253. številka.
Ljubljana, v soboto 5. novembra 1904.
XXXVII. leto.
hnaja vsa* aas tvecer, jamft) nedeije m praznike, cer vena po pošti prejeman aa avatro-ograka deseie aa vse leto aa pol leta 13 K, aa četrt teta 6 R 60 b,  aa eden mesec 2 K 30 h   Za Ljubljano a puftujanjen
la lom » rae <eto 84 K. aa pol teta 18 K. aa Četrt leta B K, aa eden mesec 9 K. Kdor bodi sam ponj, placa a* vse leto 28 K, aa po) teta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h. aa eden mesec 1 K 90 h       Za tuja dežela toli*
rac, kolikor anaSa poštnina      Na naročbe brea istodobne vposi^jatve nar >ćnine se ne oaira  - Za oznanila se plafioje od peter ostopne peti t vrste po 18 h. ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če ae dvakrat, in po 8 b. «•
is rikrat aH teCkrat tiska Dopisi naj ae tavole (rankovati Rokopisi se ne vračajo.        Uredništvo in upravnlstvo Je v Knaflovih cOicab st. 5, in sicer uredništvo v 1 nadstropja apravnistvo pa v pntliCiu
Opravnifitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije. oananila, t. j. administrativne stvari
.Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna'1 telefon At. 85.
Nov vihar.
Zopet je, to pot v dalnjem Inomo-Btu, nastal velik vihar. Visoko pljuskajo valovi vseobčnega razburjenja, in črni oblaki naznanjajo, da začne morda prav kmaln treskati ne samo v raznih krajih t Avstriji nego tudi onkraj Črnožoltih mejnikov, na italijanskih tleh.
Dogodki v Inomostu so klasična ilustracija uprav otročjega diletantizma avstrijskih državnikov. Odkar je Bachov sistem absolutizma in nasilne germanizacije napravil bankerot, torej že pol stoletja, se trudijo ti državniki, da bi rešili narodnostno vprašanje in dosegli izmirjenje in sporazumljenje med narodi. A kakor niso od Jožefa II. do Bacha zamogli narodnostnega vprašanja zatreti, prav tako ga tudi ne morejo rešiti.
Ali imajo odločilni krogi sploh dobro voljo doseči sporazumljenje med narodi, tega tu ne bomo preiskovali, čeprav se večkrat kaže, da se ti krogi kaj dobro razumejo na ribarenje v motni vodi in da morda nalašč izigravajo en narod proti drugemu po stari prislovici: divide et impera To stoji, da je danes nasprotje med narodi večje in ostrejše, nego je bilo kdaj poprej, in da strahuje danes nemški terorizem, v Čigar službi je osrednja vlada, vse nenemške narode.
V Inomostu se je izkazal nemški terorizem v vsem svojem sijaju in to nasproti tistemu narodu, ki že štirideset et hodi roko v roki z Nemci in je bil vedno poslušen hlapec, kadar se je šlo za to, da se slovanski narodi potisnejo ob zid. Ti dogodki v Inomostu so za Italijane dobra in tudi zaslužna lekcija; batine, ki so jih dobili in ki so jim potisnili revolverje v roke so plačilo za hlapčevska dela, ki so jih opravljali na korist Nemcem.
VzpriČo teh dogodkov pa mora vsakdo tudi spoznati, da so nemški šovinisti pod pokroviteljstvom gotovih ^dunajskih krogov ustanovili  v državi
pravo strahovlado in da divjajo v monarhiji proti nenemškim narodom kakor nekdanji Jakobinci med Girondiati. Treba je samo malo pomisliti, kaj se je zgodilo.
Dolga leta so bili na vseučilišču v Inomostu italijanski tečaji za italijanske pravnike in čedalje bolj so čutili Italijani potrebo, da se jim ustanovi lastno vseučilišče. V principu so slovanski narodi popolnoma priznavali opravičenost te zahteve in pri p o nala jo je tudi vlada; nesoglasje se tiče samo kraja, kjer naj se to vseučilišče ustanovi. Vlada je predlagala Rovereto in ta predlog je hvalevreden, zakaj Rovereto leži na zaključenem italijanskem ozemlju in je popolnoma italijansko mesto.
Nemci pa so postopali drugače. Postavili so se na stališče, da se nenemškim narodom sploh ne sme dati lastnih višjih učilišč, nego da morajo biti vsa vseučilišča nemška, ne samo nemška po učnem jeziku, nego tudi po značaju, po duhu, ki naj v njih vlada, po predpravicah, ki jih naj uživajo Nemci, med tem ko se Slovani in Italijani na teh c. kr. avstrijskih zavodih samo trpe kot nadležni gostje. Pravico do višje izomike imajo samo Nemci — to je princip nemškega stališča napram vsem nenemškim narodom.
Italijani so prišli prvi v položaj, da čutijo konsekvence tega stališča. Nemci so naenkrat zahtevati, da se morajo odpraviti starodavDi italijanski kurzi z vseučilišča v Inomostu in da se mora dati temu vseučilišču izključno nemški značaj. Zaradi tega so se že lani in letos v Inomostu zgodili veliki izgredi, ki so provzrocili v Italiji tako velikanske proti demonstracije, da je bilo potreba le še iskre in prišlo bi bilo med Avstrijo in Italijo do vojne.
Vlada se je uklonila temu terorizmu in je obljubila, da na vsak nač n odpravi italijanske kurze, tudi če bi dri. zbor ne mogel pravočasno rešiti vladnega predloga zastran ita-
lijanske fakultete v Inomostu. Z ozi-rom na veliki odpor Ita'iianov proti ustanovitvi fakultete v Roveretu — Italijani zahtevajo, da se fakulteta ustanovi v Trstu — z ozirom na zahtevo Tirolcev, da se fakulteta sploh ne sme ustanoviti na Tirolskem in z ozirom na stališče nemških strank, da je Trat kot sedel italijanske vi soke dole sploh izključen, se je vlada odločila, da na nobeno stran ne ustvari prejudioa in da uetreže nemškemu terorizmu na ta način, da odpravi italijanske tečaje na vseučilišču v Ioomostu, a jih provizorično kot samostojno fakulteto pusti kjer so bili toliko desetletij, namreč v f milini li
Razumen človek bi temu gotovo ne ugovarjal Toda Nemci niso bili zadovoljni. N-mški terorizem je zahteval, da se ta proviz-.rična fakulteta ne sme napraviti v Inomostu, nego da se mora priznati ne le nemški značaj stir-ga vseučilišča, marveč tudi nemški značaj mesta Inomosta. In vlada se je pokorno uklonila nemškemu terorizmu in je ustanovila provizorično italijansko fakulteto ne v Inomostu, nego v predkraju W lten.
Toda Nemci tudi 8 tem niso bili zadovoljni. Naenkrat so rekli, da tudi v \Vutenu ne trpe italijanske fakultete in začeli po stari navadi zopet groziti. Vlada bi jim bila gotovo rada ustregla, a faktično ni vedela, kako, kam naj bi bila tudi premestila provizorično fakulteto?
Včeraj se je začasno ta fakulteta v Wiltonu otvorila in Nemci so uresničili svoje grožnje in uprizorili velikanske izgrede, pri katerih so Italijani v silobranu rahli revolverje, pri katerih je bilo mnogo oseb težko ranjenih, ena oseba celo ubita.
Iz tega je nastal usodenosen vihar. Danea ne ve nihče, kaj so rodi iz tega viharja; ko9ekvennce teh dogodkov v Iaomcstu  so nedogledne.
A tudi Če se posreči ta prenevarni ogenj lokalizirati, to je gotovo, da je nasprotja poostril in tudi to je gotovo, da morajo Italijani spoznati, da jim je omogočena eksistenca samo če se na podlagi pravičnosti in ravnopravnosti sporazumejo s Slovani. Nencci pač radi trpe, da jim Italijani tlačanijo, plačujejo jim pa to s sovraštvom in s poleni.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Ruska armada na mandžur-skem bojišču.
»Ruskija Vjedomosti« cenijo Ku-ropatkinovo armado, izvzemši voje v Vladivostoku, Port Arturju in za hrbtom armade, na 302 bataljona, 190 dvadronov, 1252 topov in 47 pionirskih stotoij. Potemtakem hi armada štela 385000 mož, 8 trenom vred pa 400 000 mož. K temu številu pa je še treba prišteti dve sibirski diviziji in posadko v Vladivostoku, skupaj 29 bataljonov, 9 kozaških stotnij, 62 topov, 14 artiljerijskih kompanij, 4 pionirske stotnije — ali 3 9 . 0 0 0 m o ž, nadalje voje, ki siti- ž jo železniško pr< go in so razde jeni p-) rasnih točkah severne Mandžurije in Primorja, katt-rih število znaša skupaj 55000 mož Ta kisto se morajo {.r.šteti Še rezervni voj', ki obstoje iz 17 bataljonov, 1 stotnije, 44 top v in 4 pionirskih stotnij, skupaj 20.000 mož No-minelno ima torej Kuropatkin, ako se vpoštevajo vsi voji, kar se jib nahaja na na Dal nem Vztoku, 550000 mož, prava njegova armada, koja mu je na razpolago za vojne operacije, pa šteje 450 000 mož.
Kuropatkin se umakne do Tielinga?
»Neue Freie Presse« poroča, da se v ruskem generalnem štabu glede nadaljnih operacij ruske armade sodi.
da se je general Kuropatkin za slučaj, da bi bil japonski naval preveč l.ut, odločil, se umakniti do Tielinga. Velike operacije se za sedaj opušta, dokler ne bo zbrana na bojišču še oela druga armada, in se pr čr 6 šele začetkom meseca decembra. Z ozirom na to, da je general Kuropatkin v svojem manifestu odločno inavil, da se ruska armada v bodoče ne bo več umikala, je ta vest precej ne-verjetoa.
„Zadnji naval" na Port Artur.
Iz Londona se poroČ«: J p>oet so končali svoje priprave, da zavzemo vzhodne fore in artiljerijski park Ob zori 30. okt bra se je pričel ljut bombafma r»a se omogoči napad pehcte na Erlungšen in Kekvan. M-d ob egajoco armado je zavla dalo silno razburjenje, ker je bilo vse prepričano, ako se ta naskok posreči, da se Port Artor mora vdati baš na Mikadov rojstni dan.
O nadaljnih dogodkih pred Port Arturjem se ne ve ničesar gotovega. V Č f u se govori da seje bil pred trdnjavo silno 1 ut boj in da bo Japonci zavzeli več forov Japonci, ki bo dosptli iz D%l|ne(?a, Zttriujejo, da bo padli fori Ertungšan. šuniu šan in Kekvan, dostavljajo pa, da ho japonski armadi nemogoče držati Kekvan.
Rusi bo hoteli to prt Japonce ko bo naskočili ru-tke nasipe pri Er-lungšanu. odbiti na pop >lnnnr»a n v način Rusi so namreč opustil nanjet ko so prišli do okopi ?, cel potok vode, a navihc Umu bo Japonci vztrajali v svojih poz c jah Ako je to poročilo resnično, potem je b tem pač dokazano, da so b le vse vesti, da v Port A-turju nimajo več dovo j vode, navadne b*jfce
Zndnja por čila. ki bo dospela ▼ Tokijo, baje pravijo, da s> J^porci zavzeli en večj* f »r in dva n<arj4« in več malih utrdb vzhodno od Ke-kvana.
Iz Italije.
Danes je Vseh Svetih dan. Na ftugepolni ta jesenski praznik hiti pri nas doma vsakdo obiskat svoje ljubljence, ki počivajo v Gospodu. In tudi jaz sem se vsak Čas uvrstil v dolge irnme, ki so bile na potu k sv. Krištofu, in obiskavši grobove svojih sestric, do srca ganjen poslušal nagrob-fcice, s katerimi se običajno ta dan počasti spomin naših slovenskih vel-mož.
V mislih na te srčne prizore sa-motarim letos daleč v tujini. Ne da se mi prav živeti. Zjutraj sem se nekako s samozatajevanjem napotil v bujno in hrupno neapeljsko vpitje in življevje. A kmalu sem pobegnil zopet iz teh šumnih množic, iz tega utrudljivega veliko-mestnega nemira — na idilični otok Capri, kjer kraljuje mir in jesenski pokoj.
Lep Vam je ta kraj, nekaj povsem apartnega. Ne samo v resnici modrikasta jama, ki se ponaša s svetovno slavo; ves otok je božanstven „ kotiček", Podoba raja. Ta pogled na širno ti-rensko morje, ki danes vznemirjeno pljuska ob skalnate bregove in peneč 8e s svojim  visokim  valovjem bobni
brez nehanja. In tam na desni se dviga nad morje in Herculanum grozepolni Vezuv, iz njegovega žrela pa tudi še danes vrve rjavi, peska in sipe polni oblaki prav kakor včeraj, ko smo z največjo težavo in z veliko nevarnostjo za oči prilezli do žrela. Bog ve, kaj Še pride vse iz njega!
Pred menoj pa ves Neapelj, vse slikovito obrežje s Posilipom, vsa čarobna okolica, nad katero kraljuje stari grad Castel S. Elmo! Na levi se razloči še otok Ischia itd. Krasno!
In zamaknjen v ta prirodni Čar in kras sedim procul actis ed iudicio — pa tudi procul mnogoštevilnih novopo-ročenih zakonskih popotnikov, ki so me do sedaj s svojimi brezkrvnimi obrazi še vso pot obletavali kakor včasi na poletni večer „prstjeni" komarji — na visokem skalovju in premišljam o vsem, kar sem lepega našel in divnega doživel na svojem potovanju po Italiji. Vseh svojih misli in dogodkov seveda ne morem spraviti na belo, ker „manca la forza". No in ker . . . Saj ima vsakdo svojega Baedeckerja. Zategadelj hočem pisati samo „po vtiskih", ki so obviseli v mojem slabotnem spominu in ki naj vzbudijo vsaj malo zanimanja za te lepe kraje. Sicer pa je sedaj moderno, pisati feuilletone (glej slike iz Lurda); pa se držimo te mode!
Pa tudi v tem okviru bi prav pre-; lahko zašel in longum et latum, kakor i se mi to še včasih prigodi v kakem revizijskem spisu ali zagovoru. Vendar bi se sam sebi prav nič ne Čudil. Kajti materije bi ne zmanjkalo izlepa.
Že takoj izpočetka svojega potovanja sem doživel lepo iznenađenje. To je novi naš „Narodni dom" v Trstu, kamor sem nalašč krenil iz svojega pota. Lepa, zelo praktična stavba, ki bode v pravem in prvem smislu besede središče vsega slovenskega življa ob Adriji. Vse drugače kakor naš ex-na-rodni dom v Ljubljani, kateri je vsled nepotrebnega vpitja učinkoval malo-dane samo centrifugalno na naše na rodno Življenje. Upamo, da mu tržaški brat pokaže pravi smisel in pomen!
To bodi mimogrede povedano. Kajti Trst,hvala Bogu' še ne leži v Italiji 1 Pač pa Benetke, kamor sem takoj drugi dan odšel. Tu je bil pravi mednarodni sejem. Kajti ravnokar je tja priplulo angleško brodovje in poleg običajnih vsak čas v Benetkah zbranih „ a mi a bi e En-glishmenu se je usula ta dan cela armada mornarjev po mestu. Zanimivo je bilo gledati te pomorščake, kako so si krajšali čas in sladili svoje življenje. In ko je zvečer na „Piazza S. Marco" pri izvanredni razsvetljavi „banda della citt&" igrala pred tisočero množico Hay-
dnov angleški „Inno", razlegnil se je med starimi in novimi prokuraturami naravnost nepopisni „evviva", „hurau itd.
Žalibog mi drugi dan ni bilo mogoče pogledati angleških bojnih ladij, ki so bile nastanjene v „Pello rosso". Zategadelj sem se poslovil od Benetk, ki mi že presedajo in krenil dalje do Padove in Bolonje. To so stara mesta, kjer te zanima samo zgodovina in preteklost. Drugih posebnosti nimajo. Ga-lilejev stolp v Padovi, Piazza delle due torre, Academia delle Belle arti in sta rodavno vseučilišče, to se mi je najbolj vtisnilo v spomin.
Vse lepša se mi je videla vožnja od Bolonje v Florenco čez toskanske Apenine. Imel sem sicer — po stari na vadi — tudi tukaj smolo, ker sem dobil za potno družbo v voz tri gracije — Angležinje, katere je že bolj na stara leta menda prijela angleška bolezen takozvana It ali tis-. In ko smo tedaj „en quatreu dvigali se na apeninsko vrbovje, ves čas ni bilo blaženega miru. Kadar je spričo nepreštetih predorov posij al kak solnčni žarek tja na toskansko ravan, vedno so se kar v koru oglašale te proti jugu leteče gosi s svojim „Have you seen, sir, have yon seen" itd. Jaz sem se jim s svojo polomljeno francoščino k sili odzivljal en Čas, potem pa otresel raz se prah do
tičnega conpeja in srečno brez motenja svojega miru užival končno razgled na Pistojo in okolico.
Še tisti dan smo bili v Florenci. Po dolgih zamudah se je namreč brzo-vlak brez hujše nesreče vendarle približal zaželjenemu cilju. Z „zvišenimi" Čuvstvi sem storil prve korake po tem mestu, ki nosi od nekdaj znane priimke „11 giardino d' Italia Firenze, la ličila."
■ itd.  Baedecker pravi,  da je eno prvih mest na vesoljnem svetu.  Pa ima naj
j brž prav. Kajti na prirodni krasoti, na zgodovinski pomembnosti, na umetniških bogastvih bi je bilo težko prekositi. Hodil sem po hiši, kjer je bival Buo-narotti M chelangelo, chi sopra gli altri com' aqaila vola e scuote i dormenti, videl bivališče Danteja, „del nostro divin poeta**, zrl na spomenike izza gibelin skih in gveltijskih prepirov. Pregledal sem natanko „11 palazzo Vecehio", kjer so kraljevali Medičejci itd. Gallena degli Uffizi, il Duomo, zlasti Galleria Pitti itd. Vse to so kraji in mesta, ki hranijo nepopisna umetniška bogastva.
In ko sem se po tako krasno pre-užitem dnevu na večer popeljal na Fio sole ali pa na „Piazzale Michelangelo" in zroč preko toskanske planjave pozdravljal zahajajoče solnce, vzradostilo se mi je srce in vsa utrujenost me je minila.
se pa poroča: Usoda Port Arturja ae mcra smatrati kot zapečaćena.
V nasprotju s tem pa javlja Reu-terjev urad takisto iz Cifua: Dočim so zadnje vesti zatrjevale, da so Ja ponei pred Port Arturjem že dosegli toliko uspehov, da morajo glavne Utrdbe pasti, čim navalijo nanje, so Japonci mnenja, da se Rusi za slu daj, da se ne vdajo, de lahko drženaLiaotiešanu in Tigrovi gori še najmanj en mesec. Japonci še Bioer niso osvo jiii glavnih forov na vzhodnih gorah , vendar pa imajo tako silne pozicije, da lahko Ruse potisnejo nazaj, kadarkoli hočejo, — Aj, ti Japonci so res usmiljeni ljudje; Ruse v Port Arturju bi lahko kar podavili, ako bi le hoteli, a oni tega ne-Čejo! Kako velikodušno, ako bi pre več ne spominjalo na tisto znano bajko o lisici in — kislem grozdju!
Uspeh   zadnjega splošnega napada na Port Artur.
Poročevalec »Daily Telegrapha« brzojavlja iz čifua z dne 3 t. m. zvečer, da so bili do večera omenjenega dne vsi japonski napadi na Port Artur z uspehom odbiti. J*ponoi so sicer osvojili več okopov, ase niso mogli polastiti niti enega fora. Japonske izgube so to pot veliko večje, kakor pri vseh preišnjih napadih. Ja ponoi v Ćtfu so dobili av tentična slaba poročila o oblegajoči armadi. Vkljub Ogromnim izgubam nadaljujejo Ja ponci naval. V Daljnem izkrcavajo transportne ladje vedno nove voje. V tamkajšnje bela ce dospe vsak dan najmanj 300 ranjencev.
Nervozna napetost v Tokiju.
Po poročilih iz Londona vlada v Tokiju silno razbujenje in z nervozno napetostjo se pričakujejo vesti izpred Port Arturja. Splošno se sodi, ako tudi trdnjava še ni padla, vendar je general Nogi že labko Mikadu poro čal o važnih uspehih.
Vendar pa do četrtka zve čer še ni bilo nobenih takih vesti.
Zibog t?ga so mnenja, kaj se je pravzaprav pred Port Arturjem zgodilo, zelo različna. Na eni strani se poroča, da so Japonci osvojili več važnih forov, na drugi strani pa se zatrjuje, da so bili zopet odbiti i ogromnimi izgubami. Vendar ae pa iz vseh poročil sklepa, da se trdnjava ne more več dolgo držati.
Covorioe v Tokiju.
»DaiJy Telegraphu« se poroča iz Tokija, da je posadka v Port Arturju že silno zmedena. Prebivalstvo se Že pripravlja na beg. (Kako prebivalstvo? Japonci so vendar že opetovano na-glasali, da ni baje v Port Arturju
nobenega civilnega prebivalstva več! Opom. ured.) Velike ruske vojne ladje je baje zadelo mnogo granat in v četrtek se je potopil« neka ruska topničarka. Rusi so 2 oktoLra vse fore in poslopja med glavnina utrdbami in med mestom razstrelili v zrak. Na smešnost in glupost zlasti zadnje vesti nam pač ni treba še pose be opozarjati!
»Dai)y Express« pa poroča iz Tekija: V četrtek se je v poitsrtur-Škem pristanišču baje potopilo pet ruskih vojnih ladij. Del jugozapadnega mesta gori. Več ruskih min je eksplodiralo, a niso povzročile Japoncem nobene škode. Pri japonskem napadu v torek je bil general Steselj ranjen na nogi. Istega dne so tndi Japonci imeli velike izgube; vkljub temu se s skrajnim obupom bore naprej ne oziraje se na žrtve.
V Šet^lišču Hibtja in pred vojnim ministrstvom v Tokiju čaka na tUoČe ljudi na vest o padou Port Arturja. Vse, kar se ve, je, da je dobil Mikado brzojavko, ki ga je vidno zadovoljila. — S tam končnim stavkom je mnogo povedano! Rečeno je namreč, da so vse vesti o potopljenih ladjah, o požaru v mestu, o ranjenju generala S seslja itd. — bajke, produkti razgrete domišljije. In to se jim tudi vidi na prvi hip! Pred nekaj dnevi se je že poročalo, da se je potopilo v Port Arturju ptt oklopnic, danes pa zopet pet. Rusi morajo imeti res cel iegijon ladij v Port A>*tur u, da jih jim Japonci kar dan za dnevom lahko potope po pet na en mah, ne da bi jih jim zmanjkalo! In ta ubogi general Steselj!Že pred meseci so ga japonski vojni poročevalci soartnonevarno ranili in mu odrezali eno nogo. Sedaj pa je ranjen na zdravi nogi! Kdo ve, ako mu je zopet ne odrežejo?! Uoogi junak Steselj, ko ti je po japonski do ločbi treba braniti trdnjavo že brez nog!
Dogodek pri Hullu v ruski luči.
»Tempsc poroča, da bo ruski kapitan Kladno, ki je s tremi tovariši ostal v Vigu, da bo zaslišan pri raz sodišču o huliski aferi, izpovedal tole:
1. Admiral Roždestveuski je bil medpotoroa obveščen, da se nahaja na skacdmavBki cbali več tujih ladij, ki plujejo pod raznimi zastavami;
2. V trenotku, ko se je dogodila afera z ribiči, je transportna ladja »Kamčatka« natanko videla dve torpedovki. Istočasno so na brodovju aparati za brezžični brzojav signalizirali vprašanje, o katerem se je mislilo, da ga je odposlala »Kamčatka«. Ker pa je bilo vprašarje sestavljeno v nenavadni obliki, e admiral ukazal, da se nanje ne srne odgovoriti. Kasneje s^ je izkazr.lo, da »Kamčatka« ni stavila in ni odposlala nobenega vprašanja.
3. Ko je admiral Roždeatvenski videl, da skušata dve od „Kauičatke" signalizirani torpedovki brodovje pre hiteti, je ukazal, da se naj nanje strelja. Popolnoma je izmišljeno, da bi se bilo streljalo na ribiške ladje, nasprotno, čim so se opazili ribiči, se je takoj prenehalo s streljanjem.
4. Neresnično je, da bi brodovje smatralo ruske torpedovke za japonske. Ruske torpedovke so bile v času, ko se je dogodila afera pri Hala, že v morski ožini La Manche.
Rojstni dan Mikadov.
V proslavo rojstnega dne Mikado-dovega so bile na Japonskem velike sla vnesti. V Tokiju je bila vojaška parada, pri kateri je 20.000 mož defiliralo pred Mikadom. Mutsahito je povabil na parado 20.000 gostov. — Mnogo se opaža, da je poveljnik amerikanske eskadre v Cifu, Folger, odklonil poziv japonskega konzula, da bi se tudi amerikanske ladje udeležile slavja rojstnega dne japonskega cesarja.
Deželni zbori.
