S S a
PoStnina plačana v gotovini. '	Cena	2	Din
OPERA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11933/34
Katja Kabanova
Premijera 26. maja 1934
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: N. BRAVNIČAR
Dežnike - nogavice
KUPITE
najugodnejše
v trgovinah tovarne
III
LJUBLJANA: Pred Škofijo 19
Prešernova ul. 20
BEOGRAD:	Kralja Milana 13
ZAGREB:	Jurišičeva ul. 8
Lastni izdelki!
Ogroma izbira!	Tovarniške	cene!
SEZONA 1933/34	OPERA	ŠTEVILKA	17
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	26.	maja	1934
Leoš Janaček: „Katja Kabanova
»Katja Kabanova« je šesta Janačkova opera. Zložena je po Ostrovskega drami »Nevihta«. Za izbiro tega libreta je bila odločilna v prvi vrsti velika Janačkova simpatija do Rusije in ruskih realistov. Že v letu 1918. je nastala simfonična pesnitev (rapsodija) »Taras Bulba«, ki se naslanja v programatičnih podrobnostih na Gogolja, v celoti pa je inspirirana od slovanskih idej — iz vere v rusko viteštvo in junaštvo. Ostrovskijeva »Nevihta« pa ne vsebuje podobnih motivov — nasprotno, v tem delu so obdelani motivi, ki preklicujejo prejšnje. Kakor v večini svojih dram, prikazuje tudi »Nevihta« ruski temačni svet, na dnu življenja in težo nemorale, ki vlada zlasti v srednjih meščanskih kregih. Odkriva nam tiranstvo staršev do svojih otrok, obup žene, ki je samo igračka v rokah zlobne, vlade-željne tašče ter šibkega, nesamostojnega moža. Beda patriarhalnega reda, ki je ostal neizpremenjen še iz časov Ivana IV. Ka-baniha, polna zoprnih lastnosti pravljičnih mačeh in domišljavi surovi pijanec Dikoj nudijo Ostrovskemu kraljestvo teme, stojijo karakteristično v ospredju drame. V njej je poudarek bolj na splošnem obiležju, kot na individuelni karakterizaciji oseb, prav tako ni nravstvena stran nič manj povdarjena, kakor dramatična. V nasprotju s tem pa se Janaček koncertrira bolj na dramatizacijo oseb in pušča okolico samo kot okvir. V središče dramatizacije je postavil Katjo, kot edino dinamično osebo, vse druge pa le v statičnih funkcijah. Edino Katja se na sceni razvija in raste, ostali — Kabaniha, Tihon, Barbara, Boris i. t. d. — nikakor. Ta omejitev in koncertracija edino na Katjo spominja v dramatizaciji na »Jenufo«. V »Katji Kabanovi« Janaček ne eksperimentira več, temveč navezuje, seveda pod drugim vidikom na lastno delo in jo nadaljuje.
Če analiziramo vsebino dalje iz stališča skladateljevega koncepta, naletimo na podrobnosti, ki jih je Janaček prvikrat reševal v operni tvorbi. To je latentni lirizem in barvitost ter pestrost nastrojenj. Lirizem kot podzavestna moč in veletok kipenja Katjinih duševnih nastrojenj, njenega hrepenenja, depresij, zmedenosti in prenapetosti. Lirizem, ki je povsod priso-
1
ten in pronica kot fluidum, vse dejanje pa tudi v trenutku katastrofe. To je Janačkova tvorba — v drami Ostrovskega tega ni. Vse to je plod skladateljeve notranjosti, ki je isti kakor v intimnem ciklu »Dnevnik izginulega« iz 1. 1916., samo da je tukaj v drugem in močnejšem razmerju. Povdarek na pestrostnih in nastrojenskih prvinah je posledica lirične vsebine. »Jenufa« je navezana na ozko ljudsko okolico štirih sten, dočim je dejanje »Katje Kabanove« široka narava, ki je nujno odprla pe-slrostnim prvinam vrata na stežaj. Široko obzorje, matuška Volga, noč, ljubezenske scene — vihar, specifično rusko okolje, vse to je nudilo priliko za kipečo pestrost in barvitost. Janačka je privedel do tega sižeja in njegovega dramatičnega oblikovanja ničevi lirizem, ki je bil prav v tisti dobi prenapolnjen s konkretnimi doživljaji.
