Tednik
; Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje
•-laž"-"s« ' ■■-■■' : ■■	_-■' . . -	■ 'V	'-, .•:■- ..	__
ŠT. 42	PTUJ, dne 22. oktobra 1965	Din 40	letnik XVIII.
•Tednik« tzhaj* ood tem «kra)4a- ]
oim imenom od 24 nov I9«l da-
lje na predlog Obiinstr-b odborov
SZDL Ptuj to Ormož - Udaja
zavod »Tednik« Ptuj - Odgovor-
ni urednfk: Anton Bauman —
Uredništvo in uprava Ptui Lac-
kova 8 — Tel ISfl - St tek ra-
kuna; NB Ptui fin4-l»-603-T? —
Tiska časopisno oodtetle »M a ri-
ba raki tisk« — Rokop aov ne vra-
čamo — Celoletna naročnina ta
luzemstvo 2000 ta Inozemstvo
3000 din
Z rebalansiranim proračunom
na zbore volilcev
Skupščina občine Ptuj želi seznaniti občane s predlogom o
spremembah proračuna občine Ptuj za leto 1965, obenem pa
zbrati predloge občanov za bodoče koristno gospodarjenje z
omejenimi sredstvi občinske sk upnosti. Zato so sklicani v občini
zbori volilcev. Nekaj jih je že bilo 17. oktobra, ostali pa bodo
v nedeljo, 24. oktobra, in sicer v Doleni, Cirkulanah, Podlehni-
ku, Grajeni, Rogoznici, Gorišnici, še prej pa v Kidričevem.
V zvezi z rebalansom prora-
čuna občine Ptuj za 1965. leto je
znano, da je občini Ptuj dovo-
ljena od 1. 8. 1965 dalje samo
5-odstotna stopnja prispevka iz
osebnega dohodka, kar pomeni
zmanjšanje planiranih dohodkov
občinskega proračuna za 206 mi-
lijonov dinarjev. Z ukinitvijo
pravice občine Ptuj do republi-
ških dopolnilnih sredstev od
1. 8. 1965 dalje so planirani pro-
računski dohodki zmanjšani za
okrog 80 milijonov dinarjev. Do-
polnilnih sredstev niso od tega
datuma več deležne občine Ptuj,
Postojna, Mozirje, Zagorje in
Vrhnika.
Občinskemu proračunu bodo za
letošnje leto na razpolago sledeči
dohodki, in sicer 1.454,000.000
din prispevka iz osebnega do-
hodka; 464,600.000 din davka;
57,200.000 din taks; 92,886.000
dinarjev prenesenih sredstev;
74,200.000 din dopolnilnih sred-
stev; 29,514.000 din dohodkov
organov in 500.000 din dohodka
po posebnih predpisih. Namesto
prvotno planiranih dohodkov
2.386,059.000 din bo imela po
rebalansu občina na razpolago
le 2.172,000.000 din dohodka.
Mnogo manj (206,100.000 din) bo
imela dohodka iz prispevka iz
osebnega dohodka in (49,500.000
din) manj dohodka po posebnih
predpisih. Več dohodka, kot je
planirala, bo imela (62,452.000
din) s prenesenimi sredstvi.
(53,600.000 din) davka; (6,914.000
din) več dohodkov organov in
(1,200.000 din) več taks. Dopol-
nilna sredstva republike se
zmanjšajo za 81,725.000 din.
Svet za finance se je znašel v
zagati, kako zagotoviti delo vseh
služb in dejavnosti v občini z
zmanjšanimi sredstvi in se je od-
ločil najbolj zmanjšati sredstva
za investicije in funkcionalne ter
materialne izdatke. Organom dr-
žavne uprave, pravosodju in
vsem zavodom bi se znižala po
rebalansu proračunska sredstva
povprečno za 3,4%, nedotaknje-
na pa bi ostala sredstva za zdrav-
stveno varstvo, socialno skrbst-
vo, dejavnost krajevnih skupno-
sti in za osnovno dejavnost šol-
stva.
Tako bi znašali po rebalansu
izdatki v proračunu po glavnih
namenih za dejavnost šol 990 mi-
lijonov 566.000 din; za delo dr-
žavnih organov 457,060.000 dinar-
jev; za socialno skrbstvo 157 mi-
lijonov dinarjev; za kulturo in
prosveto 157 milijonov dinarjev;
za gospodarske investicije 150 mi-
lijonov 700.000 din; za zdravst-
veno varstvo 87,100.000 dinarjev;
za rezervni sklad 74,495.000 di-
narjev; za dejavnost družbeno
političnih skupnosti 57.265.000 di-
narjev; za komunalno dejavnost
46,500.000 dinarjev; za gospodar-
ske posege 42,250.000 dinarjev;
za proračunske obveznosti iz
prejšnjih let 20,850.000 dinarjev;
za dejavnost krajevnih skupnosti
16,000.000 dinarjev; za gospodar-
ske investicije 8,700.000 dinarjev
in za nerazporejene dohodke
2,000.000 dinarjev.
Za 1965. leto je bilo planiranih
2.386,058.000 dinarjev izdatkov
za zgoraj navedena področja, po
rebalansu pa ostane na razpolago
le 2.172,000.000 dinarjev ob ome-
jitvah za področja, kot je že zgo-
raj navedeno.
Občinski svet z a finance ugo-
tavlja, da z razpoložljivimi ome-
jenimi sredstvi ne bo mogoče
uresničiti vseh ciljev in nalog, ki
so bile predvidene z občinskim
družbenim planom za 1965. leto.
To novo stanje sili vse samo-
upravne organe, da bodo usme-
rili vsa razpoložljiva sredstva na
tista področja, kjer bodo najbolj
koristila občinski skupnosti.
Na zborih volilcev, ki so bili
17. 10. 1965 v raznih predelih ob-
čine, so se volilci ugodno izrazili
o predlogu rebalansa in so dali
tudi nekaj svojih predlogov. Ta-
ko so na Polenšaku mnenja, da
potrebuje krajevna skupnost več
sredstev za ceste, ker morajo
gramoz privažati s polja. V Sto-
percah menijo, da je tam potreb-
nih več sredstev za komunalno
dejavnost, za ureditev pokopali-
šča in za zgraditev nekaj mostov
na območju skupnosti, ki so že
dotrajali. V Juršincih zahtevajo
ureditev ceste v Gaberniku, da
bodo lahko prišli na svoje njive
in travnike. Z regulacijo Pesnice
jim je pristop na te površine one-
mogočen. V Oblakih bi radi imeli
osemenjevalnico za živino.
Izmed mnogih ostalih proble-
mov, ki jih zasledimo v kmetij-
stvu, so slišali udeleženci zborov
več predlogov kmetovalcev v
zvezi z malo mehanizacijo.
Na Polenšaku menijo, da ni
prav, da so z nabavo male me-
hanizacije za kmetovalce težave,
ki jih ne bi smelo biti. Stanje z
delovno silo v našem kmetijstvu
je jasno in ni bojazni, da bi se
tisti, ki stroje res rabijo za svoja
dela, kapitalizirali, kot menijo
ponekod. Več 'tozadevnih mož-
nosti imajo ljudje, ki lahko pre-
kupčujejo s kmetijskimi pridel-
ki, ker imajo možnost nabave
osebnih, poltovornih in tovornih
avtomobilov. Zanje ni bojazni
kapitaliziranja? Po mnenju kme-
tovalcev so mali kmetijski stroji
že itak tako dragi, da bi se mo-
rala skupnost odreči carine in
prometnega davka zanje pri na-
kupu. Tega mnenja so tudi pri
Lovrencu na Dravskem polju in
drugod. V Trnovski vasi zahte-
vajo kmetovalci odpis prispevka
od kmetijstva na račun škode v
zvezi z regulacijo Pesnice. Od-
škodninski postopek se predolgo
zavleče, odpis prispevka pa bi
zanje pomenil takojšnjo pomoč.
Na Dravskem polju bodo neka-
tere krajevne potrebe sami ure-
dili. V Cirkovcih bodo s krajev-
nim samoprispevkom uredili po-
kopališče, kakor so to tudi že
drugod storili.
V zvezi z zbori volilcev je
škoda, da glede na čas trgatve
ni bilo več ljudi. Problemov je
ogromno in zanje tudi ni težko
izvedeti, vendar je najbolje, da
se zberejo ljudje na zboru in na
njem temeljito prerešetajo vse
probleme in možnosti za njihovo
rešitev. Zbori v Halozah so z ozi-
rom na trgatev določeni za 24. ok-
tober, ko bodo imeli ljudje več
časa in ni dvoma, da bodo dobro
obiskani in da bo na njih več
razprav, ki bodo tudi zahtevale
določene rešitve in najracional-
nejšo porabo za letošnje leto do-
ločenih sredstev.	V. J.
TE DNI
PO SVETU
ZAHODNA NEMČIJA TUDI PO ENEM MESECU OD
VOLITEV:
Brez nove vlade
Nekam dolgo traja sestavlja-
nje zahodnonemške vlade. Vod-
stvo	krščanskodemokratske
stranke, ki je dobila največ gla-
sov in tudi največ poslanskih
mest v bundestagu, je že pred
mesecem izročilo mandat za se-
stavo novega kabineta doseda-
njemu kanclerju Erhardu. V sre-
do ga je tudi bundestag potr-
di) za kanclerja, vendar tudi
sedaj ni mogel predstaviti čla-
nov bodoče vlade.
Cre namreč za zelo zamotan
položaj, za katerega sta značil-
na dva momenta:
#	osebni interesi določenih kro-
gov ali celo posameznikov in
#	te/a ve v razgovorih z dose-
danjimi zavezniki liberalci (svo-
bodno demokratsko stranko).
Vodja liberalcev Ericli Me>n-
de je bil doslej nodkanoler in
minister za nemška vprašanja
(ministrstvo, ki je obravnavalo
stike med obema Nemci jama
oziroma bodočo združitev in vse,
kar je povezano z njo). Nekda-
nji obrambni minister v Aden-
auerjevi vladi Strauss nasprotu-
je temu, da bi Menrle obdržal
oba resorja, ker bi se verjetno
sam rad dokopal nemških za-
dev. potem ko so propadla pri-
zadevanja. da bi dobil svoj nek-
danji re.sor oziroma zunanje
ministrstvo.
Men de povsem odklania
Straussa, saj je bil eden tistih,
ki so pomagali razkrinkati nje-
govo korupcijo in ga pozneje
»izgnati« iz vlade. Toda Strauss
ima 49 poslancev tako imeno-
vane bavarske krščansko soci-
alne unije. Pred kratkim je za-
grozil. da bo z ujirai nastopal
kot opozicija, torej proti krščan-
skodemokratski zvezi, če ne bo-
do poslušali njegovega predlo-
ga-
ludi liberalci imajo 49 po-
slancev. Ce bi Erhard povsem
sprejel Straussove zahteve, bi
izgubil prav toliko dosedanjih
»zaveznikov«.
V sami krščanskodemokratski
stranki se skupina Adenauer-
Strauss trudi, da bi spodjedla
Schroderja, ki se zavzema za
naslonitev na ZDA, obenem pa
liuli za liberalnejšo politiko do
Vzhoda. Adenaucr in Strauss
želita povezavo s Francijo in
združeno Evropo, ki bi bila ne-
kakšna tretja sila med ZDA in
SZ. Pri tem ne odstopata od
»trde roke do Vzhoda«.
Kako naj Erhard reši vsa ta
nesoglasja? Pravijo, da gre za
»bolezen v hiši«, ki jo bodo
ozdravili s potrpežljivim posve-
tovanjem, pogajanjem in priza-
devnostjo. Zato tudi še ni kon-
čan seznam bodočih vladnih mi-
nistrov. Predlog, naj bi v Za-
hodni Nemčiji sestavili vlado
»velike koalicije«, krščanskih
demokratov in socialnih demo-
kratov (zanje se zavzema pred-
sednik republike Liibke), več
kot verjetno ne bo obveljal, če-
tudi bi vanj privolilo socialno-
demokratsko vodstvo in del kr-
ščanskih demokratov. Proti nje-
mu je odločno liberalec Mende,
ker vidi v tem monopol dveh
velikih in konec »resnične opo-
ziei je«.
Kadrovske spremembe
v ObK ZKS Ptuj
Na seji Občinskega komiteja
ZKS Ptuj, ki je bila v petek, 15.
t. m.* so pod predsedstvom poli-
tičnega sekretarja Branka
BRACKA razpravljali tudi o ne-
katerih kadrovskih spremembah
v komiteju.
Glede na to, da je Jože Štebih
odšel na redni študij, je bil raz-
rešen dolžnosti člana občinskega
komiteja in sekretarja za družbe-
ne službe. Na njegovo mesto pa
je bila kooptirana v občinski ko-
mite Vida Lipovšek, višja medi-
cinska sestra iz Zdravstvenega
doma v Ptuju.
Do sprememb je prišlo tudi v
sekretariatu občinskega komite-
ja. Tako je bil izvoljen za profe-
sionalnega sekretarja za notra-
njo izgradnjo Zveze komunistov
Franc Tetičkovič, diplomant I.
stopnje Visoke šole za politične
vede; Anton Žagar pa je bil iz-
voljen za sekretarja področja
dejavnosti družbenih služb. Če-
prav je Anton Žagar redni štu-
dent višje ekonomsko-komer-
cialne šole v Mariboru, bo to
funkcijo opravljal poleg rednega
študija.
F.
Zakaj center za druž-
beno izobraževanje?
Te dni razpravljajo družbeno
politične organizacije v občini
zelo intenzivno o osnovanju cen-
tra za družbeno izobraževanje,
o programu in o kadrovanju v
ta center. O tem je razpravljal
tudi občinski komite ZKS Ptuj
na seji dne 15. oktobra 1965 o
programu centra za družbeno
izobraževanje pa so podrobneje
govorili na posvetu predavate-
ljev in predstavnikov družbe-
nih organizacij, ki je bil v to-
rek, 19. t. m.
Za sejo občinskega komiteja
je pripravil izčrpen uvodni re-
ferat. novoizvoljeni sekretar za
notranjo izgradnjo Zveze komu-
nistov, Franc Tetičkovič. Iz te-
ga referata povzemamo nekaj
osnovnih misli:
Tudi v izobraževanju
nove metode in oblike
Dosedanji obliki organizirane-
ga družbeno-političnega izobra-
ževanja v občini sta bili: Ve-
černa politična šola in Sindi-
kalna šola »Franca Kramber-
gcrja«. Ti šoli sta v času svoje-
ga 7-letnega obstoja mnogo pri-
spevali k splošnemu družbene-
mu izobraževanju v občini, saj
je v obeh šolah skupno absolvi-
ralo okrog 500 slušateljev. Ne-
dvomno je v tem obdobju bila
ta oblika izobraževanja najbolj-
ša. Toda dinamika družbenega
življenja je tako nagla in pe-
stra, da te oblike več ne zado-
stujejo. Srečujemo se s povsem
novimi kvalitetami, ki zahteva-
jo drugačen način reševanja,
druge metode pristopanja in tu-
di druge oblike usposabljanja
za reševanje vsakodnevnih na-
log in problemov.
Vse tisto, kar je bilo v dose-
danjih oblikah izobraževanja
pozitivno, je treba razvijati na-
prej in prenesti v nove oblike,
ki bodo odgovarjale današnjim
potrebam in interesom.
Dosedanji večerna politična
in sindikalna šola sta bili bolj
kadrovski, ena je usposabljala
slušatelje predvsem za delo v
Zvezi komunistov, druga pa za
delo v sindikalnih organizaci-
jah. Danes, ko vse bolj uveljav-
ljamo načelo rotacije in obnav-
ljanja samoupravnih organov in
vodstev družbeno-političnih or-
ganizacij. taka kadrovska šola
več ne ustreza. Gre predvsem
za to. da omogočimo čim širše-
mu krogu delovnih ljudi prido-
bivanje potrebnega znanja za
uspešno reševanje vsakodnevnih
d ružbeno-političnih. gospodar-
skih in ostalih perečih proble-
mov v delovnih organizacijah
in v družbenih skupnostih. Za-
to je potrebno vključiti čim več
proizvajalcev — samou pravi jal-
cev v sistem družbeno-politič-
nega izobraževanja.
Eno izmed konkretnih stališč
je tudi, da neposredno odloča-
nje o družbenih zadevah — bi-
stveno povečuje potrebo delov-
nega človeka po znanju. Tako
gospodarski napredek kot po-
glabljanje socialističnih odno-
sov terjata višjo raven znanja.
Zaradi tega je nujno uvesti tako
obliko družbenega izobraževa-
nja, ki bo šla v korak z razvo-
jem in življenjem.
Center za družbeno
izobraževanje
O teh vprašanjih so že pred
sejo komiteja razpravljali pred-
stavniki družbeno-političnih or-
ganizacij v občini in se zedini-
li za enoten koncept družbeno-
političnega izobraževanja v ob-
čini, v okviru institucije, ki bi
se naj imenovala Center za
družbeno izobraževanje. S tem
predlogom so se člani občinske-
ga komiteja v celoti strinjali.
Ta center bo deloval v okviru
Delavske univerze, ki bo skrbe-
la za pedagoško, metodološko
in organizacijsko stran izobra-
ževalnega dela.
V Center za družbeno izobra-
ževanje bodo kadrovale svoje
člane vse družbeno-politične or-
ganizacije, ki bodo tudi skrbele
za izvajanje programa, s ciljem
— doseči čim večjo množičnost
usposabljanja proizvajalcev —
upravljaicev.
Okvirni program izobraževa-
nja so prejele vse zainteresira-
ne družbeno-politične organiza-
cije in predavatelji — s pred-
logom, da dajo nanj svoje pri-
pombe in navedejo konkretne
probleme komune, ki naj bi bili
izhodišče za razprave v Centru
za družbeno izobraževanje. Pre-
davatelji pa naj metodološko
pripravijo podajanje snovi ta-
ko, da bodo slušatelji imeli ved-
no več možnosti sodelovanja.
Iti bo treba v smeri čim širšega
razpravljanja, izkristalizira se
naj bistvo, problem — izhaja-
joč iz prakse, pa obogaten in
pojasnjen s potrebnim s«k>šnim
znanjem. Izogibati se jrMroba
klasičnega podaianja snovi, s
historijskim izhodiščem.
S takim programom in vsebi-
no podajanja snovi želimo uspo-
sabljati ustvarjalnega, razmiš-
Ijujočega človeka, ki bo tudi
svobodno izražal svoja mnenja
in stališča. To je pa odvisno tu-
di od o«ebne razgledanosti posa-
meznika. nieeove družbene osve-
ščenosti, okolja, v katerem živi,
razpoložljivega časa in drugih
okolnosti.