Gradec, 4 novembra. Kakor pove današnja brzojavka, ki je prišla za včerajšnji list prepozno, so Nemoi hoteli prav zavratno postopati glede slovenskih kulturnih zahtev ter so v ta namen privlekli Že danes pro račun na dnevni red. Posl Robič je v imenu Slovencev izjavil sledeče: •V imenu slovenskih poslancev mi je Čast izjaviti, oziroma predlagati k predstojećemu predmetu: Mi Brno mnenja, da v sedanjem trenotku še ni čas začeti obravnavati o proračunu, ker še čakajo na rešitev pomembni predmeti in vprašanja, ki vplivajo nazaj na proračun; nadalje pa tudi z ozirom na to, ker še čakajo rešitve vprašanja, ki so za slovensko prebivalstvo, posebno za njegov kulturni in gospodarski napredek velike važnosti. Predlagam, naj deželni zbor to točko odstavi z dnevnega reda.« — Posl. Rese! je tudi izjavil, da njegova stranka ne more odobriti ne pro računa ne računskih zaključkov, ker je deželni odbor izvoljen na temelju volilnih privilegij, ki jih njegova stranka ne prizna. Njegova stranka ugovarja proti načinu, kako so se dosedaj reševali preračuni. — Posl. Hagenhofer je v imenu klerikalcev izjavil, da ne morejo dopustiti že sedaj razprave o proračunu iz po dobnih vzrokov kakor Slovenci. — Odgovarjali so deželni glavar in poslanca grof K o 11 u 1 i n s k v ter Walz. Robičev predlog je bii z 32 glasovi proti 28 glasom odklonjen. — Nato so začeli Slovenci z ob-strukeijo takoj pri prvi točki proračuna »deželno zastopstvo«, ki izkazuje potrebščin 60110 K. — Posl. dr. Dečko je predlagal, naj se ta postavka zviša na 84000 K, posl. Vošnjak pa je predlagal, naj se ta svota zniža.   Oba sta zahtevala gla-
sovanje po imenih. — Posl dr. J ur tel a je polemizoval proti grofa Kottulinskemu in Walzu ter dostavil k Robičevi izjavi da so se vsi predlogi, ki so jih Slovenci stavili, zapostavili, da se potemtakem pravice slovenskega naroda niso vpoštevale. — Posl. Resel je izjavil, da med njegovo stranko (sta samo dva!) in Slovenci ni nikakega dogovora. — K prihodnji točki »deželna uprava« so vložili vsi slovenski poslanci spre minjalne predloge ter zahtevali za vsakega posebej glasovanje po imenih. O 11 slovenasih predlogih s j-glasovalo skoraj dve uri. — V popoldanski seji se je obstrukoija nadaljevala. K točki »potioija« je govoril obširno poal. dr. P loj o odgonstvu. Tudi ostalth devet slovenakih poslancev je vložil vsk avoj predlog za kako spremembo. O vseh predlogih se mora glasovati po imen h K prihodnji točki »oroŽniška nastanitev« so govorili dr Ploj, dr J ur tel a in dr. Hrašovec. Nato se je zopet dve uri glaaovalo o slovenskih prr-d logih, seveda so bili vsi odklonjeni. Po končam seji so b h vloženi sledeči predlogi, oziroma interpelacije: posl. dr. Dečko je mterpeliral za radi gradbe nekega mcatu pri Gelu; poslanci Wa 1 z, baron Rok itansk y in Hagenhofer so predlagali strogo preiskavo in zadoščenje Nemcem zaradi dogodkov v Ino mostu; poal. dr. Dečko je pred lagal napravo nove c-ste med Š a-jerako in Kranjsko v gornjegrajakem okraju; poal. H-genhofer je prrd lagal spremembo dež. volilnega reda
Celovec, 4 novembra. Deželni zbor je razpravljal o pokončevanju hroŠčev in o zakonskih določbah glede plesnih veselic Za stransko železniško progo B irovlje Sretna vea se je dovolilo 200 000 K deželnega prispevka, ki se izplača v 10 letih pod pogojem, da se ta proga zgotovi istodobno z glavno progo Celovec Svetoa ves (karavanska železnica) Posl. Hinterhuber je predlagal, naj se na tej stranski progi uvede električni promet. Sprejeto.
Koper, 3 novembra. Poslanec C a m pite 11 i je podal predlog o reformi šolstva. Predsednik je pre-čital nameatnikov odgovor, da si bo vlada prizadevala, da se vprašanje o delitvi učiteljišča v Kopru po jezikovnih oddelkih Čimpreje reši v splošno zadovoljnost. Proti slovanskim glasom je sklenil deželni zbor, da zgradi dežela v Poreču novo poslopje za deželni poljedelski zavod za znesek 189000 K, nadalje novo deželno klet za 105 000 K. Vlada se naprosi, da zviša svoj prinos za zdržavanje kmetijske šole. Proti sta govorila poslanca Mandić in dr. L a g i n j a.
Dunaj, 4. novembra. V nižjeav-strijskem deželnem zboru so imeli danes zopet viharno sejo, ki so jo izzvali krščanski socialisti zaradi zadnjih soc.
demokratičnih demonstracij proti Lue-gerja. Posl. Bielohlavrek je trdil, da bo bili med demonstranti le nezreli dečaki. Posl. Schneider je zaklical: „Sami češki ušivci bo bili!" Poslanec Seitz: .Kjer imajo kaj alkohola, tam je tudi Schneider!" Na te besede jc Schneider skočil proti Seitza ter ga hotel udariti. Dež. maršal je prekinil sejo ter sklical disciplinarni odsek, ki je oba poslanca izključil za prihodnjo sejo. Ker je poslanec Seitz odhajaj«-zaklical: „Vsakega ustrelim, ki se me drzne tukaj dotakniti" je sklical dež maršal znova disciplinarni odsek.
Krvavi dogodki v Inomostu.
I no most. 4. oktobra Nt-mški listi opisujejo dogodke  tako, kakor da   bo   italijanski   dtjaki   na mirne Nemce začeli streljati  cele  salve ii revolverjev. Podobna nemška nedolž noat je znana iz celjske krvave dobe, ko   so    bili   tam   p »aimezni   S o venci napadeni ter bo se Uranili šele, ko so bili rea v  smrtni nevarnost;. Podobno ae je godilo Italijanom A Be naj m»r mirno  puste   pobiti od zbeanele in naščuvane  nemške dru hali! Kakor v Celju, daje tudi tukaj obč naki   zaatop   uziva'c* m potuho ter je v svoji seji obsojal in aram til   Italijane   kot   navadne tolovaje. Posebno hudo jezo imajo Ni c na vojaštvo  ki je preprečilo, da niso p bih vseh Italijanot. Z*po*e«iujoč*mu atotn ku bo pobili okn», si  so tudi demonstrirat pred vojaiaico, a ao so zbali bajonetov. Potem je divja množica   demonstrirala    pred stanovanjem namestnika barora Schwar z e n a u a ter pobila o*na — njego, i tašči, gn fici   Tr*pp.    Nemci   so ve* dan  v  velik h   mm i oah razgrajali po mestu, razbili vae italijanske trgovine in napise, ne da bi  jih bila policja ustavila.
InomoBt,4 oktobra Poaloj. v katerem je bilo italijansko vseuć lišče, ie popolnoma razdejano. Zdivjana množ ca je več ur razbrala po poslopju, zdrobila vse na kose t--pometala na ul ce celo vrata in okna, da, niti straniščem mao N-moi pri-zanesli. Pretresljiv je pog'ed na t: kulturno delo Nemcev Policija je gledala to besnenje
I d o m o a t, 4. oktobra. V mraku bo se demonstracije podvojile N-rnc: bo pričakovali namestnika na koli dvoru ker ae je raznesla vaat, da se odpelje na Dunaj. Ker ga ni bil začeli bo psovati vojaštvo.   Tudi bo prišli pred hotel, v  katerem  so izstopili italijanski poslanci ter hrupno zahtevali na) se jim poslanci uro Na srečo so bili poslanci 3« že preje odpeljali.
Inomost, 4 oktobra. Občin črnski svet je ostro obsodil Itah|ane ter vzel nemške napadalce v laščito Iz vseh občinskih poslopij ae razobesijo črne taatave. Slikarju Pezzejj, ki je bil  z  bajonetom  z»boden, se
M" Da lio v pr*ilo<si.
Le težko sem dal slovo temu blaženemu mestu, ki te z nepremagljivo silo spominja na Goethejevo Mignon „Kennst da das Land itd." Ali dnevi dopusta so že zelo prešteti in trebalo je iti dalje proti jugu. V eni sapi tako-rekoč sem prihitel v Neapolj in en pas-sant pregledal zgodovinska tla, katera smo se v šolah naučili skoro na pamet. Rim si ogledam nazaj grede. Stara mesta, visoke trdnjave, široke stare ceste, napol porušeno zidovje, „zgodovinski mostovi", vse to ti vidi oko pri tej zanimivi vožnji. In ko Be po Capni približaš Napolju in vstopiš v voz k hotelu, dozdeva se ti, kakor da si zašel med drago človeštvo, na dragi svet. Deloma s strahom se pomikaš med to kričečo množico, med asiljivimi prebivalci mesta, ki se nazivlja „la scuola dei ladri", kjer skoro neomejeno, kakor čajem, še dandanes kraljuje razvpita kamora. In poleg elegantnih ekvipaž, kjer se po „Villa Nazionale", in po glavni ulici „Toledo" prevaža ošabna signoria, vidiš toliko revščine in nesnage, toliko ubo-Štva, toliko poživinjenih bitij, da se te poloti usmiljenje in jeza. Saj nimaš miru. Vsaki hip ti zastavi pot sedaj kak pobalin, sedaj kak „giornalista", to je raznašalec novin, sedaj kak vetturino, ki ti kar pot zastavi in izzove s svojim:
„Monsieur, vosture", venezitd. naravnost k grobosti. V tem šamu se tedaj ne Živi posebno prijetno. In ker mesto samo poleg nMaseo nazionale", aqaarija, daleko zaostaja za svojo okolico, storil sem tedaj pri tem nebeškem vremena menda pametno, da sem se danes umaknil na Capri. Vedi Napoli e poi — morire, se pravi menda o tem sveta, ki ga imam pred seboj Jaz bi sicer tega nikakor ne storil, ali ipak srečen bi bil, da sem v stanu popisati Vam trenotke, ko je sedajle ntonilo solnce v razburkanem morja, kako so legle prve večerne meglice na vodovje in kako je potem kmalu pričel žareti vrhunec Vezuvov.
Sicer bode skoro treba odriniti in tedaj tudi končati, dasi bi rad še kaj povedal o glediščih, o včerajšnjem malo ponesrečenem izleta na „Coockov" Vezuv in pa — o volilnem gibanju ali kakor pravi stalna rubrika v vseh časopisih „movimento elettorale in Italia". Cela Italija se mi vidi podobna velikanskemu kotla, kjer se med strahovitim krikom in vriščem kuha sama — politična polenta : Toliko strank, same besede; toliko fantastično - mnogo pisarenja, pa nič pravega jedra, smisla in pomena I Bog nas varuj fraz!
Capri, dne 1. novembra 1904. Dr. Konrad Vodušek.
V uredništvu.
Vdan v božjo voljo sem sedel za uredniško mizo, visoko obloženo z vsakovrstnimi pismi in tiskovinami in sem zbiral misli za uvodni Članek. Aktualne snovi je bilo dosti, še preveč; težko je izbirati najprikladnejšega iz tolike obi lice.
Zazvonil je telefon. Lastnik našega časopisa mi je javil, naj prejmem za uvodni članek spis, ki ga pošlje doktor Kozlovski vsak Čas po postreščku.
„Čast in hvala odvetnika K oz lovskemu", sem si mislil hvaležno. „Pa se meni ne bo treba toliko mučiti." Veselil sem Be žalibog prekmalu.
Sluga tiskarne je prinesel poštne stvari, časnike in cel kup pisem.
Lotil sem se pisem. V prvem se je pritoževal sotrudnik, da bo v njegovem zadnjem listku strašanske napake. „Pomislite vendar, jaz sem pisal: družba je bila odlična, tiskano je pa: odločna. Pa to bi še vse ne bilo nič posebnega, ampak da dopušča Vaš korektor take grozovite napake kakor na primer: k njegovem goda, namesto: k njegovemu — to je vendar že res predebelo ! Bralci me že dobro poznajo navzlic psevdonima, in zdaj poreko, ta človek ne zna slovnice!   Prosim Vas
torej, primite gospoda korektorja vsaj malo za ušesa, v duhu kajpada, in mu zabičite, naj deluje z večjo akribijo, sicer se ne bom več upal pred občinstvo! Z odličnim spoštovanjem Vaš vdani Pikolovecki, candid. phil."
Drugo pismo je bilo pisano že z bolj prozorno robatostjo: „Velečastiti gospod urednik ! Ali Vam nisem blagovolil poslati Že pred tremi dnevi izvrstnega dopisa, kjer sem živo in resnično opisal redko slavnost našega keglanja na dobitke? In zdaj pregledujem in pregledujem Vaš list dan za dnevom, toda svojega cenjenega dopisa ne najdem nikjer! Ves naš trg zeve, da sem Vam ga poslal in se mi bolj ali manj očitno posmehuje. In tega ste krivi edinole Vi, ki mislite menda, da je moj dopis za nič, pa se motite, ker se moj pravilni, gladki slog niti primerjati ne da drugim klobasarijam v Vašem površno urejevanem časniku. Tako je! In če mojega dopisa ne bo, se prihodnji mesec ne naroČim več na Vaš list in ostanem Vaš vdani Miha Hudokljun, posestnik.14
Pismo je padlo k svojemu prvemu tovariša v koš. Taka pisanja ne razburjajo  nobenega  urednika,   take la skave besede so mu vsakdanji kruh! Z nekakšnim radovednim zadovoljstvom
sem segel po tretjem pismu. Bilo je majhno, podolgasto, papir rožnordeč in parfimiran. Že začetek je kazal, da l v njem ne bo nobene pritožbe in nobenega zabavljanja: „Velecenjeni, veli Častni gospod redakter in pisatelj! V svoji budi zadregi se zaupno obračam do Vašega blagorodja in kličem: Po magajte mi! Spisala bi namreč rada izviren roman, v katerem bi bilo vse polno zagubljenih mest — take itfl bero ljudje najrajši — naslov sem li izbrala po dolgem močnem izbiranj: namreč: ,Zaljubljene duše' — samo dejanja ne morem najti pravega. Gotovo uslišite Vi, veličastni gospod, mojo pohlevno prošnjo in mi napišite kratek načrt za moj roman. Iz hvaležnosti Vair posl,eni dva iztisa svoje knjige, brž ko izide. S posebno odličnim spoštovanjem Elvira Telebajsova."
V koš, veličastna gospodična Tele bajsova t
PostrešČek je prinesel rumenkast zavoj. V njem je bil napovedani uvodm Članek gospoda odvetnika doktorja Koz* lovskega. Naslov: K našemu šolskemu vprašanju. Pisava je bila lepa. Gosp -Kozlovski menda po noči ni mogel spati, porodil je v tihih urah svojo fol minantno razpravico in jo dal čedno prepisati. S tem se je jako simpatične
napravi sijajen pogreb na občinsko stroške. Zahtevalo se je tudi, da se italijanska fakulteta takoj zaključi.
Dunaj, 4. oktobra. Ministraki svet je sklenil, da se italijansko vseučilišče ne zaključi. Namestniku baronu Schwarzenau-u se j a naročilo, da se dogodki od danes ponoči in ves dan ne ponove več.
Inomost, 4. oktobra. Vseh ranjenih je baje 30. mnogo pa se jih niti prijavilo ni. Med 137 zaprtimi Italijani je tudi več časnikarjev.
Otvoritev državnega zbora.
Dunaj, 4. novembra. »Wiener Zeltung« je prinesla cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se državni zbor zopet otvdri 17. t. m. Na dnev nem redu prve seje je prvo branje vladne predloge o finančnem zakona in državnem proračunu za leto 1904.
Lvov, 4. novembra. Poljaki klub se zbere 17. t. m. Za predsednika bo brezdvomno izvoljen grof Dziedu-s z y c k i.
Brno, 4. novembra. Klub staro-čeških poslancev je izrekel Željo, naj bi se ustanovil skupni klub vseh čeških državnih pcslancev.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budimpešta, 4 novembra. Ministrski predsednik je začel utemeljevati svoj predlog, da se odpošlje posebna komisija za revizijo hišnega reda. Z levice se je vzdignil velik hrup. Grof Tisza je izjavil, da njegov predlog ne potrebuje nadaljnega utemeljevanja z ozirom na obnašanje enega dela poslancev. Sprememba hišnega reda je politična potreba, da se odpravijo iz parlamenta abnormalne prikazni, kojih končni uspeh je posurovelost parlamentarnih razmer. — Posl. Kossuth je izjavil, da hoče njegova stranka hišni red kot najkrepkejše orožje nareda braniti z največjo odločnostjo. Predlagal je imenovanje po imenih Predlog ministrskega predsednika je bil sprejet z 216 glasovi proti 104 glasom. Jutri se o predlogu začne meritorna raz prava.
Nov škandal v francoski armadi.
Pariz, 4. novembra. Sovražniki napredne republike so uprizorili zadnje dni novo gonjo proti vladi in armadi. Nekateri klerikalni poslanci obtožujejo vojno upravo in vojnega ministra, da je upravni svet zveze prostozidarjev odločeval o imenovanju in napredovanju častnikov ter dobival cd somišljenikov med častniškim zborom obvestila, kateri častnik je klerikalnega mišljenja ter se naj vsled tega ne priporoča v po-maknitev v službi. Klerikalci so vzdignili velik hrup, češ, da imajo v rokah dopisovanje med tajnikom prostozidarske zveze in republikanskimi častniki. Vojni minister je vsled tega pozval kolovodjo te gonje, klerikalnega poslanca Villeneuveta, naj mu pokaže te spise, da vidi. ako so  pristni  in  katerih  častnikov se
odlikoval od drugih doktorjev, ki pošiljajo svojeroene proizvode tako nesramno slabo pisane, da jih je komaj komaj mogoče brati. Ali žalibog, zastonj sem se veselil, da bo Članek v kratkem v rokah stavca. Gospoda Koz-lovskega slog je bil strahovit. Kakor škatlice v škatlah so se šopirili manjši Btavki v večjih in Škatle zopet v kov-čegih. Kadar sem srečno priromal proti piki, že nisem več vedel, kaj je bilo napisano v začetku. Tako se je vlekel stavek za stavkom, vsak najmanj tako dolg kakor dorastla morska kača. V potu svojega obraza sem raztrgal te zverine in razvozlal zavozlana stilistična Čreva. Potreboval sem za to dobro uro. V tem bi bil sam spisal članek, ne da bi se jezil.
Komaj sem bil gotov, ko je prišel gospod Kisloust, lastnik našega lista. Takoj je vprašal po spisu gospoda Kozlovskega in godrnjal, da že ni stavljen. Pritožil sem ae mu, rekoč, kakšno konjsko delo je, dati takim trakuljastim sestavkom količkaj pošteno obliko, govoril sem o kozlovskem me-ketanju in počastil gospoda doktorja z raznimi primernimi priimki. Gospod Kisloust me je pokaral, naj ne bom
tičejo; toda klerikalni kriČač te^a noče storiti, ker ali nima ničesar takega v rokab, ali pa so papirji ponarejeni v klerikalne namene.
Bleivveisova 70letnica.
Častni   večer v Narodnem domu.
(Konec.)
Nato ae je dvignil, burno z dol gotrajnim ploskanjem pozdravljen slavljeneo dr. Bleiweis. Ne najdem primernih beaedi, je rekel, da bi se dt ste jao zahvalil vsem onim d u-štvom in osebam, ki so mi priredila to slavje. A nehote se moram vprašat'.* Čemu me pa slave? Zato, ker sam doaegel ataroat 70 let, ker se.n s?oje skromne moči posvetil narodu in delal zanj, kakor je nalaga vsakega poštenjaka ?
Ko je govornik drugič prišel v Ljubljano, je bilo le malo narodnih društev, a še ta so večinoma spala Bilo je le malo število akademično izobraženih mož, ki so zastavili svoje sile, da ta društva ožive. Med temi je bil tudi govornik. »Čitalnica«, »Jugoslovanski Sokol« in kasneje »Dramatično društvo«, to je bilo polje, kjer je deloval. S pokojnim Ravni-harjem sta v »C tal i?, a uvedla dramatične predstave in pri njih sodelovala. Kasneje, ko ao ae dobile druge moči, je on opravljal pcael auflarja Pri »Sokolu« jo bil odbornik, v »Društvu kranjskih zdravnikov« predsed nik. Vsa ta društva s »O tajnico« na čelu so ga velila za častnega člana in danes ga je celo stilno mesto Ljubljana izttralo za čaatntg* svojega meščana. Za njegove skromne zaaluge je torej Žel ž d dovolj priznanja, da bi mu ne bilo treba prirejati še posebne slavnosti. To je zanj preveč priznanja in časti, za kar se ne more dostojno zahvaliti, obljublja pa, da bo tuii v bodoče deloval za blagor na roda in bele Ljubljane, kolikor mu bodo to dopuščale možganske in telesne sile. Kadar pa leže v grob, naj se nanj spominjajo kot moža, ki je zastavil vsa svoje sile, da po svojih mečeh sveto služi sveti domovini.
Občinstvo je priredilo jubilarju viharno ovacijo, na kateri se je v dno ginjen iskreno zahvaljeval, godba pa je  zaigrala  »Naprej zastava slave«
Gospod dr. Ivan Tavčar je čeatital slavljencu v imenu narodno napredne stranke, katere zveat član je bil, odkar ae je rodila. Jubilar je doživel lepo število let in ko se ozira nazaj na to dobo, se mu brez dvoma poraiajo v duši najlepši spomini, ki jih je preživel v ožjem domačem svojem krogu. Spomini na dogodke na političnem polju so pa zanj gotovo manj prijetni in ugodni. Politiku grenć življenje nasprotniki, bleda zaviat gloda ob njegovem de lovanju in le malo jih je, katerim bi bilo usojeno dolpo življenje. Dr. Blei-weis je bil delaven pol tik, a je vkljub temu dosegel visoko starost 70 let, kar je pač dokaz, da lahko tudi na preden politik dolgo živi. Slavljenec se ni nikdar silil v ospredje, skromnost je bila vedno glavna poteza njegovega značaja, a vendar je v stranki vrlo deloval in čestokrat je s svojim konoilijantnim nastopom ublažil obstoječa nasprotstva. Dr. Tavčar je nazdravil jub;l*rju z željo, da bi ga Bog ohranil še mno^o let ne Bamo rednini in Ljubljani, marveč tudi naromo-napredni stranki.
V imenu narodnih društev, zlasti »Družbe sv. Cirila in Metoda« je govoril  monaignor  Tomo Zupan,
tako nestrpen, ampak kolikor najbolj potrpežljiv in prijazen z ljudmi. Prebral je brzojave in predno je odšel, mi je še enkrat priporočil: „Le prav prijazno z ljudmi, le prav prijazno!"
Pozvonil sem. Stavec je prišel in dobil uvodni Članek, jaz pa sem segel zopet po pismih. Bilo ni nič zanimivega več, le nekaj malenkostnih notic za osebne in druge vesti. Nekdo je zahte val popravek in vsak „Ni res !" je bil podčrtan z rdečim svinčnikom. Drugi je hotel vedeti, kako bi najlaglje prišel v Ameriko, ne da bi se mu bilo bati kazni, ker še ni odslužil vojakov. Vse drugo so bila vabila na društvene veselice ali naznanila za seje.
Komaj sem uredil list v glavnih potezah, so že jeli prihajati obiski. Najprva je bila gospodična Perunica, stara in v svojih novelicah jako hudobna pisateljica, hudobna zato, ker ni prav nikdar privoščila nobenemu parčku, da bi prišel pod presladki zakonski jarem. Ker se njej sami ni posrečilo okusiti zakonske sreče, je kratkomalo pomorila vse svoje junake in junakinje in to z nekim satanskim veseljem vselej šele v zadnjem poglavju, ko je prijazni bralec že trdno pričakoval, da se bosta Janez
ki je v vznesenih besedah slavil dra.
Bleiweisa kot marljivega in požrtvovalnega delavca v odboru naše šol ske družbe in mu želel, da bi mu bilo še dolgo vrsto let usojeno, delovati v blagor naroda in domovine.
Operni pevec g. Jan O u i e d -n i k je na to zapel arijo Onjegina iz opere Onjegin in arijo Urha iz Par-move opere. Občinstvo mu je oduševljeno ploskalo, da je moral zadnjo točko dvakrat ponoviti. Ko je »Glasbena Matica« še zapela Hajdrihovo »Hercegovsko« in je dr. VI. R a v -n i h a r jubilarju čestital kot uata-novniku in čaatnemu članu »Sokola«, ae je cOcijalni del slavnosli zaključil.
Slavljencu je došlo z vseh strani mnogo čestitk.   Izmed  velikega šte vila pozdravov navajamo tu le brzo javno čeatitko dra. Josipa Vošnjak a, ki se glaai:
„Bodočno8t sijajno, veselo, Sanjari si sveža mladost — Vse nično, spomin le na delo Za narod osvetlja starost. Spomin ta naj Ti srce ogreva, Poiekša radosti današnjega daeva."
Pšice iz ribniške doline.
§ 303. Kako je sodraško pevsko društvo „Glas" na Brezju nastopilo. Ker se je bilo treba v naglici odpraviti na pot, se maskirali nepevce za pevce, dali jim društvene čepice in lire in hajd na Brezje v boj za Kristusa kralja. Podra-ževemii Matevžu kot najlepšemu možu je bila izročena zastava, ker pa peti ne zna, se mu je to tudi prepovedalo, pač pa se mu je ukazalo, da mora usta odpirati in z nogo takt biti in „ljudstvo" bode mislilo, da zna on najbolje peti.
