V LEŠČEVJU. DEMETER. CELJE. Ajko je bil dečak v desetem letu. Oče je bil ponosen nanj, ker je že kadil tobak in pil žganje. Ob nedeljah popoldne sta šla po navadi v krčmo in ostajala tam] do pozne noči. Naslanjaje se na mizo, je j gledal Ajko ošabno okolo po smrdeči,] zakajeni izbi, in ko mu je žganje že stopalo j v glavo, se je včasih vrhešal v pogovor.; Očetu se je vse silno modro zdelo, kar jej povedal; ob takih prilikah ga jevdarilpoj ramenih in postavil kozarec predenj: »Na, le pij. malo takih, kakor je naš Ajko!« Po vrteh so šumljale jablane, in poj belih, od solnca obsijanih zidovih vaških] hiš se je vzpenjala zelena vinska trta. Poj slamnatih slemenih so se izprehajali pisani 28 golobje; perje se jim je izpreminjalo v sobicu, in z rdečimi očlCe jo čakam, bi morala priti ! In zaradi nje nisem smel z očetom, — uj, to bi jo! — Kaj pa, če je šla ona V« .Srdito je trgal listje raz veje, je gnječi! s prsti in grizel grenke mladike, da se mu je umazan, zelenkast sok cedil po bradi. Ce je šla ona ! Ta otrok, ki niti piti ne zna in ki se vedno joka ! — Ha, če se je to zgodilo, — ali ne, saj ni mogoče, oče je ni maral nikoli vzeti s .seboj, zakaj bi jo ravno danes? Pa kje tiči vendar? - Stisnil je pe.st in tolkel zemljo. — Ali ji bom pokazal, zakaj ni šla z menoj ! .Skozi grmovje jc potegnil veter ; velo listje se je zazibalo, zašumelo in veje so vdarile druga ob drugo. Po njivah je zava- lovalo proseno, suho latje, ajda se je pri- klanjala, in meden duh je vdaril Ajku v nos. Sklonil se j(! pokoncu, nagnil obraz na- prej in vonjal po zraku : »Ah, po medu diši!« — Njive, kjer je bila ajda v cvetu, .so bile svetlo bele : vse je vršelo in šumelo od čebel, ki so se gnjetle po cvetočih .steblih. Kamor je pogledal, povsod so so belile sijajne i^roge, jasno se črtajoče od rjavih strnišč in požoltelih travnikov. •— In spomnil se je nekaj sladkega : Medeno žgane! Se nekaj tednov, in potem bodo porezali satovje in v krčmi točili medico. T)o te je imel Ajko posebno slast. A hi- poma se mu je čelo zgubalo, in zaskrbelo ga je : Ostati bo moral najbolj gotovo vsako nedeljo doma, da varuje sestro ; oče pojde brez njega v krčmo, in potem ne bo nič pil. Ali to ne sme biti. na noben način ne ! Vstal je in se izgubil v leščevje. I^an je potekal počasi. .Solnce je žarelo še vedno v vročem ognju, kakor da bi hotelo spaliti zemljo. Slednjič se je izgubilo za gore, zadnji žarki so izgoreli, a zrak je bil še vedno topel. Marica je prišla z očetom še-le pozno zvečer domov. Ajko je bil že doma ; ležal je na klopi ob peči in tolkel lešnike. Niti ozrl se ni, ko sta stopila v sobo, in razbi- jal tako močno s kladivom po klopi, da -so lupine odskakovale in se drsale ra2 rob na tla. Dan se je že izgubil, in v izbi je bilo mračno : sence so se zgostile, sčrnele, le skozi okna je sijala bleda svetloba. Dol- gočasno tišino je motilo samo nihalo pri uri, ki se jc premikalo enakomerno sem in tjc. Ko je Marica slekla nedeljsko krilo, se je Ajko sklonil pokoncu in ji rekel s zategiijenim. pojočim glasom : »Marica-a, jaz imam pa lešnikc-e.« »Ali jih daš meni ?« »Pojdi sem ! - .Stopila je proti njemu, a ob izkrivljeni deski, moleči iz vijiigastega, razpokanega, poda se je izpodtaknila, da bi bila kmalo omahnila po tleh. 30 »A-ha, ti si pijana zdaj pa vem, kje si bila!« »Nič ne veš, nič !« »Pri Pavlicu, v krčmi !« »Kdo ti je pa povedal?« »Sam sem izvedel, vidiš koliko leš- nikov imam!« Ajko je postajal prijazen, govoril je s sladkim glasom, dasi bi bil naj- rajše kar vzkipel same jezo. »Povej, ali si mnog-o pila?« »Nisem, veš, žganje ni dobro. Ah, tako zoprno ! Zmajala je z glavo in se prijela z roko za čelo. »Daj mi lešnikov!« »Na tu imaš!