Ta številka „Ljudskega tednika" je posvečena 31 obletnici Velike oktobrske revolucije in vsem milijonom ljudi, ki se po vsem svetu bore zg mir in socializem
CENA 15 Lir, 10 Jugolir, 6 Din
NAROČNINA: Cona A: mesečna 60.—, četrtletna 180.—, polletna 360.—, celoletna 600.— lir. Cona B: 40.—, 120.—, 240.—, 400.— jugolir. FLRJ:	24.—,	70.—,	140—,
280.— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik». Trst 11-5374; tekoči račun za Jugoslavijo na ime «Primorski dn.». upr., Ljublj. 6-90601-19.
TItJST 12. novembra 1948
LETO TRETJE - številka 1«
UREDNIŠTVO: Via Montec-chi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI:	uredništvo 93808,
uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini - Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo.
Možatost
ZSSR
avangarda borbe
in doslednost antifašistov
V gonji proti Ijiidskim oblastem v Jugoslovanski coni Tržaškega o-zemlja ni med reakcionarnimi in Vidalijevimi listi prav nobene razlike. Oboji pišejo, da vlada v coni B najhujši teror, da tam beda vedno bolj narašča, da je odlok o zamenjavi metrolir v jugolire za onè delavce, ki delajo v Trstu, žive in hranijo pa se na tamošnjem trgu, velika krivica. Vse njih pisanje je Polno žolča in mržnje do vsega, kar je naprednega in ljudskega.
Da bi podprli svoje dokaze o terorju v coni B je «Il Lavoratore» tudi pisal, da so člana stavkovnega odbora iz leta 1946. Semillija in Jurago tako preganjali da sta bila prisiljena, zateči se v cono A, to je, dali so ju tako rekoč v roke an-gloameriškim oblastem, s katerimi so baje sporazumni.
Tako so vidalijevciustvariliiznjiju nekaka mučenika, žrtvi ljudske oblasti. Za blatenje te oblasti je pač dobra vsaka prilika- Ta njih gonja Pa jim ni preveč dobro uspela. Ju-raga sam je v intervjuju z dopisnikom «Giornale di Trieste» izjavil, da ga ni v coni B nihče preganjal, niti prisilil, da se izseli.
Sedaj se je pričel pred okupacijskim vojaškim sodiščem proti Ju-ragì in Semilliju proces. Lavorato-r e je vi pisuni so si meli roke vsi zadovoljni, da bodo lahko zopet vlivali golide gnojnice na ljudsko oblast v istrskem okrožju. Njihovi podli načrti pa so jim zopet spodleteli. V sredo zjutraj so se prijavili sodišču tudi toliko obrekovani tovariši Ukmar, Stoka, Laurenti in Sorta ter tako pokazali svojo solidarnost s tovarišema iz stavkovnega odbora, ki sta se julija 1946 skupno z njimi tako odločno borila na čelu demokratičnega delovnega ljudstva proti terorju neofašistov in njihovih imperialističnih pokroviteljev.
12 dnevna stavka 1946. leta je pisala najslavnejše strani zgodovine tržaškega demokratičnega gibanja v dobi imperialistične okupacije. Polet, požrtvovalnost, pogum in vztrajnost, ki ga je tedaj pokazalo naše mestno in podeželsko ljudstvo, je vzbudil občudovanje vsega demokratičnega sveta. Na tedanjo borbo je lahko ponosen vsa!: demokrat; bila je borba ljudi, ki so vedeli, kaj hočejo, in ki so do kraja izpolnjevali svojo demokratično dolžnost- Na požige in uničevanje sedežev naših organizacij je ljudstvo tedaj odgovorilo s splošno stavko in tako zatrlo poskuse obnove fašizma v kali.
Sedaj je 6 članov tedanjega stavkovnega odbora pred sodiščem. Obtoženi so. ker so uprli fašizmu, ker so na čelu demokratičnega ljudstva branili demokratične organizacije Pred napadi neofašistov, ker so vodili pravično borbo, ki je zadala smrtni udarec fašistični hidri.
Resnični demokrati vidijo v teh šestih tovariših svoje voditelje, ki so jih julija 1946. povedli v pravično borbo. Zato ne vidijo v dejstvu, da so se štirje tovariši iz cone B prijavili sodišču, nikake spletke, niti trika. Njih nastop je zato enako razkačil reakcionarje in vi-dalijevce, saj sta se v sredo «Voce Libera» in «Lavoratore» z enakim besom zagnala proti njim. Oboji se boje, da ne bi tovariši, znani po
'iNadaljevanje na 4. strani'
za trajen demokratičen mir
Prinašamo drugi del tovora sovjetskega zunanjega ministra Molotova, ki ga je imel na slavnostni proslavi 31. obletnice Velike oktobrske revolucije v Moskvi, in ki govori o zunanji, politiki ZSSR. V prvem delu je govoril tov. Molotov o notranji politiki ZSSR; ker pa v današnji številki priobčujemo več člankov, ki osvetljujejo ogrom. no delo sovjetskih ljudi in Partije, smo prvi del izpustili.
Ko je postavljal naloge povojnega obdobja, je Stalin pred štirimi leti rekel: «Dobiti vojno proti Nemčiji, pomeni uresničiti veliko zgodovinsko stvar, toda dobiti vojno še ne pomeni tudi zagotoviti narodom trajen mir, zanesljivo zavarovanje bodočnosti. Naloga ni samo v tem, da dobimo vojno, ampak tudi v tem, da onemogočimo novo agresijo in novo vojno. Ce ne za vedno, pa vsaj za daljšo dobo». Da bi pomagali doseči te cilje, je ZSSR aktivno sodelovala pri izdelavi vrste mednarodnih sporazumov že med drugo svetovno vojno. Vsi se spominjamo, kako je bil sklenjen sporazum med Sovjetsko zvezo. ZDA in Veliko Britanijo, ki sta se mu pozneje priključila Kitajska in Francija in ki je postal temelj Ustanovne listine Združenih narodov. Praktičnega pomena so sporazumi o nemškem vprašanju, sklenjeni med Sovjetsko zvezo, ZDA in Veliko Britanijo na Jalti in v Potsdamu. Prav tako vemo, da so potsdamski sklepi določili smer povojne ureditve problemov in sicer ne samo v Evropi. Posebna potsdamska deklaracija o Japonski naj bi bila vzporedno s kairsko deklaracijo in
sporazumom na Jalti temelj za mirno ureditev problema na Daljnem vzhodu. Ne smemo pozabiti, da so ti med. narodni sporazumi cementirani s krvjo naših narodov, ki so dali neštete žrtve in nam omogočili zmagovito končati vojno proti fašizmu in napadalnosti tako v Evropi kakor tudi v Aziji. Od takrat je Sovjetska zveza vedno vztrajala na tem, naj se vse države sveta drže in v praksi izpolnjujejo obveznosti, sprejete na temelju teh sporazumov.
