PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občlne Lfublfana Vlč-Rudnikje na svojl 20. seji dne 24. septembra 1986 obravnaval osnutek resoluclje o polltlki izvajanjadružbenega plana občlne Ljubljana Vlč-Rudnlk v obdobju 1986-1990 za leto 1987 In sklenll, da ga posreduje zborom skupščlne občine v obravnavo In sprcjem. Izvršni svet daje pobudo delega-tom akupiiine občlna, da osnutek resolucije aktivno obravnavajo v vseh temeljnlh sredlnah, ob tem ocenijo svoj sedanji gospodarski položaj ter razvofne možnostl In tako prispevajo k Izdelavi resolucije, ki bo realna osnova za doseganje postavljenih ciljev. -.;¦¦ ¦- IZVRŠNISVET osnutek RESOLUCIJA O politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1987 1. GLOBALNE USMERITVE IN OKVIRI RAZVOJA 1987 V srednjeročnem družbenem planu občine Ljubljana Vič-Rud-nik za obdobje 1986-1990 in dolgoročnem planu mesta Ljub-Ijane do leta 2000 so bile sprejete usmeritve o hitrejšem razvoju južnega dela Ljubljane. Ciljev razvoja v prvem letu planskega obdobja ne bomo dose-gli. Ob resnih poslovnih problemih številnih OZD so zlasti zaskrb-Ijujoči nadaljnji padec količinskega obsega proizvodnje, izpad nekaterih naložb in padanje učinkovitosti poslovanja. Težka gospodarska situacija temeljnih nosilcev razvoja, neiz-polnjeni obeti pri reševanju vprašanj hitrejšega razvoja južnega dela Ljubljane in neuresničeni cilji v prvem letu novega srednje-ročnega obdobja, narekujejo v letu 1987 naslednje naloge: - poglobljeno delo na področju razvoja v OZD, - hltrejše prilagajanje proizvodnih programov tehnološkim in drugim zahtevam tujih trgov ter prožnejše odzivanje na zahteve domačega trga, ^ - večja angažiranost mesta Ljubljane pri reševanju opredeli-tve o hitrejšem razvoju juga, predvsem pri komunalnem oprem-Ijanju industrijskih con. V letu 1987 bomo s polnim angažiranjem razpoložljivlh zmoglji-vosti ob uresničevanju sprejetih dolgoročnih in srednjeročnih usmeritev dosegli naslednje globalne okvire razvoja: - rast družbenega proizvoda 3,7 odstotka . - rast zaposlovanja 1,6 odštotka - rast družbene produktivnosti dela 2,1 odstotka - rast izvoza za 12 odstotkov, od tega konvertibilnega izvoza za 15 odstotkov ! - rast uvoza za 7 odstotkov - rast irtdustrijske proizvodnje za 8 odstotkov. .',.._ 2. RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE ZDRUŽENEGA DELAVLT5TU1987 2.1. DRUŽBENI PROIZVOD Planirana 3,7 odstotna rast družbenega proizvoda temelji na večjem angažiranju in boljšem izkoriščanju vseh obstoječih zmogljivosti, novih investicijah, vključevanju znanstvenorazisko-valnega potenciala, izvozni usmerjenosti ter večji kakovosti pro-izvodnje in storitev,- poslovanja in odločanja. V letu 1987 bo potrebno preusmeriti rast družbenega proizvoda na osnovi kvan-titativnih dejavnikov (rast zaposlovanja) na kvalitativno rast druž-benega proizvoda. V letu 1987 bomo osrednjo pozornost posvetili ustvarjanju dohodka. V delitvi družbenega proizvoda bodo:+ - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD bodo v globalu rastla skladno z rastjo dohodka, - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev bodo OZD oblikovale po samoupravnem splošnem aktu, ki pa mora biti usklajen s panožnim samoupravnim sporazumom, ta pa z družbenim dogovorom, - realni osebni dohodek na zaposlenega bo lahko rastel pov-sod tam, kje bo rast storilnosti in gospodarjenja nad povpreč-nimi, - odpraviti bo potrebno zaostanke v ravni OD delavcev v družbenih dejavnostih iz preteklih let ter zagotovili tekoče uskla-jevanje rasti OD z rastjo OD v gospodarstvu. Izvršni svet bo v okviru svojih pristojnosti spremljal uresničeva-nje teh usmeritev in v primeru odstopanj sprejel in izvajal ukrepe, da se te motnje pri razporejanju dohodka odpravijo. - sredstva za akumulacijo se bodo povečevala tako, da bo ohranjen odstotek akumulacije v doseženem dohodku iz leta 1985 - sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, bodo v globalu ohranila raven iz leta 1985 Pri presoji. uspešnosti poslovanja OZD bomo upoštevali poleg bilance uspeha tudi bilanco stanja. "Delitev družbenega proizvoda bo usklajena z usmeritvami iz republiške resolucije. - . . 2.2. ZAPOSLOVANJE IN IZBOLJŠANJE KADROVSKE STRUKTURE Doseženi rezultati na področju zaposlovanja v letu 1986 preveč odstopajo od sprejetih usmeritev, saj dejansko zaposlovanje ozi-roma kritje potreb še vedno ne omogoča hitrejšega uresničeva-nja temeljnih razvojnih ciljev kot so: ekonomsko upravičeno in produktivno zaposlovanje, nenehno izboljševanje izobrazbene ravni zaposlenih delavcev in vzpodbujanje njihove ustvarjalnosti in kvalitete pri delu, izboljševanje produktivnosti dela. Potrebe po kadrih so tudt zaradi zastarelosti opreme usmer-jene pretežno na nižje izobrazbene strukture, s čimer pa ni moč pričakovati realizacije zahtevnih načrtov prestrukturiranja proiz-vodnje na zahtevnejšo tehnološko raven. Sprejeta usmeritev, da bomo v občini Ljubljana Vič-Rudnik do leta 2000 izboljšali izobrazbeno strukturo za eno stopnjo nas zavezuje k intenzivnejšim aktivnostim, ki jih moramo začeti ures-ničevati v letu 1987. V organizacijah združenega dela bodo, še posebej v nosilkah razvoja in organizacijah z razvojnimi in kadrovskimi težavami, v cilju teh usmeritev pripravile analizo izvajanja resolucijskih aktivnosti na področju kadrovske dejavno-sti in sprejeli sklepe in ukrepe za izboljšanje stanja. Aktivnosti na področju kadrovske politike in zaposlovanja bodo usmerjene na naslednje področje: 1. Kadrovanje delavcev za opravljanje najodgovornejših del in nalog - poslovnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pri kadrovanju delavcev za opravljanje najodgovornejših nalog - poslovodnih organov bodo podlaga usklajeni sklepi in stališča predsedstva OZ SZDL občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki v glavnem poudarjajo naslednje naloge: - poiskali bomo mlade strokovne kadre, z sodobnim pogle-dom na razvoj in vodenje organizacij združenega dela in jim nudili več možnosti za osebni razvoj z ciljem kasnejšega prevze-manja odgovornejših del in nalog, - za dela in naloge poslovodnih organov bomo kadrovali delavce, ki imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo, pozornost bo veljala kadrovanju mladih in žensk, - v primeru večkratnih ponavljanj mandatov bo posebna pozornost veljala oceni vseh področij delovanja poslovodnega organa, še posebej razvojne in kadrovske politike, predvsem z vidika ustreznosti oziroma uspešnosti teama, ki sodeluje pri vodenju OZD, - pri kadrovanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi bomo upoštevali usmeritve in stališča, ki veljajo za poslo-vodne organe, predvsem z vidika stopnje strokovne izobrazbe, kadrovanju žensk, mladih strokovnih delavcev in uspešnosti dosedanjega opravljanja del in nalog. 2. Izboljšanje izobrazbene ravni zaposlenih. - Uveljavljali bomo zavest o vlogi znanja in pomenu vseh oblik stalnega izobraževanja: delavce bomo usmerili k izobraževanju ob delu in iz dela predvsem na višjih in visokih šolah in jim omogočili stimulativnejše pogoje za študij in večjo materialno pomoč. Na podlagi plana kadrov bomo objavili interne razpise za vse oblike izobraževanja. - Delavcem, ki bodo uspešno zaključili izobraževanje, bomo omogočili napredovanje na odgvornejša dela in naloge s ciljem pridobivanja vodilnega in vodstvenega kadra iz svojih sredin. Veliko več pdzornosti je treba nameniti področju stimulativnega nagrajevanja visoko strokovnih in vodilnih delavcev. - Organizacije združeneg dela, v katerih je potrebno veliko več storrti za izboljšanje izobrazbene ravni zaposlenih, so zlasti: Kovinska industrija Ig, Avtomontaža TOZD Utensilia, Emona IPKO, Zmaga, KIP, Mehanografski center, KT Velike Lašče, KZ Ljubljana, llirija Vedrog, Elektromontaža, Gostinsko podjetje Vič, Pohištvo, Mizarstvo Vič, Iskra merilna elektronika Horjul, Plutal, IMP DO IZIP TOZD Tehnomont, Tovil, SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki. OZD so bile k temu obvezane že v letu 1986. 