»Katja Kabanova« je tragična opera: njena junakinja se vrže v Volgo in pogine. (Šarka se je vrgla v plamene Ctiradove grmade). Tragičen konec je posledica individualnih in kolektivnih usodnosti. Na eni strani Katjina preobčutljivost za moralo, njena deviška rahločutnost in po soncu ter veliki ljubezni hrepeneče srce — na drugi, kolektivna stran okoliša, otopela brezbrižnost moralne neobčutljivosti, moč teme in zlobe. Nikogar ni, ki bi podprl njeno razboljeno dušo. Tragična Katja pogine kot žrtev kolektiva. Ampak v tragediji opere je nemogoče zajeti vse potankosti. Janaček je postavil drugo poleg druge dve dramatični sili, človeka in naravo ter vzporedno združil njih usode. Volga, ki šumi skozi vse dejanje, je mišljena v funkciji važne dramatis personael in v razmerju dramatične moči. Človek Katja pogine, Volga pa teče naprej — neskončno.
Tragedija Katje se zrcali v luči metafizične pespektive. To je veliko obzorje šeste Janačkove opere in njegov lastni smisel majestetičnega zaključka.
(Fr. Pala, Operni dilo Leoše Janačka.)
*
Leoš Janaček je bil rojen 3. julija 1854. v Hukvaldu na Moravskem. Umrl je v 74. letu starosti v ostravskem sanatoriju na posledicah plučnice 12. avgusta 1928.
Kronološki vrstni red njegovih oper je sledeči:
Šarka 1887., Začetek romana 1894., Jenufa 1903., Usoda 1905., Izleti gospoda Broučeka 1914., Katja Kabanova 1921., Lisička bistrouška 1923., Stvar Makropulos 1927. in Iz mrtvega doma po Dostojevskijevim romanu, ki je bila izvajana prvič po skladateljevi smrti.
Vsebina
1.	dejanje. Učitelj Kudrjaš gleda na Volgo in občuduje naravo. Služkinja Glaša pa je ravnodušna za vse lepote, ki jih vidi Kudrjaš. Nedaleč odtod ugledata starega in nasilnega Dikoja,
2
ki hruli svojega nečaka Borisa Grigorjeviča. »Pojdiva mu s poti, sicer še še naju loti,« pravi Kudrjaš Glaši in se umakneta. Dikoj krega Borisa, da pase samo lenobo, da ni za nobeno delo in ga napodi domov.
Kudrjaš se približa Borisu; čudi se mu, da more zdržati pri temu starcu in prenašati njegovo surovost. Boris prične pripovedovati o svoji stari materi Amfisi Mihajlovni, ki je bila skregana z njegovim očetom, zato so vedno živeli v Moskvi, kjer so bili otroci vzgojeni za boljše življenje. Starši so umrli na koleri, on in njegova sestra sta ostala sama. Kmalu je umrla tudi stara mati in zapustila veliko premoženja, vendar ga s sestro dobita šele ko dosežeta polnoletnost in če se bodeta dobro razumela s stricem Dikojem. Davno bi že pobegnil odtod, vendar more potrpeti radi sestre, po katero so tudi že pisali, pa jo materini sorodniki niso pustili. K Kudrjašu in Borisu pristopi Fekluša in vsi trije se pričnejo pogovarjati o tukajšnjih ljudeh, ki so pobožni in bogati, predvsem Kabanovi. Boris pove, da je zaljubljen v poročeno ženo — v Katjo Kabanovo. Hiši se bližajo Katja, njen mož Tihon, njegova mati Kabaniha in rejenka Barbara. Mati kara svojega sina. Odkar se je oženil, se je ves iz-premenil. Materi ne izkazuje več ljubezni, ženo pa preveč ljubi in je premalo strog z njo. Oba, Katja in Tihon, ji zatrjujeta, da jo ljubita kakor prej, vendar ne moreta prepričati ljubosumne Kabanihe. Prepiri z materjo radi Katje so v zadjih časih vedno bolj pogosti. Tihon ljubi svojo Katjo in smili se mu, ker jo mati preganja po nedolžnem. Tudi Barbara sočustvuje s Katjo.