Še vedno odprto vprašanje nekaterih mirovnih pogodb
Ne moremo reči, da bi bile vse obveznosti ostale samo na papirju. Zadostuje omeniti, da je bila mednarodna Organizacija združenih narodov ustanovljena in da funkcionira, čeprav niso redka prizadevanja, da bi njeno delo obrnili v smer, ki ne ustreza nje. nim osnovnim ciljem. Sklenjenih je bilo pet mirovnih pogodb, z Italijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Finsko — ki so važen prispevek k mirni ureditvi problema v Evropi.
KNJIGA PODPISOV
v dokazilo volje Lržaških demokraHčnih žena
AS1ZZ Tržaškega ozemlja je bila članica Mednarodne demokratične žensice zveze, ker je po svojem programu, preteklosti in borbi tesno povezana z demokratičnimi1 silami sveta, ker hoče borbo za svobodo tudi nadaljevati.
Toda nekatere žene so izkoristile resolucijo Informacijskega urada in vnesle spor, ki je nastal v demokratičnem taboru, tudi v. organizacijo žena. Te žene. ki so se priključile Viđali ju, so zanikale borbo, ki so je naše žene vodile že od leta 1941. V spojih nastopih so prav te žene pokazale na najbolj nekulturen način, da hočejo razbiti organizacijo demokratičnih žena, da hočejo iz ASIZZ izločiti vse res napredne in borbene žene, da bodo tako lahko delo preusmerile in se naslonile na zvezo italijanskih žena, prav tako in na isti način, kakor postopa Viđali, da bi naslonil tržaško partijo na italijansko.
Toda tržaške žene vedo, da bodo hodile po pravi poti le, če bodo nadaljevale z borbeno tradicijo, ki jih je privedla do uspehov, in prav zato, ker ti uspehi na našem ozemlju niso popolni, so trdno odločene, da ne odstopijo niti za ped od svoje borbene poti. Razkrinkavati hočejo vse tiste, ki pljuvajo poštenim ženam v obraz, ki razbijajo enotnost množičnih organizacij v Trstu, ki na surov, in barbarski način ovirajo prosvetno delo. To hočejo storiti pred vsem svetom in predvsem pred Mednarodno žensko zvezo, katere članica je ASIZZ Tržaškega ozemlja in tako nmavnost dolžna,
da Mednarodno žensko zvezo obvesti o resničnem stanju ženske organizacije našega ozemlja.
Prave demokratične žene so čutile dolžnost, da javijo Mednarodni ženski zvezi, da odklanjajo kot zastopnice v tej zvezi tiste žene, ki nosijo polno odgovornost za vse, kar se je v ženski organizaciji zgodilo, ki so zatajile vse, kar nam je sveto in odstopile od revolucionarne borbe. Zato so se tržaške, žene v velikem številu oklenile tistega dela vodstva, ki je ostal guesi borbenim tradicijam ženske organizacije in skupno z njimi in pod njihovim vodstvom hočejo nada-
ljevati svoje delo. To svojo odločitev, so tržaške žene sklenile podkrepiti s tisoči in tisoči podpisov v knjigo, ki je namenjena Mednarodni demokratični ženski zvezi, da bo tako tudi najvišji forum žena lahko presodil, kakšno je mišljenje pravih demokratičnih članic ASIZZ.
To izjavo so naše žene podpisale prostovoljno, hotele so jo podpisati, da bi tako v Parizu mogli presoditi, da ni le peščica «odpadnic», ki se noče podrediti Vidalijevemu revizionizmu, temveč da je jedro tržaških žena krepko odločeno,, braniti svoje pravice in svojo borbo.
Naslovna stran knjige podpisov
Na drugi strani pa ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da se vpraša, nje mirovne pogodbe z Nemčijo nikamor ne premakne. Hkrati postavljajo v ameriški, angleški in francoski okupacijski coni Nemčije — ki so v nasprotju s sporazumom med ZSSR, ZDA, Anglijo in Francijo postavljene izven kontrole štirih velesil — na vodilne položaje v industriji in upravi stare funkcionarje Hitlerjevega režima. Pri tem je mnogim demokratičnim organi, zacijam onemogočeno normalno delo, kar ima Sovjetska zveza za nedopustno samovoljo. Nikamor se ne premakne tudi vprašanje mirovne pogodbe z Japonsko. Razumljivo je, da Sovjetska zveza vztraja na pospešitvi mirovne pogodbe z Nemčijo in Japonsko, kakor določajo to sporazumi med zavezniki. To pomeni, da mora biti cilj za sklenitev omenjenih, pogodo ta, da ne bo dovoljena obnova Nemčije Japonske kot napadalnih sil, torej mora mirovna pogodba prispevati k de-militarizanji in demokratizaciji teh držav.
Na temelju tega sovjetska vlada vztraja na popolni razorožitvi Nemčije in na uresničenju znanega načrta o mednarodni kontroli nad porurskim industrijskim področjem kot glavno bazo nemške vojne industrije. Na temelju tega sovjetska vlada vztraja na popolni prepovedi vojne industrije na Japonskem in na tem, da se upostavi ustrezajoča mednarodna kontrola, da se prepreči obnova vojne idustrije. Toda hkrati sovjetska vlada meni, da se ne sme dušiti mirnodobna industrija ne v Nemčiji ne na Japonskem. Nemškemu in japonskemu narodu je treba omogočiti, da si zagotovita vse, kar jima lahko nudi njuna lastna industrija za mirnodobne potrebe. Ce hočemo ostati zvesti obveznostim, ki smo jih prevzeli glede mirne ureditve problema Nemčije in Japonske, moramo ho. diti po tej poti Samo tisti, ki bi radi v neskončnost podaljšali okupacijo Nemčije in Japonske, se ne zmenijo za zakonite interese teh narodov, se izogibljejo izpolnitvi omenjenih med. narodnih sporazumov Tako je z glavnimi nalogami mirne ureditve povojnih problemov.
Za zmanjšanje oborožitve in prepoved atomskega orožja
Drugo osnovno vprašanje zunanje politike je borba proti novim agresiv. nim silam in to je borba proti propagandi in hujskanju na novo vojno. V ta namen je sovjetska vlada že leta 1946, izročila v proučevanje predlog o zmanjšanju oborožitve in o prepovedi atomskega orožja. Kljub odporu agresivnih elementov, je Organizacija združenih narodov v načelu sprejela ta predlog. Lani je Sovjetska zveza izročila Generalni skupščini svoj predlog o ukrepih proti propagandi in netilcem nove vojne. Po raznih opombah in omejitvah v našem osnutku, je Organizacija združenih harodov sprejela ustrezajoči sklep. Resolucija Generalne skupščine je tako skrbno oprana v vseh vodah in tako vestno očiščena, da v nji niti z besedico niso oni njeni netilci nove vojne, samo v naslovu te resolucije je omenjeno, da je naperjena proti hujskačem na novo vojno. In ven. dar je tudi ta resolucija pozitivnega pomena v očeh vseh poštenih pristašev mednarodne varnosti, ker je v nji obsojena vsaka oblika propagande, ka-
<Nadaljevanje na str. 2.)