O samem programu izobraže-
vanja so podrobneje govorili na
posvetovanju predstavnikov De-
lavske univerze, družbeno-poli-
tičnih organizacij in predavate-
ljev. ^prejeli so program z ne-
katerimi dopolnitvami, preda-
vatelji pa so si razdelili posa-
mezne teme. Enotni so si bili tu-
di v tem, da bi naj program ob-
segal okrog 80 šolskih ur preda-
vanj, ki bi jih poslušali vsi slu-
šatelji; podrobnejša vprašanja s
posameznih področij družbene
dejavnosti pa bi obravnavali po-
sebej z zainteresiranimi skupi-
nami slušateljev. Sprejeli so tu-
di sklep, da se javno razpiše
program Centra za družbeno
izobraževanje, da se tako, po-
leg kadrovanja, omogoči tudi
čim širšemu krog zainteresira-
nih občanov vpis v to obliko iz-
obraževanja.
F. Fideršek
Ostali dogodki
Četudi je minilo od dne, ko -je
polkovnik Untung skušal strmo-
glaviti indonezijsko vlado, že
precej časa, se svetovna javnost
še vedno nenavadno močno za-
nima za dogajanja v tej veliki
otoški deželi. Kakor kaže, je
predsednik Sukamo spet vzel
vajeti v svoje roke.
Sedajj je očitno, da je imel
državni udar levičarsko »nara-
vo«. Zato je skušala desnica, po-
sebno skrajni muslimanski kro-
gi, ta trenutek izkoristiti za ob-
račun z levičarskim gibanjem.
Demonstracije in tudi napadi na
sedeže K P Indonezije zgovorno
govore o tem. Prav zaradi takih
izbruhov so se tudi indonezijsko-
kitajski odnosi močno zaostrili,
tako da je morala pekinška vla-
da v posebni noti opozoriti in-
donezijsko na dogodke in na
morebitne neugodne posledice.
SREDNJA POT
Po vesteh iz Džakarte so za-
časno prepovedali K P v Dža-
karti. Na drugi strani predsed-
nik Sukamo zahteva, naj voj-
ska pomaga, da ne bi prišlo do
obračunavanja osebne narave s
člani partije. KP Indonezije je
namreč najbolje organizirana
stranka, ki ima skupaj z mla-
dinsko organizacijo okrog 10 ti-
soč članov. Sedanja prepoved
strankinega delovanja bo brž-
kone trajala samo nekaj časa.
Po najnovejših vesteh so ujeli
predsednika K P Aidiia, ki se je
v prevratnih dneh mudil na Ki-
tajskem.
COMBEJU JE SPODLETELO
Predsednik dosedanje proza-
hodnjaške kongovske vlade
Combe je »zmrznil« v skupščini.
Tako je novo vlado po nedavnih
skupščinskih volitvah sestavil
Kimba iz opozicijskih vrst. Od-
kar je znano, da se tudi pred-
sednik republike Kasavubu ne
strinja z nekdanjim katanškim
odpadnikom, je bilo več ali manj
jasno, da so Combejevemu re-
žimu šteti dnevi.
Seveda bi bilo napak priča-
kovati. da se bo kongovska poli-
tika bistveno spremenila. Proza-
hodn jaška politika, ki dopušča
tujim delniškim družbam popoln
razmah in tudi vmešavanje v
kongovske notranje zadeve,
ostane še naprej Po vsej verjet-
nosti bo nova vlada tudi nada-
ljevala boj proti uporniškim
enotam. Vendar bodo nekdanji
(Nadaljevanje na l. strani)
Izvršni odbor ObO SZDL o izvajanju
' gospodarske reforme
Razpravljal je tudi o pripra-
vah na občinsko konferenco
SZDL in na VI. kongres SZDL
Slovenije.
V četrtek. 14. t. m., je izvršni
odbor občinskega odbora SZDL
Ptuj obravnaval nekatere druž-
beno-politične probleme v zvezi
z izvajanjem gospodarske refor-
me v ptujski občini. Pozitivno
je ocenil vsa dosedanja priza-
devanja kolektivov, samouprav-
nih organov in subjektivnih sil
v urejanju mnogih reformnih
vprašanj v delovnih organiza-
cijah. Čeprav je bilo doslej ve-
liko splošnih in poglobljenih
razprav o novih pogojih gospo-
darjenja. bo potrebno tudi v bo-
doče z enako intenzivnostjo in
aktivnostjo pojasnjevati nove
ukrepe. Se vedno je marsikje,
predvsem zaradi nezadostne in-
formiranosti, precej nerazume-
vanja bistva in cilja gospodar-
ske reforme. Povsem zmotno je
mnenje, da je reforma kampanj-
ska akcija, ne pa dolgoročna
ekonomska politika.
Izvršni odbor je nadalje raz-
pravljal o politiki delitve do-
hodka, osebnih dohodkov iu za-
poslovanja delovne sile, o vlogi
in delu samoupravnih oganov in
subjektivnih sil v izvajanju re-
forme, strokovnem izobraževa-
nju kadra, štipendijski politiki,
rebalansu občinskega proračuna
itd. V politiki osebnih dohodkov
je potrebno predvsem upošteva-
ti proizvodne rezultate m de-
lež posameznika kot tudi kolek-
tiva v družbenem proizvodu. V
tem smislu je potrebno korigi-
rati pravilnike o delitvi osebne-
ga dohodka, izdelati in osvojiti
preciznejša merila za nagraje-
vanja slehernega delovnega me-
sta. vključno tudi za vodilna
strokovna mesta in upravno
službo v delovnih organizacijah.
Delovne organizacije se morajo
bolj usmeriti k studioznemu re-
ševanju problemov po samo-
upravni poti. Tudi iskanje no-
tranjih rezerv naj sloni na
ustreznih analizah, katerih nosi-
lec naj bo strokovni kader. Zla-
sti je potrebno tudi na področ-
ju družbenih služb pristopiti k
iskanju racionalnejših in cenej-
ših rešitev poslovanja. Na tem
področju, zlasti v šolstvu, je za-
enkrat. najmanj storjenega v
tem smislu.
V času priprav na občinsko
konferenco SZDL, ki bo v de-
cembru, bi se morale krajevne
organizacija SZDL čim bolj ak-
tivirati v politični dejavnosti.
Izvršni odbor meni. naj občin-
ska konferenca obravnava naj-
bolj aktualne in specifične druž-
beno-politične in gospodarske
probleme občine. Pri obravnavi
teh vprašanj bi naj izhajali iz
neposrednih izkušeni pri uve-
ljavljanju gospodarske reforme.
Izvršni odbor se je zedinil za
i naslednje okvirno gradivo za ob-
činsko konferenco SZDL:
analiza politične dejavnosti
SZDL od zadnje konference;
ocena delovanja samoupravnih
organov; problemi kmetijstva;
položaj in finansiranje družbe-
nih služb; informiranje obrana;
vloga in razvoj družbenih cen-
trov; ocena predkongresnih in
predkonferenčnih razprav na
terenu — poudarek na problem-
skih vprašanjih.
Izvršni odbor se je seznanil 7.
osnutkom tez za VI konirres
SZDL Slovenije, ki ga je pri-
pravil (.lavni odbor SZDL. Kon-
gres bo v marcu 1966. leze so
namenjene vsebinskim pripra-
vam za kongres in obravnavajo
naslednja področja družbene de-
javnosti; vloga SZDL v krepitvi
samoupravljanja: nekatera idej-
no-politična vprašanja našega
gospodarskega sistema: kmetij-
sk a proizvodnja v pogojih go-
spodarske reforme: o kulturni
politiki: delovne organizacije
družbenih služb: družbeni polo-
žaj in aktivnost mladine; ko-
muna in občan: urbanizaciia in
stanovanjsko gospodarstvo: od-
nosi med narodi.
RF
Stran 3 		»TEDNIK« — petek, 22. oktobra 1965	stran 2
TRŽNA IN SANITARNA INŠPEKCIJA
NA SKUPNIH PREGLEDIH
Sanitarna in tržna inšpekcija pri občinski skupščini Ptuj sta
obiskali od skupnih nad 200 obratov raznih podjetij, ki pridejo
v poštev za inšpekcijske preglede, več kot 100 obratov, predvsem
gcstilri in trgovin ter nekaj obrtnikov. Pri tem sta ugotovili, da
so v občini obrati, ki jih ni potrebno obiskovati, ker skrbijo za-
posleni v njih, pa tudi stranke, za red. So pa tudi obrati, ki jih
je potrebno, ne pa vedno, obiskovati, ker nimajo sredstev, da bi
karkoli žrtvovali za izboljšanje. In končno so še obrati, ki jih je
potrebno obiskovati glede na razne okoliščine, pa tudi zaradi
kontrole, če in kako so izpolnili obveznosti iz odločb po pregledih.
Ne gre samo za preglede, ki zahtevajo materialne žrtve, temveč
tudi za preglede zaradi higienskih pomanjkljivosti, ki jih je mo-
goče odpraviti, če to hočejo zaposleni in tudi stranke.
Ponekod sta bila istočasno na
pregledu sanitarni in tržni in-
špektor (41), v največ primerih
(UR) pa je bil sam sanitarni in-
špektor. Praksa s prvimi in sled-
njimi pregledi je pokazala, da so
skupni obiski in pregledi korist-
nejši. Njihov namen je pomagati
v naporih za red in ugled kolek-
tiva in obrata, sicer pa je potreb-
no z odločbo (29 primerov) zago-
toviti odpravo pomanjkljivosti,
ki so bile v škodo poslovanju
Do zapiranja obratov po pre-
gledih nikjer ni prišlo, pač pa do
denarnih vzgojnih kazni in do
nekaj prijav gospodarskemu so-
dišču v hujših primerih ter do iz-
ločitve jestvin in pijač (obležano
meso in pivo) v skupni vrednosti
okrog 500.000 din. Vsa skladišča,
kieti in shrambe niso primerne
za skladiščenje vsega blaga, zato
prihaja do okvar v škodo podje-
tja ali potrošnikov.
Na preglede v ptujski občini je
prišel tudi republiški sanitarni
inšpektor, ki si je ogledal nekaj
gostinskih lokalov v občini kot
n. pr. Bori, hote^»Petovio«, go-
stišča v Bukovcih in Muretincih
in drugod.
Redni pregledi higienskih raz-
mer v korist turizma so precej
dosledni, enako pa tudi leteči
pregledi v vsakem dnevnem času
in so potrdili, da je interna kon-
trola v obratih le potrebna, ena-
ko pa tudi zunanja, pač pa mora
biti dobronamerna in objektivna,
sicer ne doseže namena.
Sčasoma bo razširila sanitarna
inšpekcija svoje delovno območje
na turistične kraje kot celoto v
občini, ne samo na vse trgovine
in gostilne ter na ostale objekte,
v katerih se ljudje največ zadr-
žujejo. Domovi ob cestah in dvo-
rišča imajo svoje prednosti, ima-
jo pa tudi posebne obveznosti
zlasti glede turističnih obiskov.
Pri teh domovih ne more biti
kjerkoli stranišče, gnojišče, sme-
tišče in drugo. Se v Ptuju ni pov-
sod vse v redu, čeprav je vedno
poln domačih in inozemskih tu-
ristov, zato še ni mogoče priča-
kovati reda povsod na podeželju,
kjer še ljudje ne čutijo direktnih
koristi''od turizma, zato se nanj
tudi toliko ne pripravljajo in jim
ni dosti mar, če padajo včasih
na njihov račun v turističnem
pogledu neugodne pripombe.
Ponekod se še bavijo ljudje z
vprašanjem pitne vode kot z naj-
bolj perečim vprašanjem. Med
njimi so tudi prebivalci s Ptuj-
ske gore, iz Leskovca, Trnovske
vasi in Vitomarc. Za turizem v
teh krajih je vsaj lokalni vodo-
vod najprej potreben. Tudi tega
komunalnega vprašanja se bodo
morali čimprej lotiti, ker že sa-
mi uvidijo, da je v krajih brez
vode in brez vodovoda težko ži-
veti.
V prihodnjem letu bo več raz-
govorov tržne in sanitarne in-
špekcije s predstavniki trgovskih
in gostinskih podjetij in obratov
o vseh ugotovitvah ob raznih
pregledih in o vsem, kar bi se da-
lo urediti, da bi se v vseh krajih
v občini domači prebivalci ugod-
no počutili in tudi njihovi gostje
in turisti, ki jih zanese pot v naše
lepe kraje s prijetnimi ljudmi
VJ.
, Trgovsko podjetje
»Bazen« iz Ve9en{a
je odprlo v Ptuju svoje zastop-
stvo za prodajo velenjskega pre-
moga. Zastopnik podjetja je Bo-
gomir Petek iz Ptuja, ki omo-
goči interesentom nabavo ve-
lenjskega premoga po ceni 7.330
dinarjev za tono kosovca in po
ceni 6.820 dinarjev za tono koc-
kovca. fco žel. postaja Ptuj.
Podjetje dobavlja premog več-
jim potrošnikom v osmih, osta-
lim pa v štirinajstih dneh.
Naročila sprejema B. Petek,
p. p. 21. Ptuj.
Amortizacija za regenera-
cijo varovalnih gozdov
Referent za gozdarstvo in zem-
ljišča v TGA je organom samo-
upravljanja'predlagal, da se zvi-
ša biološka amortizacija za re-
generacijo gozdov za iglavce in
listavce. Tovarniške gozdove je
namreč na predlog tovarne svet
za kmetijstvo in gozdarstvo Ob-
činske skupščine Ptuj rta eni svo-
jih sej v lanskem letu razglasil
za varovalne gozdove. Namen
varovalnega gozda je v tem, da
ščiti kot zeleni pas območje
okrog tovarne, zadržuje in delno
absorbira škodljive pline, ki na-
stajajo pri proizvodnji aluminija,
ter preprečuje širjenje slabega
zraka v širšo okolico. Istočasno
pa bi naj gozdovi v okolici to-
varne služili delovnim ljudem za
oddih in razvedrilo, dajali tovar-
ni estetski videz ter varovali in
ščitili tudi tovarniške objekte.
V teh varovalnih gozdovih je
sečnja omejena na minimum, saj
se poseka le sušeče se drevje,
ker grozi nevarnost, da bi se vanj
naselili gozdni škodljivci. Iz na-
vedenega poročila je bilo raz-
vidno, da je na površini 192 ha
gozda redni letni posek ca. 200
kubičnih metrov. Zaradi škodlji-
vega delovanja tovarniškega pli-
na, ki prihaja iz elektroliz, je
treba vsako leto na površini 2
do 3 ha posekati iglavce, ki niso
dovolj odporni proti plinu in ob-
noviti gozd z listavci. Zato je ra-
zumljivo, da mora biti za uspeš-
no obnovo varovalnih qozdov in
njihovo čiščenje biološka amor-
tiz^riia neprimerno v^čja, kot ja
potrebna v gospodarskem gozdu
Delavski svet je določil za bio-
loško amortizacijo za regenera-
cijo gozdov novo vsoto in sicer
tako, da se vplača v naveden^
sklad za vsak kubični meter po-*
sekanega lesa od iqlavcev pn
3000 dinarjev in od listavcev po
2000 dinarjev.	-ko
PREDSEDNIK VLADE
JEMENSKE REPUBLIKE V
BEOGRADU
Predsednik vlade jemenske
arabske republike Hasan El Amri
je pripotoval včeraj popoldne v
Beograd na prijateljski obisk v Ju-
goslavijo. Na letališču so ga pri-
čakali 1'eiar ^tambolič in drugi.
Predsednik ZIS Stanibolič in pred-
sednik vlade jemenske arabske re-
publike sta imela včeraj pogovore.
Na letališču je jemenski pred-
sednik vlade izjavi] novinarjem,
da je zadovoljen, ker se nahaja
v Beogradu in da se bo lahko
pogovarjal z jugoslovanskimi vo-
ditelji. Rekel je, da je cilj nje-
govega obiska nadaljnja krepitev
odnosov med SFRJ in jemensko
arabsko republiko.
KLAUS BO OBISKAL
MADŽARSKO
Madžarska vlada Je povabila
avstrijskega kaneh-rja Josefa Kla-
usa na uradni jbisk v T-tt Madžar-
sko. Kancler is t>ovi>/<!i> sprejel.
Datum obiska bodo določili po-
zneje.
v prvem polletju
uspeli kljub težavam
Delavski svet TGA je pred
kratkim med drugim razprav-
ljal tudi o obračunu osebnih do-
hodkov za prvo polletje. V njem
so izkazani tudi slabi rezultati
dela, ker ni bil dosežen proizvod-
ni program. Za nekatere proiz-
vodne delovne enote je znašala
povprečna vrednost točke od 0,49
do 0,61 dinarja, oziroma povpreč-
no 0,56 dinarja. Tako je bilo tudi
prvotno obračunano, sedaj pa je
delavski svet na osnovi pravilni-
ka o delitvi čistega dohodka skle-
nil, da se mora izvršiti obračun
osebnih dohodkov za prvo pol-
letje po vrednosti točke 0,56 di-
narja povprečno za vse delovne
enote. Tak sklep je moral spre-
jeti zato, ker je ugotovil, da so
po prvotnem obračunu nastopi-
le takšne razlike med delovnimi
enotami, da bi to privedlo do
precejšnjih nesoglasij in bi ne-
gativno vplivalo na nadaljnje
proizvodne uspehe podjetja, ker
bi pač člani kolektiva v posamez-
nih delovnih enotah bili občutno
prizadeti, čeprav ne po svoji
krivdi, kajti vseh težav v tehno-
loškem procesu niso bili sami
krivi. Kljub težavam in kljub te-
mu, da je bilo proizvedeno alu-
minija okoli 97% in glinice le
94 %>, pa je iz polletnega obraču-
na razvidno, da je letošnje prvo
polletje bilo finančno končano
nekoliko boljše, kot isto obdobje
lani. Netto produkt je znašal po
odbitju vseh materialnih stroš-
kot okrog 2,700.000.000 dinarjev,
v katerih pa ima svoj delež še
tudi skupnost. Po odbitju vseh
stroškov od celotnega ustvarje-
nega dohodka znaša dohodek
podjetja 1,750,000.000 dinarjev,
ki je sočasno tudi čisti dohodek,
ker letos ni imelo podjetje no-
benih dajatev ter se tako znesek
čistega dohodka deli na * osebne
dohodke in na sklade. V juliju je
bilo potrebno še odpisati ugotov-
ljeni primanjkljaj aluminija in
sicer 495 ton (kot tekoči vložek v
elektrolitskih pečeh), kar je zo-_
pet precej vplivalo na višino
vrednosti točke, vendar je bilo
potrebno to storiti,, ker so samo-
upravni organi ugotovili, da je
ta primanjkljaj starejšega izvera,
vendar je bil ugotovljen šele pri
zadnji inventuri. Če pri tem po-
udarimo še to, da so bili norma-
tivi pri aluminiju kot pri glinici
tudi nekaj prekoračeni, potem
lahko ugotovimo samo to, da je
podjetje kot celota vendarle do-
seglo določen uspeh.
