in rojakinj, na čelu jim slovenska irodba. Neprisiljena zabava se je pri-ela in zasukali so se i is« 1 i plesaželjni pari.
Vrsto napitnic otvoril je brat Slovenian A. Tišler, ki je pozdravil navzoče, se jim zahvali! za tako obilo udeležbo ter je dalje povdarjal delo vanje slavljenea v narodnem in dru-ivenem oziru. kot vstanovitelja tukajšnjega '"Sokola", lista "Narodna
beseda", ktero je potem preustrojil -.im v "Novo Domovino", preustroji-elja društva sv. Vida, kjer so svoj is zavladale uprav turške razmere, stanovitelja društva "Slovenija", in enakega društva "Presv. Ime Mari-■Govornik je sosebno omenjal < 1«■ »vanje pri društvu Sloveniji, ktere iu je s svojo vztrajno delavnost j« ■ripomogel do tistili lepili vspehov, t terinii se-društvo danes lahko pona-i; označil ga je kot blago «lušo \ sakeni oziru, ki je imel odprte rok« ■i odprto sree za vsakogar iu čegar "obrotljivost ni poznala mej. Zahvalil e mu je za vse to v imenu društvi Slovenije", mu želel srečno pot tei iu priporočil društvo v trajen sp<> »in. (Živahno odobravanje, godb: ligra "Ifej Slovani"). Brat "Sokol" g. .1. Hočevar je sli al v dolgem govoru vso slavljenčev« ot, pričenšo z odhodom iz domovin«
0	odhoda v domovino. ktera pot mu
1	bila posuta z rožicami, pač pa s tr jem, omenja vse zapreko in oviri tere so mu delali ktere so mu delali
nrezvestni duboborei pri oranju slovenskih ledine pri vsianovitvi "Narodne Besede" pozneje "Kova Domo vina", pri snovanju podpornih društev itd., kako mu je bila vedno le ne-hvaležnost se strani nekaterih rojakov plačilo za njegov trud. Drugi narodi se ponašajo s takimi možmi. laŠi po izvestnih kreaturah zaslt pi j« ii rojaki taeega moža blate, zavidajo n skušajo, kjer le mogoče, na ugledu kodovati. Naj bi že vendar minuli asi nevosčljivosti in sovraštva in naj >i s«- rojaki skupno ogrevali za svoj ideal — prospeh naroda —. lic da bi -e bali osk«>srčnega in otlijoznega na-*protstva. V to zastavi vsak rodoljul ise sv« ji najboljše moči. kakor je to tudi storil g. Kline, ki se je trudil in uučil vse dneve tukajšnjega bivanja nesebično v tem smislu, so potegoval niladeniško ognjevitim navduše-ijem za povzdigo in izobrazbo slo venksega življa v Ameriki. S:ij ga ni bilo slovenskega društva, kleremu n« >i bil zv«'st član ali po/rtvovalen podpornik. Želel mu je srečno pot in pri-lod v milo domovino v krog svojcev proseč ga, naj ponese rojakom v stari lomov in i pozdrave tu zbranih Slovencev in ga zagotovil, da hočemo ho liti nadalje po poti. ktero nam je on ttičrtal ter po svojih skromnih močeh lelovati v prospeh naroda. (Oodba '.nigra: Naprej zastava Slave.)
Na to je bila vročena slavljeneu po era tkem nagovoru brata "Slovenije' r. Iiu^-a od bratov Slovenjanov > opomin darovana zlata žepna ura Presenečen in ginjen v sled tako oči t o ukazanega spoštovanja zahvalil se ji Kline bratom Slovenijanom za pre irasno ilarilo, ktero ve, da je prišlo iz rok bratov, ki so vedno ž njim čutili < r je sprejel kot dragocenost, v kte-■i bli~,."i bratoljubje in znak odkritosrčne ljuba vi bratov Slovenjanov na-iram njemu. Zagotovil je društvu š« ladaljno naklonjenost in jih poživljal uij deluje vsak po svojih močeh za ►ovzdigo naroda, če ne z drugim, vsaj ^ dobro voljo in odkritosrčnostjo, e ravno pogoj takemu vzvišenemu lamenu. Nato je napil bratom Slo enjanoin ter drugim navzočim rojA com in rojakinjam. (Mešani zbor za-•>oje: Slava mu !")
tjospa M. Gcrdina, kot predsednici Iruštva Presv. ime Marije, zahvalil: •e je na to po svojem zastopniku g i. Hočevarju odhajajočemu g. Klincu kot vstanoviltelju tega društva, pro -ec ga, «la ostane društvu še vzana :»rej tako naklonjen, kot sedaj, naj jo •hrani v blagem spominu, kakoV bo«li udi društvo njega.
Zelo animirana odliodnica. ktero poveličevala še slovenska godba mešan pevski zbor, vspela je čez vse •astno in se za vršila v najlepšem so glasju pozno v noč; bila je častno sla vije, .vredno moža g. Klinca.
Ker vso dobo, kar si deloval v duševni razvitek naroda, nisi imel ni
jednega svetlega trenutka in jedne vesele prilike, da bi se zamogel oddahniti in sesti brezskrbno za polno mizo, ker se vseskozi od tvojega prihoda do tvojega o«lhoda za te vije nepregledna vrsta temnih dni, ki so srkali moči tvojega telesa in ubijali sile tvojega duha. uživaj sedaj v blaženem mirti in srečni zadovoljnosti v lepi Dolenjski v krogu svojcev leta svojega življenja tja do najvišjih mej človeškega življenja. Doprinašal si v ijem nesebičnem delovanju v dose-svojih namenov velike žrtve, ne strašeč se truda in zraven še nasprot-tva. Ko ti je brezvestna klika v hva-h žnost metala polena poti noge, pr«'-zrl si kratkomalo ta izrodek vnetih možgan, čelo ti ni potemnilo, pač pa ti je razjasnil obraz ter se raztegnil v dobrovoljen. pomenljiv in pomi-ovalen nasmešek.
Čeravno smo daleč narazen, druži naj nas še naprej idealna vez, sveto Navdušenje za svobodo misli, ker le ta je nevenljiva in neusahljiva.
Živel!	'	A. P>.
R o j a k o m v Clevelandu, >.. v preudarek. Kdor Slovencev kupi pisarni 17TS St. Clair St.. tiket za prekmorsko vožnjo, ima dobiček, ■ter ga na postaji v New Yorku ]>o-"aka naš vslužbenec, dovcile v cen, i <lober hotel, dovede na parnik, a cat o mu ne računa nihče nič, kar lrugi ne store. Denarne pošiljatve lospo v staro domovino v 12. dneh. J oraj obrnite, se tja.
lzvanredni parniki francoske družbe.
LA GASCOGNE
odpljuje dne 17. oktobra iz New Yorka v Havre.
Kranjsko slovensko katoliško
LA CHAMPAGNE
odpljuje <lne ol. oktobra iz New Yorka v Havre.
Prvi razred na teh parnikili bode prirejen za drugi razred in velja do Havre samo $42.50.
Tretji razred je pa prirejen za družine in prostori za 4. G in 8 osol) skupaj. Ta parnika sta toraj dobro urejena za potnike 11. in 111. razreda.
Evropejske in druge vesti.
Pariz, fi. okt. Ruska vlada naznanja, da mobilizacija japonskega vojaštva v s vrh o (jdposlanja v l\orejo ne pomenja nikacega sovraštva. Iluska vlada je o značaju japonske mobiliza-■i je natančno poučena. Japonska vla-la je do sedaj ukrcala tri tli vizije vojaštva za Korejo i da japonske vojne ladije krožijo med Ilemulpo in Fu-/anoni. Ruski poslanik na Japonskem se je vrnil iz Port Arthura v Tokio. \ Port Arthuru se je posvetoval z ruskim podkraljem Aleksijevhn. O konferenci ni nič znanega.