P© éir&kem swetu
KRONIKA
:: Za novega jugoslovanskega veleposlanika v Moskvi je bil imenovani dosedanji jugoslovanski veleposlanik v Budimpešti, Karlo Mra-zovii.
:: Italijanski zunanji minister Sforza in grški zunanji minister TsaU daris sta podpisala v Sam Remu pogodbo o prijateljstvu, trgovini in plovbi med Italijo in Grtijo :: Vojaški guvernerji zapadnih con Nemčije niso mogli na svojem sestanku v Frankfurtu 4.11 doseči sporazuma glede poprave meja zahodnih nemških držav, vključitve berlinskega predstavnika v parla, ment nove zahodno nemške države ter glede vprašanja valute v Berlinu. Raznim sklepom se je upiral francoski guverner.
:: V Franciji so bile volitve v republiški svet, na katerih se je u-veljaviio De Gaullovo desničarsko gibanje. De Gaullovo zmago je o-mogočil Moch _ Gtacobhinijev vo-Hvni zakon, ki je odvzel volimo pravico komunistom v 79 provinah. :: Francoski delavci stavkajo že več kot 5 tednov, čeprav se nad njimi stopnjuje vladni teror. Zbiralna akcija za stavkajoče je presegla 100 milijonov frankov.
:: I«. 11 je začela na Bledu medna, rodna konferenca glede dobave e, lektrične energije Svobodnemu tr. žaškemu ozemlju. Konferenci prisostvujejo zastopniki obeh con STO-ja,
:: Italijanski tednik «Europeo» je zlonamerno razširil lažno vest, po kateri naj bi jugoslovanska vlada sklenila tajno pogodbo z Ameriko. Jugoslovanska vlada je to lažnivo vest odločno demantirala.
:: V petek je nastopila v Biconi 24 urna splošna stavka.
:: Vladi Madžarske in Bolgarije sta sporočili jugoslovanski vladi, da nimata nikakih teritorialnih zah. tev do Jugoslavije, kakor je bilo sklepati iz nekaterih izjav članov vlad Madžarske in Bolgarije.
:: Švica je po izjavah glasnika Bele hiše edina dežela zapadne Evrope. ki ni hotela podpisati dvostranske pogodbe za vstop v Marshallov plan.
:: Vojaško sodišče v Hamburgu je obsodilo na 5 let zapora bivšega nacističnega generala VVolfa.
:: V januarju naj bi bila v Wa-shingtonu konferenca za ustanovitev «Atlantskega pakta.
:: V Rimu se mudi avstrijski zunanji minister Gruber. Ob tej priliki je bil podpisan v Rimu gospodarski sporazum med Italijo in Avstrijo.
:: Glavni štab vojaške organizacije petih zapadnih evropskih držav bo v Fontainebleau v Franciji.
:: Se v teku letošnjega leta bodo zapustili Jugoslavijo vsi nemški in avstrijski vojni ujetniki. Sedaj se zbirajo na. Reki.
:: Po padcu Mugdena se Cangkaj. škova vojska vedno bolj razkraja in panično umika. Narodnoosvobodilna vojska Kitajske je že na več točkah prekoračila carski zid in popolnoma obkolila xanghaj Peking. Znova je obkoljenih več kot 200.000 vojakov.
ZSSR - AVANGARDA BORBE
ZA TRAJEN DEMOKRATIČEN MIR
(Nadaljevanje s 1. strani)
tere namen je ali ki lahko . /ari alt pospeši nevarnost za mir, kršitev miru ali dejanje napadalnosti. Da bi resolucija o zmanjšanju oborožitve in prepo. vedi atomske energije ne ostala samo na papirju, je Sovjetska zveza letos sprožila konkretne predloge za razširjenje omenjenih sklepov Združenih narodov. Sovjetska zveza je predlagala, naj bi v enem letu za tretjno zmanjšali vse obstoječe oborožene sile in oborožitev Združenih držav Amerike, Anglije, Sovjetske zveze, Francije In Kitajske — petih držav, ki nosijo kot stalni člani Varnostnega sveta glavno odgovornost za ohranitev med. narodne varnosti. Ta predlog neposredno zadeva samo velesile in ne posega v oborožitev nobene druge države. Poleg tega je Sovjetska zveza predlagala, naj bi prepovedali atomsko orožje, ne pa za obrambne namene.
| sti, ki jih je Stalin nazva! poslušne »Churchillove učence v napadalnosti« iščejo sleherni vzrok, da bi preprečili prepoved zločinskega atomskega orožja. V tem pogledu prihajata vedno bolj do veljave dva osnovna tabora v javnem mnenju. Ze dolgo pred drugo svetovno vojno je Sovjetska zveza pozivala nenapadalne države, naj se združijo za odpor proti fašistični napadalnosti. Sovjetska zveza je vedno obsojala. mahinacije v odnosih med posameznimi velesilami in napadalnimi fašističnimi državami na račun drugih miroljubnih narodov.
Velikanska nevarnost, ki je grozila Evropi in ne samo Evropi od fašistične Nemčije in napadalne Japonske z njunimi blaznimi načrti o svetovni hegemoniji in uničenju vseh držav, ki bi se temu uprl, je prisilila vladajoče kroge Anglije in Združenih držav Amerike, da so se združili s Sovjetsko zvezo proti napadalnosti in fašizmu. Tej zvezi med
VloQQ voinih huiskdČeV ZSSR in demokratičnimi državami se ,	,	...	. moramo zahvaliti, da je bila dosežena
-a na zors .o m on ro o n 2maga na(j napadalnimi silami in da so .zpolnjevanjem ukrepov za zmanjšanje | bm sklenjeni važni 3porazumi 0 ^ oborožitve m oboroženih sil m za pre-	v,--,..