3. Pridobivanje mfadih strokovnih delavcev in pripravništvo. Z zmanjševanjem potrebnega števila let delovnih izkušenj kot pogoj za opravljanje zahtevnejših del in nalog, bomo omogočili sprejem večje odgovornosti uspešnim mladim strokovnjakom. - Zaposlili bomo pripravnike za nedoločen čas predvsem v gospodarstvu, kjer moramo zvišati število pripravnikov s VII. in VI. stopnjo strokovne izobrazbe. - Organizacije ždruženega dela se morajo preko delegat-skega sistema bolj aktivno povezovati z šolami usmerjenega izobraževanja, nositi vso odgovornost pri sprejemanju vzgojno-izobraževalnih programov in sodelovati s strokovnjaki pri izvaja-nju proizvodnega dela in delovne prakse. Še posebej pa je tako sodelovanje potrebno pri deficitarnih poklicih kot so: kovinsko-predelovalni poklici stopnje IV. in V., obdelovalci lesa IV., elektro-monterji IV. - Povečali bomo število OZD, ki organizirajo akcijo »odprti dnevi«. - Aktivno se bomo vključili v akcijo Raziskovalne skupnosti Slovenije »2000 mladih raziskovalcev«, to je v proces usposablja-nja novih mladih kadrov, ki naj bi se v okviru usmerjenih razisko-valnih programov usposabljali za dela v razvojnih projektih zdru-ženega dela oziroma za temeljne in aplikativne naloge v znan-stveno-raziskovalnih organizacijah. 4. Štipendijska politika Na področju štipendijske politike bomo povečali število kadrovskih štipendij predvsem z visoko izobrazbo in za defici-tarne poklice (dipl. inž. strojništva, dipl. ing. elektro, dipl. ing., rač., dipl. oec). Kadrovska štipendija bo postala temeljna oblika štipendiranja, kot vir pridobivanja kadrov, spremembe in dopolni-tve samoupravnega sporazuma o štipendiranju bomo vgradili v samoupravne akte in ga dosledno izvajali, odpravili bomo togosti pri določanju cenzusa za pridobivanje kadrovskih štipendistov, predvsem na področju deficitarnih poklicev. 2.1 MEDNAROONA MENJAVA V letu 1987 se bo izvoz blaga povečal za 12 odstotkov (konverti-bilni izvoz za 15 odstotkov), uvoz pa se bo povečal za 7 odstotkov, pri čemer bo znaten zlasti delež uvoza opreme za znanstveno-raziskovalne OZD. Znanstveno-raziskovalne OZD in inštituti se bodo vključevale v izvoz zlasti posredno preko proizvajalnih in drugih OZD in tako v tujini z izvozom zahtevnejših izdelkov uveljavljale lastno znanje in tehnološke dosežke. OZD bodo bolj izkoriščale možnosti, ki jih dajejo proizvodna specializacija, različne oblike kooperacij in poslovno tehnično sodelovanje ter druge višje oblike povezovanja s tujimi partnerji. Delež konvertibilnega izvoza v strukturi proizvodnje in celotnem prihodku se bo v nekaterih OZD na podlagi povezovanja s tujimi partnerji znatno povečal (DO Plutal, DO Silvaprodukt, DQ TTL). V OZD, kjer v zadnjih dveh letih konvertibilni izvoz zaostaja ali stagnira glede na rezultate v letu poprej, bodo temeljito proučili tržne razmere, izboljšali kvaliteto proizvodov za izvoz, v večji meri upoštevali dobavne roke ter glede na rezultat tržnih analiz tudi spremenili izvozni asortiman, s čimer bodo dosegli ali presegli načrtovano povprečno rast konvertibilnega izvoza v letu 1987 (DO Surovina Maibor TOZD Surovina Ljub!jana, DO Tovil, DO Plutal, DO Hoja).* OZD, ki po sedmih mesecih leta 1986 niso dosegle nivoja konvertibllnega izvoza iz leta poprej, bodo do konca leta nado-mestile zaostanek, v letu 1987 pa bodo konvertibilni izvoz nad-povprečno povečaie glede na resolucijske usmeritvp (DO Slove-nijales Žičnica, DO Igo, DO Silvaprodukt, DO Iskra leze TOZD Sem, DO Zmaga. DO KZ Velike Lašče, DOIUV TOZD Galanterija).* 2.4. INVESTICIJE Hitrejši razvoj južnega dela Ljubljane je odvisen predvsem od usposobitve industrijskih con na tem območju. Tako bo razvojna naložbena strategija v letu 1987 še vedno usmerjena predvsem v usposobitev zemljišč za začetek gradnje in zagotovitev primarnih komunalnih vodov (plin, elektrika, voda in kanalizacija) do indu-strijskih con VP 6/1 Plutal in VP 1/2 Rudnik, tako da ob koncu leta dana možnost priključitve OZD - investitorjev, katerih gradnja potekavzporednozizgradnjokomunalneinfrastrukture. Komple-tiranje komunalne opreme teh industrijskih con je za občino izjemno pomembna, ker bodo šele takrat dani pogoji za nemo-teno delo OZD, ki so že oziroma bodo pričele z investicijo v letu 1987 (Semenama, DO Tovorni promet Viator TOZD Ljubljana, PD center kemije, DO llirija Vedrog, DO Cestno podjetje Ljubljana) ter za naložbe v drobno gospodarstvo. Cono VP 3/2 Brdo bomo glede na dogovorjeni potek obvozne železniške proge namenili za program proizvodnih dejavnosti drobnega gospodarstva in poskusne proizvodnje raziskovalnih OZD, v coni VP-9 Škofljica pa uskladili in verificirali programe zainteresiranih gradbenih organizacij. Aktivnosti na področju investicij bomo usmerjali tudi na prido-bivanje novih delovnih mest na izvenmestnem območju občine. Z investicijami v indsutrijske objekte z tržno zanimivimi pro-grami ter z investicijami v modernizacijo in, preusmerjanje obsto-ječe proizvodnje bomo zagotovili primerno produktivna nova delovna mesta in ustrezno rast industrijske proizvodnje in druž-benega proizvoda. Naložbe OZD v teku in dokončane naložbe v letu 1987" DO HOJA TOZD TESARSTVO IN ŽAGA ŠKOFLJICA - selitev tesarske dejavnosti z deponijami, gradnja žagalnice ter servisnih in infrastrukturnih objektov v VP-8 Škofljica. DO ISKRA MERILNA ELEKTRONIKA HORJUL - obnovitev opreme, razširitev proizvodnih zmogljivosti, izgradnja skladišča v Horjulu. DO AVTOMONTAŽA TOZD TGN - izgradnja II. faze tovarna DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA - širitev proizvodnje za izdelavo tekstilnih statev. DO TOVIL - razširitev proizvodnje na obstoječi lokaciji VP 2/3 Koprska SOZD INTEGRAL DO TOVORNI PROMET VIATOR TOZD LJUB-LJANA - nadaljevanje izgradnje 2. faze tovor. terminala. PROIZVODNO DISTRIBUCIJSKI CENTER KEMIJE - gradnja prodajnih in skladiščnih zmogljivosti. * VIR: Carinske deklaracije OZO v občini Lj. Vič-Rudnik za obdobje januar--julij 1986, Narodna banka Slovenije, IS bo ob spremljanju izvajanja resolucije za leto 1987 upoSteval podatke o blagovni menjavi s tujino za celo leto 1986. " VIR: Družbeni plan SO Lj. Vič-Rudnik 1986-1990 (do priprave predloga resolucije bodo morale vse OZD potrditi in natančneje opredeliti svoje naložbene namene. IB ELEKTROPROJEKT - razširitev poslovnih prostorov na obstoječi lokaciji. SOZD ISKRA DO iEZE TOZD SEM - gradnja proizvodnega in poslovnega objekta v coni VP 6/1 Plutal, preselitev in začetek proizvodnje. DO ZASTAVA AVTO UUBUANA - dokončanje gradnje prodajno servisnega objekta ob Tržaški cesti. DO HOJA TOZD GALANTERIJA PODPEČ - dokončanje grad-nje I. faze tovarne za proizvodnjo pohištva iz masivnega lesa s potrebno infrastrukturo in začetek redne proizvodnje. DO GALVANOTEHNIKA - dokončanje postavitve avtomatske linije za galvansko niklanje, kromanje in medeninjenje, galvanska oprema, posodobitev starih prostorov DO ter pričetek rednega obratovanja. GP GROSUPUE - dograditev Centra drobnega gospodarstva ob Tržaški cesti. SCT TOZD TESARSKA DEJAVNOST - dokončanje žagalnice v obstoječih prostorih na Brdu in pričetek rednega obratovanja, preseiitev in modernizacija višjega dela proizvodnje TOZD TD. SOZD MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD SAVICA - gradnja in oprema trgovine Golo. SOZD MERCATOR KIT KZ VELIKE LAŠČE - povečanje prodaj-nih in skladiščnih zmogljivosti trgovine Turjak. SOZD MERCATOR KIT DO ROŽNIK - gradnja preskrbovalnega centra Trnovo. Poleg tega bodo v letu 1987 dokončali investicije v širitev in modernizacijo Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko. Nove naložbe s pričetkom v letu 1987 DO HOJA TOZD STAVBNO MIZARSTVO - rekonstrukcija pro-izvodnje toplotne energije VP - 2/3 Koprska. DO ILIRIJA VEDROG - preverba funkcionalnosti obstoječih proizvodnih prostorov na Tržaški cesti 32 s tehnološko posodobi-tvijo proizvodnje. CESTNO PODJETJE LJUBLJANA - izgradnja vzdrževalne baze mehaničnih obratov, skladišč in poslovnih prostorov v coni VP -1/2 Rudnik. SOZD LBK DO LIVAR - izgradnja livarne barvnih kovin v coni VP - 1/2 Rudnik. SOZD EMONA TO EMONA IPKO - gradnja proizvodne