Paris, ti. okt. I radniki minister->tva inostranih del trdijo, da so radi angleške ministerske krize pogajanja glede Maroka, začasno suspendirali.
Kairo, Kgipt, t>. okt. V septembru je. bilo po vsem Egiptu zelo neugodno vreme, ktero je zlasti bombažu škodovalo.
Maasluus, Nizozemska, G. oktobra. Francoska ladija "President Carnot" se je na nizozemskem obrežju potopila. Trinajst osob je vtonilo.
l»udinipcšta, 0. okt. Uradni "Pester Lloyd" zatrjuje, da so po angležkem .-asopisju objavljene vesti, vslcd kterih bode postal nemški "princ" Eithel madjarski kralj, povsem neosnovano in doc«-la neresnične.
London, (i. okt. Iz Liverpoola se poroča, da so evropske parobrodne družbe vštevši francosko, in ^»bi1 nemški družbi izjavile, da izstopijo iz tako-zvane konference, ktera regulira ceno za potovanje v drugej in prve j kaj iti.
London, 0. okt. Angležki kabinet je vstanovljen: Kolonijalni tajnik: Alfred Lyttleton; vojni tajnik: II. O. Arnold-Foster; tajnik za Indijo-" Brodrick; tajnik državnega zaklada: A usten Chamberlain; generalni poštni ravnatelj: Lord Stanley; tajnik za Škotsko: (iraliam Murray.
Slovenski in hrvatski delavci!
Ako kdo želi delali pri železnici v Columbia Falls. Montana, plača na dan. dalje se dela železnica Ra-chards-Lundeen Co. "Soo Ry", blizo Duluth-a, $2.00 na dan in vožnja od Duluth-a prosta. Obrni se na
MAKS SEVER,
024 Manhattan Building. Duluth, Minn, ter prideni 10c znamk za točni odgovor. Se priporoča
(23-T.0-9)	Maks Sever.
svete Barbare
v Forest City, Penna.
Iiikorporirano dn^ 31. januarja 11MC2 v Peiins.vlvaiiiji.
ODBORNIKI:
Predsednik: jcip zalar. P. O. Box ."> 17. Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan. P. O. Box 47s. Forest City. Pa.
i.	tajnik: ivan Tklban, P. o. Box <m7. l oiest City. Pa.
II.	tajnik: Ivan Žigan, P. o. Box r>7.">. Forest City. Pa. Blagajnik: Maktin Mumč, P. o. Box 5:i7. Forest City, Pa.
- GOSPODARSKI IN RACI NSKI ODBOR:
Josip Hucixeli star., P. O. Box .">91. Forest City. Pa. Anton Oven* P O. Box 537, Forest city. Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 4'.»1>. Forest City. Pa. Josip Gobekc, P. O. Box 509, Forest C it v, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucinklt ml.. P. O. Box 591. Forest City. 1 Karo i, Zai.ak. P. O. Box 28, Forest City. Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 620. Forest City, 1'a. Primož Matos, P. (>. Box Forest City. Pa.
a.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Forest City, l'a.
John Teli »an, P. O. Box 607.
Društveno glasilo je -C.las Naroda*
a t i j a svoj naslov; avstrijskega zanj.
L o m š e k naj naznani pri nas ležijo pisma od generalnega konzulata "Glas Naroda."
Lepi postni parnik
K AISERIN M A RIA T JI E R ESI A
odpljuje dne 10. oktobra dopoludne iz New 'Yorka v Bremen.
Lepi poštni parnik "Red Star črte"
FINN LAND <»dpljuje dne 10. okt. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Lepi poštni parnik
POTSDAM
odpljuje dne 14. okt. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Ekspresni parnik "francoske družbe"
LA SAY0IE
odpljuje dne 35. okt. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Da vre.
Ekspresni parnik
DEUTSCHLAND
odpljuje dne 15. okt. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
Lepi poštni parnik "Red Star' črte
YADERLAND
odpljuje dne 17. okt. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
N:/inovejši ekspresni parnik KAISER, WILHELM II.
odpljuje dne 20. okt. ob 3. uri popol. iz New Yorka v Bremen.
Najsilneje orožje
proti boleznim je edino znanost!
Na kteri način zdravi prof. Collins bolne? v
Svet pi -iznava, <la je znanost najbolje orožje, s kterim je mogoče bolezni sevladati. Zdravnik, kteri hoče bolnike vspešno zdraviti, mora pred vsein bolezni dobro poznati. Slabi in neizkušeni zdravniki napravi ja jo eestokrat pomote, ktere zaniorejo postati za bolniku osodepulne. Ako zdravnik bolezni naiančno ne pozna, predpiše bolniku zdravila za kako drago bolezen, ktera v tem slučaju naravno ne pomaga jo, p:ič pa škodujejo. Ako bi vsi zdravniki takoj spoznali bolezni in vedeli za prava sredstva proti boleznim, potem bi mnogo manj Ijndij umrlo.
Dobro znanemu učenjaku Prof. Collinsu je bilo vedno na tem ležeče, da je bolezen svojih paoijentov natančno spo.-n-d. 1'otoin neprestanega proučevanja in poskusov ji- končno i ako napredoval, da mu ni težavno spoznati bolezni.
Prof. Colliusa zavod napravil je siromakom /..» mno^o dobrega, radi cesar njegovo dobro ime slovi Sirom Amerike, kar je u/.rok. «la število njegovih paeijentov vedno narašča. I »a zamore \ -Me i stranskim zahtevani, moral je svoj za-v od razširiti iu .si omislili m; j boljša sredstva. Radi tega je prof. Collins vzel v najem v. \ i cd »ločen čas novo poslopje. Sedaj, ko je že vse v redu, naha ja se njegov zav »d zopet v hiši štev.
140 W. 34th St., New York,
kjer nadaljuje s svojim blagodejnim delom. Ijeti nu navedeni naslov.
Vse dopise je tura j poši-
Vsak: bolnik.
Prof. Collins.
kteri potrebuje zdravniške pomoči, naj se zaupljivo obrne Collinsa. Ne iščite družili zdravnikov, ker kasneje liode.e nj O prof. Collinsu vam vsakdo povč, da je on najizbornejši in najvestueji zdravnik v vsej Ameriki, o druzih ne ve, kedo so oni. Niti jeden zdravnik se ne more s tako vspešnim zdravljenjem izkaz; baš profesor Collins.
Zclravl vse bolezni.
do prof, ua Želeli. t ločim so liego
kakor tudi d- u. pljuču >eil« 1I!I
.UM
,ensUo ll, ine-> < ira\ i
Prid'. Collins ]»ozna takoj po znamenjih vsako b<dezen in radi tej^a zdravi i' «-.-t.lezni, bodisi akutne ali pa zastarele kronične. Bolezni na srcu, jetrah, ledvicah, hurju. črevali, grlu, nosu, kosteh, živcih, krvi itd. zdravi v najkrajšem času. Z vi -Li^ol.sk.fc; možke in ženske bolezni. Možkim in ženskam sc ni t veha sram« . i t r n: ■ j natančno in zanesljivo opišejo svoje spolske bolezni. Ktere ženske trj>e na takozvanem na sečnem in ie<lu, naj se takoj obrnejo do prof. Collinsa.
INalezljive fc>olezn!
v vsakem slučfiju
zdra\ i profesor Collins posebno vspešno ter ozdravljenje.
