Pripombe iz naše občine na osnutke posameznih amandmajev za spremembo zvezne ustave
Poročali smo že, da je v naši občini stekla živahna javna razprava o spre-membah ustave SFRJ. V prejšnji številki Dogovorov smo objavili splošne pripombe, ki so se izoblikovale v obsežni in zavzeti javni razpravi. V tej številki pa objavljamo konkretne pripombe na posamezne amandmaje.
IX. AMANDMA
Tč. 1. Besedilo je sicer kratko in jedr-nato, vendar nejasno. Pojem »prizadet« je možno tolmačiti na različne načine. Sam pojem nosi v sebi negativno notaci-jo in ga je torej možno tolmačiti kot »zmanjšanje, osiromašenje, kraja« itd. Možno pa je tudi tolmačenje, da je proti-ustavna tudi vsaka poslovna odločitev, ki temelji na tveganju, ki je značilno za trž-no usmerjeno gospodarstvo. To pa je lahko za razvoj organizacije združenega dela usodno, saj tržni odnosi ne dopuš-čajo »ziheraštva«. Zaradi navedenega je to določilo zelo dvorezno in glede na določila veljavnega 12. člena ustave, ne-potrebno.
Tč. 6. Besedilo drugega odstavka je nejasno. Kaj so »družbeno določeni splošni pogoji gospodarjenja« ? Ali se za
tem ne skriva ponovno možnost, da poli-tika določi neke »pogoje«, ki so daleč od podlag delovanja tržnih zakonitosti? To je v nasprotju s prvim odstavkom 6. toč-ke! Veljati bi moralo načelo, da mora država zagotoviti gospodarstvu izgubo dohodka, ki je nastala zaradi njenih po-sebnih intervencijskih posegov v gospo-darstvo.
Tč. 8. Določila te točke so v nasprotju z načeli tržnega gospodarstva. Vsebina te točke amandmaja ne spodbuja organi-zacij združenega dela za doseganje do-hodka in omogoča, da lahko dejavniki zunaj združenega dela opredelijo vsak dohodek, ki je višji od povprečja, kot izjemni oz. monopolni dohodek. Poleg tega je to določilo tudi v nasprotju z dolo-čili 255. člena ustave, ki pa ni predmet amandmajev.
Tč. 12. Drugi odstavek je popolnoma odveč! Medsebojna razmerja na podlagi skupnega vlaganja so predmet samou-pravnega sporazuma o združevanju sred-stev. To je samoupravni sporazum in dr-žava pri tem nima kaj določati.
Tč. 13. Vprašanje vlaganja sredstev občanov za razširitev materialne podlage dela mora postati smoter bodoče eko-nomske politike. Ker gre dejansko za sredstva iz minulega dela, bi morala usta-va zagotavljati vlagatelju teh sredstev tu-di pravico do soupravljanja in sicer za dobo, ko ta sredstva združuje. Drugi od-stavek te točke pa vrata dejansko zapira. Pravica biti obveščen, kaj se je zgodilo z vloženimi sredstvi je milo rečeno farsa! Na ta način in pod takimi pogoji ne bo nihče vlagal svojih sredstev.
Tč. 14. Materija te točke spada v sa-moupravne akte organizacij združenega dela in ne v ustavo.
X. AMANDMA
Tč. 4. Vsekakor je pozitivna zamisel,
da se za manjše organizacije združenega dela poenostavijo pogoji ustanavljanja, materialno-finančnega poslovanja in ure-janja določenih razmerij pri delu in po-slovanju. Vendar ali je to materija zvezne-ga zakona? Pravilneje je, da se to ureja z republiškim zakonom giede na potrebe in pogoje, ki so v posamezni republiki.
Tč. 5. Ustava določa v drugem odstav-ku 38. člena, da lahko zakon ali odlok družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, pod pogoji, ki jih določa usta-va, predpiše obvezno združevanje dolo-čenih organizacij združenega dela v skupnosti, v katerih se v splošnem inte-resu zagotavlja enotnost sistema dela na ustreznih področjih. Predlagani amand-ma to načelo razširja tudi na obveznost enotne ureditve družbenoekonomskih odnosov in temeljev njihovega delovanja. To pa je bilo v javni razpravi zavrnjeno. Veliki tehnološki sistemi lahko učinkovi-to delujejo na podlagi skupnih normati-vov, standardov in postopkov, nespre-jemljivo pa je, da se z zveznim predpisom
opredeljuje tudi enotnost samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Kot za vse organizacije združenega dela, mora-jo tudi za te sisteme veljati temeljna na-čela ustavne ureditve o odgovornosti re-publik in pokrajin za svoj lastni in skupni razvoj ter za razvijanje samoupravnih pravic delavcev za delovanje in razvoj teh sistemov. Prav tako je potrebno nadalje razvijati samoupravne pravice delavcev za delovanje in razvoj teh sistemov in jih ne omejevati s tem, da se ta vprašanja urejajo centralno in administrativno. Za-to je predlagani 4. odstavek nesprejem-Ijiv, 1. odstavek pa nepotreben, ker je njegova vsebina že zajeta v čl. 38 in 28/1, tč. 5 Ustave SFRJ. Za dopolnitev 1, in 3. odstavka 5. točke se predlaga naslednje spremembe:.