hale toplarne Kamnik pod Krimom. DO POHIŠTVO ROŽNA DOLINA - gradnja novega proizvod-nega objekta VP - 6/1. DO DINOS TOZD TEKSTILKA - razširitev proizvodnih zmoglji-vosti v Vrbljenju. IUV TOZD GALANTERIJA - povečanje in dograditev proizvod-nega objekta ob Tržaški cesti. DO KOVINOSERVIS - izgradnja proizvodne hale in opreme na Rudniku. ' DO SLIKOPLESK TERMOPLAST - gradnja proizvodnih in skla-diščnih prostorov VP 2/3. DO SEMENARNA - izgradnja II. faze POC Rudnik. ABC POMURKA DO TABOR GROSUPLJE TOZD MALOPRO-DAJA - izgradnja marketa na Škofljici. AVTOMMERCE TOZD VOLAN - izgradnja skladiščnega objekta na Brezovici. DO KOMPAS TOZD MAGISTRAT - izgranja skladišča za trgov-sko dejavnsot za oskrbo turizma VP 2/3 Koprska. PAP - PODJETJE ZA AVTOMATIZACIJO PROMETA TOZD TELEMATIKA - gradnja objekta s skladiščnimi, poslovnimi in servisnimi prostori na Peruzzijevi. SGP GROSUPLJE - izgranja obrata betonskih polizdelkov VP 6/1 Plutal. SOZD PETROL - zgradnja motela ob južni obvoznici. VODNOGOSPODARSKI INŠTITUT - razširitev poslovnih pro-storov na Hajdrihovi. Ppleg tega bodo v letu 1987 investirali v računalniško opremo DO RRC, DO Mehanografski center, DO llirija Vedrog, DO TTL in DO IB Elektroprojekt. Naložbe, katerih začetek OZD prenašajo iz teta 1988 v leio 1987 DO IGO - širitev proizvodnih zmogljivosti na Koprski ali v Velikih Laščah. HP KOLINSKA TOZD VINOCET - začetek širitve proizvodnih zmogljivosti v oddelku žvečilnega gumija in kisarne. DO ELEKTROMONTAŽA - gradnja objekta za ključavničarsko dejavnost na obstoječi lokaciji. DO RAŠICA TOZD KONFEKCUA HORJUL - zgradnja nove proizvodne hale in modernizacija opreme. DO AGROTEHNIKA GRUDA TOZD TRGOVINA - izgradnja ser-visnega centra v coni VM 1/2 ob Tržaški cesti za servisiranje kmetijske mehanizacije. PTT UUBLJANA PODJETJE ZA PTT PROMET - začetek grad-nje objektov za servisne in vzdrževalne dejavnosti na Koprski. SOZD MERCATOR K|T DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - začetek gradnje prodajalne železnine v Velikih Laščah. SOZD MERCATOR KIT DO SAVICA - izgradnja prizidka ob trgovini Murgle. ; . DO SUROVINA MARIBOR TOZD SUROVINA UUBLJANA -sanacija in razširitev poslovne enote na Cesti dveh cesarjev. DO ILIRIJA VEDROG - izgradnja skladiščnih in proizvodnih prostorov VP 1/2 Rudnik. DO PLUTAL - širitev proizvodnej VP 6/1. SOZD IMP DO IZIP TOZD TEHNOMONT - izgradnja proizvod-nih in poslovnih prostorov v VP 6/1. SOZD MERCATOR KIT DO LM - pričetek pripravljalnih del za gradnjo zbimo proizvodno dlstribucijskega centra na Rudniku. DO NOVOST - izgradnja proizvodno poslovnih in skladiščnih prostorov VP-6/1 Plutal. DO SLOVENIJALES ŽIČNICA - dograditev proizvodnih kapa^ citet. DO MERKUR KRANJ - gradnja prodajnega centra Rudnik DO CESTNO PODJETJE LJUBLJANA - izgradnja vzdrževalne baze, mehaničnih obratov skladišč, prostora za vozni in strojni park ter poslovnih prostorov. GOSTINSKO PODJETJE VIČ - povečanje gostinskih zmoglji-vosti gostilne Podrožnik. 3. GOSPODARSKI RAZVOJ Stanje na področju srednjeročnega planiranja je kritično, saj velikc OZD še ni pripravilo in sprejelo svojih razvojnih načrtov, nekateri srednjeročni plani pa ne zagotavljajo pričakovanega razvoja OZD. Srednjeročni razvojnih načrtov do avgusta še ni sprejelo kar 49 OZD od skupno 101 nosilcev planiranja s področja gospodarstva in znanstveno raziskovalnih dejavnosti. Med OZD, ki še niso pripravile svojih razvojnih načrtov so tudi nekateri nosilci razvoja v občini. 3.1.INDUSTRIJA Industrija bo v letu 1987 dosegla 8 odstotno rast količinskega obsega proizvodnje. V prizadevanju za hitrejši tehnično-tehnološki napredek bodo OZD maksimalno izkoriščale obstoječe zmogljivosti, zlasti to velja za izkoriščenost delovnega časa in strojev, za kar pa bo potreben bistveno večji poudarek obdeiavi domačega in tujega trga in s tem zagotavljanje možnosti plasmaja izdelkov. Vse industrijske OZD bodo vlagale več naporov za dvig kvali-tete proizvodov ter celotne ponudbe na trgu, kar bo omogočilo dosedanje boljših dohodkovnih učinkov in večjo usmeritev v izvoz. V OZD, kjer količinski obseg proizvodnje v zadnjih dveh letih ne dosega nivoja za leta poprej, bodo v letu 1987 zaustavili trend padanja ter se prilagodili tržnim razmeram in tako dosegli ali presegli opredeljeno resolucijsko rast proizvodnje v letu 1987 (•00 Plutal, DO Tovil, DO llirija Vedrog TOZD llirija in TOZD Kozmetika, DO Zmaga, DO Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Proizvodnja in DO Tiskarna). OZD, ki v sedmih mesecih leta 1986 ne dosegajo niyoja količin-skega obsega proizvodnje in prejšnjega leta. bodo dosegle opre-deljeno resolucijsko rast proizvodnje v letu 1986 ter dosegle ali presegle načrtovano rast količinskega obsega proizvodnje v letu 1987 (DO Avtomontaža TOZD Utensilia, DO Emona IPKO, DO Rašica TOZD Konfekcija, DO GP Grosuplje TOZD Gradbeni poliz-delki, DO Surovina Maribor TOZD Surovina Ljubljana). Industrijske OZD bodo namenile precej več pozornosti prodajno - nabavni in marketinški funkciji ter utrjevanju in pospešitvi razvojnih prizadevanj. 3.2. DROBNO GOSPODARSTVO . ' . Na področju drobnega gospodarstva bomo še naprej vzpodbu-jali investiranje in zaposlovanje v zasebnem sektorju. Na pridobljenih zemljiščih v industrijskih conah VP 1/2 Rudnik in VP 6/1 Plutal bo pričeta gradnja 30 obrtnih delavnic s speciali-. zirano usmeritvijo: Na Rudniku za dejavnosti glavne, Kovinske predelave in plastike, v coni VP 6/1 pa s proizvodnimi dejav-nostmi, ki nadomeščajo uvoz, se preko OZD vključujejo v izvoz ter dejavnosti visoke tehnologije. Ob Tržaški cesti bo zgrajen Center drobnega gospodarstva v katerem si je že zagotovilo pošlovne prostore Obrtno združenje Vič-Rudnik in nekaj storitvenih obrtnikov. Za proste površine v centru, ki je namenjen tudi intelektualnim dejavnostim in butik ponudbi ravnovrstnih izdelkov bomo skupaj z investitorjem objekta GP Grosuplje, zagotavljali zainteresirane kupce. S prekvalifikacijo stanovanj 6. in 7. kategorije bomo kljub problemu zagotovitve nadomestnih stanovanj, pridobili nekaj poslovnih prostorov za storitvene dejavnosti. Proučili bomo mož-nosti za zagotavljanje manjših najemnih poslovnih prostorovtudi v novih stanovanjskih soseskah. Prizadevali si bomo spremeniti vlogo obrtnih zadrug, ki morajo več pozornosti nameniti kompleksnemu razvoju obrti, ki jih pove-zujejo, v smislu skupne proizvodnje, skupnega opravljanja obrt-nih storitev, skupnega plasmana izdelkov na domačem in tujem trgu ter dolgoročnejšega in bolj organiziranega povezovanja z OZD. V združenem delu drobnega gospodarstva bo začeta investicija DO Pohištvo Rožna dolina ob Koprski ulici in dokončana širitev proizvodnih zmogljivosti DO Elektromontaža na obstoječi loka-ciji. Na izvenmestnem območju, na Rakitni in Turjaku, pa si bomo prizadevali zagotoviti nova delovna mesta z oddajo obstoječih prostorov v zadružnih objektih. 