-ko.-
KAM Z MLADINCEM BREZ OSEMLETKE?
Na območju občine Ormož je
10 osnovnih šol. V preteklih pe-
tih letih je na vseh šolah ^ob-
čini končalo osnovno šolanje
1896 učencev. Od teh učencev ni
končala popolne osemletke sko-
raj polovica aH 922 učencev. Od
vseh učencev jih je popolno
osemletko dokončalo 974. iz sed-
mega razreda je izstopilo 409, iz
šestega 264, iz petega 154 in celo
iz prvega razreda so izstopili
trije učenci.
Podatki kažejo, da še vedno
skoraj polovica šol oob vez ni kov
ne konča popolne osemletke,
kar je v občini zaskrbljujoče.
Vprašanje ostane, kam z mla-
dincem brez končane osemletko?
Osnovne šole naj bi vztrajale
na tem, da bi učencem z nedo-
končano osemletko podaljšali
šolsko obveznost do takrat, da
jo bo izpolnil. Mladinec brez po-
polne osemletke ima zaprta vra-
ta za nadaljnje izobraževanje
in tudi za najnavadnejšo zapo-
slitev. Ne more se poklicno iz-
obraževati in tudi "ne obvladati
sodobne tehnike kmetijske pro-
izvodnje. Današnji hiter vse-
stranski razvoj zahteva politič-
no zrelega in strokovno uspo-
sobljenega proizvajalca.
Izobraževanje je ena izmed
osnovnih nalog mladine. Mladi-
na se mora usposobiti, da bo
lahko sčasoma zamenjala starej-
še generacije in s svojim delom
zagotovila boljše in še napred-
nejše gospodarjenje.
D. R.
LETOŠNJA (SLABA)LETINA
Kakor vsi dobro vemo in ču-
timo, bo letos slabo glede marsi-
katerega pridelka. Preobilno de-
ževje pomladi in poleti je vzrok,
da je pridelek krompirja, koru-
ze in sadja podpovprečen. Tudi
druge kulture, kot so npr. ko-
renje, pesa, repa, ki je pri nas
zelo važna krma za svinje aH
tudi za govejo živino, so tokrat
odpovedale. Tako že sedaj mno-
gi živinorejci trledaio s strahom
v prihodnje dni. Vsi se bojijo
zgodnje zime, ko bi morali pre-
iti v celoti na krmljenje v hle-
vih in bi se živina ne mogla več
pasti. Najbrž bo moral letos
vsak živinorejec že sedaj dolo-
čiti obroke za celotno zimsko
obdobje, da bo tako lahko vzdr-
ževal živino, zlasti svinje do
spomladi, nekaj od tepra pa še
spjtal. Končno so tu še skrbi za
steljo, ki jih tudi ne bi smel za-
nemariti, ker bi se mu to pre-
bridko maščevalo.
BJ
Ostali dogodki
(Nadaljevanje s t strani)
beli najemniki izgubili svojo ve-
ljavo, verjetno pa tudi dosedanji
beli Combejevi >svetovalci«.
SMITHOVA ZAROTA
Pred dnevi se je v Londonu
končala konferenca o prihodno-
sti Južne Rodezije, ki naj bi po-
stala po mnenju britanskih kro-
gov svobodna. Predsednik seda-
nje lokalne vlade Smith želi
ohraniti privilegije belih dose-
ljencev še naprej, v Londonu pa
sodijo, da je treba še pred raz-
glasitvijo neodvisnosti doseči
enakopravnost belih in črnih.
Tako se ie konferenca končala
brez nspeha. sam predsednik
Smith pa je zagrozil, da bo kar
sam oklical »belo« neodvisnost
ne glede na mnenje dosedanje
kolonialne matice. Seveda je
taka odločitev zelo tvegana, ker
bo tako vlado priznalo prav
malo dežel. In še več. Med ti-
stimi. ki bi se odločili za prizna-
nje take »neodvisnosti«, bi bile
samo kolonialne sile tipa Portu-
galska. Španija in Južnoafriška
republika.
Seveda je za svoboden afriški
svet. ki bo v kratkem sedel na
azi jsko-afriško konferenco, iz-
rednega pomena, če bo v osrčju
Afrike nenadoma zrasla poleg
Južnoafriške republike še ena
trdnjava rasizma in reakcije.
o
Problemi skrbništva in mladin-
skega varstva na ormoškem
območju
Rejništvo ureja poseben zakon
in se te oblike socialnega var-
stva poslužujemo pri otrocih
brez staršev. Otroci razvezanih
zakoncev so v mnogih primerih
zanemarjeni, nimajo ustrezne
vzgoje, varstva in primerne ne-
ge. Takim otrokom posveča skrb
družba s tem, da jih vzgaja v
posebnih varstvenih zavodih, jih
strokovno in vsestransko uspo-
sablja.
V občini Ormož ni mladinskih
domov niti ustreznih kadrov, pa
tudi denarja primanjkuje za
vzgojno varstvene potrebe, zato
se daje rejništvu vedno večji
pomen. Rejništvo je mnogo ce-
nejša oblika varstva otrok, kot
je oddajanje otrok v domove.
Pri rejništvu otrok ostane v dru-
žini, deležen je več pristnih in
toplih družinskih odnosov. Na
območju občine Ormož sta dva
otroška vrtca v Središču in v
Ormožu, potrebe po otroških
vrtcih pa so mnogo večje.
Otroške vrtce bi potrebovale
pomembnejše krajevne skupno-
sti v občini. Pri ustanavljanju
vrtcev predstavlja največ težav
pomanjkanje prostorov in de-
narja za nakup opreme. Bilo bi
potrebno ustanoviti otroški vr-
tec pri Veliki Nedelji, pri Mi-
klavžu in morda tudi v Podgor-
cih in pri Tomažu.
Oddaja otroka v rejništvo in
redno nakazovanje rejnine pa še
ne zadostuje. Socialni delavec
mora zlasti ob spremembi okolja
«nr?iti otroku čimveč pomoči. Od
21 rejencev v občini prejema od
4 do 5 tisoč dinarjev rejnine 11
otrok. Najvišja rejnina je 15 in
najnižja 2 tisoč dinarjev. Pov-
prečna rejnina mladoletnikov
znaša 5100 din. Pri odraslih re-
jencih pa je za 1400 din večja.
To je tudi razumljivo glede na
njihove večje potrebe.
Za potrebe rejnin je letos v
občini predvideno 1,300.000 din.
Skrbništvo se Izvaia nad mla-
doletnimi in odraslimi občani.
Vzrok za skrbništvo pri mlado-
letnikih so nepoznani starši, od-
vzete roditeljske pravice, ali so
starši na prestajanju kazni in
podobno. Polnoletne osebe so
pod skrbništvom, če jim je od-
vzeta opravilna sposobnost. V
občini Ormož je 15 stalnih in
prav toliko začasnih skrbnikov.
Skrbniki so predvsem za nedo-
letne osebe tisti ki urejajo nji-
hove premoženjske koristi.
Pri dajanju otrok v rejništvo
je najvažnejša pravilna izbira
rejnika. Varstvo premoženjskih
koristi mladoletnikov in koristi
slaboumnih oseb je važen in
družbeno pomemben • problem.
Dosedanji sistem izbire skrbnika
ni bil najprimernejši. Skrbniko-
vo osebnost je treba dodobra
spoznati in vedeti za njegova
nagnjenja.
Mladoletno prestopništvo je
ena izmed posledic slabe, ne-
zdrave in nepravočasne vzgoje
otroka. V občini Ormož so mla-
doletni prestopniki nedozorele in
neprilagojene osebnosti, ki so
zaradi nedovoljne vzgoje zabred-
le na kriva pota. Kazniva deja-
nja mladoletnikov so za družbo
nevarna, zato je ta poskrbela, da
take mladince prevzgoji. Mladini
jo treba nudili več pomoči, jih
vzgajati in usmerjati.
Za mladino nad 14 let starosti
sme sodišče po potrebi disciplin-
sko ukrepati. Disciplinski ukrepi
so: ukor ali oddaja otroka v dis-
ciplinski center, ukrepi strožjega
nadzorstva in zadnji je zavodski
ukrep. Zadnji ukrep je najstrožji
in sem sodi oddaja otroka v
vzgojni zavod, v poboljševalni
dom in. zavod za defektne.
Z. oddajo otroka v dom še nI
dosežen končni rezultat, pač pa
je treba odpraviti vzroke, ki so
pripeljali mladoletnika do pre-
stopka. Dovolj bi bilo, da otroku
nudimo pravočasno vzgojo, da
je v družini ustrezen odnos, da
otroci ne pijejo alkoholnih pi-
jač, da imajo rejniki in skrbniki
dovolj posluha za reševanje
problemov mladih.
V	letošnjem prvem polletju je
bilo v občini Ormož 12 mlado-
letnih prestopnikov. Od teh pre-
stopkov je bilo 6 tatvi.n, 4 zaradi
prehoda čez mejo, 1 kaznivo de-
janje zoper življenje in telo in
1 primer ostalega prestopništva.
Opaža pa se, da mladinsko pre-
stopništvo upada. Leta 1963 je
bilo v občini obravnavanih 30
mladoletnikov zaradi kaznivih
dejanj. Število kaznivih dejanj
mladoletnikov se je lani spre-
menilo. Devetkrat je bilo izre-
čeno strožje nadzorstvo po skrb-
niškem organu, izrečenih nekaj
ukorov in podobno.
Nedovoijsia slub
za pastirčke
Na območju občine Ormož je
106 pastirčkov. Od teh jih 47 ži-
vi v primernih razmerah, 32 v
neprimernih in za 27 pastirčkov
za to odgovorni občinski organ
nima podatkov. Kaže, da vzgoj-
no-varstvena služba v občini ni
povsem zadovoljila potrebam.
Redke so tiste družine, ki do-
volj skrbijo za pastirčkovo vzgo-
jo in šolanje. Pastirčki so skoraj
povsod delovna sila za razna
kmečka opravila. Pastirčkovi
starši se tudi pogosto ne zani-
majo dovolj za svojega otroka
in je ta prepuščen sam sebi.
Slab učni uspeh nekaterih pa-
stirčkov kaže, da ima otrok pre-
malo časa za učenje, za vzgojo
in temu primeren je tudi nje-
gov duševni in telesni razvoj.
Večja povezava bi morala biti
med socialnim delavcem, gospo-
darjem in pastirčkom. Otrok-pa-
stirček ni delovna sila, zato ga
je '-treba tudi temu primerno
obravnavati.
V	občini Ormož predstavljajo
poseben problem telesno in du-
ševno nerazviti otroci. Nedovolj-
no duševno razviti otroci ne mo-
rejo tako hitro sprejemati snovi
kot popolnoma zdravi. Osnovne
šole v občini bi morale to upo-
števati in prirediti zanje poseb-
ne učne programe.
D." R.
V TGA: popravki pravilnikov o delitvi
osebnih dohodkov
V TGA so v veljavi pravilniki
o delitvi osebnih dohodkov, ki
so bili sprejeti v decembru 1964
ter so pričeli veljati s 1. 1. 1965.
Razumljivo je, da je za izdelavo
kakršnihkoli pravilnikov potre-
ben določen čas, ker je pač delo
na tem zahtevno in odgovorno.
Da pa noben pravilnik ne more
biti popoln in brez pomanjklji-
vosti, je tudi jasno — prav to pa
se je pokazalo tudi pri pravilni-
kih o delitvi osebnih dohodkov
v TGA. Tako so že v začetku
prihajale številne pritožbe zoper
odločbe, nekatere upravičene,
druge pa spet ne ter so tako imeli
sveti proizvajalcev delovnih enot
in delavski svet precej dela pri
teh popravkih. Ker je to onemo-
gočalo normalno poslovanje sa-
moupravnih organov, je delavski
svet sklenil v tovarni ustanoviti
oddelek za analizo produktivno-
sti in osebnih dohodkov, katere-
ga naloga bi bila stalno sprem-
ljati in analizirati produktivnost
in osebne dohodke ter dajati
predloge organom upravljanja v
razpravo in odločanje. Ta odde-
lek je za nedavno sejo delavske-
ga sveta pripravil analize pred-
logov popravkov pravilnikov o
delitvi osebnih dohodkov osred-
njih služb in vzdrževalnih obra-
tov. S tem je bilo zadoščeno skle-
pu DS, da ne bo več izvrševal
popravkov pravilnikov o delitvi
OD, preden teh predlogov ne bo
analiziral omenjeni oddelek. O
predlogih sta pred sejo DS še
.razpravljala UO podjetja ter ko-
misija delavskega sveta za kad-
rovanje in štipendiranje ter
predlagala DS, da sprejme pred-
lagane popravke v pravilnikih o
delitvi OD v delovni enoti osred-
njih služb in tudi vzdrževalnih
obratov. To so bili predvsem po-
pravki v lestvici stopnje odgo-
vornosti, ki se pač v začetku ni
mogla povsem realno oceniti in
pa tudi zato, ker je med tem ča-
som prišlo do nekaterih spre-
memb. Te slabosti pa so se že tu-
di pokazale v pravilnikih osta-
lih delovnih enot, kar pomeni,
da bo ta oddelek vsekakor tudi
v prihodnje imel polne roke de-
la,	-ko-
Hsfalterji so se poslovili
Prejšnji teden so se poslovili z mostu na Pesnici v Pacinju
zadnji mojstri — asfalterji. V manj kot dveh tednih so položili
na most zadnjo plast asfaltne mase, ki bo na vrhu ščitila beton-
sko mostišče. S tem so vsa dela končana, ker so tudi že postavili
kovinsko ograjo.
Se v četrtek, 14. t.m., je mešalnica kuhala asfaltno maso, s ka-
tero so zalili prečne kanale in pločnike.
B.l
DELAVSKA UNIVERZA — CENTER ZA VZGOJO
POTROŠNIKA, PTUJ
RAZPISUJE
s e m i n a r za vse obratne kuhinje v občini Ptuj
1.	o osnovnih načelih za zdravo prehrano
2.	o standardizaciji receptov
3.	o serviranju hrane in porcioniranju jedi
4.	o živilih
5.	ravnanje z jedrni in ostanki
6.	transportiranje hrane
7.	nekaj osnovnih pravil za higieno v prehrambenih obratih
8.	praksa (priprava enolončnic),
ki bo od 15. 11. do 19. 11 1965 v prostorih Centra za potrošnike
(Mladika, pritličje, desno).
Priglasitev sprejema Delavska univerza — Center za vzgojo
potrošnika, Ptuj, trg Mladinskih brigad, do 10 11. 1965.
Ugotovljeno je. da zdravje in storilnost naših delovnih ljudi
predstavljata tudi izrazito gospodarsko vrednoto v življenju na-
še družbe, saj močno vplivat.?, na naš narodni dohodek, čeprav ju
ni mogoče natančno izraziti v številkah.
Ce vse to upoštevamo, bomo zlahka razumeli, da so obratne
kuhinje za zdravje delovnih ljudi in njihovo storilnost pomembne.
Odgovornosti zanje se ne smemo in ne morem" otresti.
Industrijska podjetja, sindikalne podružnice, potrošniki
velenjskega premoga, kupujte premog prek ptujskega za-
stopnika podjetja »Bazen« iz Velenja, ki vam nudi kosovec
po 7330 dinarjev in kockovec po 6820 dinarjev za tono fco
železniška postaja Ptuj.
Priporoča se Bogomir Petek, zastopnik »Bazena« iz Ve-
lenja, Ptuj, p. p, 21.
Stran 3 __»TEDNIK« — petek, 22. oktobra 1965	stran 3
¥ kombinatovih goricah
je še vedno trgatev
V vinogradih Kmetijskega kombinata Ptuj v Halozah je še
vedno trgatev. V raznih predelih Zavrča in Podlehnika je dnevno
v trgatvi nad 300 ljudi. Glasni so, da jih daleč slišite, in prijazni,
ko jih nagovorite. Škaf za škafom se napolni in izprazni v puto,
ta pa v kad na traktorski prikolici ali na tovornjaku in na pu-
tarjevi palici je vedno več zarez. Razvrščeni so po redeh v vino-
gradu in trgajo grozdje po sortah. Vreme je še dokaj ugodno,
zato so vsi dobre volje, pa ne samo zaradi lepega in obilnega
grozdja, temveč tudi zaradi kozarčka, dveh starega vina, ki ga
pri trgatvi ne sme manjkati.
Vinogradniki, ki imajo manj-
še vinograde, so s trgatvijo kon-
čali v tednu pred 17. oktobrom
in v nedeljo 17. oktobra. Tudi v
njihovih vinogradih je bilo glas-
no in veselo, saj so se zbrali so-
rodniki, prijatelji in znanci. Pri-
šli so pomagat, kot je že stara
navada, da se oddolžujejo vino-
gradniki prijateljem za razne
vljudnosti med letom s »Pova-
bil te bom v trgatev!«
Tudi v Gorci nad Podlehnikom
bi bili delavci kombinata sami
na vinogradniških hribih in med
grozdjem v vinogradih, če ne bi
bilo v Gorco skoraj vsak dan
raznih gostov iz Ptuja in okolice
in iz zamejstva, ki se ustavijo pri
kombinatovi sindikalni vili, tam
posedejo na teraso ali v sobe za
goste, pojužinajo in popijejo
steklenico dobrega vina. Nekate-
ri se sprehodijo po cesti do hiše
pod topolom ali do bližnjih hiš.