§ 304. Trpinčenje živali ali pijani božji namestniki. Kdor ne pozna treznih, za božjo čast vnetih in ženski spol prezirajočih gospodov dušnih pastirjev, ta naj se seznani z č. g. Mercem, Župnikom Šentkocjanskim, Krumpestarjem šentgregorskim in Miškom Turjaškim. Ce bi kdaj in kje vera pešala, ti ji gotovo pomagajo do veljave. — Vozil sem neko selitev iz struške fare, kar se pripodi mimo mene voz v polnem diru, da sem se komaj odmaknil. Konj se je metal kakor „žaba v šticku" sploh pa je težko to farovškega gospoda Merca „živco" konja imenovati. Na vozu je pa sedelo toliko glav, pa ne zelnih, da sem se čudil, da „živca" sploh voz vleče. Pijani so bili vsi več ali manj, le Mere in pa Krumpestar ne, ker ta dva se vzdržujeta vedno vsake spiri-tuozne pijače, pijeta le mleko. Ko bi bila to videla žandarmerija, pa bi bile spet pritožbe, češ, žandarmerija je v službi liberalcev. Lepo bi bilo videti, ko bi se bili prevrnili, potem pač nebi mogli trditi, „da se niso po blatu valjali." O ta pijanost!
§ 305. Ribniški kmetje sedaj denar znašajo za propali konsum ne z veseljem, ampak z jezo in kletvijo, kar je popolnoma umevno. Kmet naj plača učnino za kaplane sploh za duhovne, ker so se trgovine z mešanim blagom učili. Da, da, duhovniki kakor Brešar, Žužek, Dolinar, Traven, Šalehar itd. žro in žro ljudstvu že gotov denar iz žepa, in namesto da bi dekan in Šalehar svoje peteline kaplane podučila, sta še ta dva z vso silo posegla v ta umazani kŠeft kaplanov, katerim je bilo več ležeče na tem, da so bili z ženskim spolom v ožji zvezi, kakor pa da bi kmetu kaj pomagali. Sedaj se lahko razvidi, koliko denarja je uničila naša Častita duhovščina. To bi bile mastne maše, še bolj kakor one Sv.* Uršule.
§ 306. RibniČanje si prepovemo, da bi županstvo izdajalo taka spričevala (Sittenzeugniti)  za sodnije kakor
in Micka navzlic vsem strašnim oviram vendarle dobila še na tem svetu, na predzadnji ali vsaj na zadnji strani. Pa nič ! Trdosrčna pisateljica ni poznala nobenega pardona. Zaradi nje sem dobil od naročnikov našega lista že mnogo pisem. Nekateri so se bridko pritoževali zavoljo prežalostnih koncev v Peruničinih povestih, drugi so naravnost pretili, da bodo zahtevali svojo naročnino nazaj, če v prihodnji noveli Perunice ne bo na koncu nobene ofeeti. Pisal sem ji o tem, in zato je pricin-cala k meni v uredništvo.
Gospodična Perunica je bila majhna, drobna, nežna, z gostimi črnimi kodravimi lasmi in prijaznim obrazkom. Nihče ne bi bil pričakoval od tega Šibkega priletnega dekleta, da je tak pisateljski rabelj !
Obstala je pred mano s sklonjeno glavo in nervozno vrtila solnčnik v roki.
„Dober dan, gospod urednik", je dejala tiho in sklonila glavo še niže, kakor bi pričakovala zaslužene kazni za svoje leposlovne hudobije.
„Bog daj, gospodična! No, ali ste si Že premislili? — Prosim, sedite!"
„Reči vam moram, da ostanem pri
se je to sedaj dogodilo. Tako je tukajšnjo županstvo izdalo za nekega klerikalnega moža, ker ga je čast. duhovščina ovadila bogokletstva, kar dve spriČali in sicer je bilo prvo tako, da so v Novem mestu pred sodiščem kar strahoma gledali in gotovo so se jim ježili lasje, mislć, da imajo največjega hudodelca pred seboj. Na srečo obtoženca moralo je pa županstvo to spričevalo preklicati ter je nadomestiti z drugim, katero je bilo v dijame-tralnem nasprotju s prvim.
V drugem slučaju je pa izdalo isto županstvo za neko klerikalno korifejo, ki sliši na ime Jergec iz Otavec ter je tožen radi krive prisege, najboljše spričevalo, kakršno se sploh misliti more. Torej pravi angeij. Ve se pa in govori se splošno, da je bil eden najhujših lovskih tatov. Morda še Župan o tem kaj ve: Se noben lovec ni ubil razkosane srne.
Strelice iz selške doline.
Sele sedaj smo izvedeli, kako imeniten je bil shod na Češnjioi, o katerem je poročal »Sloveneo«. Klerikalci so prosili, da se jim dovoli shod na prostem, kar se jim je se veda dovolilo. Popoldne smo videli korakati orožnika napravljene, kakor za kako vstajo. Pa nt bilo nič tako posebnega. Kakih 20 »katoliških« mož, vsi drugi sami otroci in baba. Zborovali pa niso na prostem, temveč so 8e pomaknili v konsumako ha?, ker jih je bilo sram, da jih je tako malo. Govoričil je znani dr. Skrek, ki ne zna drugega, kaker ljudi farbati. Dolgočasni CoČov Frence je potem poreč • i o svojih uspehih, ki bo posebno veliki.
Povedal pa ni Frence, da so bo mu v deželnem zboru smejali in da je nekdo zaklical na galeriji: »Ta ga je pa pokida!!«
Zares pokidal gaje F renče, ker je v interpelaciji lagal. Ž vinaki potni list, zaradi katerega so ga na znaniii orožnik-, ni imel datuma. Tega Frence ni povedal. Občinskih tabel ni bilo nabitih, ko so ga naznanili orožniki in ene table na hiši neke posestnice šestdai ni tam, kjer je b la poprej! Seveda Cočov Frence je šale potem dal napraviti kako reč, ko so ga že naznanili. In če Frence sedaj globuzda, da so ga naznanili po nelolžnem, je podoben tatu, ki šele potem povrne ukradeno, ko ga prime roka pravice.
Držajev pri mostu v Šev-ljah ša sedaj ni. Ali je to tudi laž? Iu 6a Frenceta orožniki naznan j > zopet? Ali bode tudi to po krivem?
»G e m e i n d e v o r 81 a n d«, tako se jf> podpisal slovenski katoiišfco-narodni poslanecFr^nc Demšar, vulgo Cočov France na nemško pisano ovadbo proti orožnikom! To ostane pribito, da je klerikalni poslanec Kot župan popolnoma slovenske občine napravil nemiko ovadbo. France Čočov — nemškutar, nemš&utar! Zaka| kle r:ka!ci razgrajajo proti baronu Heinu, ko sami še bolj nemskutanjo, kakor Hein, in Če je nemškutarjenje slednjega nevarno za slovenski narod, tembolj nevarno je t >, ker piše Čo-čov France nemške ovadbe, ker se uČe pri nas ljudje, ki jim ni treb\ (na pr. farovške kuh\rioe) nem ško, ker upeljujtjo v ctrk*v vedno več latinskega p^tja, ker n&ročujejo razne potrebščine pri Nemoib, četudi se dobe doma pri Siovenoih Slučajev navedemo lahko v^č. Živio klerikalci
svojih nazorih", je odgovorila vdano ali obenem trdovratno in sedla na rob stola.
„Prelili ste že dosti nedolžne krvi, krenite na drugo pot! In potem so vse vaše povesti tudi preveč enake. Zakaj ne privoščite junaku in njegovi ljubici daljšega življenja in srečnega zakona, vidite, naši rahločutni bralci so se že naveličali vaših nesreč in večne žalosti!"
„Gospod urednik", je rekla mirno in prijazno, „saj vendar sami dobro veste, da je nesrečen izid estetično več vreden —"
„ Ali kdo bo pripisoval tel j tonski ni povestim našega dnevni ka in drugih časnikov kaj literarne vrednosti !"
Perunica je obledela.
„Izvolite mi poslati prihodnjič prispevek z veselim koncem 1
„Ne morem. Pisala bom rajša za drug list," je dejala in odšla.
Se sem se čudil tej ženski, ko je vstopil star mož, s sivimi lasmi, obrit, z zamišljenimi, zaspanimi očmi. Postavil se je po vojaško predme in mi podal zvit zavoj.
„Že zopet, gospod Ranic V Prosim sedite!"
— nemškutarji! čočov France naj napravi enkrat »interšpilaoijo« sakaj ljudje toliko govore o njegovem vzornem tajniku in njegovem uradovanju. Na tiato »interšpilacjo« bomo mi odgovorili. Ampak takrat ga bode Frence še bolj pokidal, kakor v deželnem zboru.
Ce bode nekdo preveč siten, bodemo povedali, kako je deval krone za domačo deklo v črev-1 j e, ki mu jih je snažila vsako jutro.
Kako so lovili medved« t Železnikih. O tem bi lahko celo zgodbo napisali. Ob kratkem povedano je bilo tako: Po Jelovoi je hodil nedavno medved, kakor so trdili ljudje. Prišel je tudi blizu nekaterih njiv, kjer je korenje ruval. Pred nekaj tedni je priletel paitir železniškega župana g. Košmelja domov • nov co, da je medved eni ovci odtrgal rep, drugo pa je vlekel v goščavo. Gospod župan je odredil lov na medveda. Poprej ao pa še prešteli večkrat ovce in vselej je manjkalo ene ovce. Sli so tedaj na kosmatina. Trije orožniki s polno opravo, gospod Košmelj z mesarioo in nožem oborožen in še neki drugi lovec Prišli so na lice mesta, kjer ao s6 pasle ovoe in od tam ao iskali medvedov sled. Pa ni bilo nikjer ne sledu, ne medveda. Opoldne je bil odmor. Popoldne pa zopet zaaledovanje po drugi strani hriba. Žop&t niČ sledu, nobenega medveda. Vrnili ao se domov in pošteli še enkrat vse ovoe, od katerih pa ni nobene manjkalo in tudi vae ao imele še rep zadej. Tako je izpadel medvedji lov!
Glista Strajnarše vedno ljudi s svojimi »roinkranoi« slepari. Odkar je bil v Rimu, uganja to kupčijo. Kdo neki mu »rožnkrance žegna«, o katerih trdi, da so v Rimu »Žegnani« in jih tudi prodaja dražje ali pa ceneje, kakor je že ravno tisti »Žegen«, ki se drži »rožnkranoa«. Nekateri trdijo, da hodi železniški gospod kaplan blagoslavljat k Strajnarju, to pa zato, ker večkrat k njemu zahaja na obiak. Deževna glista Strajnar naj pove po pravici tiatim prismuknjenim baburam, ki pri njem kupujejo, kdo mu jih v reanioi »žegna«. Pa še hud je menda ta amolarček, ker je bilo zadnjič omenjeno o njegovi kupčiji z »rožnkranci« StrajnarČek,Strajnarček. kaj bode na zadnjo uro, ko tako ljudi slepariš in oo denar spravi as?!
Načelnik konauma v Železnikih sd ne upa tjž ti soseda, ki mu je očitno rekel: »Tatovi ste, kradli sta!« Renovo že ve, da bi dotični lah'io spričal o tatvinah v kon-sumu.
Predzadnjo nedeljo so imeli neki shod »mladeniči Marijine družbe« na Suši pri Zalilogu. Ko so sa vra-ča'i nazaj domov po Selški dolini, so bili pijani in so vpiii kakor kakine barab?. Posebno nad mladimi dekleti so imeli veselje Lepa aodrga, taki mladeniči. Resnici na ljubo povemo, da so bili ti mladeniči is Stare Loke tam okrog. Lepo se vedejo in so se najbrže naučili od staroloikega Flor-jančiča. Lepi aadovi Marijine družbe!
Koliko pomaga prepovedovati ples, je dokaz to, da so na žegnanjih skoro povsod plesali in s tem pokazali, da se ne menijo za škofov ukaz Posebno vnete so za ples dekleta »Mar jine družbe«. Prav imajo! Mlad človek bodi v, sel, star ima rad mir in počitek!
Jezo so kuhali vsi klerikalci, ko so čuli o izvolitvi gospoda S iberja načelnikom cestnega odbora. Kako errize to Prevca, Coča in druge take klerikalce! Pa ne pomaga nič! -— 9
„Zdaj pa je stvar dobra!" je iz" pregovoril s trdim glasom. „Take novele ne dobite nikdar več."
Stari RaniČ je bil najmanj že osemkrat pri meni. Vselej je prinesel a sabo rokopis, ki ni bil za nobeno rabo. Videl sem na prvi pogled, da je bilo to prvotno delo, Že sedmič na novo prepisan izrodek bolne fantazije brez zveze in zmisla. Stari mož se mi je smilil; povesil je oči, ko sem mu vrnil rokopis, ki sem shranil vanj par cigar. Vstal je, se poklonil in odkorakal. Tako pride in odide vsakih štirinajst dni.
Malo pozneje so zašumela v sprednji sobi ženska krila. Prišla je v mojo ječo igralka, gospodična Mafalda. Odložil sem korekturne liste uvodnega Članka in ji ponudil stol. Prevzetna Mafalda pa ni hotela sesti in je jako viaokostno obstala pred mano.
..Klanjam se," je počasi ponavljala za mano in me pomerila od nog do glave. »Torej vi — vi ste tukaj prvi redakter?"
Poklonil sem se ji zopet, misleč na Kisloustov opomin: Bodite prijazni!
„Kako ste mogli dopustiti, da me je vaš kritik tako raztrgal? Ali je to kritika? To je pamtiet! Pamflet!"
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5. novembra.
— Vukovič contra Šuster-sič- »Lepi klub« združenih slo-venskih in hrvatskih klerikalcev po staja čedalje smešnejši. Zdaj se je pokazalo, da niti njega voditelji ne vedo, kaj so sklenili in dogovorili ■ Cthi. Juraj Biankini in dr. Iran usteršič pravita, d a Če hine smejo ustaviti svoje obstrukeije, Če jim tega ne dovoli »lepi klub«, cehi pravijo, da to ni res in da je »lepi klub« samo zavezan, jih podpirati pri obatrukoiji, da pa smejo Cehi ustaviti obstrukoijo kadar hočejo. Na to češko zavrnitev Bianki-nijevih in Šuateršičev h trditev je odgovoril »Slovenec«. Kakor so Čehi razglasili, da »lepi klub« ne ve, kaj je podpisal, tako razglaša »Slovenec«, daČehi nevedo, kaj so podpisali. A ni še tega dovolj. Zdaj se je v »ReiohB\vehr« oglasil član »lepega kluba« poslanec V u k o v i c in ta pravi, da imajo Čehi prav in da dr. Susteršic in Biankini ne vesta kaj sta podpisala. Torej zmešnjava nad zmešnjavo. Člani enega in istega kluba pobijajo drug drugega in drugi trdi o drugem, da ne ve, kaj je podpisal. To pač kaže, da je klub združenih hrvatskih in slovenskih klerikalcev res »lep klub«, samo resen klub to ni.
— Slovenskemu ljudstvu na Kranjskem" je naslov bom baatičnemu »manifestu«, ki so ga izdali klerikalci povodom zaključenja deželnega zbora. Pod oklicem se čita j o imena vseh klerikalnih poslancev, dasi nekateri teh po-slanoev odločno zatrjujejo, da tega oklica niso podpisali. Nekateri podpisi so torej falsificirani.
— Komu je dr. § usteršič
gratuliral ! „Neues Wiener Abend-blatt" piše 3. novembra: „Gelegentlich einer Unterhaltung iiber die neue Stadt-erweiterung (priklopijo se Dunaju mesta in vasi onkraj Donave) kam d e r B u r-germeister auch auf die Tatsache zu sprechen, dass in Floridsdorf (kjer Živi na tisoče čeških delavcev) ein Richter mehrmals schon Čechisch amtierte. Er gab die Absicht kund, sich vom Gemeinderate die Ermkchti-gung zu erbitten, an der Spitze einer Deputation beim Ministerprasidenten, der zugleich Justizminister ist, vorzu-Bprechen, um dieses Vorgehen abzustellen, da Wien eine ein-spracbige deutsche Stadt sei.u Ileil Luegerjevim Štifelpucarjem !
— Bleiweisova 70letnica. Škofov „Slovenec" je oblajal tudi gospoda podžupana dr. Karola viteza Hlei-weisa - Trsteniškega povodom njegove 701etnice. Sicer dela g. podžupan že 37 let v raznih društvih in korporacijah, izvršil je ogromno dela, ne da bi od tega kaj imel, žrtvoval ogromno časa, ki bi ga bil lahko porabil za zasluženje imetja — ali vzlic temu se mu je škofov cucek zapodil pod noge. No, slovenska
„Kritik vas je po moji sodbi jako laskavo ocenil, omenil je le, da ste bili malo prehlajeni, hripavi. To je vsa njegova pregreha!"
Huda Mafalda me je še enkrat pomerila od nog do glave, zagodrnjala nekaj o ljudeh, ki so zgrešili svoj poklic, in je odšumela z lepim teatralskim efektom.
Sklonil sem se zopet čez svoje liste. Malo predpoldne je prišel mlad črnolas in Črnook mož v pisarno in se predstavil: Luigi, slavni mladenič iz kavčuka. Prosil me je, naj napišem pohvalno notico o cirkusu, [ki je danes dospel v mesto in ki ga vodi njegov oče Anibal.
Ta Luigi mi je vrnil zopet duševno ravnotežje. Preden sem vedel kako in kaj, se je Že postavil na glavo, hodil pozneje po rokah okoli mize, se mi poklonil, odprl vrata, se zvil v klopČič in se zatrkljal kakor Živa krogla iz sobe. Škoda, da ni bilo blizu trdovratne Perunice in ošabne Mafalde ali vsaj Hudokljuna in Pikoloveckega. Slavni mladenič iz kavčuka bi bil z mojim prijaznim sodelovanjem vse strmoglavil po stopnicah. N* O.
javnost bo vedela po zasluženju soditi nesramnosti Škofovega lista in zato lahko preidemo preko njih na dnevni red. Pri ti priliki bodi omenjeno, da je „Slov." tudi poskušal prolog, ki bo je deklamoval na častnem večeru pred svati kot naročeno delo „ magistrata ega Hofdichterja". Mishl je s to bedasto zabavljico zadeti mestnega arhivarja g. Aškerca. Povemo mu zato, da g. Aškerc tega prologa ni zložil. Sicer pa je g. Aškerc kot pesnik, pisatelj in Človek tako velik in tako visoko čialan, da zabavljice kakor „magistratui Hofdichter„ ne dosežejo niti niegovega zaničevanja.
— Slovenska obstrukcija v štajerskem dež. zboru. Nemška večina deželnega zbora hoče spraviti proračun pod streho, da bi potem lahko brezobzirno od klonila vse kulturne in gospodarske zahteve Slovencev. Proračunska raz prava se je začela včeraj in s o s e slovenski poslanci odločili, da proti rešitvi proračuna vporabijo obstrukoijo. Seja je trajala do 3 ure pop. in se je potem pretrgala. Večerna seja je trajala od pol 5 do V* 10. uro zvečer. V svrho obstrukeije so slovenski poslanci semo v večerni seji provzročili 32 glasovanj po imenih.
— Šebrovo tiskarno v Postojni so kupili klerikalci in sicer Kato liško tis ko v no društvo. Ta tiskarna je torej postala klerikalno strankarsko podjetje, kakor prej M i 1 i č e v a tiskarna v Ljubljani in prej Krajčeva tiskarna v Novem mestu. Sebrova tiskarna v Postojni je v prvi vrsti, če ne izključno, živela od naročil liberalcev; 80% vseh naročil so ji dajali liberalci ne le iz postojnskega okoliša, nego iz cele Kranjske. Radovedni smo, če bodo liberalci take sije ve in če se bodo tudi v naprej zatekali v to sedaj klerikalno tiskarno.
— „Strammes Auftre-ten". Piše se nam: Radovedni smo, jeli „Karnijolci", ki so svojo „Knajf arijo" hoteli olepšati s tem, da so odrekali v „Deutsche Stimmen" z razprtimi črkami slovenskim akademikom, ki so se udeležili metanja češ-pelj in breskev na njih zelene obraze, zmožnost viteške satisfakcije in s tem, da so zbobnali par njih družbe vrednih „Alemancev" in starim Triglavanom po njih junaštvu še znanih „Germancev" na univerzo, da so jim votirali zaupnico za njih „strammes Auftreten", (12 Kar nijolcev z zelenimi klobuki mesto Čepic, v spremstvu cele armade policije in žandarmerije; — karnijolski bruc v ženski obleki! = „strammes Auftreten"); je-li ti „Karnijolci" odrekajo radi tolovajskih napadov na Italijane v Inomostu, radi lopovskih demonstracij, kakršnih ni zmožen, razen Nemcev, noben drugi narod (Češki „Narodni dom" na Dunaju 1 Kubelik v Lincu! Celje! itd. itd. je-li odrekajo „šnajdig" „Karnijolci" zmožnost viteškega zadoščenja tudi onim nemškim visokošolcem, ki so dali glavni kontingent, če ne inicijativo barabskim nastopom v Inomostu. Upamo, da nas „Karnijolci", matadorji akademičnega obnašanja, ki so vzeli na Kranjskem satisfakcijsko zmožnost v monopol, v tem oziru pouče, da se bo vedelo, jeli so konsekventni v svojih častnih nazorih, ali jim iste v slučaju potrebe izpreminja bojazljivost.
— Fakirska zarota v Ljubljani. Krokodilov jok in mačje solze tukajšnjega glasila mednarodnih fakirjev nad pogubnimi posledicami napredne kulture v Ljubljani ne vznemirjata nikogar več; saj je itak javno mnenje, da bi se moral pravzaprav vsak količkaj pošteni človek od zgolj sramote obesili, kakor hitro ga odkritosrčno začnejo hvaliti klerikalci. Tudi ne čudimo se takšnim napadom: vsak se pritožuje proti temu, kar ga najbolj tišči. Pač pa nam nikdo, niti kakšen „fakir fakirjev0 (ali kakor priča klerikalni ljubljenec Karol May — „fakir el fukara") ne bi smel zameriti in torej jako obžalujemo, ako se bode vsled našega razkritja v taboru celibatarske drhali rodilo kaj odveč strupenih pen in ogorčenega krika, da smo po recipročnosti opravičeni, bojevati se z enakim orožjem in po svojem prepričanja primo-
rani, razkrinkati dejstvo, ki bije človeški morali napredne Ljubljane z n a j o s t u d n e j š o brutalnostjo v obraz, dejstvo, ki je že samo na sebi najmanj toliko nemoralno, kakor je bil svojčas kult Venere v tistem znanem inštitutu, ki je javno pope »zaradi lepšega" bodel v oči, dasiravno so bili na tihem nje govi najgoreČnejši obiskovalci in meceni, tako da se širi po vsi Ljubljani govorica, daje škof Jeglič v posebni avdijenci na Dunaju iz-posloval večno odstranitev tega podjetja iz Ljubljane, ker so mu le preveč uhajali njegovi „koštruni". Skratka, da pridemo k stvari: v Ljubljani Živi zarota, ki so jo zasnovali neki ligvorjanski dihurji in titularni in k v iz i -torji med mladino, med našim dijaštvom, da bi ugrabili izmed njegovih vrst kar največ robov svoji doktrini hlimbe in srednjeveškega mraku. To, da javno v besedi in tisku postav ljajo pravico, naravo in zdravo pamet na glavo, tem ljudem ne zadostuje; skrivaj, pod krili teme, kopreno mistiških ceremonij in strogo obljubo molčanja, katero mora zapriseči vsak udeleženec, se poslužuje najnesramnej-Šega vohunstva in najpodlejših motivov, pohujšujejo up in brstje naroda, njegovo bodočo inteligenco, — učečo se mladino. Mreža njihovih široko-razpletenih intrigobsega vse krogedijaštvain z gotovostjo se lahko trdi, da se hrani v njihovem brlogu „Conduitlista" vsakega posameznega dijaka. Terorizovanje z odvezo in h u dičem v s p o ved-nicah, zlasti pa pritisk od strani katehetov so njihova glavna sredstva; veroučitelj ima pač — žal, da še dandanašnjo, v dvajsetem stoletju — vplivno besedo v učiteljskem zboru in če on „želi", to je zahteva in zraven namigne, da se bode sicer vedel maščevati, se on pač ne zave, kake podlo in nesramno zlorablja svojo službo in pravico, uboga mladina pa — ki po pravici že itak nima simpatij do Wapp lerjeve žlobudre — se pusti v takih slučajih le prepogosto voditi od „političnih ozirov", kar je na vse zadnje umevno. In gorje tistemu, ki noče v dihur8ki brlog, ali ponehava v goreč nosti, če je že začel zahajati tja — ali celo popolnoma neha in s tem dokaže „mojstru Grogi", da seje že popolnoma izročil satanu in njegovim duhovom! O da, mojster Groga že zna prav po rokovnjaški zatuliti, če se ga spravi v „sveto jezo" in tisti Janez tudi, ki je lani klofutnil nekega osmoŠolca, ker je pri njem na stanovanju zasledil — horribile dietu!" — knjigo „Pokolenje Človeka". Ume so, da fakirji pri svojih obiskovalcih sugestivno zatirajo razum in ga po dovršeni kastraciji duhov nadomeščajo s slepim fanatizmom, hlimbo in zavratno8tjo ter raznimi drugimi „chefs d' oeuvre" ligvorijanske morale, ki so morebiti nerazdružljiv karakteristikon farškega hlapca, a vsekako blasfemije na Človeško dostojanstvo in znaki podlega in vseskozi okuženega značaja. In zdaj vprašamo, ali ni to roparska nakana zoper najsvetejšo pravico in last celega naroda, ako mu privandrani črnuhi prepajajo ravno tiste elemente, katerih razvoj bi se moral od poklicanih strani kar najskrbneje nadzorovati, s strupenimi ligvorjanskimi bacili ? Crna roka, ki je nosila križ in ž njim kazalameču pot je vrgla naše pradede kot sužnje pod noge krvoločnih tiranov; ista črna roka je ščitila zatiranje ljudstva v vseh dobah njegovega obstanka; zdaj pa, ko so se časi izpre menili, se hlini prijateljica izmišljene svobode, ljudstva in mladine, kateri trga poštena in prosta srca iz prs in jih meče v žrela stoglavi hidri rimske hierarhije. Zares, ni brez zmisla, da so črnabarvasatanova polt .in satan sam personifikacij a č r n i h s i 1, k i s e bojeluči in dneva! Merodajne Šolske oblasti naj z isto rigoroznostjo, 8 katero prepovedujejo obisk ruskega krožka, čitanje Časopisov, pečanje z naravo-
slovnimi vedami, zasebne izobraževalne sestanke in obisk privatnega borilnega kurza, še tukaj v interesu naroda in človeštva zakličejo morilcem prosvete svoj naj-odločnejši: Veto! Tudi na tem mestu stvari še ni konec. Če bodo molčali vsi drugi poklicani činitelji, bomo vsaj mi poizkusili preprečiti sistematično zastrupljenje našega naraščaja s tem, da pričnemo o b 1 javljati vse natančnejše podatke in vsa prizadeta imena. Ne glede na to, kar smo zgoraj že omenili, tudi kasta, katere zgodovina je v vseh svojih epohah ilustro-vana z izgredi naj brutalnejše vrste proti humaniteti in morali, niinnebodenikdar tista, ki naj vodi našo mladino!