3.3. Kmetijstvo 3.3.1. Neugodna razmerja med cenami reprodukcijskih materi-alov ter odkupnimi cenami živinorejskih proizvodov, ki so vplivala na zmanjšan obseg družbenoorganizirane proizvodnje oz. odkup v letu 1986, bodo vplivala tudi na plan odkupa kmetijskih pridel-kov tudi v letu 1987. V primerjavi z realizacijo v letu 1986 kmetijske organizacije planirajo za leto 1987 povprečno 3% rast odkupa kmetijskih pridelkov. Odkupile oz. proizvedle bodo 76.500 hl rnleka, 1.216 ton gove-jega in telečjega mesa, 460 kom konjev za zakol, 177 kom ple-menskih tetic ter 62 kom plemenskih žrebic in žrebcev za rejo. Od tega bo TOZD Posestva proizvedla 15.500 hl mleka ter 30 ton govejega mesa. Ker prevladuje živinorejska usmeritev bo večina njiv posejanih s silažno koruzo in koruzo za zrnje v skupni površini 2.173 ha. Za ostale pomembnejše poljedelske kulture je predviden naslednji plan setve: pšenice 369 ha, krompir 740 ha, oljna repica 102 ha in ajda 64 ha. Kmetijske organizacije bodo od celotne proizvodnje poljščin odkupile 569 ton pšenice, 230 ton oljne repice, 186 ton krompirja, 130 ton svežegazelja in 64 ton ajde. Od tega bo v družbenem sektorju proizvedeno 345 ton pšenice ter celotna količina ajde in oljne repice. Zastavljene cilje bomo dosegli: - z intenzivnejšo izrabo travinja in uvajanjem krmnih dosev-kov v njivski kolobar. Skladno s tako usmeritvijo je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto že pripravljen program, ki zajema prenos določenih znanstveno-tehnoloških spoznanj o pridelovanju krompirja, koruze, pšenice in ogrščice v prakso tako v družbe-nem kot v zasebnem sektorju ob ustrezno povečani gospodar-nosti. Vzporedno s tem osnovnim ciljem pa bodo v predlagani razvoj-nopospeševalni nalogi uresničeni že naslednji cilji: • izdelan bo primer metodologije prenosa znanja v prakso (v družbeno, kot v zasebno proizvodnjo); • preučeni in ovrednoteni bodo postopki, uporabljeni za moti-viranje kmetov in družbenih posestev za prenašanje znanstveno-tehnoloških spoznanj v prakso; • učinki upravljenih tehnoioških postopkov bodo ekonomsko ovarednoteni. - s sprotno uporabo umetnih gnojil in močnih krmil. Bistven element za povečanje obsega živinorejske proizvodnje je tudi kvalitetna selekcija živali in s tem povezano osemenjevanje. Kme-tijska zadruga Ljubljana, TZO Vič bo izboljšala delo selekcijske -rodovniške službe. Na območju celotne občine pa bo izboljšano sodelovanje med Veterinarskim zavodom »Krim« in zadružnimi pospeševalnimi službami. V prvi fazi bo na vseh kmetijah kjer se vodi »A« kontrola oziroma kjer Veterinarski zavod »Krim« izvaja program reproduk-cije (cca) 100 kmetij) postavljena enotna evidenca stanja in stro-kovnih ukrepov. Tehnološke ukrepe bosta skupno pripravila pospeševalec kmetijske zadruge in veterinar. S takim načinom dela bomo izboljšali sodelovanje med navedenima službama obenem pa zagotovili kompleksno obravnavanje medsebojno povezanih problemov, ki so se dosedaj obdelovali ločeno. Na vseh kmetijah, ki dajejo več kot 15.000 litrov mleka letno bo pospeševalna služba TZO Vič zagotovila spremljanje kvaiitete krmnih obrokov ter v sodelovanju z veterinarji zavoda »Krim* ter strokovnjaki Biotehniške fakultete pripravila proizvodne pro-grame in ukrepe za izboljšanje rabe zemljišč, kolobarjenje, dvig kvalitete krme kot tudi ukrepe za izboljšanje zdravstvenega var-stva živali. - z usposabljanjem slabših kmetijskih zemljišč za intenziv-nejšo proizvodnjo. Hidromelioracije bodo izvedene v Horjulski dolini - 119 ha in Resniku - 200 ha. Zaraščajoče kmetijske površine predstavljajo poseben pro-blem. Izdelana bo razmejitev med površinami, ki bodo ohranile prvotno t. j. kmetijsko funkcijo ter površinami, ki bodo oprede-Ijene kot gozd. Načini rabe kmetijskih zemljišč pa bodo določeni s posamez-nimi programi agromelioracij. Nosilec naloge je Kmetijsko zemlji-ška skupnost. Kmetijska zadruga Ljubljana-in Kmetijska zadruga Velike Lašče pa se bosta vključili v ta program s pripravo projek-tov za male agromelioracije, ki jih bosta pripravili do meseca marca. Večje agromelioracije bodo izvedene na: Gmajnice - 50 ha, Brest - 20 ha, Logarji - 50 ha, Marinčki - 50 ha. Male agromelioracije v hribovitih območjih pa bodo izvedene na skupno 260 ha (KZ Velike Lašče - 100 ha, KZ Ljubljana, TZO Vič - 160 ha). Glede na razmeroma velika družbena sredstva, ki se vlagajo v usposabljanje kmetijskih zemljišč bodo kmetijske zadruge ta vlaganja pogodbeno vezale na dogovorjeno tržno proizvodnjo. Z uporabniki iz. lastnlki kmetijskih zemljišč in Območno vodno skupnostjo Ljubljanica - Sava pa bodo sklenile pogodbo o vzdrževanju melioracijskih sistemov. Sredstva za vzdrževalna dela se bodo zagotavljala z odlokom o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skup-nih objektih in napravah na melioracijskem bbmočju. - za izvedbo komasacij na melioracijskih območjih; - s povečanjem števila demonstracijskih poskusov in ogled-nih kmetij za 10%; Cilj tega dela je seznanjanje ostalih kmetijskih proizvajalcev s sodobnimi tehnologijami ter z rezultati, ki^ jih je na ta način možno doseči. ; Tak način dela bo uveljavljen tudi na območju Zadružne enote Podpeč in Dobrova ter v Kmetijski zadrugi Velike Lašče, kjer se sicer izvajajo posamezni proizvodno demonstracijski poizkusi. Ti bodo bolje organizirali v smislu popularizacije spoznanj in dog-nanj ter povezovanja z Biotehniško fakulteto in drugimi razisko-valnimi inštitucijami. Predvsem pa bo potrebno zagotoviti dolgo-ročno spremljanje in strokovno preverjanje dobljenih rezultatov. - z vzdrževanjem odvodne mreže na Barju; ' Kmetijsko zemljiška skupnost kot koordinator in Kmetijska zadruga Ljubljana ter VGP Hidrotehnik bodo pripravili letni pro-gram vzdrževanja jarkov najkasneje do meseca februarja. Izva- jalci pa bodo o poteku del redno obveščali Kmetijsko zemljiško skupnost. - s povečanjem števila zavarovanih živali za 5%; - z izboljšanjem zdravstvenega varstva živali (parazitoze, mastitisa, ketoze); - z izvajanjem programa preventivnega varstva živali pred kužnimi boleznimi; - z izgradnjo mlečnih zbiralnic v Podsmreki, Pojavi gorici, Rakitni, Jezeru, Malih in Velikih Laščah, Laporju in v Veliki Slevici; - Kmetijska zadruga Ljubljana TOZD Vič in Kmetijska zadruga Velike Lašče bosta izboljšali sodelovanje s klavniško predelo-valrio industrijo. V sedanji situaciji, ko je cena telet za privez visoka je potrebno poiskati skupen interes vseh subjektov v reproverigi ter zagotoviti povečanje staleža živine, ki že nekaj let stagnira. - z izvajanjem programov izobraževanja kmetov; - z združevanjem sredstev za intervencije v kmetijstvu in pre-skrbi; - z zagotavljanjem sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje kmetijstva v občini; - z izgradnjo poslovnih prostorov za Veterinarski zavod »Krim«, poslovna enota Vič. 3.3.2. Pomemben element za izboljšanje ekonomskega polo-žaja kmetijskih proizvajalcev predstavljajo t. i. dopolnilne dejav-nosti kot so: izdelovanje izdelkov domače obrti, kmečki turizem s »Kmetijo odprtih vrat« ter gozdarstvo. Zlasti slednje je pomem-ben element socialne sigumosti kmetij v hribovitih območjih, zato bomo krepili vlogo temeljnih organizacij kooperantov predv-sem z vidika skupnega in celovitega gospodarjenja z gozdovi, dohodkovnega povezovanja z lesnopredelovalno industrijo ter odločanja o rezultatih gospodarjenja. Večji poudarek bo dan širjenju domače obrti v vaseh na območju Polhograjskih Dolomitov in Krimske planote. Enako velja tudi za razvoj kmečkega turizma zlasti v obliki »Kmetije odprtih vrat«, ki je bil dosedaj preveč prepuščen inciai-ativi posameznih pospeševalcev ni pa bil sestavni del politike zadruge oz. TZO-ja. Pridobivanje interesantov za »Kmetijo odpr-tih vrat« bo stalna naloga zadružnih pospeševalnih služb. 3.3.3. Starostna struktura kmečkega prebivalstva je v naši občini zelo neugodna. Približno 20% članov kmečkih gospodinj-stev je starejših od 65 let, 26% pa je starih med 45 in 65 leti. Tako stanje, zlasti če upoštevamo, da je mlajših od 14 let samo 18% članov gospodinjstev, kaže na tendenco staranja kmečkega pre-bivalstva, kar se bo v prihodnosti odražalo v naraščanju števila socialnih problemov pa tudi v slabši obdelanosti kmetijskih zem-Ijišč. Zagotovljeno bo sistematično spremljanje stanja, iskanje dodatnih ukrepov za zagotavljanje socialne varnosti ostarelih kmetov in operativno reševanje posameznih kritičnih primerov. Delovna skupina za spremljanje socialne problematike ostare-lih kmetov bo: - informirala odbore za socialno in zdravstveno varstvo in odbore za kmetijstvo krajevnih skupnosti o možnostih obstoječih socialnih pomoči in pogojih za njihovo pridobitev; - izvedia anketo preko odborov za socialno in zdravstveno varstvo in odborov za kmetijstvo krajevnih skupnosti, da si pri-dobi podatke o ostarelih kmetih in njihovih zemljišč; - na podlagi analize podatkov bo delovna skupina izdelala predloge sistemskih ukrepov in predlagaia rešitve za posamezne ostarele kmetije. 