Izmed tisočerih dopisov, ktere je dobil prof. Collins od svojih paeijentov, prio» ; iui
Plymouth, Pa. Bolehal sem dolgo č*sa ieiodcu. Kakor hitro sent kaj pojedel, j. jn-il • s.. «-t- v i! vsaka jed mi je bila zoperna. Povžii sem vse polno priporočenih mi zdravil, katere mi pa n>.i juimagale. 1\: t niti delati nisem mogel. Prof. Coliins je pa bil oni zdravnik, kteri me je u kom jednega mes-ea ozdravel.
za intro in temeljito
tukaj 1.
IU »••;! t-
-•m t k-. I van 1
nektere:
!>• i-i ne in
r.
Boonton, N. J. Cenjeni prof. Colli i ! | Vsem rojakom naznanjam, da je prof. Collins : najboljši zdravnik, kar sem jih dosedaj imel i. ' Bolna sem bila od 17. novembra 1901 «■ » t 30. junija '.902. Srce mi je utripalo in tres - j sem se po vsem životu. Ker sem pri zdrn» j nikih zaman iikala pomoči, sem že sko«a; obupala. Kciično sem se obrnila do slavn^v j>rof. Collinsa, kteri me je ozdravil Zato s Vam srčno zahvaljujem gospod prof. Collin; bog Vas i.vi na mnoga;a i blagaja Ijetal
Marija Barna.
Mah o noy City, ' ri>eil zdrav i'a, k.> i ^ -Mich, he! :j t i 1111 v : .. zdravila so r.iš i/.l 'vmi j sem popolrt!.;ia 07dr vi j. iskreno 7:d"v	X 1
siromak«-v, ker \ i . lr.* s i 1 bogat !N.ini-n dr. v h /«!r-vmk .v je 1 ljudi d< biti m: > > d; nar :i in jim ne [ giti. Vi ste j» 1 11 ]b- 1 . 1 z in-rik in j .:, člove*-, r.'.(ii če- r V;, s v- k mil" t [ s poročam. Pri .i čile l • v listih d.i Inxi veti el za V.is
S spoštovanjem Iv. Repovaj, O 6 W.-.t r St., Mali im.v <
Pri V ®m ni-v * h: v-t ii 1-■ ik'V ( ity. Vaši
nui^nla kajii jjr , kar -e Vam 2 l r:. »'i	■ tnik
jedn l.ij .t\ ne in , cd •vi-a-
kdv
Pa.
Ako nimate dobrega zdravnika, odgovorite na sledeča vprašanja iu pošljite ju t. ColIinsn:
Kašljate 1 Bljnjete I Povračate ? Imate jMilucijel Boli Vas boli f Imate drisko f Teče Vam iz ušes f Imate slab tek i Peče Vas v in-hi ?
Imate siabo dihanje i
Se čotite bolni po vsakej jedi f
Ne tnorete na stran ?
Ali Vas čelo boJi I
Se Vam roke tresejo f
A .t Vas koža srbi t
.*kii Vam sree močno bije T
Imate beli jezik t
Vas bole kosti t
Ali Vas peče ko puščate vodo Ali Vam zavija v čeva' Ali se lahko prestrašite f Ali se eestokrat. pieliladite * Imate nalezljive bolezni ! Cut ite mraz v ledjih .' Čutite po telesu vročino ? Čutite na vrh glave bolečine : Ste slabi kadar vstanete i
Zavod je odprt vsaki da« <h1 10. ure dop. do 1. lire pop. in od do 5. nre j»op. Ob nedeljah pa od 10. ure dop. do 1. ure pop.
Pišite slovensko in naslove mapravite tako:
E. C
140 W.	St.,
Collln-s,
30 New York.
Jugoslovanska
Katol. Jeflnota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. —
URADNIKI:
Predsednik: JonN nabjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. i. tajnik: Josip AoNič, P. O. Box ,2GC, Ely, Minn. II. tajnik: Anton Gkrzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: i van Govže, P. O. Bos 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovkc, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn.
Dopisi naj so blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 200, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
V A m e r i k o sc je odpeljalo din 21. si pi. ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 7<i Kranjcev in 50 Hrvatov.
r 111 r 1 j»- v Radeckega vasi št. li' tesar Jo/. f Pust. — V Zg. Ši-ki j. umrla Avgusta Hudabivnig, rojena Perme.
S t r a š 11 a smrt 41etnega otroka. V Spodnjih -lablanih je paslo dne 7. Sept. ve«"- otrok na nekem travniku. Zakurili -<» ogenj in se pri njem greli. Neki d eek reče dietnemu dečku Ja nezu Btiklau, naj pod rži predpasnik, da um hode nadeval v njega žerjavice ktero bodejo potem zanesli na drugi kraj. Otrok je ubogal iu se mu je pi i tem 11 žgal predpasnik ter obleka. Si-romaček je dohil take opekline, da j. vsled tega umrl.
U h
Alojzij Boje in Ant. PcrŠe 10. se|)t. napadla v Dulali Frana (Jregorčiča iz Dolenja s kolini. Gr< gorčic, ki se ni mogel braniti, je dohil na glavo tako močan udarec, da 11111 je počiht črepinja in d:i je 18. sept. umrl. Oba napadul<-a so orožniki prijeli ter izročili sodišču v Mokronogu.
sta
7.011:. Illapcu Andreju v Vojskeni pri I.itiji so
Pod VI! Pod gorniku
ne »plašili konji in je on padel pod voz. Kolesa so 11111 šla čez obe nogi iu čez glavo. Obe nogi ima zlomljeni in 11a glavi je težko poškodovan. Po nesrečenea so prepeljali v deželno bolnico.
Požar. V Stanežiču je dne 1«'. sept. jelo goreti v podstrešju hiše Iv. Pavliča. Ogenj je vničil podstrešje, nekaj pohištva in sena. Škoda znaša okolu |o<k» K iu je z zavarovalnino pokrita.
Predrzen tat. Dne 21. sept.
pop« *1 ud ne utihotapil se j«* zloglasni tat Ivan Pavlič i/. Kosez v klet trgov ca Antona Stacula v Selenburgovih ulicah v Ljubljani, odprl s silo vrata 211 ukradel iz kleti dve šunki, dve steklenici vina in kos sira.
O j :« 1» o 1 č u i k u smo dobili iz nekega kraja na Dolenjskem zadnjič poročilo, da se ga hode veliko napre-pa. kakor se nam sedaj po
d<
roča, nikakor ne velja za vso Dolenjsko. Po mnogih krajih na Belokranjskem iu po ostali Dolenjski ni skoro .nič jabolk.
Pred celjskimi porotniki je Lil 511etni postopač Jožef Golob, vul-go Jozel. radi tatvine obsojen na pet let težke ječe. (ioloh je hil že 29krat obsojen.
48,000 vreč kave. Dne 19. sent, je iz Santosa lloydov parnik i 43,000 vreč kave v Trst.
priplj ul "Orion"
<' e n a istrskemu g r o z d j u. Rovinj 18. sept. Včeraj je pričela razprodaja grozdja 11a tukajšnjem trgu. Prodali so: 45,680 kg moškata, 1945 kg terana, 450 kg belega in 40.r> kg mešanega grozdja. Moška tu je bila cena 17.50—20, največ 10 K, tako tudi belemu, mešanemu 13—15 kron kvintal.
X a <1 v o j v o da O t o 11 izgnan iz Dunaja '"Magyarorszag" poroča, da se je pri obisku nemškega cesarja splošno opazilo, da je nadvojvoda Oton manjkal. Nadvojvoda biva v Parizu ter je baje radi neke diskretne zadeve pregnan z Dunaja.