poved atomskega orožja smo predlagali, naj bi se v okviru Varnostnega sveta formiral mednarodni kontrolni organ, ki bi mu predložili popolne uradne podatke o stanju oborožitve in oboroženih sil v ZDA, Angliji, ZSSR,
Franciji in Kitajski, v Generalni skupščini in njenih komitejih se je to vprašanje obravnavalo nad mesec dni. Pod najrazličnejšimi pretvezami velesile niso privolile v zmanjšanje svojih oboroženih sil in oborožitve in v prepoved atomskega orožja in so dosegle, da je Generalna skupščina sprejela njih zaželeno resolucijo. Predstavniki ZDA in Anglije so zlasti sovražno sprejeli naš predlog o prepovedi atomskega orož-- litika popolnoma v skladu z interesi ja. Ti predstavniki ne morejo ovreči-j mednarodne varnosti. Toda od konca neposrednega dejstva, da je atomska ; druge svetovne vojne so nastale v bomba orožje napadalnosti ne pa orožj politiki vladajočih krogov Združenih je obrambe in da	je namenjena za	držav Amerike	in	Velike Britanije
množično uničevanje mirnega prebival-	takšne spremembe,	ki dejansko po-
stva, zlasti velikih	mest in da lahko	menijo, da so	se	odrekli sporazu-
sanjarijo o uporabi takšnega orožja i mom, sklenjenim z ZSSR za upp-samo fašistični zločinci, ne pa pred- stavitev trajnega demokratičnega stavniki svobodnih	narodov'. Toda ti-	miru po vojni.	V	teh spremembah
vojni ureditvi. Sovjetska zveza tudi zdaj stoji na liniji teh sporazumov, usmerjenih na zaščito interesov demokracije in na preprečenje nove agresije. Sovjetska zveza zakonito zahteva, naj se ti sporazumi praktii io uresničijo in naj se nova vprašrnja, ki se pojavljajo v tej zvezi, prav tako re. Su je jo na temelju meds znojnega sporazumevanja zainteresiranih velesil.
Agresivna politika imperialistov
Nihče ne more zanikati doslednosti Stalinske zunanje politike sovjetske vlade, niti dejstva, da je ta pol
so izražene težnje teh krogov, da bi drugim državam vsiiiti svoj imperialistični mir, kar je nezdružljivo z osvobodilnimi ciiji protihitlsrjevske koalicije. Vse kaže, da ti krogi menijo, ker zanje ni več vojne nevar. nosti, da lahko Ignorirajo stare sporazume z ZSSR in jih ne upoštevajo. Med vladajočimi krogi teh držav je precej takih, ki bi se radi botili uresničevanja svojih osvajal n ih načrtov, da bt dosegli svetovno hegemonijo anglo-ameriškega bloka. Ti ljudje menijo, čeprav o tem odkrito ne govore, da imajo po zmagi nad Nemčijo in Japonsko odprto pot k uresničenju svojih načrtov o gospostvu nad vsemi ostalimi narodi. Z vedno večjim hrupom in histerijo napada tisk imperialističnih krogov našo državo, ker je vsem znano, da je Sovjetska zveza neizprosen nasprotnik osvajalnih načrtov imperializma. Po tem postane jasno, zakaj se zdaj na vsakem koraku krčijo najvažnejši mednarodni sporazumi pri sklenitvi katerih je sodelovala ZSSR, zakaj se na vsakem koraku krčijo in zakaj na primer berlinsko vprašanje še vedno ni rešeno, čeprav so se ZSSR, ZDA, Anglija in Fran. cija o njem sporazumele. Stalin je globoko osvetlil to politiko vladajočih krogov ZDA in Anglije, ko je rekel; »Stvar je v tem, da inspiratorji agresivne politike v ZDA in Angliji ne smatrajo, da so zainteresirani na sporazumevanju in sodelovanju z ZSSR. Njim niso potrebni sporazumi in sodelovanje, ampak pogovori o sporazumu in sodelovanju, da bi, potem ko preprečijo sporazum, zvalili krivdo na ZSSR in tako »dokazali«, da sodelovanje z ZSSR ni mogoče. Vojni hujskači, ki bi radi začeli novo vojno, se najbolj boje sporazuma in sodelovanje z ZSSR, kajti politika sporazuma z ZSSR izpodkopava pozicije vojnih .hujskačev in dela agresivno politiko te gospode brezpredmetna». Stalin je definiral to politiko z besedami, da je »politi, ka sedanjih voditeljev ZDA in Anglije, politika agresije, politika začenjanja nove vojne«.
Prikrivanje resnice v Grčiji
priljubljena taktika ameriških diplomatov
V politični komisiji Varnostnega sveta že dalj časa razpravljajo o grškem vprašanju. Prav debata o tem vprašanju razkriva morda bolj kot katera koli debata doslej namene ameriških imperialistov v Evropi in posebno na Balkanu, ki v danih odnosih sij lahko predstavlja za ameriško agresivnost strate-gično pozicijo, če se seveda na njem utrdijo. In Amerikanci se skušajo na njem utrditi z vsemi si. lami, ki so jih preizkusili že v svoji kolonialni politiki, to je z oboroženo silo, s politično prevaro in z najnovejšim sredstvom z «Marshal-
Truman, Marshall, De Gasperi; Hočemo mir
lovo pomočjo». Oborožena sita in Marshallova pomoč igrata v ameriški agresivni politiki skupno vlogo, ker v večini primerov in prav tako v grškem služi «Marshallova pomoč» zgolj za vojaško vzdrževanje ameriških imperialističnih čet v nekaterih državah. To potrjuje tudi dejstvo, da so Amerikanci, istočasno ko so poslali v Grčijo svojega generala Van Fleeta, odobrili Grčiji tudi 300 milijonov dolarjev kredita za vzdrževanje vojaških misij, kar pomeni v praksi seveda, za vzdrževanje ameriških vojaških sil.
Na isti liniji kot sta ameriška oborožena sila v Grčiji in Marshallova pomoč, je tudi tako imenovana «Balkanska komisija», ki jo je omogočil angloameriški glasovalni stroj v OZN S provokatorske vlogo te «komisije» so hoteli njeni očetje zvrnili odgovornost za vse, kar se danes v Grčiji dogaja, na njene severne sosede, na Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo in tako prikriti delovanje svojih. vojaških misij in svojega «krvavega generala» Van Fleeta v Grčiji.
Pod plaščem te komisije, ki dela samo to. kar ji ameriški imperialisti naročajo, je hotela ameriška de legacija v politični komisiji Varnostnega sveta OZN s pomočjo glasovalnega stroja postaviti neverne sosede Grčije na zatožno klop in preko njih s svojimi grehi obtožiti demokratični tabor. Stara praksa, ki pa Amerikancem prav ob grškem vprašanju ne gre tako lahko od rok zaradi odločnega nastopa demokratičnega tabora.
Predstavnik Jugoslavije v varnostnem svetu OZN dr. Bebler že dva tedna vztrajno razkrinkuje ameriške načrte v Grčiji in njegovi nastopi spravljajo v histeričen in smešen položaj resne diplomate, ki pomagajo vleči ameriški voz. Na jugoslovanske argumente ameriški diplomati nimajo protidokazov, zato se zatekajo h glasovalnemu stroju. Ko je jugoslovanska delegacije prijavila predvajanje dokumentar. nega filma o življenju grških otrok v Jugoslaviji, ki naj neposredno odgovori na nekatera izmišljena poročila «balkanske komisije» in laži grške fašistične vlade, je na ameriško iniciativo predvajanje tega filma glasovalni stroj odklonil. Ko je jugoslovanska delegacija zahte vala. da se najprej razpravlja o ju goslovanski resoluciji o grškem vprašanju in šele potem o resoluciji štirih, oziroma ameriški reso luciji... ker je bila ta pozneje predložena kot jugoslovanska, je tudi *o jugoslovansko zahtevo ameriški glasovalni stroj odklonil, sprejel pa je pri posamičnem glasovanju ameriški predlog.