3.3.4. Davek od negozdnih površin, davek na posek lesa in vodni prispevek iz kmetijske dejavnosti pomenijo le 29% obreme-nitev kmetij, ostalo so prispevki za zdravstveno in pokojninsko in invalidsko varstvo kmetov, kar kmetije, še zlasti na območju s težjimi pridelovalnimi pogoji v hribovitem svetu, le stežka zmo-rejo. Sedanji sistem ne upošteva dejanskih dohodkovnih možno-sti v kmetijstvu, ki so v hribovitem svetu bistveno drugačne kot v nižinskem. Skupnosti zdravstvenega ter pokojninskega zavarovanja bo posredovala pobuda za diferenciaciano plačevanje prispevkov za pokojninsko invalidsko zavarovanje in zdravstveno varstvo kmetov. , 3.4. Gozdarstvo Z gozdovi v družbeni in zasebni lasti gospodarita po izdelanih gozdnogospodrskih načrtih v občini dve gozdnogospodarski organizaciji: DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana s TOZD in temeljnimi obrati za kooperacijo (TOK) ter DO Gozdno gospodar-stvo Kočevje TOZD Gozdarstvo Lašče. V manjši meri gospodari z gozdovi na področju občine tudi obrat za gozdarstvo v sestavu Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva. Nosilci gozdarske proizvodnje načrtujejo za leto 1987 naslednji obseg blagovne proizvodnje, gozdnogojitvenih del in izgradnje gozdnih komunikacij. Gozdnogospodarstvo Ljubljana GG Kočevje • TOZD TOK TOK LM TOZD TOZD Škofljica Škofljica Ljublj. Posestva Gozd. Lašče SKUPAJ 1. BUGOVNA PROIOZVODNJA (m3) iglavci 8.375 .33.184 16.845 1.500 15.000 74.904 listavci 4.830 10.294 10.720 1.580 10.000 37.424 SKUPAJ: 13.205 43.478 27.565 3.080 25.000 112.328 2.GOZONOGOJITVENA DELA (ha) obnova 23,00 80,00 nega 128,00 510,00 osnov. nasadov 1,00 7,00 vzdržev. nasadov 8,00 35,00 42,00 9,00 20,00 164,00 255,00 55,50 130,001.078,50 25,00 3,00 - 36,00 76,00 15,00 - 134,00 3. PLANTAŽNI NASADI (ha) topolovi nasadi 10,00 ' 10,00 vzdržev. nasadov 30,00 30,00 4. GOZDNE KOMUNIKACIJE (km) novograd. csst 0,2 "6,4 0,3 0,5 - 7,4 rekonstruk. cest 0,4 - - 0,5 2,0 2,9 vlake 4,5 10,0 10,4 - 10,8 35,7 V gozdarski proizvodnji načrtujemo blagovno proizvodnjo v višini 112,328 m3; od tega v družbenem sektorju 41.285 m3 in v zasebnem sektorju 71.045 m3 (razmerje 37%:63%). Glede na povprečni letni obseg blagovne proizvodnje v srednjeročnem obdobju 1986-1990 znaša povečanje 13%. Povečanje gre izk-Ijučno na račun povečanja blagovne proizvodnje TOZD Gozdar-stvo Lašče (za 117%). Na območju TOZD Gozdarstvo Lašče je bilo po žledu koncem leta 1985 posebno veliko podrtih in polomljenih dreves zato bo tudi v naslednjem letu obseg sečenj in s temtudi blagovna proizvodnja dosti večja kot je bila planirana povprečna letna blagovna proizvodnja za srednjeročno obdobje 1986-1990. Obnovili bomo 164 ha gozdov, v nego bo vključeno 1.078,50 ha (enostavna reprodukcija). Melioracije gozdov (razširjena repro- ; dukcija) bodo opravljene na 170 ha (osnovanje nasadov na 36 ha, . vzdrževanje nasadov na 134 ha). S soinvestitorjem SOZD Slove-nija papir bo osnovanih 10 ha topolovih plantažnih nasadov ter . opravljena vzdrževalna dela na 30 ha topolovih plantažnih na-sadih. Gozdnogosppdarske organizacije bodo na novo zgradili 7,4 km gozdnih cest, rekonstrukcija bo izvedena na 2,9 km gozdnih cest in na novo bo zgrajeno 35,7 km vlak. Načrtovane cilje bomo dosegli z višjo stopnjo mehaniziranosti ter izboljšanjem delovne tehnoiogije pri sečnji in z združevanjem sredstev porabnikov lesa. 3.5. TRGOVINA Največ pozornosti na področju trgovine bo namenjeno investi-cijam v objekte osnovne preskrbe. V letu 1987 bosta dokončani trgovini na Golem in v Horjulu, pričeta gradnja PC Trnovo in SP Škofljica ter pričeta pripravljalna dela za gradnjo železnine Velike Lašče. Začete pa bodo tudi aktivnosti zbiranja osnovne doku-mentacije za izgradnjo trgovine na Lavrici in Brezovici. Posebno skrb bomo posvetili problemu trgovskega kadra s tem v zvezi pa tudi delovnemu času v trgovini na drobno, ki bo s celovito in pestro ponudbo nudila občanom tisto, kar od nje pričakujemo. Ob tem bodo morali svojo vlogo aktivno odigrati sveti potrošnikov. Zaradi primanjkljaja prodajnih površin trgovine osnovne pre-skrbe na območju občine bomo še nadalje vzpodbujali vključeva-nje osebnega dela na tb področje. < >¦ 3.6. TURIZEM IN GOSTINSTVO Zaradi majhne rasti akumulativne in reprodukcijske sposobno-sti gostinstva na tem področju v združenem delu ne bo večjih naložb. S smotrnejšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, z izboljšanjem kvalitete storitev, s pestrejšo in celovitejšo ponudbo, specializacijo obratov in z izobraievanjem zaposlenih bodo ustvarjeni pogoji, ki bodo izboljšali ekonomski položaj dejavnosti. Še naprej bomo vzpodbujali zasebno iniciativo za odpiranje novih gostinskih obratov višjih kategorij s kvalitetno ponudbo hrane in nudili vso podporo zainteresiranim gostincem za grad-njo prenočitvenih zrhogljivosti. Za razvoj turizma v občini bomouresničevali naslednje cilje: - v okviru prenove Eipprove ulice bomo pričeli z izvajanjem programa, ki bo pomenil turistično valorizacijo Trnovega (pen-zion, razstavno prodajna galerija, spominki, darila, glasba), - ohranili bomo doseženo raven turističnih in gostinskih aktivnosti na Rakitni, izboljšali gostinsko ponudbo na Kureščku in se prizadevali povrniti ugled turističnemu objektu v Iškem vintgarju, - skupaj s KS in turističnimi društvi bomo zagotovili celovito turistično ponudbo velikolaškega območja s poudarkom na kul-turni dediščini, - vsklopu graščinskega kompleksav Polhovem Gradcu bomo del prostorov namenili za ateljeje likovnih umetnikov, prodajno galerijo in gostinsko ponudbo, - pripravili se bomo na etapno izgradnjo Turističnega spre-jemnega centra (TSE) Bokalce, - nadaljevali bomo z akcijo za čisto in urejeno okolje, - vzpodbujali bomo dejavnost »kmetij odprtih vrat«, - pomladl in jeseni bomo organizirali teden viških gostincev, - predlagali bomo, da del kmečke ohceti poteka tudi v naši občini, - nadaljevali bomo z informativno prppagandno dejavnostjo. 4. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V skladu s srednjeročnim družbenim planom občine in mesta bodo sredstva za družbene dejavnosti v letu 1987 rastla v odvis-nosti od rasti dohodka gospodarstva. Tak razvoj bo zagotavljal uresničevanje osnovnega in zagotovjjenega programa posa-mezne dejavnosti ter zagotalvjanje potrebnih sredstev za delova-nje OZD izvajalcev družbenih dejavnosti ob izenačevanjn polo-žaja delavcev v družbenih dejavnostih s položajem delavcev v gospodarstvu. Relativno omejene materialne možnosti terjajo bolj kvalitetno uresničevanje programov, povečanje obsega pa bo vezano le na najbolj pereča in nujna področja. V ta namen bodo SIS in OZD družbenih dejavnosti skrbele za izboljšanje kadrovske strukture, dvig izobrazbene strukture zaposlenih, raci-onalizacijo postovanja, večnamensko uporabo prostorov in var-čevale pri materialnih izdatkih. Rast sredstev za osebne dohodke ih sredstev skupne porabe bo v družbenih dejavnostih enaka kot rast OD v gospodarstvu ob prepostavki, da bo izenačitev dose-žena v letu 1986. Vrednost programov v posameznih dejavnostih bo zajemala poleg zagotavljanja ustrezne ravni osebnih dohodkov tudi 100% minimalno predpisano amortizacijo, kar bo omogočilo zagotoviti izboljšanje delovnih pogojev, sanacijjo in vzdrževanje stavb kot tudi prostorsko razširitev. V okviru socialnega razvoja bomo posebej skrbeli za uresničevanje socialno-varstvenih pravic ter dodeljevanje družbenih pomoči. Rast sredstev socialnih prejem-nikov pa bo vezana na povprečni OD v gospodarstvu. Nadaljevali borno vzdrževalna dela na otroškem letovišču v Pacugu ter v okviru materialnih možnosti na posodabljanju zmogljivosti. V dejavnosti otroškega varstva bodo v skupnosti in izvajalske organizacije širile program vzgoje in varstva otrok tudi z novimi oblikami ter izdelale program optimalne zapolnitve kapacitet VVO. Obseg programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo za otroke, ki niso vključeni v VVO bo povečan od 180 na 240 ur letno. Iz sredstev samoprispevka III bo v 1. polovici leta zgrajen VVO Lavrica s kapaciteto 80 mest. ° Na področju osnovnega iolstva se bo program dela v celoti izvajai v skladu z novim programom žlvljenja in dela v osnovni šoli. Dejavnost osnovne šole bomo v vsebinskem in organizacij-skem smislu prilagajali načelom celodnevne osnovne šole in potrebam