Koroški deželni zbor je dovolil za regulacijo 21 hudournikov Bele in Žilice 720,000 K, za poškodovane vsled zadnje povodu j i pa 30,000 kron in deželno delavsko pomoč.
— Henry J. Willing, bogat trgovec v Chicagu, 111., je v Jeffersonu, N. H., umrL
Zakonska Bratušanedol < 11 a. Opetovano smo se že bavili i-lasti v zadnjem času o zagonetnem kriminalnem slučaju Bratuša. Poro čali smo, da so v novomeškem okraju nedavno tega prijeli deklico, ki je za trjevala, da je hči v Mariboru v za poru se nahajajočih zakonskih Bra tuša. Ta trditev se je izkazala za resnično. S tem je stopila ta zadeva u kteri se je že toliko pisalo, v vele-senzaeijonalni stadij, sodišče pa je L»ilo postavljeno pred nenavadno za-gonetko. Kakor je Znano, je bil pred 1 letoma prijet čevljar Bratuša iz Majšpergf^ ker je bil na sumu, da je umoril svojo hčerko, ktero so že tri edne pogrešali. Pri hišni preiskavi, ktero je sodišče odredilo, je našla ko-nisija krvavo hčerkino obleko, v peči pa skoro zgorele kosti, o kterih so iz \'edenei trdili, seveda ne s popolno gotovostjo, da so človeške. Bratuša je na to pred sodiščem izpovedal, ne la bi njegova žena, ktero so tudi zaprli, ugovarjala, da je nekega dne na-sel svojo ubeglo hčerko v gozdu onemoglo, ker je bila že tako oslabela, da l>i itak ne mogla dlje časa živeti, jo je /.aklal in jo nesel domov. Domov pri -edši sta mrtvo truplo skupno z ženo razkosala v pet delov in jih spekla v peči. Nato sta to pečeno meso tudi po v žila. Tej izpovedi je sodišče, d as i je nosilo na sebi pečat neverjetnosti, verjelo tembolj, ker je bilo več takih momentov, iz kterih se je upravičeno uielo sklepati na resničnost Bratuše-vi' izpoved be. Zakonska Bratuša sta bila na podlagi tega priznanja spoznana krivim ter obsojena na smrt na vešalili. Cesar pa ju je, dasi se tega ni pričakovalo, pomilostil v dosmrtno ječo. — Dne 19. sept. se je sodišče v Mariboru 11a novo bavilo s tem zagonetnim slučajem. In izkazalo se je jasno, da je bila ona grozovita izpoved čevljarja Bratuše le izrodek razgrete in bolne domišljije. Pokazalo se je, da kri na dekletovi obleki 111 bila človeška, ampak s v i 11 j s k a. in da tudi ožgane kosti v peči niso bile človeške, marveč s svinj ske. Kri je prišla na obleko, ker je Bratuša na skrinji, v kteri je bila obleka shranjena nekaj časa preje zaklal svinjo in meso te svinje je 11a to pekel v peči, kjer so našli potem že ogorele kosti, ktere so izvedenci smatrali za človečke. To so pač morali biti izborni iz-v» denei, ki so tako imenitno umeli ločiti človeško kri od svinjske in človeške kosti od svinjskih! Vsa čast takim izvedencem. Tudi Bratuša je sedaj priznal, da ni umoril svoje hčerke Na vprašanje, zakaj si je izmislil take grozovitosti, je odgovoril, da so ga v to prisilile dolžitve in sumniče-uja, kterim se ni mogel z dovoljnimi irgumenti upreti, in da se je vsled tega udal misleč, da je bolje trpeti nedolžno na tem svetu, kakor pa na -nem. Iz tega bi se dalo sklepati, da sc. one grozne izmišljotine bile deloma tudi plod sugestije! Zakonska Bratuša sta bila, ko se je izkazala njiju ne-lolžnost, oproščena. Bratuševa žena je bila takoj izpuščena iz zapora in je >dsla na kliniko v Gradec, ker je v ječi zbolela na očeh. Bratušo samega pa so še pridržali v zaporu, ker se bo moral še zagovarjati radi obrekovanja svoje žene, ktero je dolžil, da mu ie pomagala pri umoru hčerke. Tako -e je toraj končala ta senzacijonalna afera!
Italijanska trobojnica. Dne 20. sept. je obletnica, ko je italijanska vojska zasedla Rim. To proslavljajo po vsej Italiji in zato je bila včeraj razobešena v Trstu na italijanskem konzulatu italijanska trobojni-('a- Točno opoludne pa je zavihrala na stolpu tržaškega magistrata laška 'trikolora'. Ko j se je nabralo na trgu mnogo ljudstva. Laška trobojnica vi« brala je kacih 20 minut. Snela jo je policija.
Bosni preki sod da je položaj jako nevaren. Mohamedanci groze. Doslej je aretiranih 11 domačinov. V na pol -zgoreli džamiji so našli 403 modernih pušk in mnogo patron. Vsled te najdbe so uvedle oblasti strogo preiskavo. Pri sumljivih Turkih so se vršile hišne preiskave. Pri nekem begu so dobili v kletu tisoč pušk. mnogo potron in star turški top, ki je bil še jako rabljiv. Beg in druge sumljive osobe so bile takoj aretirane in preki sod razglašen. Iz. Sarajeva je odšel v Travnik bataljon pešcev in baterija topničarstva, stotnija vojakov je do-šla v Zenico, kjer so se tudi pojavili nemiri. Vsa garnizija v Dolnji Tuzli je pripravljena, da lahko takoj odkoraka. Turki so vsled teh hitrih na-redb poparjeni, vendar kljub temu groze, da bodo zažgali Zenico, Visoko in Sarajevo in da ne mirujejo prej. predno "švabov''' ne zapode iz dežele. Neko poročilo iz Travnika pravi, da je vojaštvo imelo v Travniku pravi boj. Končno so Turki pobegnili v gore, kamor jim vojaki slede.
Hrvat ske vesti. Na sestanku začasnega odbora, poročal je tajnik dr. A. Horvat o predpripravah za proslavo odkritja Starčevičevega spomenika ter je svetoval v svrho razde-Ijenja dela več pododborov, v kterih naj bi bili meščani, dijaki in delavci. Odkritje sp<?menika je določeno 11a nedeljo, dne 11. oktobra. — V prid Hrvatskemu domu" v Oseku vršila se je istotam veselica, ktera je do-nesla čistih 2000 K. — Izpustili so dvamesečnem strogem zaporu 1 Smodeka, ki je bil radi leto.š godkov v Vukovaru obsojen sečni zapor. Istotako so izpustili iz preiskovalnega zapora lSletno Jelico Jug, Mirka Hanzirja in Gjuro Tan- j dariča. — Zaradi nemirov v Zapre- ' šiču, ki so se vršili na Veliko soboto, so dobili vsi obsojenci poziv, da imajo nastopiti kazen. — Nar. zastopnik dr. Josip Frank je odpotoval v Gore-njo Italijo, da si okrepi zdravje. — Smilje", ilustrovan list za brv. mla-lež je stopil s 1. kimovcem v svoje 32. leto in je toraj najstarejši brv. list za mladino. — Telefonska zveza Reka-Novi se je otvorila. — Otroci so za-palili hiso kmeta Franeetiča v Str-maeu. Škode je 5000 kron. — Na potu k dermatološkemu kongresu v Sarajevu se je mudil v Zagrebu tajni medic, svetnik prof. A. Neisser iz Vratislave v spremstvu E. Arninga iz
fiAEO BOLEZEN IMATE?
all ktcrokoh ilrujto bolezen. K;*iur »te bolni, i>oteui sc obrnite uu
glavnega zdravniškega upravitelja dr. Drake-ja.