— K rokami si bo kruh SlužIl« Na shodu v Kobaridu je dr. Janez Evangelist Krek pravil, da mu h o č e j o v z e t i s 1 u ž b o. Služba njegova mu nalaga dolžnost, da vsak meaec (pravi plačo, druzega posla pri ti službi dr. Krak nima Služba je prav lahka; lažja že ne more biti in ni se čuditi, če se Krek zanjo boji V Kobaridu je Krek tudi povedal, da si bo s svojimi ro kami služil, kar potrebuje, če bi mu od jedli kruh. S svojimi rokami? Kako? N.-jbrž misli ime-deni filozof, da pojde kam med ljudstvo za pesterno. Za tako delo z rokami se je faktično že pripravljal minule počitnice in sicer n a Prtovči Tam je bilo lahko videti dr. Kreka g o 1 o r o k e g a z otrokom v naročju in z orgljicami v ustih. Zi kratek čas je otroku igral na orgljice. Reči se mora, da se dr. Krek prav dobro kvalificira za pesterno, veliko bolje kot za politika. Gosp. doktor je v Kobaridu mislil najbrže na tako delo »z rekami«.
— Nemška nestrpnost je
zopet doprinesla junaški Čin. Finančni odsek štajerskega dež. zbora je sicer dovolil dijaški kuhinji v Mariboru 800 kron, dijaški kuhinji v Ptuju pa 600 K, a dijaški kuhinji v Celju je odrekel vsako podporo iz samega sovraštva do slovensko-nemških vzporednic. To je pravo nemško kanibalstvo!
— Ornig — renegat. V de želnem zboru štajerskem je neki poslanec zaklical ptujskemu Ornigu, ko je ta govoril, besede: renegat. Ornig ni na to ničesar odgovoril, nego renegita mirno utakn 1 v žep.
— Repertoar slov. gledališča. Jutri v nedeljo p- poludi e ob 3. u r i je ljudska predstava izven abonementa pri izredno znižanih ce nah in sicer se igra v drugič žalo igr*: »Mlinar in njegova hč'«. — Zvečer se poje v četrtč in po-slednjič v sezoni Mry* rbeerova velika opera »H u gen o t i«, ki s-pott m odatati od letošnjega reper-t arja — Operni ensenbl* marljivo študira \Vagnerjevega » L o h e n -g r i n a«, ki se vprizon že prihodnji ttden.
— „Splosno slovensko žensko društvo". Začela se je zopet sezona resnega delovanja društev in tudi „Splošno slov. žensko društvo" je sklenilo, da hoče nuditi na zimo svojim Članicam kolikor možno koristnega in dobrega. Prirejati hoče kakor lani zopet javna predavanja, za katera so obljubili že najodličnejši tukajšnji predavatelji svoje sodelovanje. Med prvimi bo g. vseuciliŠčni profesor, rus. drž. svetnik, V. pl. Ser cl, Čigar lanska predavanja so vzbujala najširše zanimanje. Poleg tega namerava otvoriti društvo zopet tečaj za knjigovodstvo, prirejati Članicam č a j e v e večere s predavanji Članic. Društvena knjižnica se je pomnožila zopet za veliko število najnovejših slovanskih in tujejezienih leposlovnih in poučnih del, tako da lahko ustreže za bagatelno Članarino 2 K na leto vsakomur z najrazličnejšimi kulturnimi pripomočki. Dolžnost vsakega slovenskega očeta in moža bi bila, vpisati svoje hčere in soproge v to društvo, ki ima nalogo, vzgojiti narodno zavedno in napredno ženstvo. Saj so izobražene in v modernem duhu prosvetljene ženske najboljše jamstvo napredovanja vsega naroda. Pa tudi gospodje naj bi v obilnejšem Številu pristopili kot podporni Člani temu kulturno velevažemu društvu ter ga podpirali z agitacijo med ženstveni, z denarnimi doneski in knjižnimi
darili! Članice in člane vpisuje blagaj ničarica, gdč. Kadivčeva, Prešernove ulice 26.   Društveni prostori so odprti vsak teden ob četrtkih od C —8. zvečer in ob nedeljah popoldne od 3.—6.
— Razstava vajenskih del v Ljubljanif katera se otvori v ne deljo dne 4. decembra, in bode odprta do nedelje  dne 18. decembra, ategi biti v vsakem oziru zanimiva. Oglasilo se je tudi nekaj vajencev iz Radovlji in se pričakuje oglasov tudi še iz raznih drugih  mest  in trgov kranjske dežel-Odbor preskrbi, da bodo vajenci v ne deljo dne 4. in  18.  decembra akta nadaljevalne šole oproščeni, da jim bo mogoče   se   udeležiti   otvoritve   in za ključka razstave. Obenem ae prosi o obrtnike,  kateri   so  svoje vajence priglasili, da do petka dne 11. novemb naznanijo, kakšna dela da bodo izvrših ter da dela vsaj do 1. decembra izreče odboru, ki bode posloval   v „Mestm domu" od 2—4 ure popoldau.
— Obrtno razstavo v Za> grebu   si   namerava  ogledati nek. ljubljanskih obrtnikov in sicer v sobot« dne 20. t. m. Odhod s poštnim vlak-ob pol 3. popoldne.  Obrtniki, ki bi ij morda  radi   ogledali  razstavo  v Z t grebu, naj se pridružijo in svojo udu ležbo naznanijo gospodom : Adolfu P trinu,  mizarskemu mojstru,  Ivanu Z i kotniku,    tesarskemu   mojstru, Iva Kregarju, pasarju,   ali  pa Eugelbcr Franchettiju, brivtu, kateri bodo dajali vsa pojasnila.
— »Gospodinjska Šola* vabi k cb^uemu zboru, k-Ueri ae vrč 8. tekočega meaeca ob 5. uri pop 1 d*n v društvenih f.rjstonb, Rm»ki ceatr št 9
— Mraz pri iska — dija morajo mmvmow ti.   Burja ;
ž* četni dan,  s ana   p kriva zemip n zrak je tako mrzel, da ni mo? v   nekurjem   Bobi   Bedeti   in pou USp« šno   prisostvati.   Toda   na prvi državni g mnaziji se še ne kuri po vseh sobah.   Tretjega novembra b.l tak mraz v tretjem, se t me m šestem razredu, da bo morali dijaki v zimskih suknjah sedet', če ao h -teli doatati   štiri  ure pouka Dar-s četrt-ga novembra te Še huis. n po šolakih sobah.   Suši se, da b dijaki    od    prihodjeg* poedeljka štrajkali,   ako   ne   bode zakurj-Trije sluge bo na zavodu   s b-. mrzle.
— Umrl  je včeraj v Nov* mestu g. Jantz Mehom, prses" m pekovski mojster v 52  letu avi dobe.   Pokojnik je bii dolgoletni občinski odbornik,  čitalnični podpr sedn'k,   ustanovnik   in   nekaj čas* predsednik »Dolenjskemu , evaken u druUvu«   ter   ustanovnik »Doi. kol' a, sploh vrl in občečiaian rudo ljuo naprednjak. N. v m. p.!
— Obolel ]e težko glavni ured nik in izdajatelj korespondencije »I Iufcrmation«, g. J >a. Graf znan i jHtelj in zagovornik slovanak h tet
in je valed zdravnikovega na'c*a priailjen, dokler se ne izvrši potreba operacija, ustaviti izdajanje »I nf orma o i j e«.
— Tamburaški in pevs <
klub  „Šiška"   prirtdi   v nedtH dne 13 novembra t 1, v škofjeto č Uln.ci koncert a pleaom.
— Obrtna nadaljevalna dola v Idriji. Z letošnjem šobk ■ letom se je ustanovila v lini nujno I otrebna obrtna nadaljevalna šola p-idruzila c kr. rudniški šoli. Ol niki ao si izvolili kot svojega zast nik.t v odb~ru  te šole g. M jo 1 mka, mizarski g«  mojstra, namestnikom pa g. Frana C niburka, kn vera v liri)!,  deželni  odbor p* menoval   svojim  zaat^pc kom p M«kaa Pirnata.
— Za „Sokolski dom" v Idriji. G* lv. Fnachkia 3 K, K M klate č 2 K   J Donač 1 K, L kane 1 K, J Srljak 1 K, tfa P,
žič 1 K, goap ca P. Kr ž«j 1 K, bra i J Novak 1 K, L. Pivk 80 vin., >r Kogej 40 vin, P. Lapmjne 20 »m zbirke 5 K 1 vin, razglednice 9 ti 10 vin. Skuhaj 26 K 51 vin. Odbor izreka vsem d rovac m najiakrm zahvalo.
— Koliko stane „*uf t" ?
Urednik „Freie Stiminena,   neki L ner,  je  v  družbi z nekim celo v > Slovencem  se   nahajajočega pra Nemca, ki je rodom iz „Nemčije*, aa hrulil, češ, da je „gemeiner sutt* i ker občuje s Slovencem. Lackne imel niti toliko korajže, da bi bil preJ sodiščem priznal svoje besede, tem* -se je izgovarjal na vse mogoče načini'-Za svoje velenemško „juuastvou je bil kaznovan  z  globo  10 K in povrn stroškov. Koliko „Šuftovu bi neki morul plačati  Lackner,  ako smatra vsa!, poštenega Nemca, ki občuje s Slovem za „suita u '?  Radovedui smo, ali La k ner tudi sam sebi reče „šuttu, ako vori s svojim gospodarjem Dobernigoai-ki je tudi rojen Slovenec ?
— Dobra kupčija.   K neti btari patricjaki rodbini v Kopru J0 prišel te dni Žid vprašat, ali in a kake  atare   reči   pod   streho. Pod
MT~ Dalja v prilogi. ~9JK
streho ie našel med staro šaro tudi malo ohnato shko, ki jo je odkupi za 60 K Pozneje je rodbina zvedela, da )e b;« ahka slovecejr* Orpaccta ter jo je Ž d Drod*l z* 26(XX) K
— Slovensko gledališče. „Deseti bratu je sinoči privabil v gledališče jako mnogo občinstva, ki je bilo s predstavo prav posebno zado Toljno. Naslovno vlogo je igral g. Dobro v o 1 n y. Značaj desetega brata je, kakor v romanu, tako tudi v igri, jako neverjeten ; mogoč in verjeten bi bil ta značaj le, Če bi imel v sebi kaj demo-nicnega. Tega nima, in zato ga je tudi silno težko tako predstavljati, kakor gre za karakter, ki je gonilna moč cele igre. Kar je mogoče storiti, je g. Do-brovolnv vse storil. Izborno pogojena, dosleduo in karakteristično izpeljana sta bila klasična originala Dolef gosp. Danila in Krjavelj g. Verovška. Preprosto Manico je jako simpatično predstavljala gdč. Noskov a. Tudi druge vl««ge so se dobro izvedle.
— %dr«vnik dr. Konstantin pl. Fddransperg ae je pre st  1 f« S-   J fcob* trga st 7 na isti trg št 2 «   »«* v Virantovo hišo.
— Očeta je obstrelil Anton
Bole, gostilničarja a n v Trstenau Bole ae j» sorl s svojim svatom Kot dober kat< 1 ško - naroden fant ga je h^tel soj v«treliti in je šel po puško. 05e mu )e pred nosom zaprl vrata, pri kater h je bi ušel njegov nasprotnik. Pri prepiru z očetom se je aprož la peša a in je očeta težko ranila. A* tona B leta so zaprli
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču. 1.) Jožef Glinšek, delavec v Ljubljani, je na južnem kolodvoru Luki An-tiču iz Selc med tem, ko mu je pomagal na voz nakladati zeljnate glave, izmaknil iz njegovega na vozu visečega suknjiča mošnjiček z gotovino 60 K. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. 2.) Janeza Martelaka, hlapca v Škofji Loki, in Jožefa Arharja, delavca v Brez-nici, je vsled razgrajanja mestni stražnik v Škofji Loki aretoval. Temu sta se oba obdolženca s silo uprla; Martelak je prijel redarja z eno roko za ramo, z drugo pa zagrabil za sablo in ga s Čevljem sunil v desno nogo. Arhar ga je pa s silo od Martelaka preč vlekel in vpil: »Nikamor ga ne bos peljal, ne boš ga zaprl ne!u Pri tej priliki sta ga obkladala z raznimi psovkami. Martelak je bil obsojen na 3 mesece, Arhar pa na 4 tedne težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. 3.) France Tomšič, kajžar in krovec v Boštanju, je bil zaradi hudodelstva oskrumbe svoje še ne 14 let stare hčerke obsojen na 6 tednov ječe. 4. Zaradi hudodelstva nenravnosti je bil obsojen Matevž Černagoj, pastir v Gor. Grižah, na 4 tedne ječe. — 5. Ma rija Bnrgar, posestnika žena v Mednem, je Janezu Skalarju izmaknila 6 piščan cev. Dognalo se je, da je ob dol ženka že prejšnja leta pri tem in še pri dveh drugih sosedih zakrivila enake tatvine. Aretujočega orožnika je zmerjala na razne načine in še pripomnila, „da ga bo že Še hudič vzelu. Obsojena je bila na 2 meseca težke ječe. — 6. Janez Merše, delavec na Hrušici, se je spri z delavcem Jožefom Ažmanom, s katerim je imel skupno stanovanje, zaradi plačila neke ure, ki jo je slednji prodal obdolžencu. Zgrabila sta se. Ažman je prijel Meršeta za vrat, ga potisnil na posteljo in ga davil. V tem je pa obdolženec, ki je imel proste roke, segel v žep po nož in ga sunil v vrat in v leve podlehti. Obdolženec pravi, da se je moral braniti, ker bi ga bil drugače Ažman, ki je bil precej pijan, gotovo zadavil. MerŠe je bil obsojen na 14 dni z enim trdim ležiščem vsak teden poostrenega zapora. — V sredo je bil obsojen na osem dni zapora klerikalec J. OvČak, posestnik v Zgornji Senici, ker je kradel čast hčeram naprednega kmeta Antona Kuralta.
— Are to van je bil včeraj hlapec Oskar KKjoer, r dom iz Trebel-nega, ker je hlapcu Ivanu Kuku v Savijah pokradel nekaj obleke Tudi sedanjen u gospodarju g. Blažu Ste letu na P ■« ao*ki cesti je odnesel žepno uro. Pohcija je bila obveščena cd Ijubbapsfeega orožmštva, da ima v svojem deloarrgu služ^čega tatu.
— Skrben oče« K>car Ivan Gomila iz Stffcvoika pri Krškem se je lahkommelno tako zadolžil, da ne more vt-č izhtjati, poleg tega se je pa še zagledal v neko drugo dekle, ki je prštala sedaj mati. Ker mu navedeno dekle tako toi pri srcu da Be mu dozdeva, da je brez nje živeti nemog če, je popustil doma ženo s tremi maibnimi otroki in jo odkuril 8 svojo hubimko v Ameriko iskat si boljše trvfif*.
— Tatvina. V nekem tukajšnjem h a it- ie bilo g. F W iz te lovtiiškega žepa, ki je visel na hodniku, ukradenih 80 K denarja. Tat je dosedai neznan.
— Izgubljene in najdene reči. M l rs*, pomoćnik Gr* gor R getj ie našel žepno uro z verižico. — G Ana Jezerškova je izgubila bank- v c za 20 K. — Kuharica Eoai-lija LObheva je ugubila denarnico s 5 K. — Neka dama je včeraj izgubila
alato zapestnico, vredno BO K. — Marija Grumova je našla srebrno zapestnico
— Ljubljanske društvena godbe koncert se vrit danes zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulise Z*6etek ob 9 uri. Vstop prost — Jutri zvečer priredi Društvena godba v prostorih g. Remca (»pri Novem svetu«) društveni koncert. Začetek ob 8. uri sveder. — Vtt^p aa Člane prost, nečlani plsc*tn 40 vin.
— Včerajšnjemu listu smo za častite ljubljanaae naročnike priložili prospekt o Vaeuum-Gleaner, ko je sesaika aa isprašenje preprog, za-grinial in hišne oprave, na kar opo zarjamo si. občinstvo.
— Izkaz posredovalnega odseka „Slovenskoga trgovskega društva Merkur". Iacejo se: 2 pomočnika manufakturne stroke aa deželo, 2 pom enka ftelesmnake atroke sa Ljubljano, 2 močn ka me šane stroke aa deželo, 1 kontorist za deželo, 1 oraktikant za Krnov, 1 učenec za deželo, 2 blagajniearki za deželo, 1 prodajalka sa deželo. — Službe iščejo: 3 pomočniki manufakturne stroke, 6 pomočnikov ipeoe rijske atroke> 8 pomočnikov mešane stroke, 1 kontoriat, 1 kontor«ki praktikant, 1 blagajntčarka, 1 prodajalka.
—   Hrvaške novice. —
Čitalnico v Zagrebu ustanovita dr. Frank in dr. S tarče vi 6. — Za podržavljenje vukovarske nižje gimnazije je prosil on-dotni občinski svet — Spomenik generalu Filipov iou je predlagal postaviti obč. svetovalec A Per> s ć v zadnji seji sarajevskega občinskega sveta. — Električno razsvetljavo dobi mesto Karlovac
* Najnov Jse  novice. —
Velika nesreča se j** pripetila v Wiostonu (Amerika) Utrl se je velikanski vodobram ondotnega vo dovoda ter je voda preplavila deželo na več milj široko. 23 oseb je utonilo.
— Dva parnika sta trčila skupaj ob alirirakem nabrežju pri Herbillonu. Parni k •G ronde« se je potopil z več kot 100 potniki.
— Juadifkaeija vojaka. V Debreczinu so včeraj obesili vojaka K r staja 101 polka, ki je ustrelil ne kega poddeaetnika.
— Veliko povodenj imajo v M«oedoniji, ker je proti konou oktobra več dni neprenehoma deževalo Povodenj je napravila rontg? šknde ter ponekod odnesla c-te črede živine.
— Atentat   na   cerkev. V Nilvigenu (Eizaeija) je nekdo ravno kar dozidano cerkev ponoči  z dina mitom razstrelil.
* Psi  v   službi policije.
Kako dobro služijo psi pri poizvedovanju kriminalnih zaizonetk, ata zopet pokazala v Bruošv ka policijska paa »Haraa« in »Cezar« N ka mlada dama ie odšla k večerji k avoji prijateljici. Ker se dolg) m vrnila, zaprosi i so starši policijo za pomoč. Policaji so se spravili takoj iskat ter vzeli imenovana paa v sobo. Psa so najprej prljah v s*oo mlade dame, od tam pa k prijateljic, kista takoj našla stol, na katerem je dama pri večerji sedela. Ko so jima odprli vrata sta tekla naravnost k reki ter hotela v njo skočiti, kar pa so jima zabranili. Ta poskus se je trikrat ponovil. Drujzo jut o so rea izvlekli damo iz iste rek« mrtvo.
' Ameriška naglica. Ker je v Ameriki mogoče prav lahko m hitro razveljaviti nevŠečne zakonske zveze, zaradi t ga ae tudi zakoni aklepajo s tako naghco brez p'avega spoznanja. Tako je sedel n. pr. v nekem gledališču v Cikagu gospod zraven do tedaj mu neznane deklice Spregovoril je z n]o le par brezpomembnih besed. V začetku tretjega dejanja pa je bi že prepr č*n, da mu je ta deklica dob čena za ženo Ponudil ji je kratko in jasno zakon, deklica je odgovorila z boječim »da«, nakar Bta takoj zapustila gledal šče ter se še isti večer poročila. Toda zakon je trajal le par dni, ker je mož zvedel, da mu je ženiea zamolčala, da je bila ž* enkrat |o**»na.
* Vino iz fig. Italijanski profesor Papasogli je z raznimi poskusi dognal, da se da iz fig napraviti vino, lahka, prijetno dišeča pijača. Sloveče vino Skitov, o katerem piše Plini j, baje ni bilo ničesar drugega, nego sok iz fig. Ako se vzamejo dobre fige ter se postopa ž njimi po profesorjevem re ceptu, dobi 86 baje pijača, ki spominja na turinaki pelinovec. Figovo vine je zelo bogato fosfatov, a ima le malo čreslovine in kisline ter je vsled tega posebno prikladno za bolnike in otroke. Tropine so izborna piča za krave in kokoši. Za vino se morajo fige sušiti na aolncu ter dobe na ta način do 80% sladkorja.
* Izmed vsega največje. N»jv*ćje vseučilišče na svetu je t Kaira t 11000 d»jiki, ki so ii
vseh pokrajin mobamedanskega sveta ter študirajo mohamedansko pravo, sgodovino in teologijo. Največji vrt na svetu je zverinjak pri Kodanju, ki obsega 4200 oralov. Največja tovarna viigalio na svetu je v Tidaholmu na Š'edskem. V tovarni dela 1200 oseb, ki lsdelajo 900000 škatijio vžigalic na dan. Za ikatljio* ae porabi na leto 600000 m* l*»su, 250000 funtov paniria in 40000 funtov riene moke. N»|večja naravna votlina na svetu je Mamutova votlina v Edmonsonu (K -ntuofcj) Prostori so 7 angleških milj dolgi. N4idaljii predor na svetu je i*r t gothartski, ki je 149 km dolg 26Vi čevlja ftirok in 20 čevljev visok. N | večja knjižnica na sv**u je •£$ blinth*que Nationale« ▼ P*r*zu. ki jo i« ustanovil Lu**ik XIV. I*t* 'ma 1400000 koiitr, 600000 brošur 175000 rokopiao«, 800000 atiantov in zemljevidov, 150000 denarjev in kolajn. Poslooie, v katerem je ta knj žnica, je 540 čevljev dolgo in 180 čevljev široko Največji zid na svetu je kitajski z d Ta zid se rastega preko visokih gor, globokih dolin, Čez reke in dru?« naravne zapreke. Zid i~ dolg 1250 angleških milj, visok 20 čevljev, debel spadat 25 čevljev, zgo raj 15 čevljev. Največji s i r ao n -pravili v Kanadi Tehtal je 22000 funtov, je bil 6 č-vljev visok ter je meril v obsegu 28 čevljev N pravili so ga za neko razstavo ▼ OuUru. Porabili so 207 200 kvart mleka kolikor ga da 10000 krav na dan. Naj več|i hleb kruha je pred dvema letoma spekel nek' londonski p«k za žetveno slavnoat. H eb je bil 12 čev Ijev dolg in 2 čevlja širok ter se je porab lo zanj c«nt m"ke. Najv*6)i zvon na svetu je na K^m u » M i skvi. V obsegu meri 68 6e«ljev, 68 Čevljev ie vi« k in 21 Č**vi|ev debel ter tebta 443 700 funtov Zvoa ni nikoli visel ter je h«l najbrže vlit tam, kjer sedaj leži. N jtežjo gnjat je bilo videti na z»doji paniki razstavi v angleikem oddelku. Tehtala je 50 funtov. Natežjo ščuko j« vlovil Page leta 1898 v Temsi. Riba je tehtal« ravno 29 fantov
* Čudna obsodba. V Bhn kenburgo (N-iuč j ) je uDsodilo sodišče neko pobtžno g spo na 10 mark globe, ker je pri neki cerkven« alavcesti završila svoj g■•> or s N se-dami: »Vzk'iknit«* v menoj: Ž vto goapod B g! 2 vin! Živio!« S »diaće je priznalo, da gospa ni imela namena razžaliti Vere, toda provzročila je vendar javno pohujšanje. Kolikokrat pa so naši zabiti in pri volit vab zbeaneli »katol'čani« krič»li žganj* p>jani: Ž vin Kri-tus!