Ogledujejo si lepoto Haloz, zlasti
pa lepo urejene vinograde kom-
binata. Mladina se podi po hrib-
čkih, odrasli pa gredo, kakor jim
je pač volja, hitro ali počasi. Ta
ali oni seže po jagodi ali celo po
grozdu in občudujejo prijeten
okus. Več grozdja itak kupijo v
vili ali ga naročijo že prej, zato
ni potrebno, da bi oškodovali ko-
lektiv. Klopotec na bližnjem
hribu še vedno lepo poje. Vsa
okolica je ena sama jesenska idi-
la. Bele hišice s hribov vas vidijo
na vsakem koraku kot čuvarji
dragocenega grozdja in vas po-
svarijo: »To je naš pridelek, naš
trud, naš kruh!« Različni ljudje
to različno razumejo. Ta jagodo,
drugi grozd, tretji več grozdov,
četrti kostanje, peti orehe itd.
in nekdo končno občuti, da je
vsega manj, kot je zrastlo. Ven-
dar k sreči ne pridejo v Halcze
vsi ljudje z avtomobili zato, da
bi obirali pridelek, ki ga niso sa-
mi pomagali pridelati. Največ jih
ostane v vili do časa, ko' morajo
nazaj na pot. Na mizah ostanejo
prazne steklenice, v kuhinji pa
kup krožnikov z raznimi ostan-
ki jestvin. »Lepo je tu v Gorci!«
pravijo skoraj vsi in ni čudno, če
je za mnoge, tudi za inozemce
cesta v Gorco njihova izletni-
ška cesta.
V Podlehniku, na sedežu obra-
ta, je velika hidravlična stiskal-
nica s 4 menjalnimi koši. S trak-
torji privažajo grozdje iz vino-
gradov naravnost k robkalniku,
ki bi zmlel dnevno tudi do 6 va-
gonov grozdja, če bi ga ljudje
toliko nabrali. V 3 izmenah stis-
nejo dnevno 2—3 vagone mošta.
Vodja izmene v stiskalnici Ivan
Vratnik je dejal: »Letos dobro
dela, ker spravijo grozdje iz kadi
v robkalnik, prejšnja leta pa so
ga polnili s škafi iz kadi. Presi-
pavanje v škafe sedaj ni po-
trebno. Manj je ročnega dela in
učinek je mnogo večji.«
Šofer Jakob iz obrata »Sloven-
ske gorice« je prispel s cisterno
po mošt. Natočili so mu jo iz so-
dov v kleti, kamor teče mošt iz
stiskalnic. Za prevoze polnih so-
dov mošta z avtomobili in trak-
torji v kleti v Ptuj polnijo v Pod-
lehniku tudi manjše sode. Šef
proizvodnje Franc Travnikar je
dejal, da je za letošnjo trgatev
posebno razveseljivo, ker so pr-
vič trgali tudi v terasnih vino-
gradih, ki so stari 3 vegetacijska
leta in so natrgali z nekaterih
trt od 3 do 7 kg grozdja, okusne-
ga muškata in drugih sort. In
glede ljudi: zdaj bodo lahko do-
hili še več ljudi v trgatev, ker so
zasebniki že obrali in imajo ljud-
je več časa. Mladina rada pride
brat.« Za razgovor ni imel mno-
go časa, saj so ga klicali na teht-
nico. ko je pripeljal traktor
grozdje, potem zopet v stiskalni-
co ali pa v klet.
Po opravkih je prihitel v Pod-
lehnik tudi obratovodja »Sloven-
skih goric«j ki se je zadržal ne-
kaj časa v kleti in pozneje zu-
naj z vodjem podlehniškega ob-
rata Jožetom Križančičem v po-
menku o trgatvi, sortah, moštu,
jabolkah, raznih obiskih v Gorci
in drugem. Voznik Janko Gajzer
je pripeljal grozdje v velikih
dveh kadeh z dvema lepima ko-
njičema. Hitro je bil gotov na
tehtnici in pri robkalniku in že
je hitel zopet nazaj k vinogradu.
Starejši mož s polja je nagovo-
ril Jožeta Križančiča zaradi tro-
pin. Ljudje iz Haloz in z Drav-
skega polja prihajajo s svojimi
vozili v Podlehnik po tropine.
Čeravno so dobro stisnjene, se da
iz njih dobiti še dobro žganje.
In še moški in ženske z Dravske-
ga polja sta prišla zaradi odkupa
manjšega vinograda s hišico. Ta-
so prihajali in odhajali ljudje
vsak s svojimi željami, ljudje iz
obrata pa vsak po svojih oprav-
kih. In pravijo, da je tako v Pod-
lehniku vsak dan. Obrat je velik
in združuje mnogo ljudi in mno-
go služb, vprašanj, želja in pro-
šenj ljudi.
S trgatvijo so začeli tudi na
območju obrata Podlehnik
7. oktobra in kdaj bodo končali,
niso vedeli povedati, ker je vse
skupaj odvisno od vremena pa
tudi od kapacitet stiskalnic. Hi-
tijo in bi radi čimprej končali.
Tako dolgo bodo še peli klopot-
ci, dokler ne bo obran iz vino-
gradov zadnji škaf grozdja. Ko
bodo klopotci kombinata vtihni-
li, bo mošt že »vrezan« in ljudje
bodo ob njem veseli in razpo-
sajeni, nekateri bolj, drugi manj.
odvisno pač od tega, kakšen mošt
bodo pili in v kakšnem razpolo-
ženju. In še ko bo mošt dozorel
v vino, bo v Gorci še vedno ži-
vahno ,saj bodo vedno tja pohi-
teli vsi, ki so radi v Halozah, pa
najsi bo to delavec, profesor,
učitelj, inženir, pravnik, književ-
nik itd. Vsi radi posedejo okrog
steklenice vina in zapoje jo: »En
hribček bom kupil, bom trsek
sadil...«
Enako živahno in prijetno kot
je okrog Podlehnika, je tudi
okrog Zavrča in Mestnega vrha.
Drugič mogoče še nekaj o trgat-
vi na območju Zavrča, kjer je,
kot pravijo pri kombinatu, ena-
ko živahno in veselo, saj je tudi
tam lepo, čeravno ne preveč
sladko grozdje.
V. J.
Stražar sladkega sadeža bo kmalu ostal brez dela
Šport
MLADINSKA
REPUBLIŠKA LIGA
Ormož : Bi cinik 10:8
Ormoški mladinci co tudi v tret-
ji tekmi jesenskega df.la tekmova-
nja osvojili dve točki. V predtek-
mi članskih ekip so premagali
svoje sovrstnike i' Maribora. Te-
kma je imela dva različna polča-
sa V prvem so bih bol »Si doma-
čini, v drugem pa gostje. V pr-
vem polčasu je glasil rezultat 7:2
v korist Onmož*. Tako prednost
pa so komaj obdržali do konca in
tesno zmagali z rezultatom 10:8.
Poznala pa ee je tudi odsotnost
dobrega vratarja FilipiČa. ki jc
nastopil kot rezerva pri članih.
Pred 200 gledalci je sodil S^istar
iz Maribora.
Ivan Zadravee
Nov zdravstveni dom v Ljutomeru
odprt
17. oktobra 1965 je predsednik
skupščine občine Ljutomer Franc
Rajner odprl novi zdravstveni
dom v Ljutomeru. Dvajset let je
minilo, preden so se uresničile
dolgoletne želje zdravstvenih de-
lavcev, posebno pa še občanov
ljutomerske komune oziroma Pr-
lekije. To je ena izmed velikih
pridobitev za delovnega človeka
v skrbi za njegovo zdravstveno
stanje. Vrednost novozgrajene-
ga obiekta brez opreme znaša
130 milijonov dinarjev; 100 mili-
jonov od te vsote je posojilo
republiškega zavoda za socialno
zavarovanje, 30 milijonov pa so
zbrali zaposleni prebivalci lju-
tomerske komune v obliki do-
polnilnega proračunskega pri-
spevka v predzadnjih dveh le-
tih. Vendar tudi zdravstveni dom
kot organizacija s pičlimi sred-
stvi ni stal ob strani, temveč je
vsa prihranjena sredstva vložil
v opremo, da je nova zgradba
vsaj delno opremljena. Če ho-
čemo imeti učinkovito zdrav-
stveno službo, so poleg dobrih
strokovnih moči potrebni še so-
dobni tehnični pripomočki.
Poleg zdravstvenega doma je
potrebno občanom in delovnim
organizacijam omogočiti dobro
in kvalitetno pitno vodo, kar je
vsa leta sem že resen problem
v ljutomerski občini. S pravil-
nim razumevanjem delovnih or-
ganizacij in najetja posojil iz
republiških in drugih skladov
bodo lahko tudi to premostili in
zagotovili delovnemu človeku
zdravo pitno vodo.
V ljutomerski občini je dobro
organizirana zdravstvena in zo-
bozdravstvena služba, ki jo
opravljajo strokovno sposobni
kadri, ki jim ljudje zaupajo.
Z razvojem zdravstvene služ-
be na ljutomerskem območju je
na otvoritveni svečanosti v šir-
šem referatu seznanil udeležence
dr. Ivan Kaukler, upravnik
zdravstvenega doma Ljutomer,
ki je celih 20 let po osvoboditvi
bil sam vodja zdravstvene služ-
be v teh krajih. On je tudi
mnoqo pomagal borcem in akti-
vistom NOB. Osem tednov je
vihrala vojna skozi Prlekijo, na
tem področju sta bila le dva
zdravnika. Kljub slabi opremi in
pomanjkanju materiala je bilo
v tem času opravljenih 15 večjih
amputacij nog in 60 manjših ki-
rurških posegov na poškodova-
nih udih ranjencev.
V letu 1953 je bil ustanovljen
zdravstveni dom v Ljutomeru z
22 prostori.
Danes se je preselil zdravstve-
ni dom v nove prostore, kjer
ima urejenih 12 delovnih enot z
ambulanto, kliniko in dispanzer-
sko službo. Na terenu ima tudi
2 pomožni ambulanti (v Razkriž-
ju in Bučkovcih) ter dve posve-
tovalnici za matere in otroke.
Zdravstveni dom v Ljutomeru
zaposluje trenutno skupno 56
oseb, to je zdravstvenih delav-
cev ter tehničnega in administra-
tivnega osebja. Povprečno letno
opravijo- 42.000 pregledov. Če bi
upoštevali še preglede iz preven-
tive, bi bilo teh letno povprečno
45.000.
Sedaj preostane še zbrati na-
daljnja potrebna sredstva, da bi
popolnoma opremili novozgraje-
ni zdravstveni dom v Ljutomeru
in s tem omogočili normalno de-
lovanje novega doma zdravja na
ljutomerskem Območju.
F.
Nova šola pri Miklavžu
Na zadnji seji Občinske skup-
ščine Ormož so odborniki po
daljši in temeljiti obravnavi z
glasovanjem določili prioritetni
red gradenj novih šol v občini.
Odborniki so se zavzemali za
dve varianti. Manjšina je bila
mnenja, da je potrebno najprej
zgraditi šolo pri Tomažu, večji
del pa se je zavzemal za Mi-
klavž. Po vsestranski obravnavi
je z glasovanjem zmagala veči-
na, ki se je zavzela za gradnjo
nove šole pri Miklavžu. Na
splošno je obveljalo mnenje, da
je gradnja osnovne šole pri Mi-
klavžu nujno potrebna, saj je
pouk v treh izmenah in v šti-
rih zgradbah. Glede šolskih pro-
storov ni boljše stanje tudi pri
Tomažu, kjer so učilnice dotra-
jane, pretesne in datira šol-
ska zgradba iz 18. stoletja. Ce-
lotne potrebe glede šolskih pro-
storov bo v občini proučila po-
sebna strokovna komisija, ki bo
dala svoje dokončno mnenje o
krajih gradenj.
Čeprav občina nima sredstev
za gradnjo šole pri Miklavžu,
bodo naročili ustrezno dokumen-
tacijo. Ta bo omogočila pravo-
časno najetje kreditov.
DR
Priprave na teden sodelovanja
štirih sosednih komun
TEDEN BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA BO RAZŠIR-
JENA OBLIKA KULTURNEGA TEDNA. IMENOVANA 9-
ČLANSKA PROGRAMSKA KOMISIJA. ŠTIRI SOSEDNE KO-
MUNE VARAŽDIN, PTUJ, ČAKOVEC IN ORMOŽ POVEZUJE-
JO VSESTRANSKE POTREBE HITREGA GOSPODARSKEGA
RAZVOJA.
V	občini Ormož se že temeljito
pripravljajo na Teden bratstva
in prijateljstva, občin Varaždin,
Čakovec, Ptuj in Ormož. Teden
bratstva in prijateljstva bo pri-
hodnjo pomlad v Ormožu in ob
tej priložnosti bodo rame šport-
ne in kulturne prireditve v okvi-
ru delovnih organizacij, društev
in družbeno-političnih organi-
zacij,
V	Tednu bratstva in prijatelj-
stva se bodo gostje iz sosednih
občin Varaždin, Ptuj in Čako-
vec seznanili s problemi in do-
sežki občine Ormož. Med ostalim
programom, ki ga bo sestavila
9-članska komisija, si bodo P.o-
stje ogledali govejo farmo v Sre-
dišču, vinsko klet v Ormožu, vi-
norodne in sadne plantaže ter
ostale pomembnejše objekte v
občini. Seznanili se bodo s kul-
turnim, gospodarskim in družbe-
no-političnim življenjem v ob-
čini, izmenjali dosedanje izkuš-
nje in napravili več prijateljskih
srečanj.
Dosedanji uspehi prijateljske-
ga sodelovanja med sosednimi
štirimi občinami kažejo, da je
treba to medobčinsko sodelova-
nje še poglobiti na vseh področ-
jih, kulturnega, gospodarskega
in družbeno-političnega življe-
nja. Namen prijateljskega sode-
lovanja je bil v celoti dosežen, v
prihodnjih letih pa ga namera-
vajo še razširiti in s tem vse-
stransko koristiti pri nadaljnjem
razvoju gospodarstva v sosed-
nih komunah.
Vse štiri sosedne občine iz
dveh republik imajo enake ali
podobne probleme s socializacijo
na vasi, v razvijanju industrije,
v pospeševanju gospodarskih de-
javnosti, kulturno-prosvetni pro-
blemi se bistveno ne razlikujejo.
Občini Ormož in Varaždin imata
problem gradnje novega mostu
čez Dravo v Ormožu, vprašanje
obdavčevanja, odkupne politike
zemlje in kmetijskih pridelkov,
zdravstvene službe in podobno. V
občini Ormož je zaposlenih nad
200 ljudi iz občin Varaždin in Ča-
kovec, iz ormoške komune pa
precej v Ptuju in drugod.
Vsestransko sodelovanje štirih
občin koristi pri nadaljnjem go-
spodarskem in ostalem razvoju
komun.
Teden bratstva in prijateljstva
bo razširjena oblika kulturnega
tedna. V tem času v Ormožu
predvidevajo revijo gledaliških
skupin, pevskih zborov, razstavo
otroških risb in koncert glasbe-
ne šole. V Tednu bratstva in pri-
jateljstva bodo nastopile skupi-
ne iz Čakovca, Varaždina in Ptu-
ja. Medobčinski odbor za prija-
teljsko sodelovanje letos name-
rava razširiti sodelovanje na pet
občin. To bo doseženo, ko bo v
prijateljsko sodelovanje pristo-
pila tudi občina Ljutomer.
Za sestavo programa Tedna
bratstva in prijateljstva so v ob-
čini Ormož imenovali devetčlan-
sko programsko komisijo, ki bo
skrbela za pripravo in realiza-
cijo programa. V komisijo so
imenovani: Mimica Pišek. Stane
Stanič, Ivanka Pučko, Rudi Bar-
dorfer, Alojz Balažič, Zlatko Ko-
vačič, Anton Praprotnik, Edvard
Pajek in Jože Kukec.
Prihodnje pomladi bodo delav-
ske športne igre del programa
Tedna bratstva in prijateljstva.
Tekmovanja bodo organizirali v
malem nogometu, rokometu, od-
bojki. strelstvu in v šahu. Orga-
nizacija tekmovanja bo enaka
kot v letu 19t>5. V Ormožu bo-
do nastopale (udi športne sku-
pine iz Čakovca, Ljutomera, Va-
raždina in Ptuja. Iz vsake obči-
ne bo nastopila po ena športna
skupina.
Rokometna ekipa Ormož tek-
muje v slovenski, rokometaši
iz Velike Nedelje pa v štajer-
ski ligi. Ti uspehi predstavlja-
jo velik uspeh kvalitetnega špor-
ta v občini Ormož. Čeprav se
obe ekipi srečujeta s precejš-
njimi finančnimi težavami, nji-
hovi uspehi tekmovanj niso za-
vidljivi. Obe ekipi potrebujeta
finančno pomoč iz proračuna
Občinske skupščine Ormož.
Teden bratstva in prijatelj-
stva pomeni za štiri sosedne ko-
mune zbliževanje, izmenjavo iz-
kušenj, sodelovanje na vseh go-
spodarskih in negospodarskih
področjih v duhu vsestranskega
napredka.
R. D.
Bogat pridelek v vinogradih KK Ptuj
KRATKE VESTI IZ TGA
Delavski svet TGA je sprejel
začasne sklepe, ki urejajo spre-
jemanje delavcev na delo v pod-
jetju, letne dopuste in višino na-
domestila osebnega dohodka
med letnim dopustom, odgovor-
nost delavca za kršitev delovne
dolžnosti in organe za pregon in
izrekanje vzgojnih ukrepov ter
prenehanje dela delavca v de-
lovni organizaciji. Da bi se s
temi začasnimi sklepi seznanili
vsi člani kolektiva, so bili v ce-
loti objavljeni v prilogi tovar-
niškega časopisa ALUMINIJ.
Na predlog uredniškega od-
bora tovarniškega časopisa bi
naj v TGA poskušali združiti
kakšno delovno mesto in odpreti
delovno mesto urednika tovar-
niškega časopisa, seveda tako,
da ne bi povečali zasedbe. Ured-
niški odbor je namreč ugotovil,
da ni več možno zbrati pravo-
časno material za redno izha-
janje časopisa in je predlagal, da
bi morali imeti v podjetju člo-
veka, ki bi skrbel v prvi vrsti za
časopis.
Z malicami je bil do nedav-
nega še vedno precejšen prob-
lem, saj so pred bifejem stali
nekateri v vrsti tudi po eno uro,
preden so prišli na vrsto. Zato
bi naj v bodoče delili hladen
obrok tako, da ne bo prišlo do
izgubljanja časa zarad: čakanja.
Sklenjeno je tudi, da bodo v bo-
doče ob vsakem spreminjanju
cen malicam člani kolektiva pla-
čali 55 odstotkov vrednosti, pod-
jetje pa 45 odstotkov cene ob-
roka.