, očeh, ušesih, glavi, grlu, ma-ijne bolezni, raka, slabe živ«.-©,
Kakovost, starost in zanemarjenost bolezni ne napravi nikake razlike. Pišite jednostavno pismo v svojem materinem jeziku, opišite natančno } a so bolezen, kje in kako Vas l»oli in glavni lekarski upravitelj doktor Drake Vam bode takoj odgovoril, kako je mogoče dotično bolezen hitro in gotovo ozdraviti.
Ako zdravnik, kakorsen je doktor Drake, kteri že 31. leto javno deluje na polju znanosti, trdi, da zamore ozdraviti bolnike, kteri se do njega obrnejo, zamore torej vsak bolnik bili povsem miren in siguren, da bode ozdravljen. Dr. Drake pa ne
bode nikoli dejal in trdil, da zamore edino on vsako bolezen ozdraviti, ker to je nemogoče.
Kdor pa trdi, da Mmore sam vsako bolezen ozdraviti,
dotičnik: nemogočnost trdi.
Kadar pišete glavnemu zdravniškemu upravitelju dr. Drake-iu tedai meišče on v,-o	„
Taka pisma dobiva vsaki dan zdravniški upravitelj dr. Drake:
. .	Steelton, Pa., 4. avgusta 1903.
\ elecenjeni zdrav, uprav. dr. Drake !
Tri leta sem imel gliste v trebuhu. Zdravili so me razni zdravniki, toda vse je l.iio zr.man in Skoda denarja. Naposled sem se okrenil do Vas in Vi ste me v zelo kratkem č .su popolnoma ozdravili zajedno z Vašimi zdravniki, kteri so Več vredni, nego suho zlato. Reven stm in Vam ne morem platni, kolikor je vredno zdravje toda iz zahvalne sti bodem napotil druge ljudi, da se v slučaju bo lezni obrtieio ssmo do Vas.
Val zahvalni Lovro II u mer, 106 Chamber St , Steelton, Pa.
Pisma naslovite:
Cenjeni dr. Drake!
Nad 12 let sem imel jetiko, a ko sem se do Vas obrnil, ste me v precej kratkem času popolnoma ozdravili, radi česar Vas smelo priporočani vsem rojakom, da se v slučaju potrebe do Vas obrnejo. Ostanem Vam na vedno udani in zahvalni
Fran Robida, St. Louis, Mo.
Dr. E. G. DRAKE
national medical association
34 WEST 2eth ST., NEW YORK CITY.
od ,0. ^o^rd^^tla^e.1- "re dOPOlndne ta0d2'd0 5-™ P«- 0l> -MJ* -mo
Hamburga in dveh mlajših dermnto- ' goielee v Monaszterzyski 0000 K. — logov. — Profesor dr. Gorjanovič- J Zgorela jev;is Kravjan v Cipškem ko-Kramberger se je podal včeraj v Kas- j mitai u._ Zgorel je tudi neki starček, sel, kjer bo vsled povabila osrednjega [ -N>' mški eesar jo sprejel koroškega odbora predaval na 75. kongresu nem.'glasbenika Kosehata, hvalil njegove naravoslovcev in zdravnikov o osteo- ! napeve ter mu je tiho zabrenčal neko logiji hominis krapiniensis. — Dve melodijo, bateriji 13. topničarskega polka v grebu se preselita z majorjem Jelen-čičem na čelu jutri v Samobor. — Nadvojvodkinja Marija Terezija je prišla pod imenom "gospa pl. Per-nau" v Reko. — ObstreJil se je na lovu po nesreči abiturijent Milan Ba-rešič iz Belovara. — Magda Krava-ščan iz Kravaščanov je zadavila svoje novorojeno dete. — Štiri osobe je ubila strela v Glini— Vstrelil je po neprevidnosti v Čemer 11 i ei 13!etni
^Ii,an Vraneševič svojega Tletnega j Deutsehland, okt. iz Hamburga.
Kaiserin Maria Theresia, 5. okt. iz
Bremena. Potsdam, fi, okt. iz Rotterdama. Finland. ."». okt. iz Antwerpena. Anehoria, 5. okt. iz (Jlasgowa.
lvurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k tema še 15 centov za poštniuo, ker mora biti de-uarua pošiljatev registrirana.
Kretanje parni ko v. V New York so dospeli:
bra tea. — Za Razstavo v St. Louisu iščejo 20 do 30 hrvatskih tamburašev. Ponudbe sprejema tajnik zagrebške trgov, zbornice Milan Krešič. — Deželni zbor dalmatinski bode sklican v drugi polovici oktobra. — Skupščina Valpovu je prepovedana. — Nova eerkev v Krapini je dogotovljena in je bila posvečena 27. sept. — V primorskem mestecu Novi, kjer se je pred kratkem otvorila telefonska zveza, je zaznamek abonentov tiskan samo v madjarskem in italijanskem jeziku, kar je obudilo splošno ogorčenje. — Obletnico bitke pri Senkoviču Bandin-Odžaku je slavil včeraj pešpolk št. 78 v Oseku. — V Zagrebu se je mlad zakonski mož obesil na strop vzel meč v roke in mahal ž njim okolu sebe, da bi ga nihče ne mogel rešiti. Ljudje na dvorišču so to zapazili in hiteli v sobo, a nihče se ni upal oboroženemu samomorilcu približati. Šele ko se je onesvestil, prerezali so vrvico. Ko je pa nesrečnež zopet ulo-il nekoliko sape, zgrabil je na tleh ležeči meč in zapodil vse navzoče iz sobe, hoteč še enkrat poskusiti samomor. K sreči sta prišla dva orožnika, ki sta moža spravila v bolnico. — Na smrt je bil obsojen brivski pomočnik Ivan Mijatovič, iz Novih Karlovcev, ker je vbil kmeta Ivana Plavšina s »sekiro in mu potem vzel 70 K. Kr. ko-tarska oblast je zabranila javno skupščino v Valpovu, češ, da se smejo ob-državati skupščine samo ob delavnikih. — Most čez Dravo pri Dolenjem Moholcu. Danes si je ogledala komisija mesto, kjer se bode gradil most.
delom bodo pričeli pričetkom prihodnjega leta.
Preki sod v Travnika. Kljub uradnemu poročilu zagotavljajo najnovejša poročila, da je v Travniku y
Razne male novice. — Demonstracije zoper grofa Štefana Tiszo so se primerile v Vel. Varadinu pri konjski dirki. Zvečer so demon-strantje razbili okna na grofovem stanovanju. — Bombo so našli v vojašnici 23. polka v Suboti. Bomba je bila tako močna, da bi bila raznesla celo vojašnico. — Pisatelj Ibsen je neozdravljivo bolan. — Ustrelil se je v Belgradu gardni nadporočnik Mi-lovan Georgjevič, ki se je hote>poro-čiti z ločeno ženo bivšega vojnega ministra Vasiča, kar pa so mu sorodniki branili. — Cesar je podaril za po-
Doapeti imajo:
Pho enicia iz Hamburga. Majestic iz Liverpoola. Aurania iz Liverpoola. La Savoie iz Havre. Blueeher iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. Campania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Columbia iz Glasgowa. Chemnitz iz Bremena.
Odpljuli so:
Kronprinz Wilhelm G. oktobra v Bremen.