1. odstavek:
»Organizacije združenega dela, ki kot enoten tehnološki sistem opravljajo de-javnost na področju elektrogospodar-stva, železniškega prometa in poštno-te-lefonsko-telegrafskega prometa, SO OB-VEZNE ZDRUŽITI SE v skupnosti NA PODLAGI ZVEZNEGA ZAKONA IN SAMO-UPRAVNEGA SPORAZUMA. S SAMOU-PRAVNIM SPORAZUMOM DOLOČAJO ELEMENTE SKUPNEGA POSLOVANJA, Kl    ZAGOTAVLJAJO    ENOTNOST    TE-
MfUNEGA SISTEMA. KAKOVOST IN UČINKOVITOST V POSLOVANJU BO SANKCIONIRANA Z USTREZNO OPREM-UENIMI MEDSEBOJNIMI EKONOMSKI-Ml ODNOSI.«
3. odstavek:
»V teh sistemih DELAVCI V ORGANI-ZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA NA POD-LAGI SOCIALISTIČNIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV ZAGOTAVLJAJO UVEUAV-UANJE DRUŽBENOEKONOMSKIH OD-NOSOV pri pridobivanju dohodka na enotnem jugoslovanskem trgu v odvisno-sti od učinkovitosti njihovega poslova-nja, skupne kriterije za določanje cen proizvodov in storitev v organizacijah združenega dela, skupne kriterije za do-ločanje cen proizvodov in storitev v orga-nizacijah združenega dela, skupne ele-mente standarda storitev, skupne razvoj-ne plane in skupno strategijo vključeva-nja v mednarodno delitev dela.«
XI. AMANDMA
Vsebina tega amandmaja je sicer do-bra, vendar bi ga bilo potrebno spreme-niti in dopolniti - tako, da v celoti glasi:
»Organizacije združenega dela in dru-ge družbene pravne osebe lahko ustano-vijo banko kot samostojno samoupravno finančno organizacijo za opravljanje kre-
ditnih in drugih bančnih poslov, ki jih določa zvezni zakon ter za opravljanje teh postov vlagajo sredstva v sklade banke.
BANKA LAHKO USTANOVI SAMA ALI SKUPAJ Z DRUGIMI DRUŽBENIMI OSE-BAMIALITUJIMI OSEBAMITUDI DRUGO FINANČNO ORGANIZACIJO.
Banka posluje v svojem imenu in za svoj račun, v svojem imenu in za račun oseb oziroma v imenu in za račun drugih oseb.
BANKA ODGOVARJA ZA SVOJE OB-VEZNOSTI S SREDSTVI, VLOŽENIMI V SKLADE BANKE.
BANKE UPRAVUAJO USTANOVITE-LJICE.
BANKA POSLUJE KOT TRZNI SUB-JEKT, Kl S SVOJIM POSLOVANJEM USTVARJA DOHODEK. DOHODEK, Kl GA BANKA DOSEŽE, SE PO PORAVNAVI STROŠKOV POSLOVANJA IN IZLOČITEV SREDSTEV ZA DELOVNO SKUPNOST BANKE, RAZPOREJA MED USTANOVI-TELJICE BANKE. USTANOVITVENI AKT BANKE V SKLADU Z ZAKONOM DOLO-ČA NAČIN IN POGOJE RAZPOREJANJA TEH SREDSTEV V SKLAD BANKE.
Družbenopolitična skupnost ne more biti ustanoviteljica banke in tudi ne more upravljati njenih poslov.
POGOJE ZA USTANOVITEV OZIROMA PRENEHANJE BANKE TER MEDSEBOJ-NA RAZMERJA USTANOVITELJIC BAN-KE, UPRAVLJANJE TER POSLOVANJE BANKE UREJAJO 7VEZNI ZAKON TER NA NJEGOVI PODLAGI USTANOVITVENI AKTI BANKE.«
XII. AMANDMA
Vkljub dolgoletnim izkušnjam v poslo-vanju s tujimi vlagatelji, še vedno ne na-redimo odločilnega koraka naprej. Tujim vlagateljem je potrebno zagotoviti njihov ekonomski interes in zato moramo z ustavo zagotoviti pravnd varnost tako glede lastninske pravice do vloženih sredstev brez časovnih omejitev, pravico do soupravljanja glede na vloženi delež ter pravico do sorazmernega dohodka in njegovega transfera v tujino. Omogočiti jim je potrebno ustanavljanje lastnih in mešanih podjetij na območju vse Jugo-slavije in ne le v carinskih conah. Status tujega vlagatelja se ne bi smel razlikovati od statusa domače fizične osebe, ki vla-ga svoja sredstva v organizacijo združe-nega dela.