Nedavno je prišlo prvič po
sprejetju začasnih sklepov o de-
lovnih razmerjih do tega, da je
delavski svet moral izključiti iz
kolektiva delavca, ki si je na
nedovoljen način prilaščal druž-
beno imovino. Čeprav je sama
vrednost odnesenih predmetov
bila sicer minimalna (okrog
20.000 din), organi samouprav-
ljanja niso mogli zavzeti dru-
gačnega stališča kot izključitev
iz podjetja, kot je to v skladu
z določili 3. točke začasnega
sklepa za kršitev delovne dolž-
nosti in organov za pregon in
izrekanje vzgojnih kazni.
F. M.
SODNI PROCES PROTI
ESESOVSKIM ZLOČINCEM
Pred porotnim sodiščem v Bo-
chumu v Zahodni Nemčiji se je
začel proces proti trinajstim pri-
padnikom nacistične varnostne
službe zaradi množičnih umorov,
ki so jih zagrešili mm drugo sve-
tovno vojno na Poljskem. Glavni
obtoženec Heinrich Tlomann je, bil
pri poveljstvu krakovske varnost-
ne službe šef policijske posla je v
Novem Zacu, kakih 80 kilometrov
jugovzhodno od Krakovg. Ta zlo-
činec Je bil vse do leta 19G0 na
svobodi, zaposlen kol »možni de-
lavec v Bochumu. Ilomanna in
njegove pomočnike dolži obtožni-
ca umora najmanj \7.000 Zidov.
Obtoženci so zbirali židovsko
prebivalstvo iz okolico Novega
Zaca in pri tem ubP.i dva tisoč
ljudi. Blizu petnajst tisoč judi so
avgusta 1942 podali v taborišče
smrti, kjer so fi^i zverinsko po-
bili. Predvidevajo, da bo sojenje
trajalo nekaj mesecev.
JOHNSON DO KONCA LETA BOLNIK?
Okrevanje predsednika Johns ona po operaciji je nekoliko po-
časnejše kakor so pričakovali. Predsednik Johnson je še vedno v
postelji. Zdravniki so izjavili po predsednikovem predstavniku za
tisk, da Johnson ne bo mogel de lati s polno silo vse do konca leta.
Počasno okrevanje predsednika Jo hnsona je v Washingtonu vzbudilo
določeno mero zaskrbljenosti, zla sti zalo, ker je predsednik doživel
pred desetimi leti hud srčni na pad.
Stran 3 		»TEDNIK« — petek, 22. oktobra 1965	stran 4
Za večjo povezanost
med učitelji in starši
Reševanje vzgojnih problemov
šoloobveznikov je še vedno pre-
puščeno v glavnem šoli, čeprav
ta ni edini vzgojni čin i tel j. Za
reševanje problemov učencev so
predvsem poklicani poleg uči-
teljev še starši. Ti morajo biti
vzgojna sila, ki usmerja, vzgaja
in neguje otroka. Opaža se, da
ni dovoljne povezave med šolo
in starši in da nekateri starši
nimajo dovolj posluha za vzgojo
svojih otrok. To je večkrat ra-
zumljivo, če obojestranska zapo-
slitev staršev onemogoča večjo
povezavo med šolo in domom.
Roditeljski sestanki se dobro
uveljavljajo in so najboljša ob-
lika za razčiščevanje problemov
in ob tej priložnosti lahko uči-
telji vplivajo na starše opozo-
rilno in vzgojno. Program rodi-
teljskih sestankov naj bo prežet
z vzgojnimi predavanji. Doseda-
nji roditeljski sestanki so bili
bolj informativnega značaja, na
katerih so bili starši seznanjeni
z ocenami učencev. Vendar
imajo ti sestanki širši pomen.
Na njih bi morali smeleje obrav-
navati kadrovske, vzgojne in so-
cialno varstvene probleme, ki za-
devajo kolektiv učiteljev. Star-
ši bi morali tesno sodelovati s
šolo, se zanimati za njene pro-
bleme in drugo.
Vzgojni problemi izvirajo iz
neurejenosti domačega okolja in
nepravilnega odnosa staršev do
šole. Posledica je mladinsko pre-
stopništvo, tatvine, pretepanje,
goljufija, potepanje in podobno.
V družinah, kjer botruje alko-
hol, se starši manj zanimajo za
svoje otroke od onih, kjer pije-
jo manj alkoholnih pijač. V mi-
nulem šolskem letu je bilo naj-
več tatvin v osnovni šoli Mi-
klavž.
šolske probleme je moč reše-
vati ob večjem sodelovanju star-
šev in s tem preprečevati raz-
mah pokvarjenosti med mladino.
Rokomet
ŠTAJERSKA ROKOMETNA
LIGA
KOVINAR : DRAVA 17:11 (7:4)
Derbi 6. kola ŠRL na Teznem
ie pripadel Kovinarju, ki je ta-
ko zadal prvi poraz ptujskim
rokometašem po petih zapored-
nih uspehih.
Kovinar je bil ves čas tekme
v vodstvu in dosegel lepo zma-
Kctj jim mar veter,
tudi če so lasje kuštravi in zvezek, kot bi ga hotelo odnesti! Dija-
kinje se niso ozirale na to ter pridno beležile, listale po knjigah
in se učile v ptujskem muzejskem pSrku. Le po naključju mi je
uspelo, da je ena izmed njih poklonila moji kameri pogled in na-
smeh. Ko bi bili vsi mladi tako vneti za učenje!
J. Bezjak
PRED CILJEM
Pred tremi leti je bil v Kidri-
čevem na željo mnogih članov
delovnega kolektiva TGA usta-
novljen oddelek ESŠ za odrasle.
Čeprav je iniciativa za ustano-
vitev tega oddelka prišla na po-
budo članov kolektiva iz TGA,
je oddelek obiskovalo tudi pre-
Jezikovni tečaji DU Ptuj
Čeprav so se jezikovni tečaji
že začeli, se zanje še vedno pri-
javljajo novi interesenti. Začet-
nemu tečaju iz nemškega jezika
se lahko še priključijo. Tečaj je
ob torkih in petkih ob 18. uri v
šoli Toneta Žnidariča (Mladika).
Prav tako se interesenti lahko
še priključijo tečaju angleškega
jezika III. stopnje, ki je ob sre-
dah ob 18. uri v gimnaziji. Iz
TGA Kidričevo se je pred časom
prijavilo več interesentov za za-
četni tečaj francoskega jezika.
Interesente iz Kidričevega pa tu-
di druge prosimo, da pošljejo
svoje prijave Delavski univerzi
Ptuj obenem s pripombo, kje že-
lijo, da bi bil tečaj: ali v Ptuju,
ali v Kidričevem.
FESTIVAL MLADOSTI
Festival mladosti ima na ob-
močju Ormož že tradicijo. Tudi
v prihodnje bodo z njo nadalje-
vali. Občinsko zborovanje pio-
nirjev bodo združili z nastopom
pevskih zborov. Ob tej priložno-
sti bodo organizirali medsebojna
srečanja pionirjev iz posameznih
šol, združena s športnimi tekmo-
vanji.
Zborovanje pionirjev je vsako
leto v občini Ormož množično
obiskano, na njem pionirji izme-
njajo izkušnje, se pogovarjajo
o delu pionirskih organizacij, o
uspehih v šoli in o drugem, kar
se tiče pionirjev in njihovih pro-
blemov.
cej členov iz drugih delovnih
kolektivov. Pri organiziranju ni
šlo vse tako gladko, kot je bilo
zamišljeno. Največ težav je bi-
lo v tem, ker ni uspelo prido-
biti večjega števila slušateljev.
Mnogo je doprinesel temu nepo-
poln pravilnik o delitvi OD v
TGA, nekaj pa tudi leta starosti
nekaterih članov kolektiva in pa
seveda precej obširna snov za
študij, ki je marsikateremu od-
vzela pogum že kar na začetku,
tako da so ostali zares le naj-
vztrajnejši. V začetku je bil od-
delek pod nadzorstvom ESŠ iz
Ptuja, vendar pa je že po 3 me-
secih prišlo do nesoglasij z
upravo šole v Ptuju zaradi fi-
nančnih vprašanj. Oddelek si je
poiskal drugega pokrovitelja, in
sicer ESŠ iz Murske Sobote, ki
je nudila oddelku vso potrebno
pomoč. Oddelek je pričel s 44
slušatelji, ob koncu tretjega let-
nika pa jih je bilo le še 18. Ven-
dar so vzroki za to tudi v precej
visoki šolnini, ki znaša v dru-
gem letniku povprečno 7300 di-
narjev, v tretjem pa celo že
8400 dinarjev, česar pa nekateri
niso zmogli in so odstopili od
nadaljnjega šolanja. Pri iskanju
pomoči pri gospodarskih orga-
nizacijah, v katerih so bili za-
posleni nekateri slušatelji, pa so
naleteli v glavnem na nerazu-
mevanje. Največ razumevanja
glede pomoči je pokazal delov-
ni kolektiv TGA, vendar pa, ra-
zumljivo, le za svoje člane. Če-
prav so slušatelji prestali precej
grenkih ur in so skoraj vsi
imeli pri nekaterih izpitih
majhne spodrsljaje, so vztrajali
do konca ter so sedaj pred za-
želenim ciljem. Gotovo bodo
tudi pri zaključnih izpitih uspeš-
ni ter bodo dosegli svoj cilj —
srednješolsko izobrazbo, ki jim
bo bogato obrestovala njihovo
vztrajnost, ki so jo pokazali v
treh letih.
-ko
LUNINE SPREMEMBE IN
VREMENSKA NAPOVED ZA
ČAS OD NEDELJE, 24. OKTO-
BRA, DO NEDELJE, 31. OKTO-
BRA 1965
Mlaj bo v nedeljo, 31. oktobra,
ob 15.11.
Napoved vremena: spremenlji-
vo vreme bo. Oblačno, vmes ne-
kaj dežja in mrzel veter. Dnev-
ne temperature bodo okrog
10 stopinj Celzija. Nočne tem-
perature bodo od — 5 do + 2 sto-
pinji C.
Alojz Cestnik
MESTNI KINO PTUJ
predvaja 22., 23. in 24. oktobra
1.1. ameriški barvni kinemaskop-
ski film CHOM ANCHEROSI;
25. t. m. italijanski film OSEM IN
POL; 26. in 27. t m. ameriški
barvni film POSLEDNJI SO-
MRAK; 28. t. m. francoski ki-
nemaskopski film LANSKO LE-
TO V MARIENBADU.
KINO ORMOŽ
predvaja 23. in 24. t. m. ame-
riški film ŽIVIM ZATE;
27. t. m. ameriški film ZORO
MAŠČEVALEC.
KINO TOMAŽ PRI ORMOŽU
predvaja 24. t. m. francoski
film OBSODBA.
go pp zaslugi razpoloženega di-
rigenta Vrlepa, ki je bil pro-
blem številka t za oono Drave.
Ko smo že pri obrambi Drave,
naj povemo, da je igrala zelo
raztrgano; bilo je vse polno pre-
sledkov, »lukenj«, da domači
napadalci niso imeli težkega
dela.
Da je bila nesreča še večja,
se je tik pred začetkom tekme
poškodoval vratar — Magda-
lene in ni mogel nastopiti. Za-
menjal ga je Nežmah, ki pa ni
imel najboljšega dne. Poraz je
bil tako že v začetku neizbežen,
vendar ne moremo mimo izred-
no slabe igre posameznikov, ki
so dopuščali predvsem doma-
čim krilom, da so prodirali po
mili volji do kazenske črte in
dosegala zadetke. PtujČani so
igrali v napadu slabo, počasi in
neučinkovito.
Sodil je Marko iz Maribora
pred okrog 200 gledalci, ki so
se vedli vse prej kot kulturno.
Drava je kljub porazu na pr-
vem mestu.
V zadnjem kolu bodo gosto-
vali v nedeljo, 24. oktobra na
stadionu ob Ormoški cesti ro-
kometaši iz Velike Nedelje.
GOSPODARSKA REFORMA
IN ŠPORT
Gospodarska reforma je prinesla
nov veter v telesnovzgojno in
športno delovanje, ki bo marsikje
pometel z mnogočim kar športu ne
dela čast in ga morda celo ovira
pri razvoju v širino. Toda medtem
ko so bili ljudje, ki skrbe za to
družbeno dejavnost, prepričani, da
bo reforma materialno le deloma
prizadela telesno vzgojo, so na ne-
katerih občinskih skupščinah me-
nili, da je šport najbolj primerna
dejavnost, ki jo lahko označijo za
skrito rezervo. Torej za stvar, ki
naši skupnosti ni kdo ve kako po-
trebna. Posledica takega gledanja
je bila, da so telesnovzgojnim fo-
rumom celo za polovico zmanjšali
že tako skromne dotacije in s tem
skoraj onemogočili njihovo druž-
beno koristno delo. Ko so se v ta-
kih občinah odločili za občutno
zmanjšanje podpor, so imeli ver-
jetno v mislih nekatere negativne
pojave, do katerih je prišlo v zad-
njem času v našem neamaterskem
nogometu, povsem pa so pozabili
na tisoče in tisoče pionirjev, pio-
nirk, mladincev in mladink, ki jim
je telesnovzgojno delovanje živ-
ljenjska potreba.
Medtem ko so restrikclje občin-
skih proračunov na škodo tekmo-
valnega športa do neke mere ra-
zumljive, pa ne moremo in ne
smemo privoliti v tolikšno zmanj-
šanje dotacij, da bi to onemogo-
čilo osnovno telesnovzgojno de-
javnost naše mladine. Taka politi-
ka občinskih skupščin do telesne
vzgoje je ne le zgrešena, temveč
tudi kratkovidna, kajti v tem pri-
meru telesna vzgoja ne more biti
skrita rezerva.
člani Zveze sindikatov občine Ptuj!
Člane sindikatov, sindikalne podružnice in izvoljene
delegate za IX. občni zbor obveščamo, da je IX. občni
zbor Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, ki je bil sklican
za 23. oktober 1965, preložen na 18. december 1965. Dnevni
red iin gradivo za IX. občni zbor bo dostavljeno vsem de-
legatom in sindikalnim podružnicam v novembru 1965.
Predsedstvo
Občinskega sindikalnega sveta
Ptuj
RAZPIS
Center za družbeno izobraževanje pri Delavski univerzi Ptuj
RAZPISUJE
intenzivno obliko za družbeno-politično izobraževanje, ki je na-
menjena vsem občanom. Izobraževalna oblika obsega približno
80 ur in zajema aktualno snov z vseh področij našega družbeno-
političnega življenja.
PROGRAM ima pet poglavij In sicer:
I. AKTUALNI PROBLEMI SAMOUPRAVLJANJA.
To poglavje ima sledeče teme:
1.	samoupravljanje kot osnovni družbeni odnos;
2.	dohodkovni sistem in delitev po delu — neločljivo povezan
s sistemom samoupravnih odnosov;
3.	urejevanje samoupravnih odnosov z notranjo zakonodajo
(statuti in pravilniki) — samoupravni akti;
4.	institucionalizacija samoupravljanja (oblike);
5.	delovne enote — v sistemu samoupravljanja (v proizvodnji
delovnih organizacij);
6.	izobraževanje, znanje in samoupravljanje.
II. AKTUALNI EKONOMSKI PROBLEMI V DELOVNI ORGANI-
ZACIJI.
To poglavje je v tesni povezavi s I. poglavjem in ima nasled-
nje teme:
A)	1. vloga in pomen gospodarske organizacije v našem ekonom-
skem sistemu;
2.	rezultati gospodarjenja in ekonomska merila;
3.	vloga delovne organizacije v razširjeni reprodukciji;
4.	ekonomski faktorji delovnega procesa?
5.	funkcije v gospodarski organizaciji;
6.	organizacija dela v podjetju;
7.	delitev dohodka in čistega dohodka;
8.	zaključni račun v gospodarski organizaciji-
9.	stroški v gospodarski organizaciji;
10.	nagrajevanje po delu.
B)	1. Problemi gospodarjenja.
III.	AKTUALNI PROBLEMI KOMUNE IN DELOVNE ORGANIZA-
CIJE.
Teme so naslednje:
1.	relacija: delavec—delovna organizacija—komuna?
2.	komuna v novih razmerah gospodarjenja;
3.	družbene službe v komunalnem sistemu;
4.	komuna kot temeljna družbeno-politična skupnost.
IV.	MESTO IN VLOGA SUBJEKTIVNIH SIL V SISTEMU SAMO-
UPRAVLJANJA.
1.	Družbeno politične organizacije kot Sestavni del socialistič-
nega družbenega sistema, kot nosilke družbenega razvoja
in socialističnega družbenega razvoja in socialistične de-
mokracije.
2.	Temeljna načela delovanja in organiziranja komunistov v
sistemu samoupravljanja.
3.	Informiranost v sistemu samoupravljanja.
4.	Nekateri problemi delovanja organizacij SZDL v komuni.
5.	Sindikati kot samostojna družbeno-politična organizacija in
njihova vloga v celotnem sistemu organiziranega družbeno
političnega delovanja ob spremenjenih odnosih v strukturi
delavskega razreda.
6.	Mlada generacija in naš družbeni razvoj.
V. SODOBNI SVET.
To poglavje ima naslednje teme:
1.	Razvojne tendence sodobne svetovne skupnosti in njena
osnovna nasprotja.
2.	Ekonomsko-drHŽbena gibanja v svetu po II. svetovni vojni.
3.	Svet in orožje.
4.	Sodobna nacionalno-osvobodilna gibanja.
5.	Integracijski proces v svetu.
Začetek predavanj v Centru za družbeno izobraževanje bo
najverjetneje med 10. in 15. novembrom in sicer v Ptuju. Preda-
vanja bodo dvakrat tedensko po tri ure v popoldanskem času.
Predavanja oziroma izobraževalne oblike bodo potekale po
sodobnih metodah ter bosta vsako temo skupinsko obravnavala
najmanj dva predavatelja, ob vsaki obliki pa bodo tudi seminar-
ske oblike, skupinsko delo ln tribune.
Prijave za vpis sprejemajo:
—	Občinski sindikalni svet Ptuj in vse sindikalne podružnice,
—	Občinski komite ZKS Ptuj in vse osnovne organizacije ZKS,
—	Občinski komite ZMS Ptuj in vsi mladinski aktivi ŽMS,
—	Občinski odbor SZDL Ptuj in vse krajevne organizacije
SZDL,
—	Delavska univerza Ptuj.
> i
Center za družbeno izobraževanje — Delavska univerza Ptuj.