Odpljuli bodo:
Germanic 7. okt. v Liverpool. Rotterdam 7. okt. v Rotterdam. New York 7. okt. v Southampton. Friedrich der Grosse 8. okt. v Bremen.
Fiirst Bismarck 8. okt. v Hamburg. La Touraine 8. okt. v Havre. Cedric 9. okt. v Liverpool. Finnland 10. okt. v Antwerpen. Hohenzollern 10. okt. v Genovo. Patricia 10. okt. v Hamburg. Etruria 10. okt. v Liverpool. Kaiserin Maria Teresia 10. okt. v Bremen.
Deutsehland 13. okt. v Hamburg. Majestic 14. okt. v Liverpool. Potsdam, 14. okt. v Rotterdam. Philadelphia, 14. okt. v Southampton La Savoie 15. okt. v Havre. Celtic IG. oktobra v Liverpool. Yaderland 17. okt. Antwerpen. Columbia, 17. okt. v Glasgow. La Gascogne, 17. okt. v Havre. Campania 17. okt. v Liverpool.
Društvo Unif. sv. Martina v Chicagu, IU., ima dne 8. okt. (četrtek), izvanredno sejo, na 18. zapadnej ulici št, 588-592, dvorana Ceško-Slov. ameriških sinov. Pri tem bode svirala tudi godba "Ljubljana" pod vodstvom kapelnika John Žefraneka. Pričetek točno ob 8. uri. Vstopnina prosta ■jamo za moške.
Odbor skrbi za pijačo, tobak, in vse zabavne potrebe. Po seji se vrše razne zabave.
V obilen obisk vabi (G-7-10)	ODBOR.
John Fabjan, tajnik.
Slovencem, Hrvatom in drugim naznanjam, da sein odprl svoj
SALOON
na 55 E. Main St., med Union in Erie postajo v Clevelandu O., poleg plinarne. Točim vedno sveže pivo, -doma pridelano vino, whiskey in prodajam fine smodke.
V obilen obisk se priporoča
Mihael Pintar, Salooner. (22-9-31-12-lt)
KJE STA i
Ivan Zgajnarin Ivan Slu g a, doma iz Ljubljane. Prišli smo
Rojakom, kteri potujejo skozi Du-rango na Silverton, Jurey Rico in Ieluridc, naznanjava, da sva odprlf aovo gostilno
avstrijska domovina
poleg železniške postaje, vsakdo vidi j hišo, ako pogleda na Main St., naš 1 napis je dovolj velik. Vsakogar bode-va postregla z dobro pijačo, okusni-
dne 6. julija skupaj v Ameriko. Kdor mi jedili in izvrstnimi smodkami.
rojakov ve za njun naslov, naj ga naznani : Ivan Blokar, Box 534, Fulton,
(4-5-7-10)

_ "GLAS NAKOPA"
prodaja po 1 cent številko:
V	Clevelandu, Ohio, 1778 St. Clair Stret.
V	Johnstown, Pa., Frank Gabre-nja, 521 Power St.
Ako želi kdo rojakov list prodajati, iiaj Be oglasi pri upravniatvu.
KJE JEf
Matija Sodja, doma iz Borel pri Kariovcu na Hrvatskem; v Ameriko je prišel dne 27. aprila 1902 in sicer v Crested Butte, Colo. Kdor ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti : Marcus Sodia, Created Butte, Colo., ali pa "Glas Narodu". (4spt-4nov)
POZOR ROJAKI.
Slovencem. Hrvatom in drugim prijateljem naznanjam, da pričnem letošnje novo vino razpošiljati, kterega imam v zalogi 20,000 galon, koncem tega meseca. Omeniti moram pa tudi in je najbrže že vsem znano, da se je letos grozdje zelo podražilo in sem primoran ceno vino povišati za pet centov pri galoni in velja sedaj: Rudeče vino 50c galona; belo vino 70 centov galona. Rojake opo-zorujem, da naj se name obrnejo in prepričani bodo, da jim pošljem ne le okusno in dobro, temveč tudi sveže pitno vino. Vsako naročilo se hitro in točno izpolni. Naročite in prepričali se bodete. Drožnik ostane pri stari ceni.
Mat. G r i U, 1548 St. Clair St., Cleveland, O.
Svoji k svojim!
Josip Gorišehp
5136 Rubby St., Pittsburg, Pa.,
zastopnik "Glas Naroda".
Pošiljam DENAR v Evropo po d n e v n em k u r z n, hitro; preskrbujem prevozne karte za vse paro-brodne črte. V zvezi sem z g. F r. Sakserjem v New Yorku.
Zastopnik tvrdke Jos. Triner, Chicago, HI., ter imam zdravilno grenko vino vedno v zalogi,
Za obilen obisk se priporočata
BLATNIK in BRUCE,
Durango, Colo
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti-slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi .Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri „TrigIavu",
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanr* ,.ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, ^.ajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglifi-če in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno In solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošeL Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti £ svojim obiskom!
Mohor Mladič,
617 So. Center A v., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone t 1722 Morgan.
John Venzel,
74 Munich St., Cleveland, Ohio,
izdelovalec kranjskih in
harmonik
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene bo primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vrstni h od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSče is aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80. Več in natančno povč:
JOHN VEN ZEL, H Munich Bt, Cleveland, Ohio-
Xj±S130I151-
Pomladanski vetrovi.
Povest iz časov francoskih vojsk.
(Dalje.)
Gospod Resson bi bil že skoraj pozabil. ktero nalogo je prav za prav imel na Lipnici, ko bi mu ne bil hišni s t reža j iz maščevanja in nadejaje se kakega darila ovadil, da gospodar malo da ne gotovo skriva orožje v svojej kleti. Kaj je bilo storitiDobro je vedel, da je lipiiiški pospodar sovražen francoske j vladi, toda dru-zega mu ni mogel ničesar dokazati. Lahko bi dal t»čito preiskati vsa poslopja. Toda strežaj ni v .sega natanko vedel. Ko pa ne bi ničesar našli ? potem ne bi bil več dolgo gost na Upnici, ampak sovražnik celej hiši, oso-bito pa gospej. Že zaradi nje ni hotel ničesar storiti. Sklenil je torej pri pr-vej priložnosti, ko ne bode go$]>od:jrja doma, po noči na tihem s s t reža jem klet preiskati.
Majorjevo prilizovanje in vedenje je Ljudmilo vedno bolj vznemirjalo. Hotela je to že razodeti svojemu možu; toda sramežljivost jej je vselej grlo zaprla. Zraven se je pa tudi bala, da bi se moža ne sprla. Bila je vedno \ skrbeh, vznemirjala jo je misel, da major utegne kaj sumljivega o Vin-kovem početju izvedeti. Večkrat je nagovarjala Vinka, da bi vsaj orožje kam še bolj pospravil ali v zemljo zakopal.
Ali Vinko je menil, da je že dovolj varno spravljeno. ITboga žena je to-rej premišljevala, kako bi sama to storila, se ve da po noči, ker po dnevu je vedno družina v klet hodila.