usmerjenega izobraževanja. Celodnevna šola se bo ohranila v dosedanjem obsegu. Podaljšano bivanje pa bomo izvajali tako, da bomo zadostili potrebam staršev. Program teko-čega investicijskega vzdrževanja, adaptacij ter sanacij se bo izvajal iz sredstev združene amortizacije in investlcijskega vzdr-ževania po programu, ki bo sprejet v izobraževalni skupnosti. V srednjeročni plan so uvrščene dozidave naslednjih šol: OŠ Horjul (2 učilnici), Velike Lašče (4 učilnice in kuhinja), Polhov Gradec (4 učilnice, kuhinje in telovadnlce. Na področju usmerjenega izobraževanja bomo še povečali aktivnosti ob vpisu v I. letnik ter poklicno usmerjanje in pre-usmerjanje izvajali usklajeno s potrebaml združenega dela v Ljubljani in regiji. S sanacijami in prenovaml stavb srednjih šol po sprejetem programu bomo nadaljevali tudi v letu 1987. Dela bom izvajali \z sredstev združenih po posebni prispevni stopnji v okviru občinske izobraževalne skupnosti, sredstev združene arnortizacije in lastnih sredstev srednjih šol ter PIS oz. repubiške izobraževalne skupnosti. Občinska raziskovalna skupnost bo izvajala program pospeše-vanja inovacijske dejavnosti, popularizacije znanstveno-razisko-valne dejavnosti ter ugotavljanja in usmerjanja raziskovalnih potreb. Raziskovalni program pa se bo v skladu s sprejetimi kriteriji in prednostnimi usmeritvmai izvajal v Mestni raziskovalni skupnosti. Nadaljevala se bo priprava na gradnjo in se pričela gradnja Centralne tehniške knjižnice. Na področju kulture borno spodbujali nadaljnjo kvalitetno rast programov Ijubiteljske kulture in skrbeli za postopno izboljšanje pogojev za delo. Na področju knjižničarstva bomo povečali dotok novih knjlg. Z izgradnjo nadomestnih prostorov občinske matične knjižnice Prežihov Voranc pa bomo zagotovili ustrezne prostorske pogoje za izvajanje dejavnosti. Nadaljevali bomo z razglašanjem značilnih zgodovinskih in kulturnih delov občine za kulturni in zgodovinski spomenik ter posvetlli posebno pozor-nost ohranjanju te dediščlne. Skupaj z mestom bomo razglašali spomenike širšega družbenega pomena. Nadaljevala se bodo vlaganja v sanacijo gradu Turjak, Polhov Gradec, Paviljon ob cesti dveh cesarjev, ter v drugo zgodovinsko dediščino. Tekla bo tudi priprava na novo gradnjo Muzeja Ijudske revolucije. Na področju osnovnega zdravstvenega varstva bodo imele v letu 1987 prednost preventivne dejavnosti v okviru medicine dela ter zdravstveno vzgojni programi v W0 in OŠ. Še naprej bomo uveljavljali In širili dispanzersko metodo dela. V zobozdravstve-nem varstvu bo potrebno prevrednotiti storitveni sistem s težnjo po stimulativnejšem nagrajevanju storitev. Iz sredstev samopri-spevka III bo v letu 1987 zgrajena ZP Škofljica. Iz sredstev zdru-žene amortizacije bomo v občirji prednostno rešev?>i prustorsko problematiko ZP Ig in ZP Podpeč. Na področju socialnsga skrbstva bodo skupnosti zagotavljale sredstva za izvajanje te dejavnosti v skladu s sprejetimi normativi. Dom starejših občanov bo širil zmogljivost zunanje dejavnosti, zlasti pomoči v gospodinjstvu. V letu 1987 bodo skupnosti social-nega skrbstva v Ljubljani izdelale koncept reorganizacije centrov za socialno delo. Pričela se bo gradnja Mladinskega doma Malči Belič. Na področju socialnega varstva bo v okviru strokovne službe SIS zdravstva in socialnega varstva zagotovljeno izvajanje skupne enotne evidence za vse obltke socialnih pomoči. Skupno-sti socialnega varstva v Ljubljani bodo uravnavale višine social-novarstvenih pomoči skladno s SaS o uresničevanju socialnovar-stvenih pomočl ter izdelale sistem, ki bo zagotavljal tekočo valori-zacijo vseh socialnih pomoči. Na področju telesne kulture bo v prihodnjem letu povdarek na razvoju vseh oblik športne značke in mladinskega športa, kar bo pripomoglo k večjemu pridobivanju telesnokulturnih navad mla-dine. Število vrhunskih športnikov se ne bo povečalo, pač pa se bodo Izboljševali pogoji za njihovo delo. Nadaljevala se bo obnova ŠRC Svoboda in drtiga obnovitena ter vzdrževalna dela. Občlnska skupnost za zaposlovanje bo usklajevala letne plane zaposlovanja TOZD, OZD in delovne skupnosti z razpoložljivimi kadrovskimi viri. Potrebe po delavcih bomo še naprej krili z notranjimi rezervami kadrov, boljšim izkoriščanjem znanja ter delovnega časa in boljšo organizacijo. V primerih tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev bomo v skupnosti izvajali prek-valifikacijo. Še intenzivneje bomo vzpodbujali usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljali čimbolj ustrezne oblike njihovega varstva glede na obstoječo zakonodajo. 5. UREJANJE PROSTORAIN VARSTVO OKOLJA 5.1. PROSTORSKO PLANIRANJE Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana ter družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 bomo v 1987. letu nadaljevali s tako obliko poselitve, ki bo omogočala humanejše pogoje bivanja, nemoten razvoj in smotr-nejšo organizacijo bivanja ter dela delovnih Ijudi in občanov v občini. Skrbeli bomo za racionalno izrabo prostorater izboljšanje in varstvo naravnih dobrin, predvsem pa varovali zemljišča name-njena intenzivni kmetijski proizvodnji. V večji meri bomo skrbeli za pravilno odlaganje smeti in odpadkov ter širili območje s katerega bomo organizirano odvažali te odpadke ter odpadke steklene embalaže namenjene reciklaži. V skladu s programom priprav prostorskih izvedbenih aktov za obdobje 1986-1990 bomo v letu 1987 izdelali prostorsko izved-bene akte v naslednjih planskih celotah: Planska celota RUDNIK VS 1/5 llovica VS 1/6 London VM 1/1 ob Dolenjski cesti '• '. VM 1/2 ob Dolenjski cesti VR 1/2 ob Ljubljanici Planska celota Trnovo VS 2/1 Krakovo VS 2/11 Rakova jelša VO 2/1 Ob Bobenčkovi VI 2/4 VI 2/5 Inštitut Jožef Stefan VI 2/6 VI 2/7 Veterinarska bolnica VP 2/3 Koperska VP 2/4 Koperska VM 2/1 Tržaška cesta Planska celota VIČ VI 3/3 Biotehniška fakulteta VI 3/4 Biotehnička fakulteta VP 3/3 Brdo Planska celota ŠKOFLJICA VS 9/10 Škofljica VO 9/1 Škofljica V 9/1 Škofljica Planska celota Brezovica, Vnanje in Notranje gorice VS 10/3Malavas Planska celota Pijava Goriba VS 12/5 Kopanke Planska celota TOMIŠEU VP 16/1 Vrbljene - Tekstilka Planska celota PODPEČ VP 20/1 Podpeč VE 20/1 Podpeč Planska celota PRESERJE VP 21/1 Podpeč IPKO * - . ., VP 21/2 Kamnik pod Krimom Planska celota TURJAK VS 25/1 Turjak Planska celota RAŠICA VS 27/1 Rašica Pianska celota VELIKE LAŠČE VS 29/8 Velike Lašče - Pod kolodvorom . .¦ ¦ Planska celota HRUŠEVO ' l ' VE 39/1 Hrastenice Planska celota Polhov Gradec VS 41/1 Polhov Gradec Planska celota HORJUL VS 35/1 Horjul V letu 1987 bodo skladno s programom po posameznih planskih celotah pripravljeni tudi prostorski ureditvenl pogoji. 5.2. UREJANJESTAVBNEGAZEMLJIŠČA ¦ ' - V skladu s srednjeročnim programom urejanja stavbnega zem-Ijišča vobčini Ljubijana Vič-Rudnikzaobdobje 1986-1990 bomo vletu 1987 urejali stavbnazemljišča v naslednjih planskih celotah Rudnik, Trnovo, Vič, Lavrica, Mestni log, Dobrova, Škofljica, Brezovica, Pijava gorica, Ig, Podpeč, Preserje, Velike Lašče. S tem bomo omogočili stanovanjsko poslovno graditev, indivi-dualno graditev, proizvodno servisno in ostalo graditev. V sklopu urejanja stavbnega zemljišča bomo pridobivali in pripravljali stavbna zemljišča ter gradili kolektivne in individualne komunalne naprave. Po posameznih planskih celotah bodo aktivnosti pri urejanju stavbnega zemljišča potekale v naslednjih ureditvenih območjih. Planska celota RUDNIK VS 1/3, 1/4 Galjevica (RS, 1,2 Jurčkova pot) VS 1/5 llovica (RS 4 llovica) VS 1/7 (RS 103/2 Vinterca) VP 1/2 (RP 2 Rudnik-Peruzzi) Planska celota TRNOVO , ' VS2/1 Trnovo (VS 1 Trnovo) VS2/6(VS102Trnovo) VS 2/7 (VS 103 Murgle IV faza) VS 2/10 (VS 3 ob Tržaški cesti) VS 2/11 (VS 102/2 Rakova Jelša) VS 2/12 (VS 113/2 Sibirija) VS 2/13 (VS4 Bonifacija) VI 2/2 (VI 6 CTK - FAGG) VI 2/8 Muzej Ijudske revolucije VO2(VS 106 Bobenčkova) Planska celota VIČ VS 3/2 Vič (VS 6/3 Na Grbi) VS 3/3 (VS z Brdo zadružni del) VS 3/3 (VS 7 Vrhovci) ' . VP 3/2 (VP 6/1 Industrijska cona Brdo - sever) VP 3/2 (VP 6/2 Brdo - jug) Planska celota LAVRICA VS 4/4 Lavrica (RS 5 Lavrica) VP 4/3 (RP 3/2 Lavrica) , ¦ " Planska celota MESTNI LOG VS 6 (VS 109 Podvozna pot) VP 6/1 (VP 4 Plutal industrijska cona) Planska celota DOBROVA VS 8/2 (VS 201/5 Dobrova) Planska celota škofljica VS 9/10 (VS 245/7 Škofljica) VP 9/1 (VP 245/1 Škofljica) Planska celota BREZOVICA VS 10/1 (VS 220/1 Radna vas) VS 10/5 (VS 220/4a Brezovica) Pianska celota Pijava gorica VS 13/1 (VS251 Želimlje) Planska celota IG . VS 14/1 (VS 236/6, S 9-12, S 10-1, S-11) Planska celota PODPEČ VS 20/2 (VS 222/5 Jezero) ; : ,; Planska celota Preserje - ' VS 21/5 (VS 225/1 Kamnik pod Krimom) ' , v ; * Planska celota VELIKE LAŠČE VS 29/3 (VS 260 Velike Lašče) OSTALO Rekonstrukcija Tržaške ceste in podaljšek Ceste XVIII. divizije (Jurčkova pot) - > 5.3. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V letu 1987 bomo dogradili 527 stanovanj v soseskah: : . VS-2/10 Ob Tržaški cesti - 160, VS 14/3 Ig - 44, VS-3/2 Vič - 92, VS 2/2-10, VS 29/1 Velike Lašče - 24; večdru-žinska VS-T/3, 1/4, Galjevica - 130, VS 8/6 Selo - 15, VSi2/13 Bonifacija - 6, VS 40/1 Srednja vas - 10; enodružinska VS 2/6 Trnovo - 6, VS 12/4 Smrjene in VS 12/5 Kopanke - 10, nadomestna in dopolnilna gradnja v izvenmestnih naseljih po sprejetih ZN in PUP-20; enodružinska. Prenova se bo nadaljevala na objektih Eipprove ulice in pričeli pripravljalni postopki za prenovo Krakovega. Na področju solidarnosti bomo nadaljevali dodeljevanje stano-vanj po listi januar 1985, družinam z nižjimi osebnimi dohodki, upokojencem, invalidom in upravičencem do stalne družbene pomoči, udeležencem NOV, odobravanje posojil delavcem zapo-slenim pri zasebnih delodajalcih za gradnjo in nakup stanovanja, subvencij za stanarine, dodeljevanje posojil za popravilo stano-vanj, upokojencem in invalidom. Na področju gospodarjenja bomo v novozgrajenih stanovanj-skih objektih sproti ustanavljali hišne samoupravne organe. 5.4. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Na področju komunalnega gospodarstva bomo v 1987. letu s sredstvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, sredstvi zbranimi iz čistega dohodka za razširjeno reprodukcijo komunal-nih dejavnosti, sredstvi komunalnih OZD, krajevnih skupnosti, investitorjev objektov ter IV. samoprispevka zagotovili uresničitev planskih opredelitev v Komunalni skupnosti Ijubljanskih občin ter krajevnih skupnostih. 5.4.1. INDIVIDUALNA KOMUNALNA RABA Tako bomo nadaljevali z gradnjo, gradili ozirOma pričeli z deli za gradnjo: a) Kanalizacija na območjih: VS-2/10ObTržaškicesti VS-2/13 Bonifacija VS-3/2 Grba VS-3/3 Vrhovci VS-2/11 Rakovajelša VS-2/7 Murgle IV. faza VP-6/1 Plutal VS-14/3lg VS-13/1 Želimlje VS-29/1 Velike Lašče VS-1/3,4 Galjevica VS-1/7 Vinterca VS-6/1 Dolgi most VP-1/2 Rudnik b) Vodovod VS-2/2 Trnovo VS-2/10Ob Tržaški cesti VS-2/13 Bonifacija jug VS-3/3 Vrhovci VS-2/11 Rakova jelša VS-2/7 Murgle IV. faza VS-6/1 Dolgi most VS-10/1 Radna vas VS-13/1 Želimlje VS-29/1 Velike Lašče VS-1/3,4 Galjevica VP-6/1 Plutal VP-1/2 Rudnik VS-3/2 Grba VS-14/3 Ig c) Plin VS-2/10ObTržaškicesti VS-2/13 Bonifacija jug VS-2/7 Murgle IV. faza VS-1/3,4 Galjevica VP-6/1 Plutal VP-1/2 Rudnik 5.4.2. KOLEKTIVNA KOMUNALNA RABA: a) vzdrževanje objektov in naprav KKR Storitve kolektivne komunalne rabe ter graditev, obnova in vzdrževanje objektov, namenjenih skupni komunalni rabi se bodo izvajale skladno s programom Komunalne skupnosti Ijub-Ijanskih občin ter krajevnih skupnosti. Pri tem bomo skrbeli za izenačevanje standarda delovnih Ijudi in občanov na področju kolektivne komunalne rabe. Skladno s stanovanjsko in gradnjo gospodarskih objektov bomo stavbna zemljišča opremljali z objekti in napravami javne razsvetljave, meteorne kanalizacije, javnimi površinami, cestami in potmi ter pločniki. b) gradnja cestne infrastrukture Po programu Republiške skupnosti za ceste: nadaljevanje gradnje južne obvoznice od Oolgega mostu do Doienjske ceste s pripadajočimi objekti - pričetek izgradnje južne vpadnice - Kardeljeva cesta Skupnost za ceste Ljubljana bo v letu 1987 zagotavljala: - dokončanje del na cesti Ig-Golo - nadaljevanje rekonstrukcije ceste Pijava Gorica-Želimlje - nadaljevanje obnove objektov na cesti Črna vas-Podpeč ter Želimlje-Turjak - rekonstrukcijo in ureditev ceste Polhov Gradec-Suhi Dol - prometno ureditev Dolenjske ceste ter ureditev križišč z Orlovo in Peruzzijevo cesto - nadaljevanje rekonstrukcije Tržaške ceste Komunalna skupnost Ijubljanskih občin bo ob sodelovanju KS v letu 1987 realizirala naslednje ceste ter pripadajoča cestna telesa: - cesta XVIII. divizije s križiščem - dostop h gradu Turjak - nadaljevanje gradnje mostu čez Gradaščico - ureditev cestišča na cesti Trnovski pristan - obnovitev cestišča na Cesti na Loko - ureditev in asfaltiranje ceste ob železniški postaji Rakovnik - nadaljevanje Ceste v Mestni log - ureditev cestišča na Knezovem štradonu - obnova hodnika za pešce pri prečkanju z železniško progo s Peruzzijevo - razširltev ceste na Orle - obnova hodnika za pešce preko železniškega prehoda z Gre-gorinovo - gradnja pločnika ob Koprskl ulici - onova cestišča na Gerbičevi od Kolezijske do Rezijanske - obnova Kolezijske ulice - obnova ceste v Rožni dolini c. IV. - ureditev ceste v Kozlarjevo goščo c) Centralna sanitarna deponija: V letu 1987 bomo nadaljevali z gradnjo nove deponije komunal-nih odpadkov ter izvedli sanacijo stare ob Cesti dveh cesarjev. 5.5. ELEKTROGOSPODARSTVO Na področju elektrogospodarstva bomo gradili primarne raz-delilne postaje z ustreznimi vodi za saniranje elektro gospodar-skega in zlasti napetostnega omrežja. DO DES TOZD Ljubljana - okolica bo v letu 1987 vlagal v izgradnjo transformatorskih postaj z omrežjem. Izgrajena bo jam-borska TP Plešivica - Bluše v KS Notranje Gorice. DO DES TOZD Elsktro Kočevje bo vlagal v izgradnjo TP na območju Velikih Lašč. 5.6. PROMETIN ZVEZE Na področju avtobusnega potniškega prometa bomo zagotav-Ijali delovnim Ijudem in občanom primeren in pravočasen prevoz na delo in z dela. Mestni potniški promet bo v letu 1987 podaljšal avtobusno progo št. 17 Barje - Trg OF ter opremil naslednja postajališča z nadstreški: - postajališče Vič na Tržaški cesti - smer mesto - postajališče Langusova - smer mesto - postajališče Zeleni log na Cesti na Loko - smer mesto - postajališče Mestni log na Riharjevi cesti - smer mesto - postajališče Utensilia na Cesti na Brdo Obmestni potniški promet v letu 1987 ne predvideva bistvenih sprememb. V okviru že obstoječih linij bo prilagajal obseg in kapacitete prevozov potrebam potnikov in predvsem v konicah vključeval dodatna vozlla. Na področju železniškega prometa se bo pričelo z obnovo železniške postaje Rakovnik s povezovalnim tirom v industrijsko cono VP 1/2 Rudnik. Na področju PTT prometa predvidevajo usmeritve le nadaljeva-nje in zaključek investicijskih objektov, pričetih v prejšnjem obdobju. Območna SIS za PTT promet Ljubljana bo skupno s KS na podlagi SaS-a med KS in ormočno SIS za PTT promet zagotav-Ijala dodatno izgradnjo krajevno kabelskega omrežja. Predvidevamo naslednja dela: - razširitev KKO na področju TC Vič (VS-2/10 Tržaška, VS 2/7 Murgle, VS 3/2 Grba. KS Kozarje) - razširitev in aktiviranje KKO na območju KS Brezovica (Dra-gomer, Log, Bevke, Plešivica) - postavitev kontejnerske TV Škofljica z izgradnjo KKO - nadaljevanje izgadnje KKO na Lavrici - pričetek ureditve ATC za področje Rakitne - pričetek ureditve prostorov za pošto Golo (Škrilje) Horjul - postavitev dveh JTG na področju KS Rudnik 5.7. VODNO GOSPODARSTVO V letu 1987 bo območna yodna skupnost Ljubljanica - Sava izvajala program rednega vzdrževanja in urejanja vodnega režima na: a) nižinskih vodotokih: - dokončanje ureditve Spodnjega Galjevca ob Knezovem štradonu * - dokončna ureditev potoka Škofeljščica - ureditev potoka Rudnik - vzdrževanje vodotokov Gradaščice, Glinščice, Malega Grabna in Šujice . - pospešeno redno čiščenje odvodne mreže na Barju b) hudournikih - urejevanje hudourniške mreže na področju občine Območna vodna skupnost bo v letu 1987 dokončala naslednjo dokumentacijo: - ureditveni načrt Škofeljščice do Babne gorice - program odvodnjavanja na Barju - priprava dokumentacije za zadrževalnik Velika Božna. 