« Zvil je hrbet, stisnil pest, potem po bliskovo stegnil roko in sunil pred se. Marica je zaječala in odskočila od klopi. Ajku se je srce nekoliko ohladilo, ker > je Marici malo poplačal krivico, ki se mu je zgodila; a vsejedno bi bil same togote kmalu planil za njo in ji dal s pestjo še več po obrazu. Zobje so mu šklepetali, glava pa se mu je krčevito tresla, ko je premišljal današnje dogodke. Marica je bila v krčmi ! — Ah, kakšna zavist mu je od- sevala z mračnega obraza in iz sivih, po- tuhnjeno zročih oči ! — A, mene spodé od doma, ona pa z očetom k Pavlicu ! Vem, da so zopet igrali na harmonike in plesali z debelo Agato.« — Ajko si je prav ostro predstavljal krčmo: na peči vedno pijani PavUč z har- monikami; okrog miz kmetje, nekaj že pi- janih, drugi še na pol trezni, a sredi sobe krčmarjeva hči Agata, prepirajoča se s fanti. — No, to je bilo prvič in zadnjič, da je šla. Bo že še videla, kaj se pravi, v krčmo hoditi! — »Ti, Ajko, kaj pa imaš vedno z Marico? Osupel je pogledal v očeta, ki je stopil nenadno predenj. in zajecljal : Nič!« »Le glej, še enkrat naj kaj slišim!« Ajku je zopet vzkipela kri. Zdaj me pa -še toži in se laže, kot da sem ji res kaj hudega storil. Čakaj ! — »Dokler ne pride mati iz bolnišnice, moraš ti varovati Marico!« — Ajko je kimal z glavo in ni črhnil niti besede. * * Drugo nedeljo Ajko zopet ni mogel v krčmo. Oče je bil pijan že vse dopoldne in mu velel osorno, naj ostane pri Marici. .Slušal je čmerneg"a oliraza, stisnil ustnici tesno skupaj ter se ozrl togotno na sestro. Isti hip ga je preletela nova misel: Kako bi bilo, da ni Marice! — Ril bi prost, - vse lepše bi bilo potem zanj. in hodil bi laliko z očetom k Pavlicu. — To je bila misel, ki ga je na mamljiv način vsega opredla. Nevoščljivost in srd sta ga lomila cel teden, in pričakoval je nestrpno nedelje, vedno razmišljajoč, pojde li z očetom v krčmo ali ne. .Sedaj je vedel, a jeza gaje skoro minila, in bil je napol zadovoljen, da je prišlo tako. - - Ž njo bo na samem in pokazal ji bo lahko, kaj da je on. Vzroka ima dovolj — in občutil je neko radost ob misli, da se mu je zgodila krivica in da bo imel priliko znesti se nad njo, ki je bila vsega kriva. Namignil ji je prijazno, naj gre ž njim, .Solnce seje bilo skrilo za gostimi temno- sivimi oblaki, za gorami je blisknila zdaj pa zdaj ognjena strela, in v presledkih se je pojavil zategnjen grom. — Kljub temu je odšel ž njo na polje in mislil, kako se ji osveti. Dospela sta do leščevja in zavila v grmovje; debele in močne leskove palice so rastle tu kar kupoma in štrlele na vse strani, opletalo jih je gosto robidovje, divji hmelj, srobrot in lepenec. Med leščevjem je poganjal tudi trnjevi češmin, ves posut z drobnimi, grozdastimi kobulji, poganjalo je kostanjičevje, obloženo z gostimi, boga- timi šopi črnih jagod, divja češnja in drugo grmovje. Na mnogih mestih je bilo tako na gosto prepleteno z ovijačnicami, napol- njeno z dračjem, zadelano s košatim ko- reničevjem in ovito z belim slakom, da se je komaj videlo skozi. — Ajko je hodil 31 naprej, krivil vitk(.', prožne veje in jih spuščal M.ariei, ki je šla nekaj časa tik za njim, v obraz, potem pa je zaostala. »Ajko, Ajko, pojdi nazaj, uj, kakšne le]K' jag-ode vise tam-lel^^- Ajko ni hotel nekaj časa nič slišati, potem pa se je le splazil do Marice in videl visoko grmovje, vse prepleteno z lepencem ; po srčastih, mesnatih listih pa so bile na- nizane svetlo rmenkaste jag-ode druga poleg ¦ druge. Marica jih je držala nekaj v roki in jih duhala. Ko je Ajko to opazil, se je zdrznil, in oči so se mu zasvetile. Xa čelu mu je stal znoj, gledal je temno predse. »Marica, jej, to je dobro!« Vtrgala je in nesla v usta. Oni se je z\'ito režal. »Ajko, ti nečeš jesti?« >?Poglej, saj jem!