Sprememba. V sobi pri Kabanovih. Katja odloži ročno delo in zaupno odkrije Barbari svoja čustva, sanje in hrepenenja. Katja sluti, da drvi v pogubo, ker jo neka notranja sila vleče iz tira dosedanjega življenja. Natančno čuti vso grozo človeka, ki stoji tik nad prepadom, upira in bojuje se, vendar je brez moči. Njen mož Tihon, pripravljen za potovanje, vstopi. Katja ga prosi, naj ne odpotuje ali naj jo vsaj vzame s seboj. Boji se, da v njegovi odsotnosti pride nesreča. Prošnja je zaman. Kabaniha vstopi in zapove, da se izvrši slovo po stari šegi. Katja pade soprogu okoli vratu, ta se poslovi in odide hitrih korakov.
2.	dejanje. Kabaniha kara svojo snaho Katjo, ker ne žaluje za svojim možem. Druge žene jočejo cele dneve, ko odpotuje mož; vsaj prisilila bi se lahko nekoliko k joku. Katja odgovori na vse to: »Sem, kakršna sem!« — Kabaniha odide. Barbara vstopi in naskrivaj izroči Katji ključ od vrtnih vrat, katere Kabaniha skrbno zapira in pazi, da bi kdo ne prišel k Katji. Barbara je posredovala za sestanek med Katjo in Borisem. Katja se dolgo brani vzeti ključ, naposled klone, ga vzame in skrije. Stari Dikoj pride vinjen na obisk k Kabanihi. Kadar pričnejo klepetati stari ljudje, ne nehajo zlepa. Takrat so najugodnejše prilike za skrivne sestanke.
3
Sprememba. Vrt pri Kabanovih. Kudrjaš pričakuje Barbaro. Iz dolgega časa zapoje pesem ob spremljevanju kitare. Boris pride na sestanek. Kudrjaš ga prvi opazi in nagovori. Kmalu pride Barbara in sporoči Borisu, da bo Katja prišla vsak tre-nolek. Kudrjaš in Barbara odideta in si poiščeta za svoj sestanek drug prostor. Katja pride. V nastopnem duetu si razkrijeta ljubezen. Ona je v obupnem boju s seboj in nedovoljeno ljubeznijo, vendar zmaga poslednja. Na vrtu sta dva zaljubljena para: Katja in Boris ter Barbara in Kudrjaš. Pozno v noči se poslovijo drug od drugega.
III. dejanje. Pred obokom razpadajočega poslopja. Nevihta. Kudrjaš in njegov prijatelj Kuligin stopita pod obok. Tudi ljudje iz promenade iščejo v nevihti zatočišča pod obokom. Na oboku so vidni ostanki slike Ivana Groznega in pogovor se suče okrog tega tiranskega vladarja. Dikoj pride, vsi ga spoštljivo pozdravijo. Med Dikojem in Kudrjašem prične pogovor o nevihti in streli. Kudrjašev trdi, da je nevihta izenačenje in sproščenje elektrike, Dikoj pa pravi, da je kazen božja. Nevihta poneha, vsi odidejo in scena ostane nekaj časa prazna. Barbara prihiti in išče nekoga. Ko zagleda Borisa, ga pokliče k sebi in mu sporoči, da se je Katjin soprog Tihon vrnil, Katja pa je vsa iz sebe in venomer joče. Svojemu možu je vse priznala, stara Kabaniha je bila poleg in slišala vse. Katja pride, kmalu za njo Dikoj, Kabaniha in Tihon. Vpričo vseh prizna Katja svoj greh in zbeži v nevihto.
Sprememba. Volga. Samotna pokrajina na obrežju. Tihon in Glaša iščeta Katjo. Kudrjašev in Barbara nastopita. Odločita, da je najboljše, če zbežita v Moskvo — v novo veselo življenje. Odideta. Z druge strani pride počasi Katja. Žalostna je do smrti. Sama je vse izdala, sama se je obsodila, vendar ni mogla drugače. Ljudje, ki prihajajo mimo, jo čudno in prezirljivo gledajo. Pred vsakim mora povesiti oči. Nič na svetu jo več ne veseli, niti sonce. Edino Borisa bi rada še videla preden umre zavržena od malomeščanskih duš, polnih predsodkov. Boris pride. Pade mu okoli vratu in joče. Svojemu dragemu izlije vso bolečino in tragiko nedovoljene ljubezni. Delala je samo to, kar ji je narekovalo srce, zato mora trpeti in umreti. Ker je vsak korak nazaj nemogoč, se iztrga Borisu iz rok in skoči v Volgo. Kuligin je videl, da je neka ženska skočila v valove in pokliče na pomoč. Iz Volge rešijo samo mrtvo truplo nesrečne Katje. Stara Kabaniha ostane tudi spričo mrtve snahe hladna in neusmiljena. Žive ni ljubila nikoli, zato vidi v njeni smrti samo kazen božjo. Kabaniha se obrne proti reševalcem in se jim zahvali: »Hvala vam za vašo preganljivo uslužnost!« Katja je dotrpela in zastor pade.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
4
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI
CAU3>ru»to /tolDčs
W	1	katera osvaja, očara
J“ iCpOIa, smrtnika od najniž-jih delavskih vrst, do mogočnih kron, prestolov?