6. KRAJEVNE SKUPNOSTI Pri izgradnji komunalne infrastrukture bodo KS uresničevale svoje naloge preko krajevno-skupniških programov Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin in sicer na področju: - obnov in razširitev lokalnih vodovodov - obnov in izgradnje kanalizacijske mreže - obnov in vzdrževanja krajevnih cest ter mostov - javne razsvetljave - obnov in vzdrževanja zelenic ter otroških igrišč - izgradrtje in razširitve vaških pokopališč Na področju zagotavljanja prostorskih pogojev ter vzdrževan-nja zgradb se bo v letu 1987 na podlagi sprejetega programa zagoavljanja materialnih pogojev za delovanje delegatskega sistema v KS 1986-1990 realiziral sporazum o združeni amortiza-ciji in sicer: - novogradnja prostorov v KS Golo-Zapotok v sklopu izgrad-nje trgovine na Golem - obnova prostorov - objekta KS v KS Lavrica Sredstva za nemoteno funkcionalno dejavnost KS ter delegat-skega sistema se bodo zagotavljala preko splošne porabe skladno z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana. Na področju krajevne samouprave bomo nadaijevali: - akcijo za dokončno izdelavo statutov v KS - z dogajevanjem deiegacijskega sistema zlasti za SlS-e mate-rialne prizvodnje - akcijo za dokončno ustanovitev deiovne skupnosti delavcev zaposlenih v KS. 7. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Pri realizaciji SLO in DS bomo izhajali iz dosedanje stopnje razvoja SLO in DS skladno z obrambno razvojnim načrtom za obdobje 1986-1990. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organiza-cije in skupnosti bodo zagotavljale skladnost razvoja, proizvod- nih, storitvenih, materialnih ter drugih zmogljivosti z nalogami in potrebami, ki izhajajo iz obrambnih in varnostnih načrtov. Usposabljali bomo delovne Ijudi in občane za opravljanje nalog, za katere so predvideni po vojnih organizacijah in sistemi-zacijah. Krepili bomo razvoj družbene samozaščite ter nadaljevali s strokovnim in praktičnim usposabljanjem narodne zaščite v kra-jevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Obrambne in varnostne priprave organov DPS bodo zajemale organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za delovanje teh organov v neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Dograjevali bomo obrambni in varnostni načrt izvršnega sveta skupščine občine, načrte upravnih organov občine, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Nadaljevali bomo z opremljanjem in usposabljanjem enot in štabov TO ter zagotavljali vse potrebne pogoje za skladiščenje opreme. Na področju civilne zaščite bomo še nadalje kadrovsko krepili enote in štabe ter jih opremljali in strokovno usposabljali. Krepili bomo mobilizacijsko sposobnost vseh nosilcev obrambno-varnostnih priprav. Ažurirali in dopolnjevali bomo kurirski sistem za izvajanje mobilizacije enot JLA in TO in izvajali poskusne mobilizacije. Dograjevali bomo tudi vojno upravne zveze in gradili javna zaklonišča kot dvonamenske objekte. Izvajali bomo strokovni nadzor nad izdelanostjo obrambnih in vamostnih načrtov pri nosilcih temeljnih obrambno-varnostnih priprav na območju občine in jim nudili ustrezno strokovno pomoč. 8. POŽARNA VARNOST SIS za varstvo pred požarom in občinska gasilska zveza občine Ljubljana Vič-Rudnik bosta v letu 1987 nadaljevali z ustanavlja-njem pogojev za izboljšanje požarno varnostnih razmer v občini. Posebno skrb bosta posvetili preventivni dejavnosti ter stro-kovni vzgoji gasilskega kadra enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih, v gospodarskih organizacijah, šolah, vzgojno-var-stvenih ustanovah ter širšega prebivalstva s strokovnimj predava-nji in propagandnim gradivom posebno v Mesecu požarne varno-sti, ki je vsako leto v mesecu oktobru. V okviru programa investicij SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga izvaja skupaj z občinsko gasilsko zvezo, ter v okviru dotoka finančnih sredstev bo SIS za varstvo pred požarom sofinancirala: - gradnjo in večje adaptacije gasilskih domov, - nabavo vozil (cisterne in orodna vozila), - nabavo motornih brizgalk, - gradnjo vodnih bazenov, vodna zajetja, - nabavo tehnične opreme VkW, - nabavo RBH opreme in tehnične opreme za gašenje in reše-vanje, - izdelavo požarno-varnostnih načrtov v krajevnih skupnostih in gospodarskih organizacijah, - okrepitev požarno varnostne službe s dislociranimi enotami Gasilske brigade na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v zgradbi gasilskega doma na Brezovici. 9. SPLOŠNA PORABA Oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana bo urejeno z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljub-Ijana za leto 1987. Rast teh sredstev ne sme zaostajati za rastjo dohodka v gospo-darstvu če želimo izenačiti družbeno ekonomski položaj delav-cev, zaposlenih v upravnih organih, skupnostih in organizacijah, ki se financirajo iz proračuna občin. V okviru sredstev splošne porabe bodo oblikovana tudi sred-stva^a financiranje delovanja delegatskega sistema pri krajevnih skupnostih. Podlaga za' izvajanje politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1987 bo Družbeni dogovor, katerega podpisnik bo izvršni svet. 10. OBČINSKI UPRAVNI ORGANIIN STROKOVNE SLUŽBE V letu 1987 bomo nadaljevali z aktivnostjo zagotavljanja polne zaposlenosti vseh delavcev v občinskih upravnih organih in stro-kovnih službah tako, da bomo vzpostavili optimalni odnos med nalogami, organiziranostjo in številom delavcev, ki naloge izvršu-jejo. Nadaljevali bomo s postopnim izboljševanjem kadrovske strukture ter usposobljenosti zaposlenih delavcev za opravljanje del oz. nalog, na katere so razporejeni in sicer z izobraževanjem delavcev ob delu in iz dela ter zaposlovanjem novih delavcev, ki v celoti izpolnjujejo pogoje za zasedbo prostih del in nalog. Tekoče bomo spremljali število rešenih ter nerešenih zadev, analizirali vzroke za nerešene zadeve ter jih odpravljali. V primeru subjektivne odgovornosti delavcev za prepočasno in neodgo-vorno reševanje zadev bomo dosledno izvajali ukrepe oprede-Ijene s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti. Bolj dosledno bomo nagrajevali dobro delo in sankcionirali slabo. S ciljem boljše informiranosti v zvezi z možnostjo ter oblikami reševanja zahtev in potreb delovnih Ijudi in občanov bomo v tetu 1987 uvedli dneve »uprava odprtih vrat«, kar pomeni, da bodo funkcionarji upravnih organov in sicer: komiteja za urejanje pro-stora in varstvo okolja, komiteja za družbene dejavnosti, komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo ter uprave za družbene prihodke prvi ponedeljek v mesecu sprejemali zainteresirane brez predhodnega najavljanja ter jim posredovali zahtevane informacije. Glede na določbe statuta mesta Ljubljana v letu 1987 predvide-vamo reorganizacijo uprave za družbene prihodke (organizacija inšpekcijskih služb na mestu) ter sekretariata za občo upravo in proračun (prehod krajevnih uradov v okvir mestnega sekretariata za notranje zadeve). Sredstva za delo upravnih organov in strokovnih služb se bodo zagotavljala v skladu z razpoložljivimi sredstvi splošne porabe. Zmanjšali bomo materialne stroške tam, kjer imajo delavci uprav-nih organov in strokovnib služb vpliv na njihov obseg. Osebni dohodki delavcev v upravnih organih in strokovnih službah naj bi se tudi v letu 1987 usklajevali z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu. 11. UKREPI ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE Nosilci nalog prevzemajo odgovornost za njihovo uresničitev in jih morajo upoštevati oziroma vnesti tudi v svoje plane za leto 1986. Izvršni svet in upravni organi bodo podrobnejši program svojih aktivnosti za uresničitev resolucijskih ciljev opredelili v svojem programu dela. Upravni organi bodo o uresničevanju programa poročali izvrš-nemu svetu, ki bo spremljal izvajanje te resolucije in s svojimi aktivnostmi zagotavljal njeno uresničitev ter o tem poročal skupščini.