Grško vprašanje je ostalo tako še naprej nerešeno v škodo svetovnega miru in v največjo škodo nesrečnega grškega naroda, brez dvoma je bil to tudi cilj ameriške delegacije. kateri narekujejo r.meriški imperialisti.
Toda debata o grškem vprašanju je pokazala nekaj, kar da ameriškim imperialistom mnogo misliti. Pokazala je popolno enot^rsl demokratičnega tabora in |»r».ivsem j vzajemno podnoro sovjetske in jugoslovanske delegacije.
Snovanje „zvez in blokov"
Ce gledamo na to stvar *ako, je razumljivo, zakaj v vseh delin zemeljske oble grade vedno nove in nove ameriške vojne baze, zakaj hočejo ameriške oblasti imeti svoje čete v mnogih dr. žavah, zakaj je ameriški vojni proračun letos dosegel obseg vojnih ča-sov in enajstkratno prekoračil vojni proračun predvojnega 1939. leta. Ce gledamo na stvar tako, je tudi jasno, zakaj se je v Washingionu ohranil med vojno ustanovljeni anglo - ameriški vojni štab, ki kuje nove načr. te o napadalnosti, o katerih ameriški in angleški narod ničesar ne vesta. Zadnje čase dvigajo zlasti velik hrup o snovanju raznih »zvez in blokov« zahodnih držav, čeprav le - teh ne ograža nobena država. Ves ta krik v zvezi z »zahodnimi zvezami», «a-Uantskimi pakti«, »sredozemskimi bloki« in podobno, maskirajo z obrambnimi deklaracijami, ki lahko presiepe samo preveč naivne ljudi. Dejansko j« namen teh »zvez« in »blokov« pripravljanje nove napa. dalnosti in začenjanje novih vojn, na katerih so zainteresirane te ali one vladajoče skupine, nikakor pa ne narodi Združenih držav Amerike. Ve like Britanije ali katere koli druge države.
Nenehna krepitev demokratičnih sil
Stalin je izrekel svojo besedo tudi o tem, kako se lahko konča politika netilcev nove vojne. Izjavil je: »To se more končalti samo s sramotnim polomom hujskačev na novo vojno-Stalinova izjava mora vplivati iztre-znujoče. Ta izjava kaže, da so proti-sovietske intrige, s katerimi se zdaj ukvarjajo hujskači na novo vojno, pod budnim nadzorstvom Sovjetske zveze in demokratičnih si! v vsem svetu. Vsi vemo, da se takšne stvari boje svetlobe, toda minili so časi, ko so narodi bili slepo orožje teh ali onih vladajočih klik. Na volitvah Združenih ddžav Amerike 2. novembra sta zmagala demokratska stranka in prezident Truman. Ne uspeh republikanske stranke in De. weya, ki je nastopil na volitvah z odkritim, reakcionarnim in najbolj agresivnim programom, kaže, da ve. čina ameriškega ljudstva odklanja ta program.
Druga svetovna vojna, ki se je končala s porazom fašizma, je povzročila konkretne spremembe v Evropi in izven Evrope. Pomen sodelovanja utrjene Sovictske zveze v mednarodnih odnosih se je še povečal. Pot socializma je ubrala vrsta dežel ljudske demokracije, s katerimi je ZSSR povezana s pogodbami o prijateljstvu in medsebojni pomoči.
V evropskih deželah so komuni, stične partije narasle in se okrepile. Poraz fašizma je ustvari^ široke možnosti za naraščanje in zbiranje sil vsega demokratičnega in protiimpe-riaiističnega tabora. Po drugi svetovni vojni se je temeljito spremenil tudi položaj v Aziji. Od 2250 milijo, nov ljudi kolikor jih prebiva na zemlji, odpade na prebivalce Azije 1200 milijonov. Azijske narode je zdaj zajelo gibanje, v katerem imajo vedno večjo vlogo narodnoosvobodilne sile. Samo zagrizeni sovražniki napredka človeštva lahko mečejo narodnoosvobodilnemu gibanju polena pod noge.
ZSSR - čvrst branik miru
Takšna je pot zgodovine. Temelji imperializma sc vedno boij podirajo in postajajo nezanesljivi. Hkrati rastejo in se utrjujejo sile demokracije, miru in socializma. V teh pgojih imperialistične siie vedno pogosteje grade svoje račune na povečanju agresivnosti svoje politike, na ustvarjanju atmosfere vojne histerije in podobno. Te metode so dobro znane. Cim bolj bodo kričali hujskači na no-i vo vojno, tem bolj bodo odbile od sebe milijone preprostih ljudi v vseh državah in tem hitrejša bo mednarodna izolacija te gospode. Hkrati se mednarodni tabor pristašev miru in demokracije, ki je v njeni avantgardi ZSSR, vedno bolj utrjene in spreminja v veliko nepremagljivo silo.
NA SEVERNI KOREJI
mlada ljudska republika na Daljnem vzhodu
Pred kratkim je jugoslovanska vlada stopila v redne diplomat, ske odnose z vlado Severne Koreje. Da bodo nati čitatelji bolje poučeni o tej daljni mladi demokratični deželi, prinašamo reportažo, posneto po sovjetski reviji iPlamens.
Dan se je ie nagibal k zatonu, ko je naie letalo pristalo v Phenja-nu, v političnem, kulturnem in administrativnem središču Severne Koreje. Po cesti, ki vodi v mesto, so se v žarkih zahajajočega sonca kot kresnice svetlikali droba premoga, s katerimi so bila posuta tla, Nedaleč od tod so ležale kope antracita, ki zalaga na novo ustanovljeno industrijo, elektrarne in promet. V Phenjanu je polno tovarn tn delavnic, v trgovinah je živahen promet, na vse strani švigajo tovorni avtomobili, naloženi z lesom, premogom, kovinami in živili; na postajah se premikajo težko obloženi tovorni vlaki in vse ustvarja Hiko kipečega življenja.
Hiše evropskega tipa imajo po nekaj nadstropij in skromna stanovanja delavcev, krasijo napisi in Plakati, ki pozivajo korejsko ljud sivo, da se združi in ustvari enotno demokratično državo. Pozornost vzbujajo številni portreti tovariša Stalina in Kim-Irsena, predsednika ljudskega komiteja Severne Koreje.
Posrečilo se mi je najti Kim-Irsena v njegovi delavnici. Plečat mož srednje postave s prijaznim Posmehom na ustnah, je pripovedoval o usodi trpečega korejskega Ijustva, o njegovi stari in samostojni kulturi ter o velikem času, ki Potekel na Severni Koreji po njeni osvoboditvi.