* Kako se Finci pripravljajo na vstajo. Senator Schaumann oče morilca generalnega guvernerja Bo brikova, je priznal, da je spisal organizacijske načrte za tajne strelske družbe. Dotični spis so namreč našli pri njem ob priliki hišne preiskave. Namen taki organizaciji je očiten: pripraviti v stajo z orožjem. Vsak Finec, ki je sposoben nositi orožje, bi se naj izuril v streljanju. V vsakem kraju je bilo nameravano ustanoviti društvo, ki bi dobilo doslužene vojake finskih polkov za inštruktorje. Da se ne zbudi sum, bi občevanje teh društev med sabo preskrbovali občinski funkcijonarji, dočim bi se vodstvo skupne organizacije poverilo osrednjemu odboru petih članov s posebnim predsednikom. V tem načrtu se nadalje tudi razpravlja o vprašanju, kako bi se nabavile Mauserjeve puške. Po posebni instrukciji bi morali jjjudskošolski učitelji na deželi poučevati može in žene, kako je ravnati s puško. Nadalje je resnica, da je morilec guvernerja Bobrikova pripadal strelskemu društvu, ki je bilo osnovano po idejah očeta Schaumanna, ter se je bavil tudi s tem, kako bi neko tajno sfrelsko drnštvo preskrbel z enotnimi repetir-kami. V ta namen je dopisoval z raznimi osebami v Stokholmu. Pri morilčevem bratu, Pavlu Schaumannn, so se našli tndi zapisniki o organizaciji vstaje. Senator Schaumann se izgovarja, da je načrte pisal le za kratek čas, ne da bi bil mislil na izvršitev.
* Revmatizem vsled zu« nanjih poškodb.  D * namuvej-i«i/a Časa se  je mislilo aplošno, d i nastane r*vm<-tuem le vsled prehla lenja; dandanes pa vemo, da ae rev-matizem razvije tudi v*led zunanjih poAbodb.  ki zadenejo sklepe. Neki anle&ki   zdravnik je to  zn va pritrdil,   pr< b Ivši   oelo   vrsto takih slučajev. Poškodbe so bile Aeato prav neznatne v bližini Členov. Pri ve*la čih, krojač h m igralcih na klavirju so bili prizadeti členi na rokah, pr prodajaloib, poslih in b >ln škib strežnikih pa členi na negi. G banje jim je   pr vzročalo velike   bjleoine, a zdravile so s* le polagoma. Ta zveza med poškodbami in revraatizmom v členkih je posebne važnosti aa savaro valnio* zoper nezarod«.
* Otokv ki izginja. V sever nem mo'|u preti nevarnost malemu otoau H uu, da ga povsem pogoltne mone. Ta otok je pripadal nekdaj Slezvig Holitajnu, a sedaj je lastnina
Nemčije.   Deželna vlada v Sletvig-
HilŠtajnu se je obrnila n* ministr stvo sa poliedelstvo v B~rolm s prošnjo, naj b se zavarovalo obrežje sa reittev tega otttka in njegovih prebivalcev. Vsako leto odtrga in odnese morje po dva hektarja zemlje tega otoka. Pr--d 200 leti je znašalo površje otoka 1300 hektarjev, a adaj jin je ostalo še 500 L ta 1800 je Živelo na tem oto*- u 480 preb valcev, a 8 d-i jib je f> 135
* Pes v železniški službi. Na Leb'gn Val • y t*lesn>ei je oprav
1 al pes ču«aja D *Upher?yja šest [, % alužbo s svojim g .aj- d r.ern Kadar je namreč Šel čuv j vlaku nasproti, ker ni smel zapeljati na postajo, je nesel t es rdečo sa«»tavo v gobcu V noči med 6. in 7 oktobrom t. I. pa je čuvaj nenadoma u r ri Z ut-*j je pea potrpežljivo čakal pr« d vr«tm zaprte ČQ«ajoice na avojega gospodama dokler ni bil skraint Čaa, da s<* gre vlaku nasproti Tedaj pa je akrč I pes sk z- okno v čuvajnic » ter si vsel rdečo zastavo in tekel s njo v g tbcu pr h«jajočemu vlaku ne sproti It res s j pn« a svarilno za atavo opaz'li na vlaku tat ga pravočasno uatavili Psa so v zahvalo vzeli na pnhodnjo poaUjo ter mu dali ime »postajenačelnk« B«|e dobi v službi tudi rdr-c > kapo, ako ga odvadijo — renčat'.
* Električne vojne bodočnosti. Rimski „Tribuni- javljajo, da je neki mladenič po imenu Ditrani iz Canose v južni Italiji stopil v pogovore z italijansko vlado radi neke svoje nove iznajdbe, ki bi utegnila — ako se posreči — temeljito spremeniti način sedanjega vojevanja. Ditrani je baje izumil električni aparat, ki more brez žic vžgati podzemske in vodovodne mine na mnogo kilometrov daleč. Obenem bo možno s tem aparatom na velike daljave zadeti vojsko z električnimi udarci. Ti udarci bodo lahko postavili cele sovražne polke izven boja s tem, da jih bodo omamili, zmotili, vrgli ob tla, ne da bi ubili vojakov. Ako se ta vest uresniči in ako se izum posreči, tedaj stojimo pred moderno, bolj človeško vojno, ki bo vzlic vsej silnosti — štedi la Človeško življenje.
* Časnikarstvo pod težavnimi okoliščinami.  V ob
letranem Port Arurju lzbajajoČi list »Novi Kraj« je prinesel nedavni med dnevnimi   novostmi   sledečo nottoo: »O t včeraj so prostori našega  ar- d ništva in tiakarna našega list« v rb * vu  sovražnikovega,  ognja. Kakih 12 grranat se je raapočilo  v bltžim naše tiakaru-; koat granat ao se za drli v steno ter z t tu i i šipe.« Caao pis je t<ekan   na   pip r u   k*  je bil nekdaj bel, a 8edaj ima n^d>iučljivo oarvo.   K-r |e belega papir|a zmani-kaio.   titfkajo   1 st   na   r v6, zelen, moder in rumen papir.  Tod« z* 1 st ae  vojaki  zunaj   na   nasipih uprav trgap>
* Velike dobrotnice.  A n-
ri*ank» E .za Kei y je oataviia cel h 12 mil'jonov kron za javne d b- -delne namene Ol te »s *e »e d< b lo v**-uč't'šće v C nagu 400.000 kron. Gdč. Strah R tter je poklonila za iHvne namene 4 m»l jine kron. Od t*->h ie d »h' - z*ravn>ska knjižnica v B at^nu 600000 K. zavod slepih 400000 K m n-uči š*e v H-rvardu 200000 K. V Amerki smatrajo to z« dolžnost, o rfat^ri ni treba itgub i jati veliko b-*e-ii
* Energičen" mož. Dra-matično-auantCtii pribor ae j - odigral nedavno na kolodvoru v G »i. loncu N* peronu se je zbralo  kakih 100
aeb večinoma žen-k. ki so ae p* -stnvile pred restavracii". kak'r da hočejo demonstrirati. V ieetavr»0'|i le sedel zaljubi.en parček, neaa omr» žena ženska s svojim ljubčk«>m Oo« sta bila pripravljen«, d* ae s prv m vlakom odpeljeta M -d »demonstrant • je bil tudi zapuščen« mož G *sno je tnž-l o avo|i usodi. Neave«ta žena je pobrala svoje reči, zapuot»la mu otroka ter s* hoče s^dai z drugim m< i m odpeljati P -s* uš-.Ici ao bil' ginjeni nad pripovedjo »energičnega« moža. Ko je prišel v ak, ata z*l ub ijenoa prišla \t restavraoije. M oŽ>o» je začela demonstrirati m vpit » fu:a toda zaljubljero« se ta to nista švigala t t vstopila v vi* k Še enkrat se je demonstracija ponovila, potem pa jo je vUk odpihal. Prevarani mož pa je t-vat ven rbuoan domov
* Rus ja  proti Avstriji. •N ivoje Ve m,t« uravi, da r»o edino skupno nastopanja Srbije in Đ ilgarije orepr čilo, da Avstrija ne bo zaae^la Maoedonije. Avatrija pospešuje zgradbo žfleinioe  v  Plevhe  in oomnožuie svoje vojaštvo v B isni.   Spletke avstrijskih kontulov na Balkanu po vzročajo nezaupanje Slovanov. Upra vičeno je torej mnenje, da delu>ejo vstaiki Macedonoi s pomočjo avstri) skega ^enarjo (?)
* Suh in zamasen nos je
kaj neprijtt la prikazen pri otrokib, pa tudi pri odrsslib, navadno nervos mh Isudeh, ki se jim pri vsaki sapici nos zamaši, da so primorani d hiti skoti usta. Pri otrokih je to tembolj na-
všečno in tudi lahko nevarno, ker si v takem slučaju drezajo i n - h ti. če-atokrmt tu H s nesnažnimi po nosu raniji ilezno k* l c >, da potem često krvave is nosu ali ti iato t fi^rajo. Najboljše zdravilo proti aubemu in zamaienemu nnau je borova kislina, ki se je kane par kaptjio na vodo, v katero ae pomoči vata ter se ž o o večkrat na dan izbrišejo noamoe de bolj priporočljivo pa je baje borovo mazilo, s katerim ae nosntce na podoben n»*»n maiejo
* Zločinec z revolverjem v sodni dvorani. Koso n »a no v Bud mp^it obsodili mladega Ru muna M»roc meanuia zaradi umora v 12letno ječo, potegoil je nenadoma revolver iz ž pa ter začel atraljati na aodnike ter je enega tudi lahko ranil. Nastala je nepopisna panika, vse je bežalo proti vratom, tudi jetn čar, ki bt bil moral pačiti na zločinca. Ob-aojeni pa je tudi zbežal iz dvorane, vrgel pred sodn>m poslopjem prvega izvoščka s kozla, akočil v vos ter se v d ru odpeljal T >da vsled krika aa ni m sc ljudje kmalu njegov voz usUvili. Pri ponovni obravnavi ja bil obHO)*-n v dosmrtno ječo. Toda sedaj se zgodi nekaj ie bolj čudnega: Zločinec je zopet potegnil revolver tz ž pa ter uatrelil aodnika, ki mu je eital obsodbo, a vtklikom: »S da| vsa} vem, v»kai hm saprt!«
# Častna izjava. V »Gdtin-g*r Ta^D..U« je bno te dni citati sledečo isiavo: »Žtljive besede, ki sem jih izrekla proti ženi Ani Fiid-but, s tem prekhoujem ter izjavljam, da si je svojega otroka na pravičen način pndobila od svojega moža — G°80» Z mmermann «
Telefonska in brzojavna poročila.
Celje 5. novembra. Danes so vsa celjska slovenska društva brzojavno izrazila slovenskim poslancem v Gradcn popolno zadovoljnost s pričetkom obstrukeije.
Celje 5. novembra. Iz Celja so bila danes pozvana vsa slovenska društva na Štajerskem, da se brzojavno izrečejo poslancem glede njih stališča o začeti ob-stnikciji v deželnem zboru v Gradcu.
Celje 5. novembra Vest, da so slovenski deželni poslanci začeli z obstrukcijo, ker nemška večina oholo prezira njihove naj pri-mtivnejše predloge, kakor za odpravo m plačilnega razreda za učitelje na Štajerskem, za podporo dijaški kuhinji v Celju i. t. d., je vzradostila vse slovensko prebivalstvo spodnještajersko. — Isto se s postopanjem svojih zastopnikov v deželnem zboru štajerskem popolnoma strinja, posebno ker se je vsled tega dejstva izpolnila že davno g jena želja spodnještajerskrga slovenskega prebivalstva — Za enaka, ali morda cel6 občutnejša bremena zahtevamo enakih pravic; dokler večina deželnega zbora tega dejstva ne bode vp števala, slovenski poslanci ne smeio dopustiti rednega delovanja deželnega zbora Ž veli slovenski deželni poslanci štajerski! Le nevstrašeno naprej, mi smo z Vam! — Politično društvo „Naprej*.
Dunaj 5 novembra. Ministrski predsednik Korber je poslal županu v Inomost brzojavko, v kateri obžaluje dogodke in pravi, da si šteje v prvo d< lžoost, zagotoviti mir — med tem ko Nemci lepo hladno divjajo naprej.
Dunaj 5. novembra Ministrski svet je imel d<»nes zaradi dogodkov v Inomostu zopet sejo. Koj po seji je šel ministrski predsednik Korber k cesarju.
Dunaj 5 novembra. Aranžer vseh velikanskih izgredov v Inomostu je posl. dr Erier Ta je imel predrznost, da se je še brzojavno obrnil do Korberja, ki pa mu je odgovoril, da obsoja vse ekscese. Nemci obetajo vsled tega boj na življenje in na smrt tudi Korberju
Inomost 5. novembra. Revolta se nadaljuje. Nemci uničujejo privatno imetje popolnoma nedolžnih Italijanov. Italijanski trgovci in obrtniki imajo ogromno škode V>sokoŠoIci v družbi z najnižjo druhaljo, ki vse pokrade, kar ni prikovanega, so gospodarji Inomosta. Na neka-
terih krajih je danes ta tolpa napravila barikada Orožniki so bili danes dopoldne opetovano na padeni in so morali z bajoneti razganjati nemške razgrajače, ki so orožnike psovali in metali nanje kamenje. Ob 1. uri popoldne so se izgredi še nadaljevali. Mirni ljudje so do skrajnosti ogorčeni nad mlačncstjo, s katero se po stepa od strani varnostnih oblasti.
Inomost 5. novembra. Poročevalec milanskega „Corriere della sera", dr. Albertini, se je hotel sineči odpeljati na Dunaj. Na koledveru ga je atakirala velika množica Na povelje teh iz-grednikov sta dva redarja brez vsakega vzroka aretirala dr. Albertinija in ga odgnala v zapor. Obdržali so Albertinija vso noč v zaporu, samo zato, ker je Italijan. Danes zjutraj a je policija s celo eskorto odgnala na kolo dvor, da se je odpeljal
Inomost 5 novembra. Tudi minolo noč je nemška podivjanost slavila svoje triumfe Nemci so naskočili hišo stavbnega mojstra Fritza, ki je storil strašno hudodelstvo, da je prodal erarju poslopje za italijansko fakulteto. Nemci so mu stanovanje popolnoma demolirali.
Trident 5. novembra. Dogodki v Inomostu so tu prouzročili velikansko razburjenost. Sinoči je začela velika množica demonstrirati. Policija je demonstracije zatrla. Policijo je vodil komisar Er-ler, brat tistega posl. Erlerja, ki je v Inomostu uprizoril revolto.
Rusko-japonska vojna,
London 5 novembra. Listi so kar preplavljeni z vsakovrstnimi poročili o velikanskem naskoku na Port Artur Iz vseh poročil izhgaleeno, da je pred 10 dnevi začeti velikanski naskok, ki je imel natreo, zavzeti PortArtu. na dan Mi kadovega rojstnega dne, smatrati ponesrečenim. Iz Čifu se danes poroča, da so topovi okrog Port Arturja utihnili So-li Japonci dosegli kake uspehe ali ne, v tem oziru ni nikakih zanesljivih poročil.
London 5. novembra. Poročila iz Tokio pravijo, da Japonci do spomladi ne obnove več svojih naskokov na Port Artur.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Stagnacija teži še nadalje ves žitni trg. Vsak umeten poskus za večjo živahnost se izjalovi. Konzum se nahaja nadalje v svoji rezerviranosti, nasprotno pa učinkujejo nerazmerno velike zaloge kar najneprijetneje. Import pše niče je čiindalje občutneji, skladišča vsepovsodi prenapolnjena — veliko Število bark pa še Čaka na izložitev. Hosisti bi ae radi znebili aprilovih en-gagementov — nedostaja pa kupcev, vsled česar pada aprilov kurz in ž njim seveda tudi točne cene — vsaj na papirju. To pa vpliva na itak veliko re-zerviranost konzumentov s podvojeno silo — rezerviranost je zato še večja. Sicer se kurzi pri le malenkostnem zanimanja za blago hipoma ojačijo, toda tudi konzum se takoj odtegne s pozo rišča in kurzi — odnebavajo dalje. Proizvajalna redukcija budimpeštanskih mlinov za 30°/0 dnevne normalne produkcije dotlej, da se ogromne zaloge znižajo zopet na 250.000 stotov moke — je ostala brez učinka. S to eventu-alnostjo so že davno prej računih.
Pšenica je fluktuirala od 10*37 v zadnjem poročilu na 9 97 in notira včeraj 1001 za april; točno blago se je moralo ukloniti aprilovemu kurzu, vendar pa z vso trdovratnostjo brani vsako ped odnehanja. Lastnikov kar noče biti volja blago, katero imajo ve Činoma tudi drago kupljeno, prodajati v preveliko izgubo, nadejajo se namreč, da se mora že skoraj pojaviti večje zanimanje, kateremu bodo morale slediti tudi boljše cene.
Koruza se drži trdovratno skoraj ves teden nespremenjeno okrog 7 40 za maj, točno blago se je proti koncu tedna celo nekoliko ojaČilo vendar pa je kupčija skrajno neživahna.
Oves je za april prišel od 7*26 na 7-15 včeraj, doČim efektivno blago ostaja nekam na nespremenjeni višini.
Moka je naznanila v teku tedna zopet malenkostno nižje cene, vendar pa ima to dobro stran, da imajo Črne moke, moka za živino in otrobi povo-ljen za konzum, zato tudi dobi d cene. Zanimalo bo morda poročilo carigraj-skega konzulata o kakovosti turške moke, koder pravi med drugimi: Slaba stran turške moke je nezadostna množina lepilca v moki — (melje se namreč 60°/0 anatolske, ostalo rumunske, ruske in rumelske pšenice), ruska pše niča da moki zadostno moč in rablost, doČim rumunsko in francosko blago podeli moki beloto.
Sladkor. Naše domnevanje v za diijem poročilu, da nam utegne tekoči teden prinesti presenečenja — uresničilo se je prehitro. Takoj v ponedeljek je sladkorni trg naznanil hds, iz/irajočo iz zanesljivih poročil o percentualni množini sladkorja v letošnji pesi. Rezultat popraševanj mednarodne statistične združitve sladkornih industrijcev je sladkorni trg silno iznenadil. Letina pese je posebno na Češkem prav slabo obetala in se kot taka tudi obistinila — posledice, katere so prorokovali vsled suše, so dejansko tu. Izostanek je v resnici večji, nego so ga slikali najstrožji pesimisti, na Avstro-Ogrskem cenijo danes letino, na 6 1 proti 77 milijonov ton, kar pomeni izostanek nad 20°/0, ali v primeri s produkcijo sladkorja 914.000 ton, to je skoro 21°/0 manj. Na Češkem samem pa je to razmerje še slabše: 369.000 ton proti lanskim 562.000 ton sladkorne produkcije.
Za celo Evropo cenijo, da bo produkcija za 1,137.000 ton manjša. Znani statistik Licht sodi najvišjo možnost produkcije na 4,900.000 ton, statistično poizvedovanje kaže 4,650.000 proti produkciji 5,900.000 leta 1903. Napram tem cenitvam se ceni poraba doma na 3,800.000, izvoz na 2,100.000 ton — tako lani — iz tega je razvidno, da bodo zaloge koncem kampanje docela prazne, pri tem pa niti ne upoštevamo prirašČajočega konzuma.
Tak rezultat mora imeti za posle dico dvigajoč trg ter sukcesivno višje in višje, morda najvišje cene do konca kampanije; sicer se bodo ponavljali mlačnejši trenutki kajti sladkorna kupčija ima mnogo špekulantov, toda temeljna tendenca mora ostati trdna.
Angleška bo primorana kupiti sladkorja iz pese več nego doslej, če tedaj že ne bo pomanjkanja sladkorja vsekako bo občutna pičlost.
Kava notira nespremenjeno trdno, za lepše vrste raje celo nekaj višje.
Petrolej je dvignil za november cene za llU krone, tedaj proti oktobru za 2V« višje.
Riž tendira zelo trdno, ponudbe nedostajajo.
Olje je cene dvignilo ter jih dviga dalje.
Poslano.
„Prijateljem" dole in učitelj-stva na Raki.
Z ozirom na par člankov v »Slovenskem Narodu« z naslovom »Klerikalci in učitelji«, sem deloma pri-8)ljen zadevo pojasniti. R«ški cbčnski očetje so se rea z vso *tr stjo b jrili, da bi podpisani ne dobil stanovanja v stan šoli. Nikdar pa ni predpisani za ono stanovan|e proiiačil, ampak je bil pripravljen plačevati primerno stanarino. A občinski odbor je jasno povedal, da mu stanovanja iz političnih ozirov ne da.
Danes sem v prijetnem položaju, da se od Vas poslavljam, saj imam v posesti boljše mesto. A vedite! N<ste me pa odstranili Vi z iastnim vpliven*-, kajti Vaš vpliv veija samo še v ržj;h krogih s*a R«ki.
Z V»S*m strastnim nastopom mi tore-j nikakor n'ste Akodovaii, ernpfck le koristili. V nad*, da bo sedaj konee napadov name od Vade strani, se z veselim srcem   o   ro od Vas.
Fran Pogačnik,
prov. nadučitelj na Bučki (Dolenjsko.)
*■ Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon
Poslano.*)
Ker mi je bilo v teku petih let, odkar se pečam z izposojevanjem koles, ukradeno vsako leto kako kolo, letos pa kar troje, se obračam na vsakogar, ki bi imel koga zaradi kake take tatvine na sumu ali pa bi zasledil katero teh koles, da mi to sporoči.
Kolo je bilo eno znamke „Diirkopp-Diana" z navzgor zakrivljeno balanco, eno „Chenles" brez verige, tretje pa, ki mi je bilo ukradeno na Vseh svetih dan, je bilo znamke „Styria" zeleno marmorirano in tudi z navzgor zakrivljeno balanco. Vsa tri kolesa so bila vredna po 100 K.
Glince pri Ljubljani št. 30.
Jožef PleSko
3214-1 izposoje valeč koles.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Avstrijska spscIJalHata. Na želodcu bo-.eha jo čim ljudem priporočati je porabo pnst nega „Moll-ovega SeidJitz-pra&ka'*, ki je pre* skuseno domaČe zdravilo in vpliva na želodec krepimo ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLJL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 8—15
90T Sredstvor ki mora vsled svoje sestava biti tudi precejšnega učinka, je velike vrednosti za zdravnika In za paciente. — ŽeiezuHto vino leUur-u<.i|a   Piceol *   JL« i ut>lj«ftui
na DuuHJttUi <•«»•»• 1 se odlikuje po tem, da obsega v reunlel naznačeno množino železa. — Zunanja naročila po 2 povzetju. 1264—20
Želodec prebavlja in čisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dra. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavganje in povzroča lahko odvajenje brez bolečin. Dobi se tndi v tukajšnjih lekarnah. b
častno diplomo s pravico do zlate sve tinje je dobila firma EMANUEL KHUNER & sin na Dunaju vnovič za svoj i delek .KDNE-ROL", zajamčeno Cisto rasdinsko mast, odličnega pomena za kuho, — na gospodinjski razstavi. Tudi ob drugih prilikah so ta izdelek opetovano odlikovali iu nagradili in naj nobena gospodinja ue zamudi poizkusiti to mast. Pred manjvrednimi slepiluo podobnimi ponaredbami svarimo.
* I.«*I4ui*iimi*Ji» Julija Mdiau-manna *»ol zra želedee je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo, kar dokazujejo ne-brojna priznanja. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerodnostih prebavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu.
„Le Delice,,
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod.    671—35 Glavna zaloga: Dunaj, I., Predlgergassa B.
t^naummi
si prihranite, če
Mnogo denarja rtaw^s^
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd. itd.   Pobarva se brez truda v
par minutah, uspeh je nepričakovano lep
in ne stane skoraj nič, če rabite za to za k
zavar. barvilo za blago ,,F1>QH". Posfcu-
sni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake
barve a 70 h (črno in vSnjevo tegetthof-blau< 1U h več). Poskusni zavitki so za-stonj, ker se za to založenih 20 h pri na-
kupu originalnega lončka odšteje
3031—44
podjetje   barvil   za  bi ta ar o
Dunaj, VI., Wallgasse 34.
Proti zoboDolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust.
1 steUlenlea z navodom t ML.
Me i u si ne zobni prašek
1 škatljlea 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto.
---Edina žalova. =
Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medic, mil, medloinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnlh obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka i Ljubljani, Resljeva cesta it. 1
m leg novozgrajenega Pran Jožefovega
iubil. mostu 38—44
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-806       lim očesom, žuljam Itd. 33
Glavna zaloga:
L SCHVVENK-ova lekarna
Dunaj -Meldling. Dobiva aa v vseh lekarnah.
Darila.
Upravnistvu našega lista so poslali : Za Prešernov spomenik: G. V. Rohr-mann v Ljubljani 10 kron mesto venca na krsto ljubega prijatelja g. Janeza Mehore v Novem mestu. -  Srčna hvala.
Za učiteljski konvikt: Josip Šmuc, bla-gajničar na železnici na Jesenicah, 2 kroni, darovala vesela družba pri g nadučitelju We8rerju v Komendi. — Srčna hvala.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. novembra: Terezija Mirtič, strežnica, 57 let, Pred škofijo St 16, mrtvoud. — Lovrenc Rabič, amir. c. kr. poStni kontrolor, 77 let, Miklošičeva cesta, St. 38, Marasmus — Ana Zadek, not. urad. hči, 3 men., Kavnikarjeve ulite 5, Enterithi
Dne 4. novembra   Marija Černivc, delavčeva žena, 60 let, Sv. Petra nasip 65, ostar. V hiralnici:
Dne 2. novembra: Mart. Pozaršek, gostač, 69 let, ostarelost.
Dn« 4. novembra: Lucija Rak, delavka, 63 let, Carcinoma.
V deželni bolnici:
Dne 30. oktobra: Ivana Osenar, delavka, 52 let, Vitium cordis.