Alberto Moravia
Voznik tovornjaka
Tako je šlo nekaj mesecev,
morda še dlje. Nekega dne pa,
ko naju je Italija kot vedno za-
pustila v Terracini, sva v Neap-
lju dobila nalog, da morava sto-
voriti in se, ne da bi prespala,
takoj vrniti v Rim. Bilo mi je hu-
do, kajti za naslednje jutro sem
bil domenjen z Italijo. Toda ukaz
je ukaz! Tako sem takoj sedel za
krmilo in Palombi je začel smr-
čati. Do Itrija je šlo vse v redu,
ker je cesta polna ovinkov, in
ponoči, kadar je človek utrujen,
ga prav ovinki prisilijo, da ne
zatisne oči. So torej angeli varu-
hi vseh šoferjev. Toda za Itrijem,
pri oranžnih gajih v Fondiju, me
je prevzel spanec in da bi ga
pregnal, sem začel koncentrirano
misliti na Italijo. In vzlic temu
mi je bilo, kot da se mi misli
vedno bolj zapletajo. Nenadoma,
dobro se še spominjam, sem si
rekel: »Na srečo lahko mislim
nanjo in ostanem buden... sicer
bi bil že zdavnaj zaspal.«
Toda v resnici sem res bil za-
spal in misel sem izrekel v spa-
nju, ne pa v budnosti. Spanec mi
jo je dal, da bi še globlje in bolj
brezskrbno spal. V istem trenut-
ku sem začutil, da je tovornjak
skrenil s ceste in pristal v jarku.
Za seboj sem zaslišal hrušč. Tudi
priklopnik je zdrsel s ceste. Ker
pa sva vozila počasi, nisva imela
škode. Ko pa sva izstopila, sva
videla, da se je bil priklopnik
prevrnil. Kolesa so bila v zraku
in ves tovor kož, ki so bile na-
menjene za strojenje, je ležal v
jarku. Bilo je temno, brez lune,
vendar je bilo na nebu polno
zvezd. Na srečo sva s Palombi-
jem bila že prav blizu Terracine:
na desni je bil hrib, na levi, on-
stran vinogradov, pa se je raz-
prostiralo temno, mirno morje.
Palombi je rekel samo: »No,
to si pa lepo napravil!« Nato pa
je dodal, da morava v Terracino
po pomoč. Odšla sva peš, saj je
bilo le nekaj korakov daleč, to-
da ker sva ravno bila pred Ter-
racino, je Palombi, ki je vedno
mislil le na hrano, rekel, da je
lačen... Do prihoda reševalnega
vozila z žerjavom je še daleč,
•'ato je po njegovem mnenju bi-
lo bolje, da greva v kako krčmo.
In tako sva se odpravila na
iskanje primernega lokala. Toda
polnoč je že minila in na okrog-
lem, od bombardiranja preluk-
njanem trgu, je bil zaprt tudi že
zadnji bife. Zavila sva v uličico,
ki je menda vodila k morju.
Kmalu sva zagledala osvetljen
napis. Polna upanja sva pohitela.
Bila je res gostilna. Toda rolete
so bile že na pol spuščene, kot
da je tudi tu že zaprto. Vrata so
bila steklena. Rolete dela šip ni-
so pokrivale, tako da sva lahko
pokukala noter. Palombi se je
sklonil, jaz pa za njim. Zagleda-
la sva točilnico skromne pode-
želske krčme z nekaj mizami.
Stoli so bili narobe obrnjeni na
mizah in Italija, oborožena z
metlo in predpasnikom okrog bo-
kov, je z veliko naglico čistila
pod. Za točilno mizo čisto v ko-
tu sobe pa je sedel grbavec. Ve-
liko grbavcev sem že videl, tako
strašnega pa še ne, saj mu je gr-
ba molela prek glave.
Z rokam: na obrazu je opazo-
val Italijo s svojimi črnimi, hu-
dobnimi očmi. Mirno ji je nekaj
zaklical. Stopila je k njemu, od-
ložila metlo, mu ovila roko okrog
vratu in mu dala dolg poljub.
Nato je spet prijela za metlo in
zaplesala po lokalu. Tedaj je gr-
bavec vstal s klopi. Bil je videti
kot kakšen mornar. Nosil je san-
dale, modre, izlizane lanene hla-
če, kot jih nosijo ribiči, poleg
tega pa še srajco a la Robespi-
erre. Stopil je k vratom in hitro
sva odskočila. Odprl jih je in
potegnil roleto do tal.
Da bi prikril zbeganost, sem
rekel: »Le kdo bi si mislil kaj
takega!« In Palombi je odgovoril
z grenkobo, ki me je presenetila:
»Hja.« Šla sva do neke garaže,
nato pa sva prebila ostanek noči
] s tem, da sva uredila tovornjak
j in naložila kože. V jutranjem
mraku, ko sva vozila proti Rimu,
! je Palombi, prvič odkar sem ga
poznal, sam spregovoril:
»Si videl, kaj mi je storila ta
čarovnica Italija?«
Kot omamljen sem vprašal:
| »Kaj neki?«
i »Potem ko je tako lepo ravnala
z menoj in me je pri vožnjah tja
in nazaj držala za roko, sem ji
rekel, da bi se rad poročil z
njo... Bila sva tako rekoč zaro-
čena, mar ne?... Zdaj pa tale
grbavec...«
Osupnil sem, rekel pa nisem
nobene. Palombi je nadaljeval:
»Lepa darila sem ji dajal. Veri-
žico s koralami, svileno ruto, la-
kaste čevlje... Ja, res sem jo
imel rad in tudi primerna je bila
zame ... brezsrčno, nehvaležno
bitje je ...« Še je govoril, počasi,
kot sam zase, v bledi jutranji
svetlobi, ko sva drdraje vozila
proti Rimu. Preostalo mi ni nič
drugega, kot da sem pomislil, da
naju je Italija prevarala, da bi
si prihranila denar za vozovnice
do Rima. Zgalo me je, ko sem
poslušal Palombija govoriti iste
stvari, ki bi jih lahko pripovedo-
val tudi jaz. Pri tem pa se mi je
vse to, kar je prišlo iz ust, ki si-
cer niso znala govoriti, zazdelo
smešno. Nazadnje sem mu suro-
vo rekel: »Daj mi že mir s to
žensko! Utrujen sem, rad bi
spal...«
Toda revček je odgovoril:
»Ampak nekatere stvari enostav-
no bolijo.« Nato pa je molčal do
Rima.
Mesece nato sem bil žalosten.
Cesta je zame postala kot prej;
brez konca in kraja, nekaj gren-
kega, kar je treba dvakrat na
dan požeti in spet izpuliti. Kar
me je vodilo k odločitvi, da sem
spremenil poklic, je bilo, da je
Italija ob neapeljski cesti odprla
gostišče z napisom' »Sestajališče
voznikov tovornih vozil.«
Lep kraj za sestajanje. Stotine
kilometrov mora^ prevoziti, da
prideš do Italije. M:dva s Pa-
lombijem nisva nikoli zavila tja.
In vendar, tako me je bolelo, da
bi videl Italijo, kako ji grbavec
podaja kozarce in pivske stekle-
nice, da sem zapustil svoje služ-
beno mesto.
Tovornjak z napisom »Z:vela
Italija« in Palombijem za vola-
nom pa še vedno vozi
Prev. B. B.
Stran 3 		»TEDNIK« — petek, 22. oktobra 1965	stran 5
Cehi - pravne skupnosti
obrtnikov
Cehovski red lončarskega ceha v Ptuju iz I. 1577
Najstarejši ohranjen cehovski
red ptujskih cehov sta potrdila
mestni sodnik in mestni svet me-
sta Ptuja 8. III. leta 1577 in ga
opremila z navadnim pečatom
mesta Ptuja. Ta predstavlja vi-
teza pešca (sv. Jurija), ki ubija
zmaja.
Iz tega cehovskega reda poda-
jamo nekaj določil, ki so značil-
na za cehovsko ureditev obrtni-
škega stanu v srednjem in no-
vem veku.
1.	Nihče ne sme opravljati lon-
čarske obrti v mestu samem ali
znotraj pomirja (najbližje mest-
ne okolice), ako ni prej od me-
stnega sodnika v redu prejel me-
ščanskih pravic.
2.	Ako pomočnik zboli in se za-
radi siromaštva ne more vzdrže-
vati, mu je treba pomagati z de-
narjem bratovščine. Ko pomočnik
zopet ozdravi, naj bratovščini
vrne dano posojilo.
3.	Mojster ali pomočnik, ki iz-
reče bogokletje, ki psuje ali kol-
ne, zapade kazni dveh funtov
voska v korist bratovščine. Ti-
sti, ki tako bogokletje posluša in
'ga takoj ne prijavi, je prav tako
kaznovan z globo dveh funtov
voska.
4.	Pomočniki ne smejo med se-
boj igrati za denar. Igralci za de-
nar in gledalci, ki niso prestop-
ka prijavili, so kaznovani v ko-
rist bratovščine s kaznijo pol
funta voska.
5.	Pomočnika, ki pripelje v hi-
šo svojega mojstra — tam sta-
nuje — sumljivo žensko ali ki si-
cer uganja nespodobne stvari,
mora mojister pri svoji meščan-
ski časti in pod pretnjo stroge
kazni prijaviti in ne sme trpeti
v svoji hiši nečistovanja.
6.	Ako mojster ali pomočnik
sedi (v gostilni) pri vinu, ne sme
dati nobeni navadni deklini piti.
Če je komu to dokazano, zapade
kazni enega funta voska.
7.	Tudi naj ne skuša noben
mojster drugemu mojstru izva-
biti pomočnika (k sebi na delo).
Vsakdo, ki se mu kaj takega do-
kaže, zapade kazni štirih fun-
tov voska v korist bratovščini.
8.	Vsak pomočnik naj vsako
nedeljo daruje v blagajno bra-
tovščine po en denarič. Od te-
ga zbranega denarja se krijejo
stroški za dostojen in krščanski
pogreb, ako umre kak mojster
ali njegova žena. Isto velja, ako
umre kak pomočnik.
9.	Ako pomočnik ali mojster
skrivaj odtisne drugemu mojst-
ru njegov model (vzorec) in se
to zve, je krivec kaznovan v ko-
rist bratovščine z globo desetih
funtov voska.
10.	Mojster, ki noče več zapo-
slovati pomočnika, mu mora
osem dni prej odpovedati. Mora
pa navesti zadovoljiv razlog;
brez tega ne sme nikogar odpu-
stiti.
11.	Ako nastane med mojstrom
in pomočnikom spor zaradi pla-
čila ali iz drugih vzrokov, kar
ni primerno za ceh, mora moj-
ster ali pomočnik prijaviti zade-
vo cehovskemu mojstru, ki nato
spor na miren način poravna ali
reši.
12.	Ako pride lončarski pomoč-
nik od drugod in noče verjeti
noločilom naše bratovščine in
obrtnega reda, mu je treba to
pismo prebrati, da ga sliši. Ako
še tudi nato nastopa proti redu
našega ceha, ne sme tukaj v me-
stu Ptuju dobiti zaposlitve v svo-
ji stroki.
13.	Mojster ali pomočnik, ki
je poklican, da pride na sedež
bratovščine ali kam drugam v
važni in nujni zadevi, pa se te-
mu klicu ne odzove, je kaznovan:
mojster z globo enega funta, po-
močnik z globo pol funta voska.
Tudi mora najstarejši pomočnik
pomagati cehovskemu mojstru
prižgati in ugasniti sveče, kadar
je to potrebno.
14.	Mojster ali pomočnik na-
še obrti, ki se hoče kot šušmar
(nečlan ceha) naseliti kje v me-
stu, trgu ali na deželi in delati
svojo obrt, se mora prej prijaviti
našemu cehu v Ptuju in se z na-
mi pogoditi.
Vsak pomočnik, ki pride sem-
kaj v mesto od drugod in bi rad
tukaj delal, naj povpraša po ce-
hovskem mojstru in naj gre tu-
kaj v prenočišče (cehovskih po-
tujočih pomočnikov). Cehovski
mojster ga naj nato pošlje k
mojstru, ki potrebuje pomočni-
ka. Dokler pomočnik ne dobi
mojstra, prejema od ceha po tri
krajcarje dnevno, da si ne bi sam
poiskal dela, kjer bi hotel. Izje-
ma velja za čas »vandranja«.
15.	Lončarski pomočnik, ki ho-
če postati mojster, mora tukaj
delati eno leto po določilih ceha.
Kdor se tukaj oženi, mora na-
praviti mojstrsko delo. Kdor pa
vzame mojstrovo hčerko za ženo,
napravi samo polovico mojstr-
skega dela.
16.	Novi mojster mora pripra-
viti v čast mojstrom slavnostno
kosilo z ne več kot dvanajstimi
jedrni, ki morajo biti dobro in
skrbno pripravljene in skuhane.
Tudi mora poskrbeti za primerno
poskušnjo vina.
AK — Zgodovinski arhiv,
Ptuj
Mopedist v avto
Dne 15. 10. t. 1. jb 1S.55 se je
na Mestnem trgu v Ormožu pri-
Avtomobil fiat 300 MB 21-31. je
vozil lastnik tlajko Topolovec,
moped pa Avgjst Kcsi. Dve mi-
nuti pred nesrečo je na avtobus-
nem postajališču začasno panural
avtobus na skrajnji desni strani
cestišča. Ko je pričel šofer Rajko
Topolovec preh:tevati parkirano
vozilo in je pripeljal do pred-
njega dela avtobusa, se je iz na-
sprotne smeri pripeljal mopoaisi.
ki ga je na ovinku zaneslo na
sredino cestišča t'ir je zadel v
prednjo levo srtran avtomobila
Pri trčenju je mopedista vrglo
čez avtomobil »a cestišče. Zaradi
padca je bil mop^ilst poškodovan
in na obeh vodilih je nastalo za
približno 100 tisoč d!narjev škode.
Vsekakor bi se dalo nesreči
izogniti ob zmernejši hitrosti mo-
pedlista, ki je v ovinek pridrvel s
preveliko hitrostjo. Neupoštevanje
cestno prometnih predpisov je ce-
sti vzrok telesnih outkodb in pre-
cejšnje materialne škode.
Izpred sodišča
Namesto k poroki v smrt
Franc Štelcar je ubil Franca!
Danka teden dni pred poroko
Franca Štelcarja, priučenega
mizarja iz Smolincev pri Cer-
kvenjaku, je obsodilo Okrožno
sodišče v Mariboru na 8 let in
1 mesec strogega zapora zaradi
uboja.
Obtoženi je bil 13. junija le-
tos s svojo družino na obisku
pri starših. V p o p ol r 1 a n sk i liyi r a h
se je vračal proti domu in sre-
čal na poti proti Smolineem
Franca Danka in njegovo zaro-
čenko, ki sta vabila sorodnike
in znance k svoji poroki. Le-ta
naj bi bila že naslednjo soboto.
Družba je skupaj nadaljevala
not in se ustavila v sadovnjaku
Dankovih znancev. Tu so vsi
skupaj posedli in se pričeli na-
pajati z žganjem. Beseda je da-
la besedo in med Štel ca r jem in
Dankom se je brez pravega
vzroka razvil prepir. Danko je
pričel očitati obtoženemu, da ga
je nekoč pred leti na paši napa-
del in ga udarili s kolom no gla-
vi. Prepir se je vse boli stop-
njeval. Danko je pričel riniti za
Štelrarjem. ga srrabiti za rokave
in kravato, dokler ni le-tega
minilo potrpljenje. Tz žepa je
potegnil kuhinjski nož ter za-
bodel Danka v hrbet. Danko je
še isti dan v bolnišnici izdihnil.
Zdravniški izvedenec je ugoto-
vil, da je storil Štelcar uboj v
alkoholnem opoju in patolo-
škem afektu, torej v stanju bi-
stveno zmanjšane prištevnosti.
Obtoženi je bil duševno labilen,
kar je bila bržkone posledica
prestane bolezni na možganski
ovojnici. Zadnje čase je bilo
njegovo obnašanje še posebno
čudno in vse prej kakor vzor-
no. Vse dneve je popival, pre-
tepal ženo, zanemarjal družino
in že trikrat je hotel storiti sa-
momor.	L.
OškodovnI zadruejo
z navids^N odkupom
živine
37-lctni Jože Hojnik iz Brati-
slavcev pri Polenšaku je oškodo-
val kmetijsko zadrugo »Jože
Lacko*, Ptuj, ekonomska enota
Juršinei, kjer je opravljal po-
sle delovodje, za 354.860 din. To
mu je uspelo izpeljati tako, rla
je v petih primerih, med rlrmrim
tudi tedaj, ko je nadomeščal bla-
gajnika enote, prikazal navide-
zen 0'flkup pitane živine. Obto-
ženi je dejan te priznal. Okrož-
no sodišče v Mariboru ga jo ob-
sodilo na 1 leto in 6 mesecev za-
pora.	L.
Večje zavzemanje za strokovno in
družbeno - politično izobraževanje
Delavska univerza Ormož ob pričetku letošnje
izobraževalne sezone
Leta 1959 je bila v Ormožu
ustanovljena delavska univerza
za potrebe dopolnilnega izobra-
ževanja odraslih v občini. Dopol-
nilno izobraževanje je namenje-
no širšemu krogu ljudi, ki nimajo
za svoje delo ustrezne izobrazbe.
Bila je osnovana za potrebe pro-
izvajalcev, da bi si pridobili več
strokovnega in družbeno-politič-
nega znanja, s katerim bi uspeš-
neje delali na svojih delovnih
mestih, odločali v samoupravnih
organih in več doprinašali za hi-
trejši napredek podjetja in ko-
mune.
Izobraževanje je nenehni pro-
ces vplivanja v učnem in vzgoj-
nem smislu, za odrasle je ta pro-
ces posebej pripravljen z učno
vzgojnimi oblikami in metodami
dela, ki odraslemu slušatelju pri-
bližajo učno in vzgojno gradivo.
Delo Delavske univerze Ormož je
v treh sektorjih: družbeno-eko-
nomski sektor, strokovni in
splošno-poljudnoznanstveni sek-
tor.
Z družbeno-ekonornskim sek-
torjem DU slušatelje izobražuje
v družbenem smislu. Vse družbe-
no dogajanje je pri nas istočasno
tudi vprašanje dela, delovnih or-
ganizacij, notranjih odnosov, sa-
moupravljanja, nagrajevanja po
učinku in drugo. Zato je družbe-
na vzgoja tudi ekonomska vzgo-
ja.