«Naš narod», je dejal Kim-Irsen, *je dosegel velik uspeh pri obnovi gospodarstva dežele. V začetku leta 1948. je začelo obratovati 800 podjetij in tudi vse nove in podržavljene tovarne. Vsa podjetja tnnogo bolje delujejo kot pod Japonci. Zdaj pridobivamo dvakrat to tiko rude kot leta 1946 in kovinska Proizvodnja se je povečala za en ìn pol krat. Uspehi delovnih ljud; Severne Koreje nas predvsem zamudijo, če pogledamo, kaj se doga-ìa na Južni Koreji, v coni, kjer gospodujejo amerikanske čete. Tam kpopolnjuje industrija le 15 do 20% svojih nalog in število brezposelnih stalno narašča. Zaradi pomanj-kanja premoga elektrarne stoje in tudi železniški promet ne uspeva tako kot bi moral. Kmet propada; bsnevni prehrambeni proizvod riž '0e na Južni Koreji 10 do 15 krat. dražji kot na Severni.
'Ljudstvo Severne Koreje je postalo neodvisen gospodar svoje usode i-u odkar je s pomočjo Sovjetske žveze doseglo svobodo, je vedno bolj uverjeno, da je od lastnega truda odvisno blagostanje vsakega 'državljana.
Ce hočete spoznati», je rekel Kirn \lrsen, «kaj zmore ljudstvo, rešeno suženjskih spon, pojdite v tovarno V Hendziko».
O tej tovarni kovinskih izdelkov, ki so jo Korejci postavili v kratkem času, smo slišali pripovedovati že mnoge Korejce. Ponosni 90, da so v nekaj mesecih zgradili to, za kar se je zdelo, da bodo potrebovali desetletja. Poudariti je Indi treba, da co se Japonci trudili, da bi gradnjo posameznih oddelkov Onemogočili.
... V Kendziho smo se vozili v malem «fordu». Po poti smo srečevali belo oblečene ženske s tovori Wa glavah, može, ki so nosili osušene ribe in jabolka, otroke s knji-Oami pod pazduho in vole, vpreže-ne v kmečke vozove. Vozili smo se skozi vasi, kjer so po večini grajene iz gline, ulice pa tako ozke, da se dva voza na njih ne moreta srečati. Na obzorju smo zagledali tovarniške stavbe, ki se dvignejo nad trhlimi strehami delavskega na-Selja, ki se zdi, kot da se je vko-imio v zemljo.
V’ tovarni v Kendziho je bilo vse slavnostno razpoloženo, ker je nedolgo tega začel delovati tretji fudvz. Na dvorišču je galerija por-
tretov tistih, ki so sodelovali pri gradnji plavžev in tistega, ki je imel srečo, da je prvi v plavžu topil in delavca, ki je dosegel najvišjo proizvodnjo. Tovarna je videti kot nova in odkar so nehali gospodovati v njej Japonci, se je v delavcih močno spremenil odnos do dela.
«Kaznilnica se je zdela prijaznejša od zakajenih sten, sredi katerih so morali delavci 14 ur dnevno upogibati hrbet in čakati, da se jih vsak trenutek poloti bolezen», pripoveduje delavec Jun Hensen.
Kmalu so nas goste Sovjetske zv.eze obkolili delavci in strokov-njaki ter ponosno naštevali številke proizvodnje. «Razumete», je navdušeno govoril jeklar Kirn Pe-nok, «mi ne delamo za gospodarja, temveč zase, za blaginjo ljudstva; to je prava sreča».
Japonci niso videli v Korejcih ljudi; niso jim dovoljevali na vodilna mesta, niso jim prepuščali del, ki so zahtevala strokovnjakov; za delo so Korejci prejemali manjše plačilo od Japoncev, niti niso smeli govoriti v lastnem jeziku in nositi domače noše. Sedaj pa je to drugače. Povsod so vidni rezultati velike demokratične obnove in Korejci so dokazali, da so sposobni vladati si sami. Svoboda je torej pripomogla, da so se pri Korejcih v tako kratkem času usposobili kadri delavcev, da ja napredovala indu-
^X^PÉmEMumv^
strija, kmečko gospodarstvo in ljudska kultura.
Ravnatelj tovarne Can Iklim, še nedavno navaden mehanik, je povedal tole: Preden smo zgradili nov Plavž, smo sklicali na posvet delavce in strokovnjake, Jasno je bilo, da nas čaka skupno delo, težko in odgovorno. Nekdo je pripomnil: Bomo zmogli? Tedaj je vstal navaden delavec, rekoč:	«Sovjetski
ljudje dvigajo tovarne iz razvalin,
industrijski
Mukdena, prestolnice Mandžurije
zgledujmo se po njih in uspeli bo- j mo».
Kolektiv je premagal vse težave in zgradil plavž brez zunanje pomoči.
V Kendzihu smo si ogledali tudi večerne tehnikume, šole za moj, stre različne tečaje, bolnice, klube, menze: vse to so zgradili ob tovarni v zadnjem času. Tudi nove hiše za delavce že postavljajo.
Korejsko ljudstvo gradi novo življenje. To opazimo povsod, znastve-niki se močno trudijo, da bi ustvarili nove kulturne ustanove. I knjigarnah najdemo nove izdaje knjig v domačem korejskem jeziku, zanimanje za literaturo z dneva v dan narašča, odpirajo nove osnovne In srednje šole.
Prej je bilo med Korejci ne le malo inženirjev, temveč tudi malo tehnikov, sedaj pa obiskuje tehnične tečaje več kot 40.000 ljudi.
Večina prebivalcev je bila nepismenih, v poslednjih dveh letih pa se je v tečajih naučilo brati in pisati na deset tisoče oseb.
Bodisi, da se pogovarjamo s kovinarji, z jeklarji, z rudarji, drvarji, ribarji ali s kmeti Južne Koreje, vsi ogorčeno protestirajo proti politiki ameriške vojaške uprave, ki hqpe Južno Korejo spremeniti v kolonijo monopolistov. Število beguncev z Južne Koreje stalno narašča, kajti tam živijo slabše kakor črnci v Združenih državah. A-merikanci zasledujejo demokratično gibanje, mečejo v ječe na tisoče ljudi, katerih edina krivda je v tem, da hočejo živeti kot ljudje. Nedavne volitve na Južni Koreji so vsemu svetu ponovno dokazale, kaj pomenijo ameriške izjave o «svobodi» in «demokraciji».
Fevdalni sistem na Severni Koreji je uničen. Po agrarni reformi so kmetje brezplačno dobili več kot milijon ha zemlje. In kaj je rezultat tega? Večji pridelek žita in riža ter izboljšanje živinoreje Na Koreji je malo rodovitne zemlje, ker pa ne sejejo samo po ravninah, temveč tudi po pobočjih strmih gora, je žetev precej naporna. Kmetje sicer zelo skrbno obdelujejo polja, vendar je način obdelovanja še precej preprost vendar pa so Korejci prepričani, da bodo tudi oni kmalu obdelovali zemljo s traktorji.