Dne 31. oktobra: Matija Šega, delavec, 54 let, Marasmus senilis.
Dne 3. novembra: Josip Golun, kamnosek 28 let, Paral ysis c< mpressis.
Meteorologično poročilo.
Viaiu* n»d morjem »06 %.    Sred u ji ir.cm ti »k 7*   <> mm
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dun. borze 4. novembra 1904.
I Blago
4%
*°/o
4°/o
Naložbeni papirji.
majeva renta .... srebrna renta .... avatr. kronska renta
„   zlata , ogrska kronska   -   . .
„     zlata      „   . . posojilo dežele Kranjske
i°/o posojilo mesta Spljet
41/ °/
a*/ °/ * /t /o
4.1/ 01
* /»/•
Denar
looo:,
»9 90 100* - I 119-85 9810 119 — 9950 100*25 100—! 100-85 99 60 9960 10140
Zadar .
•V/k boa.-herc. žel. pos. 1902 4% češka dež. banka k. o. 4°/0     „      *      „     ž. o. . zaL pisma gal. d. hip. b. pešt.   kom.   k.   o. z.
10°/0 pr.......I 107-10
sast. pisma Innerst. hr. : 100*50 „      „     ogrske cen.
dež. hr.......10050
z. pis. ogr. hip. ban.   .    100*— obl.   ogr.  lokalnih železnic d. dr.....j| 100-—
obl. češke ind. banke . j 100*75;
98*50 99—1 307 351 100-751
*V/i
4% /o
41 •/
4°/0 prior Trst-Poreč lok. žel.
100-25
100- 10 100*20 12005
98-30 119-20 101 — 101*25 100-
101- 85 100 —
100 — 102*40
10810 101*20
10120
101 —
101 — 101*75
1 1 t
/t
p. o.
4°/0 prior. dol. žel. 3°/0     „    juž. žel. kup. 4-/i°/o avBt. pos. za žel.
Srečke.
Srečke od 1. 1860 % .   . .
.   > 1864 ....
„ tizske.....
„     zeni. kred. I. emisije
■        ■       n   H- i* „    ogr. hip. banke . . „    srbske a frs. 100 — _ turške.....
Basilika srečke .   . .
Kreditne „    .   . .
Inomoske „    .   . .
Krakovske *    . .
Ljubljanske „    .   . .
Avst. rud. križa   „    .   . .
Ogr.    „     „ ....
Rndolfove «...
Balcburske „    .   . .
Dunajske kom.   „    .   . .
Delnice.
Južne železnice .... Državne železnice . . . A vstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske , „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brili) Afpinske motan .... Praške žel. indr. dr. .   . .
Rima-Mur&nyi.....
Trbovljeke prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . .
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
8overeigna......
Marke........
Laški bankovci.....
RubUi ........
Dolarji........
Žitno
185 25 267* -162 306 -297*--271 —
94 — 131*75
20*75 480-— 78*— 86 — 68-53 75 28-80 66 — 77*— 622 —
89 25 656 — 1635 — 671-50 789 75 249-25 660 — . 487 25 2340 -615 25 309 — 631 — 178* -
11-36 1907 83-51 23*03 117*57
95 25 263 60
4*84
309 35 101*75
187*25 271* -16450 316- -308 50 277 50 98 — 132 75 21-75 491 — 83-60 91 — 72 — 65 75 29-80 70 — 81 — 631-—
90-25 657-
1644- — 672*50 790 75 250*25 665"— 488 V5
2360 — 617 25 312 — 5S5- -181 —
11*40 1909 2359 2401
117-77 95 40
264*50 6 —
cene v Budimpešti.
Dne 5. novembra 1904. Termin. Pšenica za april .... „ Rž        „ april     .   .   . „ Koruza   „ maj    .   .   .   . „ Oves      „ april .....
EfVIttU.
5 vin. ceneje.
50	n	n	»•97
60	n	n	7 83
50	n	n	7 43
60	u	u	7*13
0 55	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
4.	9 zv.	738 7	78	al 8Vzhor)	-aano
6.	7. aj	739 8	32	r-1 vzhor	skoro jaa.
	2 pop.	738 2	14 5	al asvzh	d*l oblač
Srednja včerajšnja temperatura: 6 1 normale: 6 4°.      Padavina 0 0 mm
Elizabeta Mechora naznanja v svojem in v im-nii vseh sorodnikov p režal >etno vest o smrti nepozabnega brata, oziroma strica, blagorodnena gospoda
Janeza Mechore
posestnika in pekovskega mojstra
ki je danes ob H. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni. previden s svetotai8tvi za umirajoče, v dobi 51 let mirno v Gospoda zaspal.
Pogreb blagega pokojnika Dode v soboto ob 5 uri p p Ido j.
S^ete ma5e zadaSnice se bodo služile v tukajšnjih cerkvah.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. 3*232
Rudolfov o, 4. novembra 1904.
Prosi se tihega sožalja!
Zahvala.
Povodom prebritke izguba na-Bega preljubega brata, svaaa in strica, gospoda
Andreja Milavec
trgovca
dofilo nam je vsestransko toliko presrčnih dokazov iskrenega so-čustva, da nam je dolžaost tem potom izrekati vsem s čustvu<<> čim srčno zahvalo Osobno pa se zahvaljujemo vnem pnjateljem, znancem in sorodnikom za mn< go-brojno časteče spremstvo v Ljubljani kakor tudi v Cerknici, slavn. telovadnemu druStvu „Sjkol* za spremstvo in venec, čast gg pevcem za tolažilno lepo petje ter vsem darovalcem prelepih vencev
Bodi vsem in vsakemu posebej iskrena zahvala.
V Ljubljani, 5. novembra 1904. 3312 Žalujoči ostali.
Sv. maša
po rajnem ravnatelju, gospodu
Matevžu Treunu
se bode brala prihodnjo nedelo, t. j. dne 6 listopada tU- 4 ob polu 11. uri dopoldne v domači kapeli zavetišča usmiljenih sester Leuni-nam) v Vodmatu
P- dpisano ravnateljstvo si usoja najvljudneje vabiti k te* masi vse gospode častne, podporne in prave člane, kakor tudi vse prijattlie druStva. *225 Ravnateljstvo trg. bolniškega in podpornega društva.
V Ljubljani, 9. novemb. l9( 4.
Fran Terček    Alojzij Lilleg
ravnatelja nam. tajnik
s
ZVON
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXIX (1904)
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vmo leto g K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt
leta a K 30 h. Za vse neavstrijake dežele u R 10 b oa leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
t.Narodna Tiskarna'* v Ljubljani.
Zgodovinska povest
lSK   IrancoNklh ^HHOV
P
n
(ponatis iz BSlov. Naroda4*)
WT Je izšla!
Ta povest je, izhajaj e v „Slov. Narodu**, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deieli ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino le pri
L. Schvventnerju v Ljubljani.
Izt's po K l'60, po pošti K I-80.
MV
JQ
26
Proti kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa-vosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
ki Be rabi uspešno sama ali s gorkim mlekom pomešana.
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomir jujoči učinek, posebno pospešuje razsli-aenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro sdravilo. 6—6
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnar-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
30 deklet
se takoj sprejme za v papirnico na Štajerskem. 3227 Več se poizve v posredovalnem zavodu A. Kališa, Jurčičev trg.
Gostilna
ali restavracija se išče na kolodvoru ali tik kolodvora v najem. — Ponudbe sprejema upravnistvo „Slov. Naroda" pod ..Najem". 3224—1
Dva kleparska
pomočnika
sprejme takoj
FRAN ŽUŽEK klepar na Biedu. 3224-1
2 stanovanji
z eno in drema sobama se takoj odda na Vodovodni cesti št. 28 v Ljubljani. 3226
Hiša naprodaj
C5
ca
v Novem mestu na Glavnem trgu,
cena l'0.000 K, Čistega donosa 900 K. Posredovalci izključeni.
Naslov: „Rudolfsvve^th", Dunaj, poste rest. VI/I, Gumpendorferstr.
Kad trpvsli pomočnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika, popolnoma zanesljiv in pošten, želi svojo sedanjo službo premeniti, najrajše kam na Štajersko ali Koroško.
Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda." 3230—1
Stanovanje
z dvema sobama, prodajalniškim lokalom, jedilno shrambo, kletjo in predsobo se odda za 700 K takoj ali do 1. maja 1905 v Slomškovih ulicah 13. 3>i7
Tl>     TjZ iti Tft tj? T
Jbitarijcnt
gimnazijec, želi vstopiti za nekaj mesecev pod ugodnimi pogoji pri kakem odvetniku v Ljubljani. — Ponudbe na upravnistvo „Slov. Naroda" do 12. no-
vembra t. 1.
3-218—1
za slaščičarno se išče.
Ponudbe: J. Gotthard, Kolodvorske ulice št. 41. 3167—3
D?
je oddati na Dunajski cesti št. 32,
II. nadstropje, eno a 5 sobami in pri tiklinami takoj ali za termin februar; in drugo z 2  sobama in pritiklinami za termin februar. 3131 — 1
1 učenca
marljivega in krepkega se takoj sprejme za pekarijo Anton Cizejevo, Zalo-karjeve ulice St. 11. 3229
Restavracija južni kolodvor,
-----*- --------=
Vsako soboto f n nedeljo se toči pristno
monakovsko pivo
(^aulanerbrgu zum Salvatorkeller).
Na razpolago je tudi originalno plzensko pivo (Urquell), priljubljeno Reininghausovo kakor tudi razna dobra vina.
Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
Josip Schrey
3228
restavrater.
Pozor!
Ni identično s podobnimi stoječimi stavki! Ker tukaj ni obsežen predmet ,,album s sli ^ami".
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take priložnosti!
500 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasno pozlačena, precizijska ura, ki točno gre in ki se zanjo 3 leta jamci, z jako primerno verižico ; moderna svilnata kravat* za gospode ; jantarjev ustnik za cigarete ; nožek s pripravo ; 3 jako fini žepni robi; lep prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom; eleg. par. broša za dame t novost); 1 jako fino žepno zrcalo; eleg. usnj. mošnjiček; par manšetnih gumbov; 3 gumbi za srajce, r*e duble-zlato s patentiranim zaklepom ; 3 Šaljivih predmetov za stare i mlade; 20 stvari za korespondenco in 400 drogih različnih stvari, ki se rabijo pri hiši in so za vsafeo^ur potrebne. Vse to se pošlje z uro >red, ki je sama teg« derarja vredna, za samo 1 gld. 05 kr. Razpošilja se proti pošt. povzetju ali če ■e denar pošlje naprej. Dunajska raz pošiljam i ca
H. Wachtol, Krakov 71.
NB. Za neugajajoče se denar vrne. 2931
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Naznanjam, da sem prevzel od sNarodne Tiskarne11 v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne Številke „Ljubljanskeg-a Zvonar in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne11. —
Te knjige so:
Josipa Jordida zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne številke »Ljubljanskega Zvona1' po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 g J d. 80 kr.
Zamik o vi zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,4000". Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
Turgenjev: Otoi in sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — Štiri novelo, broš. k 20 kr. Beneš-Tf ebizskv:   Blodno dušo.
Roman, broširan a 70 kr.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat   nominis  umbra: Časnikarstvo  ln nafti   dasnikl, broširano
a 40 kr.
Jeli nek: Ukrajinsko dumo. Povest,
broširana a 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Bazne pripovedke,   broširane a 40 kr,
— Dve povesti, broš. k 25 kr. Thenriet:  TJndlna. Povest, broš. k
20 kr.
A. Trstenjak:   Slovensko gleda
Hioc, broširan izvod k 1 gld. Jurčič. Ustki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevlm kritikom, broš. a 30 kr.
Avstrijski patrijot: ,,J*artelwesen der Slaven1', broširano a 50 kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
60 kr., sedaj samo »O U r.
prejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. T
JOOOGOflOOOatlKMM«
Učenca
z dobrimi spričevali, zmožnega tudi nekoliko nemškega jezika  ne pod 14 let sta rega, sprejme J. K» /1» o r trgovina z mešanim blagom v Smartmeiii pri Mlatili. 3150—3
najstarejša ljubljanska
ie 16 let obstoječa
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 8215
pripor««* Id sasieiM le baljae
službe iskajoce vsake vrste
sa IJubtjMM« In đrugad. Patiilna lakaj. — H« v pltmrnl. —
\>»tn» In  koMkAi* masna Hitra paatrraba ■a*ota% Ijena.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskim.
(Ponatis iz »Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri
L. Sclnventnerju, k^arju
v LJubljani, Prešernove ulice.
" mm i?*
RIV1ER/1-VIJOLKE
PR/\Vt VIJOLIČNI PUH
AMOTSCH&C*.
POH/U
13-13
V hiši ?Narodne tiskarne'
v Knaflovih ulicah št. 5
se odda za 1. februvarij 1905
lepo
stanovanje
v III. nadstropju, obsoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, poselske sobe, kleti in podstrešja.
Več v upravništvu „Slov. Naroda".
e"!
Znano Vam  bode,  koliko kurje jajce
velja,
Zenica na trgu ga sedaj pod osem vinarjev ne da. Seveda je to hudo, toda pomagati ni, Ker ženica od kure jaj'c le malo dobi. Da moka je draga, nič novega ni, Ker skuinja Vas sama o tem pouči. Varčnim gospodinjam glavna skrb je
zato,
Kaj kuhati, da preveč novcev izdati
treba ne bo.
Ne belite si glave, mar iščite pomoč,
Katero po prodajalnah najdete povsod.
Ponujajo Vam t istih izdelane že testenine,
Makarone, nudelne i. t. d. prav fine; Toda  kupujte   domaČe  in  ne tuje
blago,
Prvo izdelano za želodec in ne le za oko. Rodbina velika nasiti se z malenkostjo
testenin,
Kar Vam jamčim, in obdržite to blago-31B6—2 voljno v spomin.
Tovarna testenin EO. ZELENKA
Ljubljana.
Grenčica
Florian"
in likšr
„3?lorian"
najboljša kapljica za želodec.
Prošnja.
Dijak (realec) prosi ponižno za opol-    (tndi instrukcije išče absolvirani realec.
dansko kosilo.        3194-2 Ponudbe na upravn!štvo „S1. N."
Ponudbe se prosi pod V. T. dijak«    pod    realec4'. 3i4i—3
poste restante, Ljubljana. ■
Kislo zelje
100 kg 14 kron, brez soda, polil ja proti povzetju        3*0 2
Janko Ev. Sire, Kranj.
Priden B stavec
za nemški in slovenski stavek (knjige in akcidence) se išče za takoj.
Ponudbe s prepisi izpričeval tiskarni W. Blatila e v Ptuju.
Plača K 26.— 3164-3
Lepo stanovanje,
obstoječe iz 5 sob, predsobe in z vsemi pritiklinami v I. nadstropju se odda takoj ali si. februarjem 1905.
Več se izve na 3183 3
Sv. Petra nasipu 49 (pritličje).
ti I Da car
izučen mešano trgovine, v 19 letu, zmožen : za uiitnino za davčni okraj Tržič se s slovenskega m nemškega jezika v govoru ; .   . •       tf.At 9 nt *
in pisavi z dobrimi spričevali želi službo ! l' januarjem 1905 sprejme. Plača nastopiti takoj ali pa po zahtevanju ! po dogovoru. Prošnje so do 30. t m.
Naslov A. T. trgovski pomočnik poste I predložiti na gosp. Karel Ruecha v restante Ljubljana 3166-2 . Tržiču. 3186-1
a vecleitim spr»cev*lom želi svojo službo menjati. 3182-2
N*«» o* pov« uprav. »Slov. N»r«.
Odda se v hiši Krojaške ulice št. 1
za 1. februvarij 1905 3146—3
lepo stanje
v II. nadstropju, obstoječe iz treh sob s pritiklinami.
Spretnega
3201-1
stenografa
zmožnega slovenskega in nemškega jezika z lepo kurentno pisavo, sprejmem takoj. Plača po dogovoru in poizkušnji.
Dr. Janko Jamšek, advokat v Litiji.
Pozor!       Znana Pozor!
pstilna ŠDšteršič
v kopališču Toplice na Dolenjskem
s 6 sobami, salonom in vso hišno opravo, mesnico, klavnico, 3 orale lepe njive, 3 orale stelnika in 5 oralov travnikov, se da v najem ali pa tudi proda pod ugodnimi pogoji. — Natančneje se izve pri J. Šušteršiču star. v Semiču.
Istotam se proda tudi več t»soč kubičnih metrov stoječega leoega smrekovega lesa blizu postaje Straža.
39C6-1
Naznanja se, da bode
v nedeljo dne 20. novembra 1904. lela
popoldne ob 4.
izredni občni zbor
,Narodnogospodarskega društva' v Starem trgu pri Ložu
v prostorih mI«^l*«.i*iio
s sledečim sporedom:
1. Premcmba pravil. 3188
2. Potrditev občnega zbora.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Album
krasnih in priljubljenih pesmi za citre, s pri dejanim tekstom:
a) 86 slovanskih.......K 4-
b) 100 nemških .........3 40
c najb"]j5a citrarska šola za samouke, popo'na, samo    .   .   .  „ 6 —
Reflektantom se dajo svedočbe. S poŠto 5o vin. več. — Preglede dDpoSlje: -»f" Soi*g9   Dunaj, III., IlauptMtraMse 144. 3204
kateri  je  že  služil v tej lastnosti pri kakem  podjetju  za  zgradbo železnice, in mora biti vešč strokovnjak, se sprejme v dobro plačano službo. 3177—3 Ponudbe na tvrdko:
Kupka, Orglmsister & F. Supančić, Općina.
V     Katoliškem   domu" na
Turjaškem trgu se odda si. februarjem
stanovanje
s tremi sobami itd. v II. nadstr.
Istotam se odda takoj ali pa s I. februarjem tudi
stanovanje
z 2 sobama itd. v III. nadstropju.
Vpraša se v pisarni F. Supančič, Rimska cesta št. 20. 3191-2
X        Stanje hranilnih vlo $   18 milijonov kron
Rezervni zaklad i nad 550.000 kron.
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure dopola dne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaraćnnila vla
gateljem
Za varnost vlogf jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/«9/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5° 0 iiposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/# izposojenega kapitala. 223—11
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in
sicer po 4va0/0 do 5
,0/
DU
1904
4U
Venci® trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
ični zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 26
priporoma veliko zaloge v sako vre m n ocat, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravka in poŠta' naroCitve, se izvrše točno ceno in takoj
Josip Reich
-hi parna »*-
barvarija in kemična spiral niča ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
86 priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba to«na. 46 Cene nizke.
m m m
m
t
i
m
3
i
S5
ca
C/J
O
Spredaj ravna oblika,
no tišči iiji želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij parsshe
v Ljubljani Pred škofijo st. 21.
Urtsnov-liano
IBIS 1842.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—H   Električni obrat. H—
Brati Eberl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra 6. kr. drž. lo c. kr. pri v. lož. želez.
Slikarja napisov,
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovili barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga čoplčev za  pleskarje, slikarje In zidarja, stedilnega mazila za hrastovo pode, karbollnaja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanje  sečnih tal pod
imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Vi
j
\
\
Sutnenih ostankov veliko v zalogi.
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HDGOIHL
I    xxxv Ljubjanl x x x ffi  v Spitalskih ulicah št. 4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere
bi moj sin 3185—2
Karol Kavčič,
napravil na  katerikoli način.
Medvode, 4. novembra 1904.
Jernej Kavčič
posestnik v Medvodah št 7.
Harški kanarčki
ki dobro pojo podnevi in ponoči, ao naprodaj Ker imam veliko število doma zrejenih har ških kanarčkov - zvrgoiivcev, tako da m preo8tajajo, opozarjam slavno občinstvo na to isredao priliko za nakap dobrih pevcev. Slavno občinstvo si jih lahko ogleda vsak d»n, posebdo zvečer med 5. in 7. uro, ker bo ravno ob tem časa vsakdo najlažje prepriča, da kanarčki pojo ravno tako pridno in lerx> pri luči kakor podnevi Razpošiljam jih tudi po povzetju, po 10 in 12 kron za dobrega pevca (prave harSke samce po 2 K), samo dokler jih bo kaj. 3213 —1
Benjamin Salmič
črevljarskl mojster
LJubljana, Trubarjeve ulioe št. 2
i vogal ob Šentjakobskem mostu).
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj m po&tnine prosto razpo&ilja
l»rlv. Seliuanrn-Apotheke
Frankfurt o. 91. 541—37
= Zanimive znamenitosti!
Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrsta.
Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti.
Veleinteresantno potovanje
na Špicberge, Grenlandijo in
znižana, cena
v Ameriko.
Cunard Line.
Prva   direktna   parobrodna vožnja Trst—New-York in nazaj.
Prihodnji odhod iz Ljubljane dne 5. in 17. novembra, 1., 15. in 24. decembra 1904. Vozna cena, z vso prosto hrano, pijačo in prtljago, Ljubljana-New-York K 115'— 3149—3 Pojasnila in vozne karte pri
P. 1\T O W Y, Ljubljana,
Dunajska cesta 32, bliZU JUŽ- kolodvora*
W
k
JS,
t
povodom svojega odhoda b Postojne kličem tem potom vsem spojim častitim prijateljem in jnancem davčnih okrajev Jlirsk^ ž}istriea, ^enoječe in Postojna pre srčen 3199
//a sdar/
Postojna, 5. no vem b.
J-os. Verbič c. kr' evid. geomeier.
na severni pol v ledene kraje
ostane do torka 8. novembra razstavljeno.
Naj nihče ne zamudi ogledati si to krasno serijo, kjer ne gledamo slik, ampak vidimo vse v prirodni resničnosti Ponavljalo »e ne bo.
Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K.        10 serij 3 K.
Za šolo in društva znižana vstopnina.
Viak dan — tutll on nedeljah In prazni It I It — odprto od «. «lo «9. ure dopoldne In wd 9. do a. ure popoldne.
Z odličnim spoštovanjem 3211 ra.TrrLa,tel3etTT©.
Tovarna pečij |
ustanovljena 1. 1**8$.
Založnik
zveze ^ > ces- kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Ljiil>l jana
Trnovo x Opekarska cesta X Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvo svojo veliko zalogo najtrpežnejsih in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno bar-vanih do naj priprostej Sih
prstenih pečij
različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakir tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domaČega izdelka po najnižjih conab tarjevsvoji stroki popolnoma izvežban.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 5
Stanovanje |]AVGH?J5pi°!
s 3 sobami in pritiklinami, v II. nad. stropjn na dvorišče, na Starem trgu št. 3, se odda takoj ali pa s 1. februarjem 1905. 3208-2 Natančneje v trgovini z manufakturnim blagom v isti hiši.
poslovodje, poslovodinje, prodajalci, prodajalke, potniki. blAgajnicarke, rac. natakarji, rač. natakarice, nadsobanee, vratarji, hišniki, čo so tudi začetniki ali aačetn ce oziroma vdove ali umirovljene osebe; <ia\e hotelirski in kavarniški kuhani, hotelske kuharice, pomožne kuharice, blagajničarke, natakarji, natakarice, toraji, likariee, vsake vrste trgovski uradniki in pomočniki, rokodelci in druge osebe.
Naznaniti se mora najvišjo kavcijo. Sliko, izpričevala .er dvajset znamk za braojave in po&tnino naj se posije na zaatopatvo
Mamula na Reki.
Pijte -mm
Klauerjev \
j?
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
50,000 parov čevljev!
4 pare Čevljev samo gld. 2 80
se prodajo zaradi nakupa velike množine obutal dokler traja zaloga zi to smešno nizko ceno Par moških in par ženskih čevljev rjavega ali rrnega usnja na trakove I. vrste gal«.sirani, z modnimi zbitimi usni podplati; dalje par moških m par ženskih modnih čevljev s paspoilom, zelo eleg.. najnovejše oblike, močni, s toplo podvleko za zimo, zelo ličn' m lahki Vel kost po cm Vtii 4 pari veljajo samo a;ML 2 80 Razpo. šilja po povzet ai če se podije denar napre-
S. URBACH, eksport čevljev
Krakov št. 363.
Zamena dovoljena, tadi denar brez neprilik nazaj; riziko torej izključen. 2203
9^ 9^^ 9^ 9^^ ^1 9^ 9^
Ženitev.
Mladenič, 27 let star, ki ima 1500 K gotovega denarja in je sedaj na Nemškem pri rudokopib, isee neveste v starosti od 22 do 26 let in nekoliko vajene kuhe. 3121-3
Mladenka, ki ima veselje do tega stanu, naj pošlje ponudbo s sliko na upravnistvo „SIov. Xar.u pod „Nemčija*.
jjj^^^^^^g^p^jja^jJia^^ia^a^^^Ža^^ay^a^,ias ^^^^^^ 4^
Candol-Cacao?
Candol-Cacao je   mnogo cenejši nego nizozemske znamke, tedaj tudi cenejši nego bobova kava in Čaj, kajti dobimo ga v vsaki špecerijski trgovini, trgovini z delikatosami, v slaščičarnah, pa tudi v drogerijah   in   lekarnah   po sledečih cenah:   zavoj   po  125  gramov za 50 vinarjev, zavoj po 250 gramov za 90 vinarjev in 500 gramov za 1 K 70 vinarjev.   Candol-Cacao je nenavadno redilna, ne premastna Cacaova znamka z  vsrkavajočimi  ogljikovimi  hidrati,   ki  ima za organizem veliko vrednost kot vsakdanjo poživljajoče kakor tudi redilno sredstvo in živilo.
Tvornica živil
3H3-2
STADLAU.