Socialistična demokracija je
kot nujnost in zgodovinska zako-
nitost pospeševala družbeni raz-
voj tako daleč, da je samouprav-
ljanje na vseh področjih postalo
imperativ sedanjega časa. Proiz-
vajalec mora biti pripravljen na
pravice in dolžnosti, ki mu jih
dajejo samoupravne pravice, pri
tem pa ne sme pozabiti na nalo-
ge. Družbeno izobraževanje je
osnova za nadaljnje izobraževa-
nje. Glavni poudarek družbenega
izobraževanja je v pretekli izo-
braževalni sezoni na območju ob-
čine bil na večerni politični šoli,
ki je imela osem oddelkov. V šo-
lo se je vpisalo 200 slušateljev in
uspešno končalo 123. Triletno ob-
dobje trajanja večerne politične
šole je dalo dobre rezultate. To
se odraža predvsem v večji ak-
tivnosti samoupravnih organov,
družbeno-političnih organizacij, v
večjem razmišljanju in reševanju
problemov, v popolnejšem iska-
nju notranjih rezerv, v povečani
produktivnosti dela, v večjem
zavzemanju zaposlenih ln v dru-
gem.
Strokovno izobraževanje po-
staja v občini vedno pomebnej-
še. Več sto odraslih in mladine
je brez popolne osemletke, mno-
go zaposlenih pa brez ustrezne
šolske izobrazbe. V zadnjih petih
letih v občini Ormož ni dokon-
čalo popolne osemletke približno
900 mladincev in mladink, ki ne
morejo dobiti ustrezne zaposlitve
in strokovnosti. DU je tista usta-
nova, ki skrbi za strokovno uspo-
sabljanje delovnega človeka. DU
Ormož svoje poslanstvo v celoti
opravlja in se vsestransko za-
vzema za prosvetljevanje delov-
nega človeka. Nekatere delovne
organizacije v občini še vedno
nimajo dovolj razumevanja za
izobraževanje članov svojega ko-
lektiva, kar neugodno vpliva na
nadaljnji razvoj delovne organi-
zacije.
V	minulem šolskem letu so na
območju občine delovali štirje
oddelki osnovne šole za odrasle.
Kaže, da nekateri občani nimajo
dovolj zanimanja za strokovno
in družbeno-politično izobraže-
vanje, kar jim glede na učinek
dela znižuje osebni standard. De-
lovne organizacije, sindikalne
podružnice in samoupravni orga-
ni bi se naj v bodoče uspešneje
zavzemali za izobraževanje za-
poslenih. Oddelek večerne ESŠ
sicer dela, vendar so nekateri
slušatelji precej neresni, slabše
polagajo izpite in nimajo prave
volje do učenja.
V	pretekli izobraževalni sezoni
je DU priredila tečaje nemškega
in angleškega jezika. Končan je
bil tudi tečaj za polkvalifikacijo
Kovinske stroke v tovarni Jože
Keienčič. Izvedeni so bili štirje
tečaji higienskega minimuma.
Tečaj je uspešno končalo 94 slu-
šateljev. V dveh izobraževalnih
sezonah je opravilo tečaj za hi-
gienski minimum 300 slušateljev.
Na področju strokovnega izo-
biaževanja so potrebe in možno-
sti v občini velike in so premalo
izkoriščene.
Ena najbolj priljubljenih oblik
izobraževanja na področju sploš-
nega sektorja so poljudnoznanst-
vena predavanja iz raznih temat-
skih področij. Predavanja so še
bolj zanimiva takrat, ko so opre-
mljena s filmi ali z diapozitivi.
Razen teh oblik predavanj so v
splošnem sektorju zajete tudi
druge oblike izobraževanja, kot
šola za starše, šola za življenje,
filmska predavanja in filmske
predstave z ali brez komentarjev.
Najboljši uspehi izobraževanja
so doseženi z intenzivnimi obli-
kami. Zato teži DU k temu, da
se v občini pospešujejo intenziv-
ne oblike izobraževanja, vendar
ostalih posameznih predavanj ne
bi smeli opustiti. Med občani
zbujajo posebno zanimanje pre-
davanja o raznih zdravstvenih
problemih in o gospodarstvu. Za-
nimanje pa je precejšnje tudi za
aktualne politične dogodke doma
in v svetu.
Izmed intenzivnih oblik tega
sektorja so med odraslimi precej
popularne šole za starše, med
mladino pa šole za življenje. V
pretekli izobraževalni sezoni so
na območju občine delovale tri
šole za starše in dve šoli za živ-
ljenje. Za šolo za starše je naj-
več zanimanja med starši, ki
imajo svoje otroke v osnovni šo-
li. V teh šolah si pridobijo starši
sodobnejše poglede na vzgojo,
istočasno pa pomagajo te šole
qraditi most med šolo in starši.
Po šolah je lani DU organizirala
štiri filmske predstave za učence.
Predvaja pa redno filme tudi bol-
nikom v ormoški bolnišnici.
D. R,
DOBER ZGLED
Koncem prejšnjega meseca je KZ »Jože Lacko« v Ptuju na-
bavila za svoje kooperante 40 motornih kosilnic in jih razdelila
po enotah. Tako so jih tudi v Juršincih prejeli 10. Kmetovalci so
jih bili zelo veseli. Ena kosilnica je stala na triletno odplačilo
okoli 650.000 dinarjev.	J. B.
Na sliki: kooperant Martin Brmež iz Gabernika si je že iz-
bral kosilnico in morda tudi z njo že kosil otavič. V sredini je po-
slovodja Franc Brus, ki demonstrira uporabo kosilnice.
V pripravah na občinsko konferenco
SZDL in VI. kongres SZDL Slovenije bi
morale krajevne organizacije poživeti
svoje delo
V preteklem tednu so na po-
svetu predsednikov KO SZDL
ptujske občine razpravljali o ne-
katerih problemih gospodarske
reforme. Predsedniki so se se-
znanili z nekaterimi ugotovitva-
mi in stališči občinskega odbo-
ra SZDL o dosedanjem uveljav-
ljanju gospodarskih ukrepov in
o nadaljnji vlogi in oktivizaci-
ji krajevnih organizacij SZDL v
tej smeri. Organizacije SZDL se
bodo v bodoče morale bolj an-
gažirati pri razvijanju in po-
glabljanju samoupravljanja v
krajevni skupnosti. K temu lah-
ko veliko pripomorejo tudi osta-
le družbene organizacije iti dru-
štva kot specifične tribune ob-
čanov. Zato je tem organizaci-
jam potrebna v bodoče večja
pomoč SZDL.
Predsedniki so se dogovarjali
o pripravah na občinsko konfe-
renco SZDL in VI. kongres
SZDL Slovenije. V ta namen
bodo v začetku novembra skli-
cane razširjene seje krajevnih
odborov SZDL. v drugi polovi-
ci novembra pa izredne konfe-
rence krajevnih organizacij
SZDL. na katerih bodo tudi vo-
lili delegate za občinsko konfe-
renco SZDL. V zimskem času
bodo organizirani v krajevnih
centrih krajši seminarji za kra-
jevne aktive, krajevna vodstva
družbenih in političnih organiza-
cij in za svete krajevnih skup-
nosti. Prav tako bo občinski od-
bor SZDL pripravil seminar za
predsednike in sekretarje KO
SZDL.
Zadružniki v Juršincih
zelo zaposleni
Ob pogledu na promet, ki se
je te dni začel odvijati na obra-
tu enote KZ Juršinei, je vredno
ustaviti se ter nekoliko bolje po-
gledati to in ono. Precej dela
(vendar ne toliko kot prejšnja
leta) imajo te dni z odkupom
mošta. Ce že govorimo o moštu:
letos je iz znanih razlogov pre-
cej slabši kot prejšnja leta. Le-
tošnji povprečno dober mošt ima
le 12 do 14.5 slad. stopenj.
Janko Matjašič ima precej de-
la s kooperacijo. Tudi danes je
razdelil med- kooperante nekaj
glav goveje živine. To je še naj-
donosnejše. Poslovodja proda-
jalne KZ se je te dni preselil v
novo prodajalno. V njej bo sicer
treba urediti še to in ono.
Iz tisočletne zgodovine Ptufa
9
Ptujski mestni statut iz leta 1376
Leta 1376 po učlovečenju Go-
spoda, v času našega prečastite-
ga in milostljivega gospoda nad-
škofa Pilgerima v Salzburgu in
častitega gospoda Ivana Gen-
sehkerja, vicedoma v Lipnici, ko
j'e bil v Ptuju Peter Poltlein
mestni sodnik, so bile zapisane
pravice mesta Ptuja na željo sa-
mega vicedoma in po spominu
mestnih svetnikov v tistem času:
peka-TVIartina, mesarja Jurija,
grajskega krojača Petra Lin-
harta iz Dravske ulice, mestnega
pisarja Jakla. Hermana iz Lin-
daua, Ivana Graserja. lepega
Jakla in Jakoba Lindeckerja
Najprej izjavljamo, kar smo
slišali cd naših staršev, ki so ži-
veli za nadškofa Konrada v Salz-
burgu in potem nadškofa Hen-
rika, v kakšnem pravnem raz-
merju so živeli s ptujsko grajšči-
no in kako ta z mestom ter s
kakšnim: pravirami. za sejem in
preko leta, smo dobili mesto cd
staršev.
Starši so nam sporočili te pra-
i vice po svojem spominu in po
njih smo živeli v časih milostlji-
j vega gospoda nadškofa Weisse-
J neekerja. Takrat je bil vicedom
i v Lipnici in župnik v Ptuju Ivan
Windischgratz, sodnik pa Leo-
pold Cvikl.
Kako naj Ptujeam nasto-
pajo proti deželnemu
knezu in nadškofu
iz Salzburga
In te so pravice ,ki smo se jih
| mi in naši starši držali do leta
1376, ko je bila ta knjiga napisa-
na:
1.	Gospodje Ptuja ne smejo t
deželnim gospodom in s sosedi
ptujskega gradu začeti nobene
vojne.
2.	Nadškof iz Salzburga sme na
gradu v Ptuju bivati, kolikorkrat
mu je velja; takrat mu mora
ptujski gospod prepustiti prosto-
re. Sme pa imeti tudi žitno kaščo,
če hoče.
3.	Ptujski sme svojo vsakdanjo
služinčad imeti na gradu v dva-
najstih dvorih, ki so mu bili za
to dani.
4.	Mitnino ,ki mu je bila dana
za njegovo grajsko stražo, tudi
sme pobirati, kakor je to od ne-
kdaj običaj; od meščanov Ptuja
pa ne sme jemati nobene mit-
nine.
5.	Z vso zvestobo naj tudi va-
ruje in ščiti v mestu ter zunaj
našega gospoda iz Salzburga in
njegove ljudi.
Mestne pravice
6.	V predmestju ne sme nihče
trgovati; če pa hočejo oni iz
predmestja v petek tržiti v me-
stu, smejo to le kakor tuji trgov-
ci (gostje).
7.	Tudi ne sme biti pred me-
stom nobene peči, ki bi pekla j
kruh za prodajo; pred mestom
tudi ne sme nihče prodajati kru- i
ha. Čevljarjem in usnjarjem ni j
dovoljeno imeti delavnic in no-
ben mesar ne sme prodajati me- j
sa; prepoved velja ?a ozemlje do
Drave in do Pesnice.
8.	Mesarji iz okolice smejo
prodajati v torek svinjsko meso
v celem, pol ali četrt in ne manj;
druge dni v tednu pa ne smejo
ničesar prodajati v mestu.
9.	Meščan, ki potuje na Ogrsko
ali drugam ali pošlje usluž-
benca in svoje blago na tuje ter
tam prodaja ali pa kupi brez do-
voza, ne plača za to blago v Ptu-
ju mitnine.
10.	Tudi ne sme noben tujec
jamčiti meščanu; le meščani med
seboj ali pa mora biti vsaj eden
meščan, eden pa tujec.
11.	Kdorsibodi pride v mesto
in dobi meščansko pravo ter leto
in dan nemoteno tu biva, s tem
nima njegov dosedanji gospodar
nič več opraviti, čeprav bi bil to
podložnik ali svobodnjak; mi ga
lahko nazovemo za svojega so-
meščana.
12.	Trgovec z ribami z Ogrske
sme ribe prodajati, kakor dolgo
hoče, in to na drobno in debelo,
komur koli hoče.
13 Meščani iz sosednjih mest
imajo, kar se tiče trgovine, prav
iste pravice kakor drugi gosti,
če velja v njihovih mestih za
Ptujčane isto; izvzeti so meščani
iz Slovenske Bistrice, ki smejo
tržne dni svoje surovo sukno po-
staviti na mize, rezati na lakte in
prodajati, komur hočejo.
14.	Suknje in plašče, ki jih pri-
nesejo na trg, smejo razstaviti
na mize in prodajati istega dne,
komur hočejo.
15.	Tudi razrezano usnje, ki ga
prinesejo s seboj, lahko postavijo
na stole in prodajajo istega trž-
nega dne, komur hočejo.
16.	Podobno imajo tudi Ptujča-
ni iste pravice v Bistrici na se-
jemske dni.
17.	Tudi naše vino iz Ptuja in
drugo tržno blago naj pustijo
brez ovire ob vsaki priliki voziti
skozi Bistrico.
18.	Judje v Ptuju ne smejo ni-
ti krčmariti niti trgovati, morajo
pa prispevati, če zadene mesto
huda nesreča,
19.	Za požar iz neprevidnosti,
pa brez nevarnih posledic, plača
gospodar, v čigar hiši je gorelo,
mestu pet pfenigov.
20.	Noben meščan ne sme vzeti
niti imeti plemiških hiš v naje-
mu in užitku in noben plemič se
ne sme nastaniti v hiši meščana
proti njegovi volji.
21.	Vsak začasni, nesprejeti
meščan v Ptuju naj v našem
mestnem sodišču po svoji vesti
izkazuje pravico.
22.	V mestu ne sme biti v no-
beni hiši svoboščine, razen v
onih. katerim pripadajo že od
nekdaj, in to v obeh samostanih
in v gornjem dvoru ptujskih go-
spodov blizu dominikanskega
samostana.
23.	V hišah dvornikov je v
Ptuju točenje vina prepovedano;
točiti pa smejo pridelek Ptujča-
nov,
24.	Noben meščan, ki biva v
našem mestu, ne sme imeti dru-
gega gospoda kakor nas, našega
vicedoma v Lipnici ali pa našega
sodnika v Ptuju.
25.	Nikogar ni v Ptuju dovo-
ljeno prijeti in kaznovati zaradi^
tatvine in vloma, če ni tega za-
grešil.
26.	Nobena noseča žena, ki no-
si živo dete, ne sme biti na smrt
obsojena; če je njena krivda ta-
ko velika, da zasluži smrt, naj bo
zaprta do poroda v lahki ječi
27.	Žensko, katere krivda ni
vredna smrti, je treba kaznovati
z lahnimi udarci, da ne bi zaradi
tega predčasno porodila.
28.	Od ženske, ki jo posili mo-
ški proti njeni volji, da ie slišati
nje kričanje ali pa to ljudem s
tožbo in kričem takoj javi ter
gre k sodniku, prevzame ta če
ona zafrtpva. zadevo
AK — Zgodovinski arhiv
v Ptuju
Stran 6	__»TEDNIK« — petek, 22. oktobra 1963	Strnn b

Več sredstev za telesnovzgojno
dejavnost
Na pobudo občinskega odbo-
ra SZDL so se sestali predstav-
niki občinske zveze za telesno
kulturo, sveta za telesno vzgo-
jo pri občinski skupščini, NK
Dra va< in rokometnega klu-
ba. Razpravljali so o proble-
mih finansiranja telesnovzigoj-
ne dejavnosti v občini o mož-
nih dodatnih virih sredstev /a
to dejavnost in o vlogi delov-
nih organizacij v ustvarjanju
materialnih pogojev za pospe-
šeno rast telesne vzgoje.
Naj navedemo nekaj bistve-
nih ugotovitev, predlogov in za-
ključkov s tega sestanka:
Po osnutku rebalansa občin-
skega proračuna je predvidena
omejitev dotacije občinski zve-
zi za telesno kulturo celo za
1,800.000 dinarjev. Prisotni so bi-
li mnenja, da tolikšno zmanjša-
nje proračunskih sredstev za
potrebe telesne vzgoje ni po-
polnoma upravičeno spričo iz-
redno šibke materialne osnove
j telesnovzgojnih organizacij v
občini. Posebej je bila poudar-
jena potreba po večji udeležbi
delovnih organizacij v finansi-
ranja telesne kulture. Ker v de-
lovnih kolektivih ni organizira-
ne rekreacijske dejavnosti, bi
naj delno skrb za to prevzele
telesno-vzgojne organizacije ob
finančni podpori kolektivov, in
sicer iz sredstev, ki so name-
njena za te namene. Govorili so
tudi o potrebi po profesional-
nem strokoATiem kadru za atle-
tiko, rokomet in košarko, o
vzdrževanju telesnovzgojnih ob-
jektov in o posebno težavnem
položaju nogometnega in roko-
metnega kluba. Oba kluba sta
potrebna večje finančne pod-
pore, ker so njune conske tekme
obvezne, zaradi česar imata tu-
di večje stroške. Mnenje je, tla
bi naš tekmovalni sistem v te-
lesni vzgoji in športu poenosta-
vili, pocenili in omejili oz. ga
prilagodili dejanskim potrebam
in našim materialnim možno-
stim.
sil 11:4 v korist Orvnoža.	v
nadaljevanju se aa JgviAču m nič
spremenilo, le ia je Hraniku gro-
zila prava katastrofa, saj le Gi-
mož v sredini drugega polčasa, vo-
dil že z rezultavom 20.»». šele to-
krat je gosto-m uspelo prek Vo-
grinca s streli od oale; rezulta'-
nekoliko znižati, čeprav je bilo
vsem jasno, da sta bil- Ormožu
dve dragoceni točki še *agotovlje-
ni. Pred 300 gledalci je ioriil Bu-
kovec iz Celja (odličao). V pred-
zadnjem kolu jesenskega dela te-
kmovanja bo igral v nedeljo, 24
t. m., Ormoč doma z lirežtcami.
ORMOŽ: Roškar, Kuhsnč. Sa-
farič 7, Cavič 2, Pučko 1, 1 eterka
5. Rihtarič 1, Zadrave- 2, Klemen-
čič 5, Blažič 2. FUirrUS.
BRANIK: Krambe.^er, Kuko-
vec 2, Šetinc 2, Brunšek t. Prc-
tič, Marguč, HrioerniK. Maric 1.