Med vsemi pa je bil na Lipnici najbolj srečen, brezskrben in zadovoljen debeli korporal. Binče je bil njegov marljivi dobrotnik, ki mu je vedno prinašal raznovrstnih reči j, posebno pa jedi in pijače, da je korporal na Lipnici imel res toliko obilnega užitka, kakor še nikoli v svojem življenju. Saj se je bil pa tudi tako obredil in opasel, da je komaj gledal iz svojega zalitega obličja. O prostih urah je pohajal z Binčetom po Upniških brdih in mu pravil marsikaj iz svojega življenja, resničnega in neresničnega, da sc je le njegov pajdaš smejal. Poseb no rad pa Binče gledal njegove podobe, kajti korporal je znal dobro risati in je torej iz veselja, pa tudi da Binčetu ustreže, narisal vse, kar je videl na Lipnici, žive in nežive stvari staro in mlado, kakor tudi Matevža in majorja in v vseh mogočnih postavah. To pa je delalo Binčetu veliko veselje. Saj ni majorja nikoli trpeti mogel, odkar ga je ta pri svojem prihodu tako zaničljivo prezrl, nagajal mu je s hudobno Škodoželjnostjo, ka kor je vedel in znal, in kakor mu je korporal nasvetoval, ki se sam ni upal ničesar storiti. Nekega večera naveže Matevžu beli robec okolu vratu, kakor ga je navadno Ljudmila nosila, in mu zaukaže, da naj se v mraku po vrtu sprehaja. Matevž ni imel navade popraševati, zakaj mu gospod to ali ono zapoveduje, zato tudi zd;»j molč« hodi gori in doli. Krnalo se približa major, ki je beli robec zagle dal in iz tega sklepal, da se Ljudmila sprehaja v večernem hladu. Revež j< tako slabo videl, da bi ga bili že iz službe od p ustili, ko ne bi sedaj taki hudo vojakov potrebovali. Približa se Matevžu in prijazno pozdravlja: Mi lostljiva gospa! Ali v tem hipu spo zna svojo zmoto. Kakor bi ga gad piknol, se urno zabrne, krepko zakol ne in jo naglo pobriše po vrtu nazaj da ni več slišal Binčetovega brezmer nega posmeha za drevesom.
"Prav se mu godi, temu postopaču !" pravi Binčetu drzna dekla, ki jt nesla perilo domu. "Saj že ni več miru pred njim! Celi dan išče in sti-če po hiši in okolu hiše ter se ponuja naši gospej. In vendar že vsak ve, da lipniška gospa, ki je nedotakljiva v svojej ženskej kreposti, ne more trpeti njegove večne nadležnosti. Uboga žena se že več iz hišo ne upa; če se le čez prag pokaže, jej je že ta dol-cropetec za hrbt»m.1'
Bes je Ljudmila marsikrat po celi dan ostala v svojej sobi, da se le ne hi z majorjem sešla. Takrat pa je bil major neizmerno čmeren in siten. Vojaki so pač dobro čutili njegovo blaho voljo. Zato se je pa korporal s tem oškodoval, da je na skrivnem smešne na-nj se nanašajoče podobe risal in se z Binčetom nad njimi sme-jal.
"Korporal, danes zvečer gremo zopet v klet!" nagovori Binče svojega tovariša.
"Kadar ni mačke doma, so miši dobre volje. Gospodar, tvoj brat, je odšel z doma in ga danes ne bo domu", odgovori korporal.
"Ne pozabi torej novih podob prirediti, da se bomo smejali."
"Vse bo v redu; za te vse rad storim; če hočeš, ti bom Murota še enkrat narisal, dragi moj Binče!" pritrdi korporal.
Na Lipnici je že vse spalo. Nobene luči ni bilo več videti. Čez dvorišče stopajo molče tri moške postave in se z rahlimi koraki podajo po stopnjicah v klet. Bil je Binče s svojima tovarišema. Prižgo si luč, pri rede si na mizo obilo jedi in pijače in nato začno s pravo slastjo použivati te božje
dan. Posebno korporal je imel pri
tem čudovito sprediiost in marljivost.
"Setlaj pa pokaži korporal, kaj si danes prinesel!" pravi Binče.
"Prinesel sem podob in pa ji dno balado", se odreže korporal.
"Kaj? Balado 'i Izvrstno! Ali si sli-al, Matevž?" zavpije Binče zavzet in od vesolja od mizi1 poskoči.
"Balada? Ali se sme to jesti?" vpraša Matevž.
"Xe bodi neumen, Matevž! To je taka pesem ki se poje ali pa bere", razlaga Binče. "Le urno pokaži, korporal!"
Korporal vstane, odpre svoj zapisnik in z veličastnim glasom prične brati- "Kratkovidni major; strahovi-; ta balada v treh podobah in v treh ki- ' tičali." -
Korporal je znal dobro risati, toda slovenskih verzov ni znal delati, če je prav slovenski umcl. Vendar je ne- J kaj vrstic pri vsake j podobi napisal, da bi pojasnile sliko.
Prvr. podoba kaže sledeči prizor: Major se spenja pri oknu vrtne hišice, da bi videl gospo. Naočniki so mu /. nosa padli. Korporal zapoje:
Ne sliiiŠ v vrtu tam Šumenja t Nekdo pod okencem se spenja. Kaj tu stojiš v mraku sam? Major Besson, al* ni te sram? "Zakaj pa pravi mujorju"ti" ? To
ni prav!" se jezi Matevž.
"Molči Matevž, ti si bedast!" svari Binče. "Dalje, dalje!"
"Naj boni! K:ij bi se pa ta tako nosil! Pa šc proti majorju! Bore ka-prol!"
Druga podoba: Iz okna se pokaže neka glava, ki je bila Matevžu prav podobna. Major jo objema, ker v mraku brez naočnikov ne vidi, kdo da je.
O srce moje! 011 zdi huje. Ob jemlje, boža, ]>oljubuje; Le dobro glej, da vidiš prav. Major Besson, ti si brljav.
"Xe kriči, Binče, tako strašno! Lahko nas kdo sliši" teši ga korporal, ker se je njegov prijatelj preveč drl.
"Izvrstno! Naprej, naprej!" vpije Binče.
Tretja podoba: Major je spoznal, da se je zmotil. Ves poparjen in razkačen sune oil sel>e glavo.
Kaj zloil'ja! ustne so bradate.
Boke velike kot lopate.
Major Besson, kaj si počel.
Matevža sani'ga si objel.
"Kdo Ii ji- rekel to zapisati? Ti ciganski lažnjivec!" se huduje Matevž, kajti korparal mu ni bil prav všeč. ker je bil Binčetu zelo priljubljen.
"Matevž, ne jezi me!" zavrne Binče in se razsrji u vanj zapodi.
"Zakaj si pa izmišlja, ta pritepe-nec! Mene ni major nikoli še objel."
Matevž se ji* oil jeze jokal, Binče pa na ves glas smejal, da so se mu oči solzile. E
"Vina gori!" kriči Binče. "Starega, najboljšega! Zaslužil si ga korporal!"
"Saj sem se pa tudi dolgo trudil", se pohvali korporal, "da sem te stihe vkup spravil. To ni kar si bode.''
"Ali stihi so res lični in smešni", pravi Binče.
"Za borega kaprola so še dosta dobri", opazi zaničljivo Matevž.
International Munutacturing Company gjy|}
Box 948? New YoxOk City, N. Y- _____
telefon kadar dospeis na kako postajo v New York in vež kako priti k Fr. Sakserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim družtvam svojo bogalo zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badgrs in regalije). gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seil Press), žepnih pečatov (Pocket Sea« Press), gumas ih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih skrinjic.. lajn kitar, goselj mandolin harmonik, orgeljc, ur (/late srebrne in nikelna-ste). uhanov, prst.m v, kravatnih igelj, /enskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih biitev)
ktere najtopleje priporočamo vsem preitiogarj"m, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od $2.oo dalje.
Grafofoni, fonograti, amsteur-fo'Ograiifcni aparati, catnere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov.,ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modem h jezikih, /'a odgovore pii]x»s1ati je znamko za 2 cenla.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0- Box «>±8, NEW YORK CITY, N. Y.