»oclfa,!* Ljubljana, Kolezijske ulice 16;
(tr Trnovem) izdeluje,   prodaj«   m popravlja
vsakovrstna
|m» najnižjih eenak.
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik  glavna prodajalna na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno In debelo.
i enlk. 1   brciplaouo. =5^f
z zlato medaljo
Hr na razstavi v Parizu
T 1. 1904.
Dragotin Pue
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa tnprlntMku dela ter ima v zalogi vmc v to Mtroiio apatlajoae predmete luMlnetu Izdelata.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske ipiarvj
zadruge » št. Vidu nad Ljubljano.
aj
m
m
m m
m
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
IflUjalke:
Glavni trg 6
m
Sv. Petra cesta 26
M
t,
S
M
** i
i
m
i
71*
Avgust Agnola
i
Ljubljana
Dunajska cesta 13,
Izborna*
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih cenah.
69
596361
Ceno oeško
posteljno perje!
5 kg novega skub\jenega K 9-60, boljšega K IS - ; belega, jako mehkega, skubljenega K 18.— ; K 24*— saežnobelega, mehkega, Bkub^jenega K 30"—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame 4       preti povrnitvi postnih stroškov. 3002
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta Plzen na Češkem.
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitniee, adresne karte, avise, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima veC tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
65 Črkami ti. —-70 OO ,. „ —-85 127 „ „ i-ao »*o   „     „ i-eo
211     ,. 2-—
2S3 črk ffl 354   „ „
., h «40     „ „
809 mm ..
2- 40
3"—
3- 60 S" —
a-—
J. LEWINSON, tovarna štampilj in gumijevi!' tip, graverska dela. ^(t&etofalla'SS)16 7
Z»nlopollil se Iseejo.
\eiifttj<»r<- »•* wi»mf nazaj.
ceno v ni k o vsakovrstnih fitampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, Šablone, klešče za plombe, vžigalm pečati, pečatne marke z vzbo&nim tiskom. Prese za vzbočeni ti Bek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni ODESA na Ruskem, Puški nekaj a 16. Onoinlkl zastonj. 76—44
in
d
od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni       3168 8
Fran Casolo
Privatna plesna šola
v dvorani hotela ,pri Maliču".
TJsojam si javljati p. n. občinstvu, da sem pričel a plesnim poukom, strokovni kuni zii damr In g««|iadf Iz tealjaln raalavln »•«• tiaL ponedeljek In pete U ob polu H. zvečer.
Posebni borz za otrobe In onladlenlee Iz boijšlai rodovln ae aranslrs.
Posebne ure vsak čas dneva za vse stare in moderne plese po lahki in hitro umljivt metodi za privatne družbe v dvorani in v privatnih hitah
Prijave in vpisovanja vsak dan od II. do 12. ure dopoldne In od 3. do 5. ure popoldne v hotelu „prl Slonu", soba 6t. 73.
Z odličnim spoštovanjem
3168—s Giulio Mopieppa, plesni učitelj.
Ustanovljeno 1. 1862
Telefon, štev. 584
JOHTN-A-JT,  VIL, lik Ji. i   e rStraSS O  71,    vogal Burggasse.
ITalveč'a iza. najobsežnejša zaleg-a
peci
navadnih in tudi najelegantnejše - opremljenih.
j^r-    Soecialiteta: V vseh  barvah v ognju emajlirane peči. Regulacijske **5š^lL polnilne peči od K 15 — naprej.
Štedilniki, ognjišča *» strojna ognjišča
Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za
Specialni katalogi zastonj in poštnine prosto.
peko, sušilni aparati itd. 3144-1
Moblo
lesecna soba
s posebnim vhodom ae s 15. novembrom t. 1. odda.
Poizve se pri FR. IGLIČ-u na Mestnem trga it. 11. 3184-2
Pariški svetovna razstava 1900.
£4U DENTlBlM DUD0CTEUR HERRE
loslavna ustn
Dobiva se povsod.
voda.
2921—9
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7
Največja zaloga
pohištva
156-46
C/5
O <
a>
03
00 <1
K
Priporočam
p. n. občinstva vsakovrstne čevlje domačega izdelka po meri. Strankam ustreženi vedno točno, z dobrim blagom in primernimi cenami. 3006 -4
Delam po najnovejših ob ikah.
Sprejemam tudi popravila.
Fr. Kulcman
čevljarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta št. U
(v Frohlihovi hiSi) X. dvorlšie ma. levo.
Amerikanske avtomatične
= samotasalne puške na šibre
4_45 $i$tem greuning.
= Istotako imam veliko zalogo =
puške in revolverje
= najnovejših sistemov po najnižjih cenah. — Se v.udno pripori FRAN ŠEVČlK
puškar, Židovske ulice 7.
Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
li
19*let star, izučen trgovine z mešanim blagom,  želi  menjati svojo službo.
Naslov  pove  upravništvo „Slo». Naroda". 3173—2
H
s
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim nČinkom priporoča 3007—4
Peter VVernig,
c. kr. dvorni dobavitelj orožja v Borovljah na Koroškem.
Cenovniki zastOD.j in poštnin«* prosto.
„»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Hupoje In prodaj«
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital H 1,000*000.—
Zamenjava li eksktaptoja Daji predojnt n vrednostne papirji,
izžrebane vrednostne   papirje in    Zavaruie  srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurzni izgr\x~ci.
Vinkuluje in devinkuluje  vojaške ženitninske kavcije.
(kJf   bhonpt im lukkuo trn m alf    TtJJ 9-^~   Bonna naročila -£JQ
Podružnica vSPLJETU.
Denarne   vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne v zdiga. 39—127
Promet s čeki in nakaznicami.
{T
I Dobra kuharica
I      je izšla ___ je izšla
I v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
fcanar Dobiva se sam6 vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Obsesa na 576 atraneh več nego 1300 receptov zrn pripravljanje najokusnejaih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo ve: košarica s nvojegm atrokovnja&kega ■tališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-harakih knjigah nenavadne opreme, in konecno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 283—50
Szvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
MONTE CHRISTO
Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „M0NTE CHRISTO".
Naprodaj v vsaki konaumni zalogi ali pri vsakem večjem trg o
TVORNICA AP0L0N0VIH SVEC in MILA na DUNAJU, VU.
1867-18
>o
Optični zavod
r
Ljubljana
Jurčičev trg št, 3.
POSLAJENE "»
odvajalne kroglice.
že več let preizkušene in od mnogih odličnih zdravnikov priporočene kot
lahko odvajajoče razkrojevalno sredstvo,
ki prebavljanja ne motijo in so popo noma ne&kodljive. Ker so kroglice
poslajene, jih uživajo radi tudi otroci Škatljica s 15 kroglicami stane '60 vin., zvitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglic samo 2 K Kdor posije K 2 45 naprej, dobi poštnine prosto zvitek škatljic. Zahtevajte Filipa .Neusteina odvajajoče kroglice". Pristne samo, če ima vsaka Bkatljica na zadnji strani v rdečem tisku obl. prot. varst. znamko „sv Leopold". Naše registrirane Skatljice, navodila in embalaža morajo ncsiti podpis „Philipp Neustein, Apotheker4
E PilipalNeusteinaLIekarna pri „Sv. Leopoldu", Dunaj, L, Plankenpsse 6-
mam Dobiva se v vseh lekarnah. 2980—4
m
deča zvezda #
Jlntiucrpcn
družbe pri   W^IU Hcrk
pošteni in   / _*
stažni poeti ežbi. Natančen 2arje8ljiv pouk >n veMavne listke po
Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparmki te solidne
p^ilodelpl^ia
jkal za železnice
dobite v 978—25
kolodvorskih ulicah št. 41
_ od južnega kolodvora na desno -
Za zastopstvo rRDEČE ZVEZDE**
Ivan Nep. Res man.
VlTašoTpisarno pridiTeTza gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite prav( časno Da barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, Vaderlaod, Zeeland — vozijo do New-Yorka osem dni. To je pribito. ^Vliudnost, |..     ^snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
■m
■m
4
novo došlo
modno blago največje izbere, 120 cm širok., meter od 45 kr. do 4 gld. 50 kr;
SVlIe  in  baržuni    meter   od  65 kr. naprej;
flaneli 70 cm širok., meter po 19 kr;
Sllkna vsake vrste, krasnih barhantov, platnenega blaga, švicarske vezenine in čipk;
Žensko in moško perilo, kravate in razne pletenine;
velika zaloga preprog in posteljnih garnitur.
IV* Novo vpeljano!
Konfekcija   za   dame:    bluze   (lastni izdelek),
krila, površne jopice (paletot), i. t. d. po
znano   nizkih   cenah   le  edino  pri tvrdki
A. Primožič
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
29M-7
a
a-m-
* a
m-
a a a a
a-a a
a-a-a a a a a a
P a a
a
a-a a a
p-
a-a
FR. P. ZAJEC Lahusenovo m^m ribje olje,
D Ljubljana
"Stari trg št. 26
Nikelnasta remontoar ara od gld. t*ao. Srebrna cilinder rem. ara od gld 4-—• Ceniki zastonj in franko. ~aaa
I Salon
za moderne damske klobuke *
Henrik Kenda
v LJubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za sezono 1904/1905.
I
Svoj bogato ilustro-vanl cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za 19041905 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše hitro in kulantno.
i
Važno!   Xm Važno!
gospodinje, lrg07C8 ;& žiTinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotoffraflfnr aparate in potrrbsrlne, kirurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desin-fekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in It ovijat It a. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvSujejo točno in solidno.
-+* Drogerija n-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
, rti TTt rtS. dTt k*%iZ
i ..V
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov Itd., Iz prvih avstrlj., angleških, Italijanskih tovarn.
Solidno blago, nizke cene.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča  svojo veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- 46 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po mer! se po najnovejših uaorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
u|l»»l |~«- olf«-» k nalveeflm uelnkoni. Tvori
Url, obnaitja hoUo\c, poupeauje tek, in uoveea \ kratkem #smu le-letine mori. Da naj se mu prednost pred vnemi podobnimi preparati in zdravili. Valed dobrega in prijetnega okun ga rado uživa staro in mlado Letna poraba vedno rane, najboljši dokaz dobre kakovosti in priljubljenosti. Mnogo izpričeval »n zahval Cen S K AO vin. in 9 14.., zadaja se bolj izplača pri dali&i porabi. V*«ruj«e a*e penarelanj In pazite pri kupovanju na firmo lxdeeo%atelJa lekarnarja ■ >im-hufieia«e v Brrmnu. — Doni ae v»eh lekarnah. — I«Ih«hi* km I o ar r v lijukl |anl v lekarnah : flPri Mariji Pomagaj" na Resljevi cesti, ,,pri orlu" na Jurčičevem trgu št. 2, ,,pri angelu'- na Dunajski cesti, ,,pri jelenu" na Marčnem trgu. „prl enorogu" na Mestnem trgu. f*t6 4
„3[athe"-voda za prsi«
Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. ,,Kathe-voda za prsi se rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegeta-bilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stana 4 gld. z navodilom o uporabi vred. Razpošilja diskretno in pod povzetjem 3104—2
mdm. Kathe Menzel
Dunaj, 18. okr., Schulgasse 3., I nadstr., vr. 50
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane uobii«* oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vellltta Ktslojrfa raznovrstne izdelane oprave jeav malone, »pulite lil Jedilne «obe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
m-
načelnik.
95-44
*19±**Iv1?*J&*!L9?*^ *mc *Wr •jJmmbV *sC*^f* ♦^a**jt»^r*•A^«a^^i^*«»*af- •M«»a,*»af
S    Stanje vlog-
I K 6,485.28217
Rez. zaklad:
K 98.238-4I
f
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hini
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
^      obrestuje hranilne vloge po 41
2 O
brez o«lbltlt.f* renliiesu tlavka^   katerega plueuje posojilni«-a liania «*s vlo/nikr, 905 32
Posojila po 5°|o m po S1!/^,
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE: razun nedelj in praznikov vaak dan od 8.—12. ure dopoldne ln od 3.—4. ure popoldne.
Trlrfon mi.
Poštnega hranllnl^nega urada št. 828 408.
^£ *
n
KKKKKKKKKMI
' w "9 w    t -w -w -w > w V -w T¥Tf f ? WW w~9
Avgust Žabkar |
v tjubljana, Dunajska cesta
H6H-36
strojna in ključavničarska delavnica J
W se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje )C vseh v to stroko »padajočih predmetov:
£        napravo in popravo različnih strojev
15 Izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaglnlh naprav, 1% napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in siste-$$, mih v poljubni velikosti.
^   Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
B Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in Hicu : grobne križe, kotle, p« vi* vrtne klopi. mlxe9 9 stebre, trombe za vodo Itd.
TT Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole,
J? mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kaki>r
)C tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, J( okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
)(   Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
IS*»<*i-ti in proračuni «<> na. zuhtCTaiije na razpolago, vHo i>*4 j>*» primernih t4>varniaklh oonuh.
n n n
n
^28877
90
Iždo so
prodajalna
na dobrem prostora, v sredini mesta, za mesec februar 1905. 3125—3
Ponudbe naj se blagovoli poslati pod „1905", poste rest.p Ljubljana.
Lepo stanovanje
a %j
solnČno  lego,  obstoječe iz štirih
sevent. petih sob z vsemi le za/o ljenimi pritiklinami, kakor stažkiajo sobo, shrambo, opravljeno kopeljo, veliko klet itd. se odda takoj event. s 1. febr. 1905 v visokem parterju novo-sezidane hiše št. 7 ulice „Stare pravde" (nasproti vrtu otroške bolnice).
Natančneje se poizve pri I. Lončarju v I. nadstr. hiše. 3146—3
36281.
31312
Ustanove.
Dne 2. decembra je oddati pri mestnem magistratu ljubljanskem cesar Franc Jožefove jubilejske ustanove, in sicer 2 po 50 K, 10 pa po 40 K,
namenjene onim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubož. zaklada.
Prošnje za podelitev teh ustanov je vlagati tnkaj 20. novembra letos.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 27. oktobra 1904.
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, rolet, lesenih in železnih
zatvornic
—^---^ za Q|(na jn prodajalnice
G. Skrbić
Zagreb, Ilica 40
priporoča 467—24
svoje priznano solidne, točne in cenene proizvode.
Ceniki zastonj in franko.
Dr, Friderika Lengiel-a
Brezov
balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izu mitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega Čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-finažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. 895—15
Dr. Friderika Lengiel-a
Najmilejše in najdobrodejnejfie milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
1900
„Grand Prix".
Najvišje odlikovanje.
Singer-j evi šivalni stroji«
Original Singer šivalni stroji 0-i gina I Singer šivalni stroj Original Singer šivalni stroj Original Singer šivalni stroj
Original Singer ŠiVdlni StrOJi ao posebno pripravni za moderno umetno vezenje
Brezplačni poučni korzi za vse domaČe Bivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalegi. Elektromotorji za posam zne stroje za domado porabo.
Singer Co. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 6. 366 20
so vaorni v konstrukciji in izvedbi.
ao neutrpljivi aa obrt in domačo rabo.
so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviičih.
ao neprekosljivi glede trpežno« ti in zmožnosti.
ERNEST SARK
trgovina z modnim in svilenim blagom ter potrebščinami za krojače in šivilje
vljudno naznanja, da se je z današnjim dnem
—preselil -f«—
s Stareg-a trg-3. šte-v. ± v dosedanjo prodajalno Lav. Schvventnerja
19W na vogalu ~M 3209-1
Židovskih ulic in Dvorskega trga.
Nujno svarilo.
Častita občinstvo v njega lastnem Interesu opozarja«*«, da se delajo paizknsi rai tliBsko aiast pod različnimi imeni in znamkami pa-veliecvtti in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih por.* redb nujno svarimo, zakaV le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
je dokazano prva In najboljša
rastlinska mast, ki je kot najdišča jed Ina mast
priznana od avtoritet.
2568—9
Popolno nadomestilo za surovo
maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte „Kunerol" v vsaki boljSi prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol44 5e ne dobiva, pošiljamo poskusne postne Bkatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 50 h za skatljo, tranko na vsako avstro-ogrsko poŠto proti povzetju. Za razpece-valce po železnici v zavitkih po % ali 1 kg, v zabojih pa od 10 kg naprej.
Za grosisie prednostne cene !
Brošure in zdravniška izpričevala zaslenj.
Pr?a 11 saj starejša to farna za rastlinsko ust
v monarhiji
Emenuel Khiiner Sk
l«ujXIV2. EffMfMa UM.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Mlađ trgovski pomočnik,
vešč trgovine z mešanim blagom, želi svojo službo v 6 tednih premeniti.
Naslov pove upravnistvo „ Slovenskega Naroda44. 3174—2
Precej velika že vpeljana firma za živila išče spretnega
zastopnika
proti proviziji, ki pridno potuje po Kranjskem.
Pismene ponudbe pod ,,zastopnik"
upravništvu nSlov. Naroda4*. 3179—2
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Srdo u CJcriei
priporoča gg. krčmarjem in zasebnikom pravo pristno 2959 7
Briško vino
z najboljšo postrežbo po prav
zmernih cenah. Vino se razpošilja v sodčkih od 56 iitr. naprej in na željo tudi vzorce.
Obenem priporoča
najboljše sadje.
Točna postrežba. Sedež druitia jei
Gorica, ulica Bareellimšt.20.
Kavarna m-
n h .Ilirija'
je vsako soboti* in nedeljo in vsaki praznik
celo noč odprta.
Fric IToTak
kavarnar 3(60—4
Kolodvorske nlice št 22.
v.
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska. Streha pri bodri josti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.   2076 16
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj cementnln
b Glince pri Ljubljani, ol
Varstvena znamka.
uno je zajamčeno čisto *n brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082—35
Dobiva se povsod!
Ustje (CeStfl)
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Štedilno voščilo za pod za mehka kakor tudi za trda tla, neprekosljive kakovosti
--priporoča-- 4 2564-2
= Izdelovatelj barv in lakov bljana, Sv. Petra cesta 2.
HENRIK VVIBBE:
Več samostalnih
kleparskih pomočnikov
za trajno delo čez zimo takoj sprejme
tvrdka t. Jil. Ecker v £ j ubijani,
Dunajska cesta. 3234
Oblastv. koDC.
za
vojaške zadeve
1©
M   Dunaj,  VIII   JI <»«•«-(»i »ti ter* trt* «••«* 81.
Telefon 13.550 (tudi  lnterurb) Strokovnjaške poiavedbe in sveti v vseh zadevah vojaških stavljeocev, aktivnih in reservnib častnikov in moštva. Vlaganje vseh pismenih vlog t amislu bramb-nega zakona itd. itd itd. —  Pisarniške are ob delavnikih od 9.—1£. in od 2.—6.
3227—1 Ravnatelj: Fma TacUlrbt.
Karlovovarski
m
prašek za prebavi j a n je
s poprovo meto. „Varstvena znamka kača", prijetnega okusa, zdravniško priporočen in uporabljen pri motenju prenavljanja, kron. želodčnem kataru, želodčnih krčih, gorečicl, vzdigovanju v želodcu, neprijetnem vonju, klslikastemu vzpeha-vanju,  pomanjkanju  slasti.  Neprestana vporaba odstrani vse želodčne slabosti 2506  10 Priznanja dohajajo vsak dan.
Ena »;katl|iea 2 K. Pri 6. Bkatljicah franko.
Glavna izvelova niča in razpoSiljalnica: Mfdvrdofa lekarna v Sumperltu na
Mcravskem mt. •*!»». Naprodaj skoro v vseh lekarnah. če ce, naj se naroči naravnost.
Št 13.b26
3180—2
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeči
službi okrožnih zdravnikov:
1. v Toplicah z letno plačo 1400 K in z aktivitetno doklado 200 K. Vrhtega dobi okrožni zdravnik za opravila kopelnega zdravnika posebno letno odškodnino po dogovoru z imetnikom kopališča:
2. ) v Vipavi z letno plačo 1400 K in z aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za eno teh slnžb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 25. novembra 1904
tei v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega.
Ljubljana. 2. novembra 1904.
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Lon
Filijala za Avstrijo a
Dunaj, I., Giselastrasse št 1
2043 -5
v lile I druMtva.
Društvena aktiva dne" 31. decembra 1903 ........... kron 208,669.245 —
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1903 ......  .     „     31,994.339 —
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za povratne kupe itd.
od obstajanja družbe (1848).............. .    469,51 H 100'—
Med letom 1903 je druStvo izpostavilo 5613 polic z glavnico    ...     „     42,992 7i2 —
Kot varstvo za avstrijske zavarovance je vlada pripoznala nastopne vrednosti:
Zaloga družbe pri c kr. državni centralni blagajni na Dunaja je
znašala 14. aprila 1904 ............... K 26,416 938 10 nom.
Posestvo na Dunaju.................. »    1,05*J 000 —
Posestvo v Pragi................... »      490. 00'—
Izplačana posojila zavarovancem............ 3 605.73413_
K 31.562672 23
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
Generalni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani, na Franc Joiefo»i cesti 17
UaF" P" GVIbONU ZESCHKO. ~VB
NB. Ravnotam se tudi sprejemajo spretni in zmožni agenti in zastopniki.
Prijatelj ne pozabi! Jutri v nedeljo, dne 5. novembra
gremo k .Novemu svetu'
Tam je
HOITCEET
društvene godbe.
Začetek ob 8. zvečer.       Drustveniki so prosti. Nečlani plačajo 20 kr.
Ob tej priliki se pokrepčamo z izvrstnimi domačimi klobasami in pikan no divjačino, zalili pa bodemo s prosekarjem in dragim dobrim vinom.
Na svidenje kliče s spoštovanjem
Fran Remic, restavrater.
3231
Brizskrbio
^rodovinsko srečo jamcl /prevažna   knjiga o pre /obilem blagoslovu s otroki.1 Z več kot tisoč sahvalni-j
icami pošilja diskretno sa. l90 h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa, Berlin, SW- a*Q, liindeiutr &•
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v Ejubljani ;?fj Sv. Petra cesta štev. 2
h Filijalka:
Reeljeva cesta itev. 7
priporoča: Najboljše urejeno i«logo raz-llen«*«tt papirja« trarov-»1*1 h in poiilovoliB UnJIg, eolsltlti iveskev, tolijr ■«lr, crnila Itd. illmnllm,  Avstrijska 'Kodo* Ina za IJu«ImI*«*v dole. \hm(en«kr table xa trni % -v ee%o rstunlce. Solslie Knjig«  m ljudske šole«
Molit ventlie v rasnih vezeh. TlMltovlue za gospode odvetnike in c. kr. notarje. 14*t»e elotniMltlh llleratov. Razio fslfintrr. bi m s: o itd.
Bzkt etna. točni ii solidna postrežba.
JOSIP STUPICA
Jermenar In sedlar
i Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
PriporoCam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
i Cene nizke. ■ s>
c
(8
e
L
s
ji
0)
tD m O
o
o
Najboljši kosmetiški predmeti so:
A A A
dfl m"° p° *>o h
ttmigttm cream po I K
za olep&anje polti in telesa.
dfl ustna voda zobni prašek
po I K, za gojitev zob in nst.
jI o lasna voda lasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Aula", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardotschlager, kemik
v  sLj II ll S j h ni*
Nadomestke za „Aido* zavračajte.
Sv.Seunig |
trgovec z usnjem na drobno in debelo 46
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
doseči aj najboljše, prosto bencin«, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nlž|IH cenah:
1 Ufr. *0  It. veo a 90 »t. pri
nakupa večje množine se ceneje.
Jfovo! Patentirano fCoval
nepremoCljivo mazilo
ta poćrnenje  ru javiti čevljev, usnja itd.
Preselitev.
Praktični zdravnik
f dr. pL Foedransperg
ordinl r*«
321«-1
v Ljubljani J   na Sv. Jakoba trgu št. 2.
(v Virantovi hi*i)
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod Iz TrozinLegrsL reda.
Velj h ven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju#. kol PROGA. NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m pojoči ouot. vlak v Trbiž, Be'jak, Celovec, Franzensfeste, Ino m ost, Mou&kovo. Ljubno cei S lithal v Aotiee S lnograd, čei Klei -Reifling v  Steyrt v Line, na Dnnaj v a Amstetten.  — Ob 7. ari f> na zjutraj osobni vlak v Trbiž   Pontabel, Beljak, Celovec, F anz^osfeste Ljabno. Dunaj, čc% Selrtn ▼ S..lnograd, Inomost,   6es Klein-Reifling v Stejr, Line, Badejevice, Pisen, Manj ne vare, HV>, Francove vare Prago, Lipsko. Cex Amstetten na Dunaj. — Ob 11. a<i 54 m dopoldne oMobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljaboo, Selztbal   Solnograd, Lend - Gastem, Zeli am See. Inomost, Bregenc   Čarih,   Ženeva, Pariz cez Austetteo na Dunaj. — Ob 3. ari 56 ud popoldn* osobni vi k  v Trbiž, Žaaoho«-, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo-akovo, Linbno.  cez Klen Reifling v Steyr Line, Badejevice, Pisen, Marijine vare, Heb. Francove vare, Karlove v re. Prago, direktni voz I. in II  razr. , Lipsko. na Dunaj čez Amstetren.   —  Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovu (Trst-Monakovo  direktni  voz  I. in Ll razreda). —  PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Os»ebni   laki. Ob 7. ari 17  m zjatraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 6 m pop  istotako. — Ob 7.flari 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari m zjatraj  osobni  vlak z Dunaja Cez Au>stetten, Monakovo Inomust. Franzensfeste, Solnogra Line, Steyr. Iscbl, Auss.ee, Ljubno, Celovec, Beljrk  (Monakovo-Trst direktni voz 1. in H. rtz ) Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja lez Amstetten, L psko. Prago (direktni voz I. in II. razred*), Franc-ive vare, Karlove var Heb, Marijine vare, Plzen, Badejevice, Solnograd,  Line, Steyr,  Pariz, Ženevo, Curib, Bregenc, Inomost,  Zeli  ob jezeru,  Leod-Gastein   Ljubno,  Celovec,  Šmobor,  Pontabel.  — Ob 4. on 44 m popoldne osebni v'ak   z  Dunaja,  Ljnbna,  Selztbala,   Beljaka, Celovca,  Monakovoga, In mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer o*obni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada Cez Klein-Reifling, iz Stejra, Linca, Badejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega.  —  PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki:  Ob 8. oh 44 m zjutraj iz Novega mesta jd Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m. zveCer  istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž   kol.  V KAMNIK.   Mešani vlaki:  Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob  2. uri  5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m pon samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol.  IZ KAM NIKA. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zutraj, ob 10. ari 59 m dopoldne, ob 6 ari 10 m zve er Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le okt bra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim čaaom v Ljubljani.