Lepota je najkrasnejša cvetlica, s katero more mati priroda oSdariti Ženo, Vatere sveta dolžiost je, vzgajati in negovati to cvetlico.
Kako se neguje, vzgaja ta divna cvetlica? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, mastnimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sočnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo, /.a zvečer uoo-rabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z ml.ično vodo tor z Uran Zoraida milom, nakar takoj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, nedolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga diši kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo baržunasto. mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegliiva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida kr.ma dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho.
Parfumerija Uran, Ljubljana
Katja Kbanova
Opora v treh dejanjih (6. slikah). Po A. N. Ostrovskega »Nevr°dil Vinc. Cervinka, prevedel N. Štritof, uglasbil Leoš Janaček.
Dirigent: N. Štritof.
Savelj Prokofjevič Dikoj, ti Boris Grigorjevič, njegov	.	.	.
Marfa Ignatjevna Kabanovta trgovčeva
vdova .................
Tihon Ivanič Kabanov, nje!
Katja, njegova žena . . . .	■
Vanja Kudrjaš, učitelj, kerC ^anik Barbara, rejenka pri Kaba Kuligin, Kudrjašev prijatelj Glasa, služkinja . . .
Fekluša, služkinja . .
Meš$eščanke.
M. Rus S. Banovec
V. Thierryjeva St. Marčec Z. Gjungienčeva J. Gostič'
St. Policeva V. Janko Š. Ramšakova M. Kogejeva
Kraj in čas dejanja: Jl^inov ob bregu Volge. Med 2. in 3. dej tečeta dva tedna.
Blagajna se odpre ob pol 20.
Scenof^ianiščev.
-----
Za«0*1 20.
Parter 1 Sedeži 1. vrste . .	. Din	42- 1
. II. • Ul. vrste	m	37-
. IV.-VI. . .	•	33-
. vil.-IX. . .	0	28*-
. X.	• *i	26 —
»XI.	• *»	26—
toio L ve v p.iterju . .	• *»	140—
. I. reda 1 - 5 . . .		140—
6-9 .. .		160—
•rt
Dodatni ložni si
Balkoni I. vr«t*
11.
(II.
I.
VSTOPNICE se dobivalo v predprodaji pri glodalllkl W
Predpisana taksa za p«P J* vraiunana v conah
Režiser: C. Debevec.
Konec ob 22.
io . D	n 22—	Galerij* S Sedeži 1. vrste .	. Din 14'—	
a .	27—	- 11. , .	13—	
. ,	27—	.. III. „ .	. 13—	
. .	23 —	IV. „ .	. .. 10-	
. .	18 -	.. V. „ .	• 10-	
con	20-	Stojišče . .	. „ 3—	O
•	10-	Dijaško stojišče	. . 7—	
'•»oni glodoflUu od 10. tSo ppl 1. In od S. du S. ura
Jaško /toV1
CAttpivuo ✓*©!«'•*
	III
	III
	III
	III
Po predstavi
v kavarno
NEBOTIČNIK
Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 'h ure zjutraj Pivo - izbrana vina Topla in mrzla jedila
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
Pt/uo
Priporoča se Vam
„SL AVI J A“
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D.
V LJUBLJANI
za zavarovanje
proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in
življenju
Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split
Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12
Telefon štev. 2176 in 2276
Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov.
Knjigarna
Učiteljske tiskarne
v Ljubljani
Frančiškanska ul. 6
Podružnica:
Maribor
Tyrševa ulica 44
i
Samozavesten,
prikupen nastop
na družabnih prireditvah edinole v
P
čevlju
v,