Valutna reforma v Zapadni Nemčiji polni žepe ameriškim kapitalistom
Na ukaz zapadnih velesil je bila tudi zapadna Nemčija vključena med države, ki bodo prejemale «pomoč» iz Marshallovega plana. Prve posledice te «plemenite pomoči» so se v zapadnih okupacijskih oblasteh Nemčije tudi že pokazale. Na pritisk ameriških monopolistov in trustov so že opustili proizvodnjo vseh predmetov dnevne potrošnje samo zato, da bi ameriško blago našlo v zapadni Nemčiji odprto tržišče. Se letos bodo ameriški kapitalisti zatrpali nemški trg z gotovimi izdelki vsakdanje potrošnje in bodo tem vrgli na cesto na stotisoče delavcev nemške industrije. Velik del po. možne industrije za porurske rudnike je bil demontiran, čeprav ni na seznamu demontiranih podjetij. To se ni zgodilo morda iz kakšnih varnostnih razlogov, marveč zato, da bodo porurske rudnike opremili z ameriškir.y stroji, da bodo tako popolnoma odvisni od ameriških monopolistov. To najbolj dokazuje okoliščina, da so nemški kapitalisti na ameriški namig poslali v ZDA posebno komisijo, ki bo nakupila stroje za porurske rudnike. Gre torej izključno za to, da bo ameriška industrija dobila nova in velika naročila strojev. Ker so pa pri tej «trgovini» nemški lastniki rudnikov dogovorjeni z ameriškimi kapitalisti in bodo zato dobili tudi svoj delež, bodo po-rurski delavci in rudarji oni, ki bodo morali plačati za plemenito «pomoč» Marshallovega plana. Nemško vodstvo porurskih premogovnikov je v teh dneh objavilo program reorganizacije, v osmih točkah med drugim napoveduje znižanje mezd in odpust 25.000 starih rudarjev in delavcev.
Razen kemične in premogokopne /i. dustrije imajo ameriški monopolisti v
rokah tudi zapadnonemške železarne in jeklarne. V preteklem mesecu je poslal ameriški jeklarski’trust v Porurje komisijo, ki mora proglasiti znane Thyssenove zavode v Hambornu, ki so največji svoje vrste, za eksterito-rialno ozemlje pod ameriško vojaško vojaško upravo. Poleg omenjenih oti. cielnih posegov v gospodarstvo zapadne Nemčije s pomočjo Marshallovega plana pa razvijajo ameriški monopoli tudi «privatno iniciativo», ki je prav tako učinkovita, čeprav ni tako vidna. V več sto nemških tovarn so investirali ameriški kapital v taki višini, da vzbuja nervozo v krogih nemških kapitalistov, ki so sicer ameriški politiki prijateljsko naklonjeni. Rav. natelj gospodarskega sveta v Frankfurtu prof. dr. Erhard je izjavil, da sta Marshallov plan in zapadnonemška valutna reforma neločljivo povezana. Ni prav nobenega dvoma, da so besede prof. dr. Erharda resnične.
Wall Street je napravil izborno trgovino, ki pa težko prizadeva delovne množice v zapadni Nemčiji. Ta kapita. listična valutna reforma je vzela malim vlagateljem vse prihranke. Premoženje sindikalnih organizacij je bilo ocenjeno v razmerju 1:10, toda niti teh 10% ni bilo izplačanih. Ameriški in nemški monopolisti mislijo, da so s takim postopkom za vedno onemogočili delavske stavke. Posledica delovanja Marshallovega plana in valutne reforme je med drugim tudi izredno naraščanje cen dnevnih potrebščin. Cena premoga je narastla za 66%, cena krompirja za 50%, cena kovin za 300 do 400%. Dejanska mezda delavcev upada, kajti podjetniki so takoj po j valutni reformi odstranili vsa dopla.
1 čila. Iz teh razlogov so delavci v za-
padni Nemčiji do skrajnosti ogorčeni in v nekaterih mestih je prišlo do večjih demonstracij proti neznosni draginji, ki je posledica gospodarske politike ameriških monopolistov in nemških kapitalistov. Tudi v primeru zapadne Nemčije se lahko vidi, kako postaja v okviru Marshallove pomoči’ vsaka država kolonija, kateri so odvzete vse surovine in ki je podvržena najhujšemu izkoriščanju.
Marshallov plan v zapadni Nemčiji ima iste poteze kot v ostalih državah. Ta plan daje bogate dobičke ameriškim monopolistom in nemškim kapi. talistom, ki jim zvesto služijo.
KAKO
so praznovali Oktobrsko revolucijo po sveta
Na čast 31. obletnice Velike ok-* tobrske revolucije je bila 7. novembra na Rdečem trgu v Moskvi velika parada čet moskovske posadke. Parado je vodil maršal Ti-mošenko, prej pa je v govoru čestital vsemu sovjetskemu ljudstvu in njegovim oboroženim silam. Prvi so mimo Leninovega mavzoleja, na katerem so bili visoki državni funkcionarji, korakali gojenci najstarejše sovjetske vojaške akademije Frunzeja, oficirji, ki so se odlikovali v bitkah za svobodo in neodvisnost domovine, gojenci topniške akademije Džerdzinškega, akademije za tanke in mehanizirane čete. Njim so sledili mornarji, konjenica, motorizarana pehota in končno ogromni tanki. Hkrati je bila tudi letalska parada. Veličastnost parade je navdušila ogromno množico in številne tuje diplomat: ske predstavnike.
Velike in mogočne so bile proslave Velike oktobrske revolucije tudi drugod po svetu. Na Poljskem so y vseh večjih, tovarnah, Podje-. tjih in ustanovah bile slavnostni in prireditve z referati o zgodovinskem pomenu Velikega oktobra ter o vlogi ZSSR y borbi za mir in napredek človeštva. V Italiji y Rimu in y drugih mestih so bila velika zborovanja in sprevodi. V Milanu je bil sprevod dolg več kilometrov in manifestanti so nosili transparente z napisi, ki so izražali željo italijanskih delovnih množnic za ohranitev miru in obsojali vojnohujskaško kampanjo zapadnih imperialistov.
V	Belgiji so y Bruslju priredili veliko razstavo fotografij: «31 let obstoja ZSSR». V Haagu, Amsterdamu in Rotterdamu na •Lgogem-skefn je ljudstvo manifestiralo za Lenina in ZSSR, v Oslu na Norveškem pa so v okviru proslav predvajali vrsto filmov o Oktobrski revoluciji in sovjetske fiime iz domovinske vojne in obnove.
V	Londonu je britansko-sovjetskO' društvo priredilo proslavo v veliki dvorani londonskega Central Halla. Slovesnosti so se udeležili diplomatski predstavniki Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, predstavniki britanskih naprednih krogov ter množica ljudstva. Podobne proslave so bile tudi v drugih središčih zapadnih držav. Najveličastnejše pa so bile proslave v Jugoslaviji, o katerih poročamo na 6. strani.