XIII. AMANDMA
V organizacijah združenega dela s po-dročja SIS družbenih dejavnosti ocenju-
Nadalfevan/e na 4. stranl
Nada//0van/» • 3. »tranl
jejo, da ta amandma ne prinaša nobenih novosti in ne zagotavlja zmanjšanja nor-mativizma na področju teh dejavnosti.
XVII. AMANDMA
V tem amandmaju se preozko oprede-' Ijuje možnost samostojnega osebnega deia, saj ga veže le na sredstva v lasti občanov.
XVIII. AMANDMA
Glede na različne pogoje kmetijstva, je določanje kmetijskega maksimuma z zveznim zakonom nesmotrno. To mate-rijo naj uredijo republike glede na svoje potrebe.
XVIII. AMANDMA
Vsebina amandmaja je sicer sprejemlji-va, vendar ureja zadeve, ki po svoji vsebi-ni ne sodijo v okvir ustavnega urejanja.
XXIII. AMANDMA
Enotno stališče v javni razpavi je bilo, da je ta amandma nesprejemljiv in ga je potrebno črtati. Vsebina je v nasprotju z ustavnimi pravicami republik in pokra-jin opredeljenimi z ustavo iz leta 1974. Pomeni korak nazaj in uveljavlja krnitev suverenih pravic narodov, ki sestavljajo jugoslovansko federacijo.
Posebna pripomba je bila dana na voli-tve sodnikov rednih sodišč. Poleg stro-kovne sposobnosti se namreč postavlja »primernost« za opravljanje sodniške funkcije. Kaj naj ta izraz pomeni, v amandmaju ni posebno obrazloženo, dopušča pa skrajno subjektivnost, pa tu-di diskriminacijo pri volitvah sodnikov ter zaradi tega ni sprejemljiva.
XXVI. AMANDMA
V javni razpravi je bil amandma zavr-njen. Davčni sistem naj glede na različ-nosti med republikami, ostane na pristoj-nosti republik.
XXVIII. AMANDMA
Skladno s cilji in nalogami skupne mo-netarne politike sprejemajo pristojni or-gani ukrepe, s katerimi lahko vplivajo tu-di na kreditno politiko. Ker se ustanavlja-jo banke kot samoupravne finančne or-ganizacije, ki poslujejo v okviru tržnih zakonitosti, so predlagani »skupni teme-Iji kreditne politike« v nasprotju s takšno usmeritvijo. Kreditno politiko naj obliku-jejo poslovni subjekti samostojno, vpliv nanjo pa si država povsod po svetu zago-tavlja preko monetame politike. Zaradi tega naj se črta termin »skupni temelji kreditne oolitike«.
T6. 5. Nevzdržno je, da opravlja Narod-na banka bančne posle za federacijo. Do-sedanja praksa je pokazala, da je prav ta funkcija Narodne banke vodila do tega, da so se potrebe federacije ob izpadu dohodkov napajale iz emisije. Opravlja-nje teh poslov ni skladno z določili 3. točke tega amandmaja.
Tč. 7. V 8. vrsti te točke naj se vnese med besedi: ureja kreditni... besedo »te-melje« tako da glasi: UREJA TEMEUE KREDITNEGA IN BANČNEGA SISTEMA IN... Predlagana formulacija pomeni razširitev pristojnosti federacije na ureja-nje »kreditnega in bančnega sistema« v celoti in ne le temeljev, kot je veljalo doslej. Gre ponovno za očitni poseg v pristojnosti republik, da same urejajo specifičnosti, ki so lastne njihovemu last-nemu okolju.
XXXI. AMANDMA
Posebno financiranje potreb JLA ni umestno. JLA se lahko financira le iz zveznega proračuna in to na podlagi ustvarjenega dohodka. Nevzdržna je tež-nja, da se potrebe JLA financirajo iz na-rodnega dohodka (celo iz planiranega). Tak način financiranja loči JLA od sploš-nih gospodarskih gibanj in pomeni tujek v sistemu socialističnega samoupravlja-
nja, katerega materialni temelj je dejan-ski dohodek in ne statistični narodni do-hodek.
XXXII. AMANDMA
Vsebina tega amandmaja v javni raz-pravi ni naletela na podporo predvsem zaradi nedorečenosti. Povsem razumljivo je, da moramo določene zadeve reševati na zvezni ravni, druge pa v posameznih republikah glede na stopnjo razvoja in potreb. Zaradi tega bi bilo potrebno raz-mejiti in podrobneje opredeliti posamez-ne zadeve kot npr. sistem javnega obveš-čanja, ki zahteva posebno strokovno ob-delavo.
XXXIII. AMANDMA
V postopku odločanja v Skupščini SFRJ je vprašljiva smotrnost vključeva-nja in sklicevanja konference samou-pravljalcev kot tretjega, čeprav neobvez-nega zbora. V javni razpravi je bilo oce-njeno, da pomeni uvajanje takega načina poskus ponovnega oživljanja uvedbe zveznega zbora združenega dela skozi stranska vrata in je zaradi tega 4. točka tega amandmana zavrnjena.
Predsedstvo občlnske konference SZDL Ljubljana Center