Petejan, Vogrinc 9, Jerot.
Lestvica po VII. kolu:
Celje 6	6 0 0	100: 53 12
Piran 7	6 3 1	119: 87 12
Slovan 7	5 0 2	107: 70 10
Brežice 7	5 0 :*	118:106 10
Slov. Gradec 7	4 0 3	101: 87 p
Tržič 7	3 0 4	104:103 6
Ormož 7	12 4	<«3:116 <
Kranj 7	115	79:112 3
Branik 7	10 6	109:140 2
Ajdovščina 6	0 15	67:123 1
ŠTAJERSKA ROKOMETNA
LIGA
Partizan Velika Nedelja :
Rudar Velenje
19:23 (11:10)
VELIKA NEDELJA: Polanec, Tro-
fenik, Meško 6, Zemljak 1. Potek,
Sulek, Skok B.. Šimenc 12, Skok I.
RUDAR VELENJE: Pistotnik,
Kovač 1, Blagotinšek, -Ferenčsk 2.
Poznič 8, Miklavžma 1, Ovnik IG,
Lahovnik 1.
Velika Nedelja si je v srečanju
z Velenjčani zapravila zmago in
dve dragoceni točki. Od irsega. za-
četka sta obe ekipi igrali zelc sla-
bo v obrambi, da s':r<?l.'em o<i da-
leč ni bil problčtn doseči zadetka.
Do polčasa sta se moštvi menja-
vali v vodstvu, na odmor na je
odšla Velika Nedelja z golom
prednosti. To je bilo tudi vss, kaj-
ti v drugem polčasa so bili gostje
boljši v obrambi in zasluženo zma-
gali. Pred 100 gledalci je sodil
Musič iz Maribora (dobro).
NOGOMET
Slovenska nogometna
liga
KOPER : ALUMINIJ 0:1 (0:0)
KOPER: Gogič, Triškovič, Mi-
klavčič, Milič, Črnec, Cuban,
Škorjanc, Torlakovič, Jermanič,
Ivankovič, Zupane
ALUMINIJ: Božank, Gerečnik,
Muršec, Loboda, Mesaric, Vodu-
šek, Milosavljevič, Markovič, Kr-
nič, Špehonja, Kneževič.
Strelec edinega zadetka je bil
Markovič v 88. minuti igre. So-
dil je Blekač iz Šoštanja pred
200 gledalci.
Nogometaši Aluminija so po-
spravili obe točki tik pred kon-
cem srečanja, potem ko je potre-
sel mrežo Markovič prav v tre-
nutku, ko so gledalci že zapušča-
li stadion v Kopru. Tako so ostali
domači brez točke, ki so jo imeli
skoraj že v žepu.
Aluminij je bil tu in tam v
premoči ter je imel nekaj ugod-
nih priložnosti za dosego gola,
vendar je domača obramba ved-
no bila na mestu in v pravem
času odklanjala sicer lepe akcije
napadalcev Aluminija. Reči mo-
ramo, da so bili domači zelo agil-
ni pred Božankovimi vrati, ven-
dar niso imeli sreče. Ugotoviti
moramo, da so igrali vsi obramb-
ni igralci v redu, skoraj brez na-
pake. V zadnjem delu igre so do-
mači okrepili obrambo v-' želji,
da osvoje vsaj pol izkupička. To
bi jim skoraj uspelo, če se ne bi
znašel »Marko« in presenetil do-
mačine. Zmaga Aluminija je za-
služena, vendar po kvaliteti na-
sprotnika prenizko izražena. S
to zmago je ostal Aluminij še pri
vrhu razpredelnice.
Ostali rezultati:
Triglav — Železničar 5:1, Branik
— Rudar (T) 1:2, Celje — Mura
4:0, Gorica — Kladivar 1:0, Ru-
dar (V) — Ljubljana 0:1.
Po VI. kolu SNL je v vodstvu
Celje z 12 točkami pred Trigla-
vom in Aluminijem, ki jih imata
9, nato pa slede Ljubljana 8, Ru-
dar (V) in Rudar (T) po 7 itd.
V nedeljo, 24. oktobra, bodo na
sporedu pari 7. kola:
V	Mariboru: Železničar — Alu-
minij,
v Kranju: Triglav — Celje,
v Ljubljani: Ljubljana — Bra-
nik,
v Soboti: Mura — Rudar (V),
v Trbovljah: Rudar — Gorica,
v Celju: Kladivar — Koper.
Slovenska conska
nogometna liga - vzhod
DRAVA : FUŽINAR 5:2 (2:1)
V	6. kolu SNL je premagala Dra-
va ravenskega Fužinarja zasluže-
no, vendar je razmerje nekoliko
prenizko, saj so zapravili doma-
či napadalci niz priložnosti za
dosego gola predvsem pred od-
morom.
Vse prej pa je treba omeniti
»kombinacijsko« sestavo ekipe
Drave, ki je odkrila napadalce
s sposobnostmi "za premagovanje
vratarjev, tako da se je odločil
trener EFERL za takšno sesta-
vo: Ivartnik, Ljubeč A., Nežmah,
Lipavšek, Filipovič, Kostanje-
vec, Zmazek, Vuletič, Korenjak,
Mlakar in Ljubeč P.
Prvi zadetek je dosegel Ko-
stanjevec — preigral je tri igral-
ce in nazadnje premagal še vra-
tarja 1:0. Gostje so izenačili po
prostem strelu, ko je odbito žo-
go od prečke Novkovič porinil
v mrežo — 1:1. Rezultat prvega
polčasa je dosegel Filipovič iz 11-
metrovke; do odmora sta zapra-
vila idealne priložnosti za gol
Vuletič in Zmazek, pa tudi Lju-
beč P. ni imel sreče, saj je zadel
prečko, nekoliko pozneje pa 6
petih metrov ustrelil preko gola.
V	drugem delu so dosegli
Ptujčani še tri zadetke: Zmazek,
P. Ljubeč in Vuletič, pri stanju
4:1 za Dravo pa se je vpisal v
listo strelcev Bauče — z lepim
strelom je ukanil Ivartnika.
/, zmago in lepo igro so se
odkupili igralci Drave za slabo
predstavo v tekmi z Ojstrico
maloštevilnim gledalcem — bilo
jih je okoli 200.
V	nedeljo, 24. oktobra gostuje
Drava v Lendavi, kjer «e ho po-
merila z Nafto v 7. kolu SCNL
— vzhocl.
Se rezultat SCNL:
MEJNIK - PAPIRNICAH 1:2
ROKOMET
REPUBLIŠKA ROKOMETNA
LIGA (MOŠKI)
Partizan (Ormož): Branik
25:15 (11:4)
V	VII. kolu republiške rokomet-
ne lige je bil 17. 10. lOfS v Ormo-
žu štajerski derby med Ormožem
in Branikom iz Maribcra. Obema
kluboma gori ood oetamt, ker sta
se znašla na dnu tabele in ie bilo
že pred tekmo jasno, da bo igra
ostra in borbena. Ormož ie imel
prednost domačega igrišča in gle-
dalcev, ki so p-iča:coval. prvo
zmago domače ekipe Takoj po
sodnikovem žvižgu js Ormož za-
čel z napadom, prvi netočn. strel
in gostje so v protinapada dosegli
gol. Nato So domači rezultat ize-
načili in nazadnje je Brauik po-
vedel še z 2:1. Od tega momenta
pa Branik sploh ni	ver: do
sape in je rezultat v polčasu gla-
»POROKA V ZDRAVILIŠČU«
je naslov najnovejšega dela zna-
nega avtorja Franja Novaka. To
je zelo zanimiva in napeta zgod-
ba, polna zapletljajev. Dobrodo-
šla mladini in odraslim. Dobi se
v vseh knjigarnah! Samo 400 din.
Upravni odbor Tovarne kovinskih izdelkov in izdelkov
iz plastičnih mas »Jože Kerenčič« Ormož **
RAZPISUJE
— 1 štipendijo na strojni fakulteti — smer strojništva.
Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi.
Pravico na konkurs imajo kandidati, vpisani na fa-
kulteti.
Na osnovi sklepa upravnega odbora podjetja »Pleskar« v
Ptuju razpisuje komisija za delovna razmerja v skladu z
2. čl. začasnega sklepa o stopanju delavcev na delo in raz-
poreditvi na delovno mesto naslednji prosti delovni mesti:
dva šoferja
Pogoj: vozniško dovoljenje za C kategorijo in kva-
lificiran mehanik.
Osebni dohodki^so določeni s pravilnikom o delitvi
osebnih dohodkov.
Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij v Ptuju
RAZPISUJE AVDICIJO
za sprejem amaterskih igralcev v ptujsko gledališko skupino
(dramsko šolo)
v nedeljo, 24. oktobra 1965, ob 9.30 in
v sredo, 27. oktobra 1965, ob 18. uri v ptujskem gledališču.
Kandidati naj pripravijo monolog (samogovor) ali dialog (dvogo-
vor) katerega koli dramskega avtorja in eno recitacijo.
Vabimo, da se prijavijo starejši in mlajši ljubitelji amater-
ske gledališke umetnosti obeh spolov v čim večjem številu.
Tajništvo
KZ »KOMBINAT JERUZALEM«
O R M O 2
Na osnovi 10. člena Zakona o prometu z zemljišči in
stavbami (Uradni list SFRJ, št. 43/748-65) in sklepa zadruž-
nega sveta z dne 14. 10. 1965, razpisujemo
II. NATEČAJ
za prodajo stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ter
pripadajočega dela zemljišč za naslednje zgradbe:
I.
Ztf- Kraj in hišna številka	Izklicna, Rok
st.	cena din plačila
1.	Kog 82 (Plemenič Janez)	350.000	4 leta
2.	Kog 83 (Mavrič — Plohi)	240.000	3 leta
3.	Kog 84 (Plemenič Peter)	200.000	2 leti
4.	Kog (Preša — Cmager)	60.000	1 leto
5.	Gomila 6 (Fajfar — Sandor)	235.000 * 3 leta
6.	Viizmetinci 3 (Plemenič Ivanka)	60.000	1 leto
7.	Vuzmetinci 4 (Lihtenvalner Janez)	580.000	7 let
8.	Vuzmetinci 40 (Felzer Ivan)	580.000	7 let
9.	Hermanci 31 a (Ozmec Anton)	120.000	2 leti
10.	Kajžar 33 (Pesrl Marija)	60.000	1 leto
11.	Miklavž 38 (Tušek — Petovar)	500.000	6 let
12.	Miklavž 44 (Pučko Franc)	( 240.000	3 leta
13.	Miklavž 55 (Tušek Ludvik)	380.000	5 let
14.	Plešivica 16 (Horvat -Stanko)	160.000	2 leti
,	y esvca 19 (Cupar Cilika)	205.000	3 leta
16.	Jeruzalem 6 (Horvat Ivan)	115.000	1 leto
17.	Veličane 66 (Težak Franc)	420.000	5 let
18.	Mali Brebrovnik 27 (Donaj)	140.000	2 leti
19.	Mali Brebrovnik 34 (Tarča)	120.000	1 leto
20.	Mali Brebrovnik 59 (polovica)
(Jesenik Stanko)	175.000	2 leti
21.	Veliki Brebrovnik (Jerebič Franc) 60.000	1 leto
22.	Veliki Brebrovnik (Verhovčak)	320.000	4 leta
23.	Mihalovci 32 (Kusterc — Petek)	540.000	7 let
24.	Ivanjkovci 8 (Prejac Maks)	450.000	6 let
a| i.erovec 3 (Krajnc Anton)	430.000	5 let
b)	Cerovec 3 (Belšak Maks)	430.000 5 let
c)	Cerovec 3 (Žabota Anton)	290.000 4 leta
26.	Cerovec 27 (Kaučič Feliks)	200.000	2 leti
27.	Cerovec 31 (Panič Jakob)	90.000	1 leto
28.	Lahonci 129 (Lukman Anton)	60.000	1 leto
29.	Strezetina 6 (Hodžar Martin)	310.000	4 leta
30.	Strezetina 25 (Vrtec)	450.000	6 let
31.	Litmerk 41 (Rubin, Bežik, Pavličič) 420.000	5 let
32.	Lešnica 52 (Breznik)	220.000	3 leta
33.	Horvat Marija (Senik)	400.000	5 let
Pri zgradbah pod zaporedno številko 5, 8, 13 in 29 so iz-
vzete od prodaje stiskalnice (preše) s pripadajočimi prosto-
ri. Prav tako je pri zaporedni številki 29 izločena vinska
klet.
• Pri zaporedni številki 26 so prodaji namenjeni le tisti
prostori, ki jih je koristil dosedanji stanovalec Kaučič Fe-
liks (stanovanjsko poslopje in ločen objekt gospodarskega
poslopja).
Pri zaporedni številki 4 je mišljeno le obzidje stiskalnič-
nega prostora.
II.
V izklicni ceni ni zajeta cena pripadajočih zemljišč, ki
bo določena posebej po kvaliteti zemljišč in to od 15 do 50
dinarjev za kvadratni meter.
III.
Drugi natečajni pogoji: '
1. Natečaja se lahko udeleže vsi jugoslovanski držav-
ljani;
-2. Najnižja obrestna mera za odplačilo v obrokih je 2°/oj
3.	Obvezno 10% akontacijo od izklicne cene je obvezno
vplačati pred sklepanjem kupoprodajne pogodbe;
4.	Interesenti, ki niso člani kolektiva, pa morajo plačati
kupnino v enkratnem znesku v roku 8 dni.
IV.
Prednosti pri nakupu imajo interesenti, ki nudijr-:
—	višjo ceno od izklicne,
—	višjo akontacijo,
—	krajši rok odplačila,
—	sedanji nosilci stanovanjske pravice in člani delovne
skupnosti, če nudijo enake pogoje kot drugi ponud-
niki, razen roka plačila.
V.
Ponudbe po tem natečaju morajo interesenti vložiti v
enem izvodu v zaprti kuverti z ožhako »II. natečaj za pro-
dajo hiš« — pri upravi KZ »Kombinat Jeruzalem« Ormož
do 10. novembra 1965.
VI.
O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni.
VII.
Vse podrobnejše informacije dobijo interesenti v upravi
KZ »Kombinat Jeruzalem« Ormož, v oddelku za zemljiške
zadeve.
St.: II-207/3
Datum: 14. oktober 1965
KZ »KOMBINAT JERUZALEM«
O R M O 2
V
Ccfnu <&cmfi>a>te>0
zvezdam ali svojim sposobnostim?
OVEN (21. marca do 20. aprila)
Odlično ste prestali važno preizkušnjo, na ka-
tero ste se dobro pripravili. Večkrat se srečujete
?. ljudmi, ki vas bolj razumejo, kot mislite. Ne-
štete težave ste že premagali, zato se ne bojite
življenja
riK (21. aprila do 22. maja)
Bolezen vam bo povzročila precejšnje nevšeč-
nosti, ki pa bodo z njo vred minile. Zelo ste iz-
najdljivi, vendar, žal. včasih prepozno. Mnogo vam
ne koristi prizadevanje za napredkom, ker ste pu-
stili odprtih več starih računov.
DVOJČKA (22. maja do 22. junija)
Z lepim darilom ste se nekomu zelo prikupili.
Med mnogimi vrlinami je tudi nekaj slabosti, teh
pa z vaše strani nikdo ne občuti. V oddaljenem
kraju mnogo misli na vas deklica, ki ste jo radi
videli.
RAK (23. junija do 22. tullja)
Zelo ste resni in to vam kar pristoja. Radi se
zanimate za nove iznajdbe. Koristno bo za vas
poznanstvo z ljudmi, ki vam lahko pomagajo do
cilja. V bližnjem času boste potrebovali pomoč
zdravnika, če ne boste previdnejši.
LEV (23. julija do 22. avgusta)
Laskanje vam ne ugaja, ker živite med ljudmi,
ki vam ne prizanašajo. Najbolj ste veseli, ko vam
je uspelo novo delo, ki ste se ga samostojno lotili.
V družini ste srečni, ker se v vsem dobro spora-
zumete z ženo in z vsemi sorodniki.
DEVICA (23. avgusta do 22. septembra)
i	V igri za denar nimate sreče. Iz daljne de-
žele potuje za vas zanimivo pismo. Težko prena-
šate sebičneže in nevljudne ljudi, ki so hladni
do svoje okolice kot kamen. Prijatelj vam bo vr-
nil denar, ki ste mu ga posodili v stiski.
TEHTNICA (23. septembra do 22. oktobra)
Hitro se radi odločite za večje stvari, pri
manjših pa ste med počasnimi. Temeljito vedno
razmislite o vsaki besedi, zato nimate zaradi njih
nikdar težav. V ljubezni vas čaka sreča, ki si jo
tudi zelo želite.
ŠKORPIJON (23 oktohra do 22. novembra)
Na važno pismo še dolgujete odgovor, ki ne
sme priti prepozno. Cas je za vas največja dra-
gocenost, zato ga nikdar ne tratite. Zaradi pre-
velikega zaupanja v dobre nasvete, največkrat
prezrete lastne sposobnosti in vrline. f
STRELEC (23. novembra do 20. decembra)
V službi ste točni in zato to zahtevate tudi od
sodelavcev. Cenite ljudi, ki samo ne govorijo re-
snice, temveč jo tudi voljno prenašajo. Letos je
za vas več lepih dni, kot ste pričakovali. Radi se
sestajate s starimi prijatelji, ki ,;im lahko potožite
svoje težave.
KOZOROG (21. decembra do 20. januarja)
Mnogokrat dvomite, ali ste pravilno ravnali
v dobri volji ali pa v nerazpoloženju. V družini
je vedno nekaj novega, ker deiite z možem dobro
in zlo. V službi ste skoraj vedno dobre volje, ker
opravljate vestno svoje delo.
VODNAR (21. januar|a do 19. februarla)
Dosegli boste vidnejše mesto v družbi po za-,
slugi lastne marljivosti in vztrajnosti. Vaše rav-
nanje s seboj m z drugimi je vedno preudarjeno,
ker ne marate zaletavosti. Za vas so tisti ljudje
dobri, ki vam pustijo svobodno misliti in ravnati.
RIBI (20 februarja do 20 marca)
Redno obiskujete svoje starše, ker se v svojem
rojstnem kraju najbolje počutite. Zelo nagli ste
v svojih odločitvah in zelo previdni, ko ocenjujete
vse možnosti za uspeh ali neuspeh. Radi prisluh-
nete mislim bližnjih ljudi.