« Del je jagodo v usta, jo hitro skrivoma izbrusil in na videz žvekal in premikal ustnice, kakor bi zobal. »Kaj ne, da je dobro?« »Je, je!« Vodil jo je dalje, iskal jagod in jih jej ponujal. Bilo jih je vse polno, rmenkastih, žolto-rdečih in črnikastih po sluzastem le- peneu, ki se je ovijal vitkih palic, po ten- kih steblih in po nizkem grmičevju, posutem s temnim, debelim listjem. Slednjič je še opazil nizko pri tleh drobno rastlinico, in na njej par debelih, sočnih, temno-rdečih jagod. Vtrgal jih je in poduhal. Ko jih je podal sestri, se mu je roka tresla : Na, te so dobre, te so dobre.« Marica jih je použila, a takoj nato skremžila usta in se strešniki : »Ajko, to ni bilo dobro.« Pogledal jo je in prijel za roko ; po- časi sta se izvila iz grmovja. Oblaki so viseli mračno na nebu, ves svod je bil zadelan s črnimi plastmi, pla- meneči blisKi so se vili v ogromnih polu- krogih od vzhoda do zahoda, v oblakih je šumelo, in grom je bucai. Prve kaplje so bile ob zemljo trdo in težko, drevje je ječalo, in cvetke so se pripogibale, Hodila sta počasi in vsa mokra dospela domov. Marici so se noge šibile in oma hovale. V veži se je motala okolo širokega ognjišča dekla, napenjala potna lica in pi- hala na vso moč skozi črn pihalnik v nizko pečnico. Marica je stopila k njej, a potem je noge niso več držale, in zgrudila se je na tla. Pogded ji je bil moten, ustne modri- kaste in sapa težka. »U-u-u, peče me, dajte vode, vode!« Zvijala se je, tresla in kričala v besnih mukah, posinel obraz pa se ji porosil s znojnimi kapljicami. Bila je z rokami okolo sebe, hropla in tiščala slino skozi krčevito stisnjene zobe. »Kaj pa ji je, Mana, kaj pa ji je?^< Stara ženica drobne umazane glave in rdečega mastnega nosu, ki je na krik domače dekle prisopla vsa plašna v sobo, se je strme križala in iskala blagoslovljene vode po slepem oknu poleg vrat. »Sama ne vem, prišla je ravnokar od nekod; ne vem, ali je pijana ali kaj?« »Obsedena je, obsedena!« Privrelo jih je še več, samih starih, sključenih babnic in nekaj otrok. »Umori jo, poglejte, kako jo vije in lomi!« »Jezus Nazarenski, umrje, prav gotovo umrje.« Begale so semintje, se križale in zdi- hovale. Zvečer je Marica umrla. Ajka ni bilo nikjer. Ko je prišel oče pijan domov, je že ležala na odru. Lica je imela temno-modra in zabuhla, oči so ji stopile iz jamic in strmele tako milo, tako proseče izpod črnih trepalnic. Ostri zobje so bili temno zase- kani v spodnjo, zgubano, popolnoma uvelo ustnico, in iz nosa ji je lezla sokrvca. —• Bila je pregrnjena z belim platnom, na levi in desni strani odra je dehtel v zelenih posodah rožmarin in ob nogah roženkravt. 32 »Kje je Ajko ?« To ]e bilo prvo, kar je izpregovoril oče. Ko je videl hčer na odru, mu je bilo hipoma vse jasno. Vsa pijanost ga je minila, in drgetal je same nestrpnosti. Ajka so slednjič na.šli skritega v slami nad hlevom. »Kaj si storil ?« Nič !« »Kje sta bila?« »V leščevju. Ona je jedla jagode.« (xledal je v tla in umikal pogled. »Poglej —« Umolknil je, ko da mu je odpovedal jezik. Pri pogledu na mrtvo hčer, na njen grozno izpremenjeni obraz ga je nekaj speklo v duši. »Ti si tega kriv!« — Ta misel se mu je porodila, in on, ki je bil ravnokar še sodnik svojega otroka, je povesil oči in sebi samemu se je zazdel kot hudodelnik, ki ga toži mrtvo dete. »Ti si teg-a kriv, ne Ajko, ti si ga napeljal, da je to storil ! Kdo ga je vodil v krčmo, ga omamljal z žganjem in mu vzbujal strasti ?« Ves zmeden je stal poleg Ajka in glas se mu je stresel, ko je izpregovoril : »Ali vidiš svojo sestro ?« Skoro nehote se je ta ozrl na oder. Oči so se mu svetile v blaznem ognju, odprl je široko usta in nekaj časa nepre- mično strmel na Marico. .Stiskal je pesti in ječal poln neznane groze. .33