I       Na najvišji ukaz Njegovega ^jfr c. in kr. apostol Veličanstva,
XXXVI. c. kr. držav, loterija
za ciulne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
C- i
Ta denarna loterija
etlifia v Avstriji p«*»lavii© 1I01 oijena
= ima 18 435 dobitkov v gotovini SSSSSS v skupnem zneska 512 980 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron v gotovini.
Žrebanje je nepreklicno dne 15. decembra 1904. Ena srečka velja 4 krone.
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poStnih, brzojavnih in Železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
3220—1 Oddelek za državno loterijo.
l
27
gostilna 0 v Št. Vidu nad Ljubljano se točijo pristna vina ter vedno sveže Gossko pivo.
Gorka in mrzla jedila na izbero.
m Gostilna je na-J, novo prevzeta.
Pozor izletniki!
w
praktični zdravnik, specijalist za kožne in spolne ========= bolezni =======
začne ordinirati
8. novembra in sicer od 10. do 12. dopold. in od 5. do 6. popold.
3151-3
v Prešernovih ulicah, Mestna hranilnica, II. nadst.
Po visoki kralj „ deže^n* vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
Apatovačka kiselica
naravna alkallško-muriatiško-litijska slatina, bogata ogljikove kisline
izvrstna kristalno čista namizna voda.
Gjasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej slatini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju in revml, pri želodčnem, pljučnem, vratnem in vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obistnih in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici In mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno in nenaakriljivo sredstvo pri spolnih in mnogih drugih ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludvvig, c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. Bošnjaković
Odlikovana na množili strokovnih razstavah s 15 zlatimi svetinjami.
Jlpraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 457-76
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah, restavracijah in gostilnah.
Zastopnik za Kranjsko:'C. JIFAARDI v Ljubljani.
Franc Dolenc
v Ljubljani, Marijin trg št. I.
zraven fra,:ričls3l3:a,aas3se cerkve.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da zaradi preselitve svoje trgovine 2914—5
v lastno hišo Stari trg št. I. „pod trančo",
se razprodaja vse
v zalogi nahajajoče manufakturno blago, obstoječe iz suknenega, modnega, perilnega in platnenega blaga, kovtrov, ko-cov, preprog, tepihov in garnitur, belih in Jagerjevih srajc, ovratnikov, manšetov in kravat, zidanih, volnenih in zimskih robcev, po znatno znižanih cenah.
Ostanki vseh predmetov pod lastno ceno.
K obilnemu obisku se vdano priporočam
Franc Dolenc.
vir* «!•»
t  t  t t
«\Jf» Ml
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi^brizgalnicami
nove sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji
in sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
skladišče vseh gasilnih predmetov! brizgalnic, cevi, pasov, sekiric?, sesal* in gospodarskih strojev.
c**  c*. **•  ***  nM+ t
Potnik   Služba občinskega tajnika,
se išče za skupno potovanje z lastnim vozom proti malemu plačilu. 3187—2 Dopisi na J4Potnik" poste restante Postojna.
Iščem dva dobro izučena
krojaška potta.
Vstop takoj. Wigilio Turri
3196-2
Sv. Lucija ob Soči« Primorsko.
.1
Ženitna ponudba.
Mladenič, star 25 let, ki ima nekaj nahranjenega denarja, slovenskega in nemškega jezika zmožen in sedaj na Nemškem pri rudokopih, išče neveste v starosti od 20 do 25 let z nekoliko premoženjem ali pa tudi brez njega. 3120—3
Deklica, ki ima veselje do zakonskega stanu, naj pošlje ponudbe na upravništvo .Slovenskega Nar." pod „Rudar*.
ID
bi
li f
i ar
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Borovljah (Ferlaeli) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izviSuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 44
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—42
VOZOV.
Oton Zupančič a-us
TTTTlX
Cez plan.
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila krit'ka zelo radostno in jo ^cenila izredoo laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu-, pa tudi „Slovenecu ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju nase lirike nekaj res nenavadnega, tekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hotč, nehote*.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
-w Ii|nbl|ai
E
Kašelj!
Kogar nadleguje kaSelj, naj poskusi pre;zkušene, kašelj ublažu-joče in veleokusne 3117—2
Kaiserjeve
Prsne karamele
A7I H notarsko ove-
/lAJI ~*U«iih
I   ■ w  eeval Jam«! /h
jrotov uspeh pri It hm Iju,
lirlpavoMtl.   katar|u in
asasllzenju*
Le pravi z varstveno znamko BTri jelke-.
Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljub IJanl, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Le u steka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trn-koczvju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladović.
ki bi hkrati opravljal službo občinskega redarja, se odda s I. prosincem 1905 v občini Dol (1000 prebivalcev).
Dohodki: plača 960 K, prosta kurjava, prosto stanovanje (2 sobi, kuhinja, shramba, klet v novi občinski hiši), službena obleka ter zelenjadni vrt.
Zahteva se v prvi vrsti temeljito znanje slovenščine v govoru in pisavi, v drugi šele nemščine.
Pismene prošnje s kratkim opisom življenskih razmer in dosedanje uporabe je poslati do I. grudna 1904 županstvu na Dolu (Hrastnik), kjer se dobe na željo natančnejša pojasnila.
3169-3 Peklar, župan.
M
Zavarovalna banka nazivi jenje 1 Gothi
Novo pravilo od I. januarja 1904: Nezapadnost od pričetka zavarovanja naprej, neizpodbitnost in
svetovna polica po dveh letih.
Dividendo se na izbero porabi ali za znižanje premije ali brez nove zdravniške preiskave za zvišanje zavarovane vsote (letno zvišanje zavarovane vsote, celo s pravico do dividende).
Zastopnik v Ljubljani:
Židovske ulice štev. 4.
170-11
r
se dobivajo najf. modeli iz pristne kožuhovine.
. K133
Bargia, kid. .     . . K
Tiris Sirssliki.......
Bordeaux, rase kanin. . . Nancv el. Kanin ....
Z velespoštovanjem
3148 - 3
90 Belgrad . . dO Trivole, bi \i\m 130 Caroline
, perz. . le, b
n -
Oroslav Bernatović.
Razpis.
Radi oddaje zgradbe popravila in prizidanja dvorazredne ljudske šole na Vačah razpiše se ofertna obravnava na dan 94* novembra ob f O. uri dopoldne pri krajnom šolskem svetu na Vačah.
Pismenim, z 1 krono kolekovanim ponudbam naj se priloži "> varščine troškovnega dela ali pa vseh del, na katere se ponudba glasi, in ponudilo naj bo zapisano s številkami in besedami, kakor tudi naj isti obsegajo izrecno opombo, da so dotičnemu oferentu vsi pogoji, troškovnik in načrti dobro znani, in da se istim brezpogojno podvrže.
Dela so preračunjena:
1* Zidarsko delo........K 5327-32
2. Tesarsko in streharsko delo. . 3G70-20
3. Mizarsko delo....... 897-—
4. Ključavničarsko dele..... 734* —
5. Železje (Construktionseisen)  . .      460*—
6. Kleparsko delo....... 319 33
7. Pleskarsko delo....... 166-21
8. Steklarsko delo....... 150*65
9. Slikarsko delo........ 49*18
10. Pečarsko delo ....... 710*—
11. Šolska oprava........ 815 90
skupaj . .   13300-— Take ponudbe se bodo sprejemale pri podpisanem krajnem šolskem
svetu do 10 ure dopoldne navedenega dneva.
Navedena dela stavbnega alaborata in stavbne pogoje si vsakdo lahko
ogleda pri krajnem Šolskem svetu na Vačah.
Krajni šolski svet na Vačah
31B3-2 dne 20. oktobra 1904.
V odpomoč pomankanju krme! i
Stroji za pripravljanje krmo.
Rezalni stroji za rezanico  s patentovanim
vrtilnim krožnim  mazilnikom z lahkim tekom, prihrani se 40% moči
Rezalniki za repo in krompir. Mlini za drobljenje in mečkanje. Farilniki za živinsko klajo. Prenosni štedilniki za kotle z emajiiranimi
ali neemajliranlml vložnimi kotli stoječi ali prevozni, za kuhanje in parenje živinske klaje, krompirja, za mnoge poljedelske in gospodarske namene itd dalje
koruzni robkalnlki.
Čistilnice za žito, trljerjl za sortiranje, stiskalnice za seno in slamo, mlatilnlce, vitli (geplji), jekleni plugi, valjarji, brane.
Najboljši sejalni stroji     t (« It 11 O E, t     (Schubrad • Svstem)
se jako lahko ravnajo, ni treba menjati koles, za vsako vrsto semenja, za brego-2472 - 6 vita in ravna tla.
Samodelujoče patentovane prenosne ali vozne škropilnice za uničevanje grint, sadnih in hnielj-skih škodljivcev, za zatiranje peronospore itd.
Izdelujejo in dobavljajo jih v najnovejši odlikovani konstrukciji
PH. MAYFARTH & CO.
tovarne za poljedelske stroje, železolivarne in parne fužine
DUNAJ II/1, Taborstrasse 71.
Ilustrovani katalogi gratis in franko. Zastopniki In prekupcl se Iščejo
Varstvena znamka. Ustanovljeno 1718.
2475—10
Marijaceljske želodčne kapljice
edino prave iz U. ^iehopfove lekarne „Zur t^iiaclen-»»««<<r ■ v Marijinem Olju (Mariazell) v stekleniCicah po
SO in 90 vin.
Pristne le v stekleniCicah, zavitih v zelenobelo pasaste Skat-ljice z varstveno znamko Marije pomočnice v Marijinem Celju.
Dobiva se v Ljubljani pri gosp. Gabrleln   Plceoliia, dvornem lekarnarju in v vseh drugih lekarnah. Ce ne pa bo naj naroče naravnost.
Odlikovan z diplomo in zlato kolajno
na III. dunajski modni razstavi 1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj. Visokosti presvetle gospe nadvoj- \ vodine Marije Josipine.
—
f. wmm m it
V Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 3,
se priporoča v izgotavljanje moških oblek kakor tndi vseh avstrijskih uniform po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo in zmerne cene Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
to
^ m
m
©|©|©|©|©l©l©
®
©
tj* Mehanik
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  stroji po najnižji ceni.
Blelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje  prav dobro In eeno.
idil. gid. 4*SO.
A. KUNST
Ljubljana
Židovslre VLlic©
Vtsiika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo bo točno tii po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
fVffffft*M*▼ti»»»
D£ L GEIGER
W se je preselil
v Prešernove ulice štev. 3, II. nadstr.
(nova mestna hranilnica). 317
Ordinira od 8. do 9. dopoldne in od 2, do 3. popoldne.
3170 2
©
©
■
©|©|©l©l©l©l®
©
©l©|©|©|©|©
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichava hiša)
priporoča svojo bogat 3 zaiogo
&fedilalh ognjišč
najpriprostejsih kakor tudi najfinejših,
z 2oltL medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicaiai ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSć.
n m m
H »
n * 9 % % % n * n n 9 n
2
M
sl "boljšo oTo-cite^
iz chevreax-usnja, boxcalf-usnjat teletine itd. je priznano najbolj««
LOBIN
ki brez truda povzroča   II 2448—10
prekrasen blesk!
Konservira in ohranja usnje mehko. Preprosto  ravnanje! Wš
Dobiva se skoro v vseh trgovinah.
FRITZ SCHULTZ jun., Akt-Ges., Eger i. B., Leipzig.
soboto 5. novembra.
C
o E
> o
Usojam si vljudno naznaniti
da otvorim
nanovo urejeno
2 vedno 3195-1
najnovejšim blagom
za
dame in gospode
ter se priporočam cenjenemu občinstvu za mnogo-brojen obisk z velespoštovanjem
R. Jesenko.
A.KRACZMER&
Ljubljana Sv. Petra cesia 6.
pripcroča
pOpOlllO
zalogo
* kratkih klaviTjev, mlgnonov in pianin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stingl, c. kr. dvorna zalaga-telja na Dunaju. Kiavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše.
za moške obleke
po najugodnejši cm
priporoča
-o^0 - *e
.Mi
Ljubljana I  Špitalske ulice štev. 5
46
€. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten arortland« eiiianrmt ▼ vedno
jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede* tlak ovne in odporne trdote dale« n»dlt rlljujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih a r a d o v in najaiovitejfiih t v r d k bo na razpolago.
Centralni urad: 3013-4 UuiaaJ, I., JBrluxim? i&iisti^sse 3.
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in gelckš^*«^ v veliki izberi 33 d)blJ0
le pri zastopniku Nemške dela družbe
za gramofone
RUDOLFU WEBER
uirnrjii
Ljubljana
(Hribarjeva palača nasproti kavarne ,,Evropa")-
Prodajam
na .. i.....
obroke
.. Zamenjavam ......ttaTe
1718-^9
^lajeiearna in l^auarna
3108 4
v Ljubljani na I^cngrc5ncm trga —
priporoča:
vsak dan hache, ob nedeljah najfinejše delikatne klobasice, dalje pince, vsesv. štruce, fave di morti, najfinejše čajno pecivo in veliko izbero najfinejšega peciva, bonbonov, najfinejših pristnih desertnih vin in najfinejših pristnih likerjev.
Tukajšnja in zunanja naročila točno.
PerSChetu, Prd škofijo 21
o n
>
'cc
tam se kupijo dražestni
haržuni in svilnato blago za blnze.
m
m%%m m
O O
o
3 CD
£adn)e novosti!
33
najboljša in najcenejša tvrd&a
za naročeianje ozir. nakupovanja
Oljnatih barv, OMnat'hba v v tubah
dr. SehflnfeMa.
FirnO70 prirejenega iz lanenega
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeoo trpežnega.
G!noja     alabajtrs\t'ga m 'P^d' Stukiturnega.
Karboiineja, najboljšega Fasadnih barv «a apno Barv, suhih,
Ki6Ja za mizarje in sobno slikar,o.
Vzorcev za slikarje,
najno»cjSih. 2422 i;i
Največja zaloga,
C^r\r.\Aa\j  sa pleskarje, sobne W[Ji^CV   slikarje, zidarje in mizarje.
I  alfnv    pristnih angle5kib, za !—c3r\UV> vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po Vsi 7«« in 1 kg.
Jantarjeve glazure
— a   rvAHfii    Edino  trpežno in *Ca  (JUUC,   najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega  in barvastega za pode; najcenejše m najboljše.
D oru Hrt I a pripravnega za vsa-ndjJiUUiClj ko vrst ne previafce
Rninnliriaza barvanje narav-Di UMUtil Id nega lesa i pohištva.
> ADOLF HAUPTMANN a
I.kranjska tovarna oljnatih barv. fir- LJUBLJANA, n
nežev, lakov in Steklarskega kleja.   i.i.».»u«.«.
POPOFF
najboljši ČSJ sveta.
1\ a prodaj   !<• v   originalnih  runUiti *rt>«»Jh,
2935-3
£a čevlje najboljše čistilo na svetu!
ki daje čevljem temno-
ra»nnloni1t.vo^il0 za oevlje crn blesk in ohranjuje m tPsilll I."av^HaiM U8nje stanovitno.
FAMMAlANflt.loŠČilna mast za svetle čevlje, ki se po njej H   vi livBvIRtl I^mh^mmm lepo svetijo i usnje konservira
ičriiit loMČllnift ni*»t) nala&č" za Foi«ffl^l#^llfl,l"« Nignn kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-, ■  wl Hw'iwlB,M a^HiHHi sagrin-usnje inBox-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-barva. obleka se ne maže, Čevlji se pa fino, Crno bleščijo.
18-45
oblva se*
Štefan Fernolendt *
c. kr. pri v. tovarna (ustanovljena 1832)
C. kr. dvor. dobavitelj. Dunaj, I. Schulerstrassa 21. Na razstavah: v Pariza „Zlata svetinja11, v Londonu „Grand Prix".
Hamburg-= Amerika
iz Ljubljane
v New-York
samo gici. 60
z dobro,   proito hrano.
Odhod iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu. 26\>3 - 9
Izvrstna  sigurna  vožnja z brzoparniki
samo a tlui samo
Pojasnila se dajo poveckrat brezplačno.
'astopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven Sransre
!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   Pošiljam torej vsakomur aledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleSko klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih srecrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ „      Jedilnih žlic;
12 komadov „ m m      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za juho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria časic za podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 10-21 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica, za sladkor.
42  komadov sknnaj  samo  grl«*. «5*C»0.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta in se rat ne temelji na ntkak^ni slepari|i zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj m kdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kramo garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
isnitovanjsko in priložnostno darilo
kakor tudi za v* alt o bolj ne gospodarstvo. — Dobiva se edino le v
A. UIHSt'HBEH6-a
eksportni  hiši  američanskega  patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali Če se znesek naprej vpošlje.
t i m ti t nI prašek za njo stane tO kr. *y
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
fako zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton BartUBch, c. inkr. stotnik v 27. peSp. Tomaž Sežane, dekan v Mariboru.
Ker Je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi pošljete še jedno. — St. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo BChm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Zdravje je največje bogastvo! ==
1 Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkojejo nedoseglj'vo in spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospe-šuje.o in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hrlpavoati in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najbolje sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega mamkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: JHestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 24V7 10
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št 36, poleg cerkve sv. Marka,
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1 ducat (t* stekleni«) i KI 1 ducate (48 steklenic) IlOOk. 9 ducata (S* nj« kleni«) h i4.|.» ducatov (OO steklenic) 19*— 14. 3 ducata (»O steklenic) 11 K. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Ktsur kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župrik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak iti.
Ustanovljena l. 1360.      Mestna lekarna, Zabreb,
---------.    Markov trg št. 36( poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje jc največje bogastvo!
Največja zaioga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadna do najfinejše
žime.
H. Pakič
v Ljubljani.
Itzuila naročnike« M polilja t po vzet j en,
-cac&o- |
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
p,
voznih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
j   -=3®c=- -0®c=- I
prašno izbero
i\onfci\cijc
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. <3U p r I p o r o r a
Anton Sektor
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 7.
Solidno blago. \ Nizke cene.
xxxxx>c
1
Veliko zalogo
rokavicza ^we
■ w"*** w gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd, itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
mmt
m
O J€ C
■m O
<Q N
mZ M o^uaoit pod
UBA|
c^ojođuđ 46
=1 !J»q*! PMieA A |= u| u,euo6ej m§[9Aou[eu a
lil 0jpiii[p
Specialna obrt za gfradbe iz betona,
'   ■ , , prod   ognjem, zvokom,
želez, betona m monirske gradbe ssrasr^s:
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI & SCHDPPLER o o
INŽENIR IN MESTNI STAVBINSKI MOJSTER. C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenee in cenilec.
Daljo stopnico, rotor-varje, mostovo, vodno in kanalizacijsko napravo, 235—42 čistilno noprovo za kop-nlco, utrjovonjo kleti proti talni vodi, prosto stojočo masivno stene, comontna dola vsako ■    vrsto. :.'
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
LJUBLJANA
31 IS!
ČOKOLADE
ČAJNO PECIVO
BONBONI
DESERTE
KAKAO
KEKS
KAVINE
PRIMESI
,CH0C0LAT L0B0SITZ"
2817 3
Št. 34 109
Razglas nabornikom.
^049 - 3
Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora 1. 1905 nastopno razglaša:
1. Vsem v Ljubljani stanujoČim leta 1882., 1883. in 1884. rojenim mla deničem, neglede na njih rojstni in pristojni kraj,
se je tekom meseca novembra 1904
pri tukajšnjem nradn k zabeležbi zglasiti.
2. Mladeničem, ki nimajo domoviustva v Ljubljani, je prinesti 8 seboj dokazila o starosti in pristojnosti.
3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali drugi pooblaščenci.
4. Onim, ki si hočejo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januarja ali februarja 1905 pri podpisanem mestnem magistrata, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji.
5. Onim, ki Žele da se jim dovoli nabor izven pristojnega okraja, je o priliki zglasitre vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti.
6. Sinovom vojaških oseb, služeČih v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni opravi (vojni mornarici) in so v nabornih letih, se je ravnotako zglasiti.
7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z izgovorom, da ni vedel za poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon.
Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10 do 20O kron ali pa s primernim zaporom.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 7. oktobra 1904.
r
samo
Zopet znižane cene!!
Iz Ljubljane v New-York
Prosta hrana že v Bremenu.
BO glfl.
Brzoparniki:
Kaiser lilktli II. Kronprinz Wilhelm Kaiser WilMm der
Grosse
(največji in najhitrejši parni ki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodmh cen pri meni W amo povišajo cene ameriških železnic] L'121 ll
mu
Ljubljana
ll T
[I U fjfl j Kolodvorske ulice 35 nasproti stari „Tišlerjevl" gostilni
31
Naznanilo.
Naznanjam, da sem svojo znano trgovino povečal in da bom prodajal na dosedanjem prostora vsakovrstno
domače in inozemsko usnje
ter drage v to stroko spadajoče potrebščine, kakor čevljarsko orodje, mazila In črnila za boljša obuvala po najnižjih cenah na drobno in debelo.
Vsem  svojim cenjenim odjemalcem,   kakor tudi  ostale mn p. n. občinstvu se priporočam za nadaljuo naklonjenost.
IVAN MARCHOTTI
trcovc« z u m nje tu
2923-9
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 30.
6)
Snton Sebuster «j
Ljubljana x »pitale tilice st. £ x Ljubljana
2815 6
priporoča
noi>o$ti if l^onfcl^eiji
za dame in deklice; bluze in desKe obleke* medne blage za dame in ge^pede.
Vsakovrstni lodni in krasni barhenti.
J^a^lične garniture, flanelaste odeje in jerpe.
Solidno blago!
Ozorce pošljemo na zahtevanje poštnine prosto.
-
— ]fizke cene!
000
S"
0)
Tint. uati: Slflro.
Liniment. Caps ci comp.
nadomestilo za 3018—4
Pain-Expeller
priznano Izborno, bolečin« tolažeča mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupa tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatijicah m našo varstveno znamko „sidro11 iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
n K leti te rje v it lekarna pri p^-. Zlatem levu v Praai. V
v Pragi,
I., Eliičiua c. b. Razpošiljanje vsak dan.
to
O  O O
X Ohranitev zdravega"^
* ŽELODCA*
tiči uajvec ▼ ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega «*-prtja. Preiikušeuo, iz Ubranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek xbu-jajoče in prebavljenje pospešujnče in lahko odvajajoče domaće adravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehla-jeuja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. JUme baUatn  **  ielodee iz lekarne B.
F K Al i N K K J A v PRAGI.
n varilo! mm
\     Vsi deli embalaže
imajo postavno depo no van o varstveno znamko.
Cilavna zalogu
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
o. in kr. dvornega dobavitelja
pri  ernfm orlu"
Praga, Mala Strana, ogel Herodove ulice 203. Po poeti raipostlla ae vsak dan.
Proti vposiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1/50 mala ste* klenica na vse postaje avstro-ogerske I monarhije poštnine prosto.
IZaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Plccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b      detschlager, J. Mayr. 2678-4
Slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam,  da sem odprl svojo
novo pivnico
na Sv. Petra nasipu štev. 37, poleg jubilejnega
mostu.
Točim v prvi vrsti hrvatska naravna vina iz zadruge samoborskih vinogradnikov. Dalje točim fini dolenjski cviček, štajerski rizling in druga vina iz sodov ali steklenic. Vino prodajam tudi na debelo v vsaki množini in se po isti cena zniža.
Salonsko marčno pnntigamgko pivo, vrček samo 20 vinarjev.
Kuhinja fina in cena, ob vsakem času. Krasni prostori
in točna postrežba. 3152 3
Za blagohoten prijazen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
Alojzij Rasberger,
MOOOOOOOOOtt
restavrater in lastni k pivnice.
K. Košak
2839-11
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine,
briljantov in diamantov
ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po najxii±jili cenah.
iT
0
l{S0Jam se vljudno naznaniti, da se preselim s svojo
knjigarno in trgovino 3 musi/calijami, umetninami, papirjem, pisalnimi potrebščinami itd.
/j svojega dosedanjega lokala na Dvorskem trgu
v novo poslopje JY[estne hranilnice v Prešernovih ulicah 3.
Jalova prodajalnica je naj elegantne je urejena po načrtih arhitekta gosp. drja. Jrfaksa žabianija.
2 velespoštovanjem
JL. Schwentner.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Dr. Ivan Tavčar.
3t07- 3
Laatnina in tiuk nNarodne tiskarne".