Matija Pogorele,
prodajalec
UR, VERIŽIC, UIIAN0Y,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj.
Cene uram so naslednje:
Nikel ore 7 Jewels	,$G.— | Boss ease 20 let garancije :
Oomoapie Generale Trsnsatlantiqw,
Francoska parobrodna družba
. . .j*
m 1 r^ffsM - - *■?=
15 Jewels Waltham	[16 Size 7 Jewels
Srebrne nre z enim pokrovom	S12.— Srebrne nre z 2 pok rovoma §10.— in višje.
$15.—
„ „ 15 ,,	$18.—
Uoss case 25 let garancije: IG Size 7 Jewels	$25.—
i, 17 „	$30.—
O pom hit. Vse plate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Eljjin ali Waltham, kakoršne-a kdo želi. Blago poši Ijani po Express. Vse moje blago je garantirano. Rnzpmdajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se poši ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naroči »o knjig je napraviti:
M. POGORELO, Box 220, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo i>od naslovom:
Mm	m	Care of B. Schuette,
. rOgOrSlC, 52 State Chicago, IU.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi terpostreži svojemu mož i z lepim kosmu pečenke, kakoršuo dobiš pri
Martin Geršicu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo
Telefon: 439 Union.
r^ (lovori se v vseh slovanskih jeziki n. Priporoča se rojak; in drugim bratom Slovanom	Martin (ieršič, lastn
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICG-IMNSB^UK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI	SUs
„L* Lorraine", n» dva »ijtk*....................................12.000 »cm, »5.000 konjikib	moti.
-j ,La Savoie", „ „ .....................................li.000	tI	»5.000	„	„
I'L* Touraine',, ,, ,, ..................................to.«>c	„	12.000	,,	,,
'.L'Aquitaine", „ ,, .......................io.ooo	,,	16.000	,,	„
,,La Bretagne",................................................................8.000	9.000	„	„
,,La Champagne",.............-................................K.000	,	4.000	3P	,,
,, La Gascogne",...................................................S.oov"	,,	9 rsoo	,,	„
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedr"» ob	o*
uri dopoludne.
Parniki odpljujejo Is pristani**« *+v <2 North R:v^r, nh M^rt-on Strf»-t •
La Champagne 31. oktobra l9o:».
*La Touraine *La Savoie
La Gaseogne La Bretagne "La Lorr?jr e
8. okt. 1003 15. okt. 1903. 17. okt. 1903. 22. okt. 191»:!. 29. okt. 19<
"La Tour?ine "La Savoie
La I Ire: „rs e
n«»v. 1903. 12. nov. 1903. 19. nov. 1903.
EV Parniki 1 zvezdo	o\ u ^o i vijaka.
SIitm tgeieijt: n BR0ADWAV. NEU YORK.
Holla:;^- America Line
(II0LLAN1	( )
vozi kraljevo nizozemsko in postj Z]; ri.njenih držav
med NEW Y0RK0M ia i £ »aMOM preko Boulogne-ot;r-?ier.

NOORDAM, parnik z dvojnim vija STATENDAM, parnik z dvojnim
kom 12,500 ton.	vijakom, 10.500 ton.
RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.	. „	... POTSDAM, v urnik z dvojnim vija i ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. 1 vijakom, 8300 ton. ;
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
l!a«li cene glej na ]w>sebej objavljenih listinah.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 3J ict sc je obnašal Dr. RICHTE R J EV
SVETOVNI, IMiKNOVI, Tl'NI
"SIDRO
Pain Expelier
kot najboljši lek zoper
RBUMATIZEM,
pososTsrico,
aODA(jEO itd.
in razne reumatično neprliike.
SAHO: 25ct. in SOct. v vfeh lekarnah
89 E. Madi^orx Sti-oot.
Slika predstavlja srebrno uro 2a go spode. iS Size Screw B navijak.
Cena uram: Nikel ura - ----- $ «.00 J Srebrna ura......
ty Screw navijak.....$12.00
iti!
j Srebrna ura......
Utj z dvema pokrovima $13.00
P Ako želite uro s 15. kamni, potem i priložite $2.00 navedenim cenarn:
1 ' Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov #15.00 10 " 15 $18.00 IS " 7 " $14.00 (fj) IS 44 15 " $17.00 i f j 0 Size ura za da~ne j i kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure s<", najtxiljse delo Elgin in Waltliam ter jamčene glede kakovosti-
Za obile naročbe se i>riporočam.
Cliic»a^o. 111.
POZOR! rojaki v P i 11 s b u r k n in
okolici! Najbolje storiš, ako kupiš nek.-ij delnic "avstro-anieriškegra stavbenega in posojilnega društva", 513€ liu-by St. v Pittsburffu, Pa., kajti z ma!o vloffo zamoreš prihraniti miiogo in preskrbeti si svoj dom.
Podjetje je solidno I	(ljan(M )
Jacob Sionicli,
89 E. Madiscn Street, CHICAGO, ILL.
Math. Grahek,
1201—1203 Oor. Mosa in Santa Fee Are.,
PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatske-bqu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalogo
pcerijskega Iga
In železnine; v zalogi ima tudi Tri. aerjevo grenko vino.
MJ&*' Pošiljam denarje v start domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser* jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik.
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv j Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad i doeku, Pa., irua svoje redne mesečne j seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v 'dvorani Mr. Kečmajerja. Rankin j Pennsylvania.
' Za tekoče leto bili so izvoljeni slc-> deči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Matev/ ; Ki kil, podpredsednikom, 854 Cherry
• Alley, Braddoek. Pa.; Jakob Knez, L I tajnikom, J104 Cherry Alley, Brad-dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142. II ; tajnikom. Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavo-' noša: Josip Troha. Maršali ." Ivan i Troha, Ivan Martinič in Jos. Zefrnn. I Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo J da v najkrajšem času poravnajo svoj I dolg:, ali pa da se pismeno obrnejo do 11. tajnika, da se jim podaljša obrok ' ker inače jih mora društvo suspendirati.
I Društveniki agitirajte v prid dru-I štva! QDBOR 1 _____ _ _ . 1 apr 04.
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
izvrstna vina.
Rudeče vino po 4/5 ct. gal., belo po 65 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galune za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois jjla-čam j>revožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najl>oljše vrste ter ga imam skupaj v sodih po 1200 galon. Pošljem gr ne manj kot 25 galon.
E®*" Naročilom je priložiti denar.
Parobrodna črta i^na svcje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolow rat ring 10.IINOMOST. 3 Rudolfstrasse.
TRST, št. 7 Prosta iu":a.
BRNO, 21 Krona.
Parniki od p 1 j u j e j o: Iz ROTTKUi).VMA vsnk »Vtrtck in iz > VAV VOKKA vsako sredo - ob 10. uri zjutraj. ------------
HOLLAND-AMERICA LINE.
Broadw.iy, NEW YORK. 00-2 Dearborn SI . < lilt AGO, ILL.
i
Jai.iL
i Q


s - P*
Ma
> t
JAJS ici
.iilj
(Preku;ii»rKka parobrodna drii/ha	vda")
])osredajo redno vfžnjo s pcštnlmi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, + ^ + * * * * * * 4- * Philadelphijo in Antwerpenom.
Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki:
VADERLAN0 dva vijaka 11S09 ton. ZEELANB............1100.1 ton.
KR00NLAN0. FINNLAND. .
. 12700 ton. 12700 ton.
Pri cenah za med k rov je so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot v'ez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. Iz PIIILA-DELPH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. :ird & Pine Sts^
ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, - -	ali na njene zastopnike.