M S

Tožbe marshallovcev: Ni lepo in ne taktno, mister. Mi vam prodajamo našo ljubljeno domovino, vi nam pa vračate na tak nezasličan način.
Po tržaškem ozemlju
možatost i preclare We lihega eklebra
p dveh pedrečjih STO
en issletosf an3ifaiI§iov
svojih preteklih borbah med tržaškim ljudstvom, zopet posegli v borbo proti imperializmu; pisuni Lavoratora pa so poleg tega i-J bolj razkačeni, ker ne bodo mogli več pisati. o «mučenikih in žrtvah» terorja v coni B, niti o sporazumu med ljudskimi oblastmi in imperialisti. Zato so pokazali v svojem glasilu tak bes, kakor ga pokaže zver, ki ji iztrgajo iz krempjev plen, in letali kot nori po sodišču.
Pokazali so svoj nacionalni šovinizem, obtožujoč omenjene štiri tovariše preganjanja delavcev in demokratov v coni B, s prikritim vabilom okupacijski policiji, naj aretira te tovariše tudi iz tega razloga. Tako nizko so torej padli, da se ne ustavljajo niti pred ovaduštvom.
Demokratično ljudstvo pa vidi v vseh šestih tovariših, ki so pred sodiščem, in v odstotnih, le borce, ka. teri so ga tako odločno in vztrajno vodili v njegovi borbi proti pojavom. fašizma in proti imperializmu. Zato odločno zahteva, da oblasti izpustijo štiri aretirane tovariše na svobodo in da sodišče oprosti vsa člane stavkovnega odbora, katerih edina krivda je le ta, da so se borili proti fašizmu. Borba proti fašizmu pa je bila, vsaj po besedah, tudi cilj sedanjih naših upravnikov, ki imajo sedaj priliko pokazati, kakšna je njih demokracija, o kateri se toliko hvalisajo.
KRONIKA
:: Iz krožka Kraljič so Vidalijcvi prenapeteži vrgli na cesto slovensko prosvetno društvo Simon Jenko. Kot razlog so navedli, da so jim nekateri člani in odborniki tega društva nezaželeni. Tako prispevajo pač h graditvi slovenske kul. ture.
:: V tržaikem pristanišča so obnovili veliki žitni silos, ki je bil poškodovan za časa vojne. V ta namen so dobila Javna skladišča podporo 300 milijonov lir.
:: Tržaški planinci so postali zelo pridni. V nedeljo 31. oktobra so šli na izlet v Novo Gorico, kjer so tudi prostovoljno delali; sedaj pa prirejajo izlet na progo Dutovlje. Sežana, kjer tudi mislijo zavihati rokave in pridno zavihteti krampe. :: V Italiji še ne vedo, da obstaja pri nas že skoraj štirinajst mesecev Svobodno tržaško ozemlje. Tako je sedaj vojaško sodišče v Tarantu obsodilo mornarja Zupina Srečka iz Flavij, ki je «dezertiral» z vojne ladje «Eugenio di Savoia». Dobro, da smo v novembru, če ne bi mislil', da je to prvoaprilska šala.
:: V Jelarjib in Hrvatinih so ostali brez električne razsvetljave, ker ne morejo plačevati visokih pristojbin. Vaščani so proti ukinitvi toka protestirali, toda podjetje Sel-veg njih protesta ni upoštevalo.
:: Te dni so v ladjedelnici Sv. Marka dogradili ladjo «Star ol Luxor», ki je nato šla na poskušno vožnjo vzdolž istrske obale.
:: Odpusti delavcev se vedno nadaljujejo. Pred kratkim so jih "odpustili 20 ij tovarne OMMSA in 7 iz podjetja TUKUS.
:: Poplave in neurja so v Trstu v nedeljo in ponedeljek povzročile precejšno škodo. Začela je pihati še huda burja, kj je zahtevala tudi smrtno žrtev. Na 63 letnega delavca Innocenti Artura je burja v pristanišču prevrnila voz, ki ga je tako nesrečno podri pod seboj, da je prebil lobanjo.
:: Občinski svet je odobril povišek cen vodi in električnemu toku. Cena vode bo narasla od 14.78 lir na 26.30 lir za kub. m, cena toku pa od 20.80 lir na 24,50 lir za kw. :: Dve smrtni nesreči sta se pripe. tili na progi, ki veže Tržič s Trstom. Pretekli četrtek je blizu Devina povozil vlak 39 letnega delavca Eiccija Emila iz Trsta, istega dne ponoči pa je padel pod vlak na tej progi pri Barkovljah ameriški kaplar Harold David, ki je spremljal tam mimo svojo zaročen, ko Andreine Martelančevo.
7. november je za vsakega naprednega èloyeka velik in pomemben dan. Takrat je Lenin s svojim borbenim razredom uresničil idejo revolucije in pripeljal svoje ljudstvo k zmagi. Veg svet je v veliki revoluciji videl svojo rešitev in zato hoče proslavljati obletnico najbolj slovesno, ker je prav revolucija simbol njegove borbe, njegove osvoboditve.
Na Tržaškem ozemlju se je ljudstvo, ki še vedno tako mečno občuti imperialistični pritisk, v yseh vaseh pripravljalo na proslave. Td pa niso povsod uspele. Razbijači demokratičnega tabora niso mogli niti mimo proslav velike Oktobrske revolucije, da ne bi stresali svojih šovinističnih izpadov na resnično demokratično ljudstvo.
V Plavjah je proslava dobro uspela, kajti ljudstvo v tej vasi je enotno. Q revoluciji je govoril tov. Vojmir, člana Slovenskega narodnega gledališča Ema Starčeva in Silvij Kobal sta recitirala, domača godba pa je zaigrala nekaj borbenih pesmi.
Tudi na Škofijah je večer lepo uspel, prav tako v Stramaru, kjer je govoril tov. Vojo. Tu y Lonjer-ju je potekala proslava nemoteno, razbijači se niso upali v dvorano, zato pa so svoje junaštvo pokazali na cesti in napadli dva tovariša, ki sta se vračala s proslave.
Drugače pa je bilo v Bazovici Lepo so pripravili Bazovčani dvorano, da bi izzvenel večer čim lepše. Govor je imel tov. Presei, a člana gledališča Zlata Rodoàkoya in Jožko Lukeš sta bila pripravljena, da recitirata. Teda nenadoma se je pojavil Riko Malalan z nekaj tipi iz svoje druščine, šel na oder in hotel govoriti. Jasno je, da ga Bazovčani niso hoteli poslušati, saj so oni pripravili večer in si samo izbrali govornika, Malalana pa, ki razbija slovenske kulturne večere, ki pošilja škvadriste pretepat naše ljudi (kakor je bilo v Skednju), nočejo poslušati. Nekaj časa je Malalan kričal z odra, da bi prevpil proteste, predlagal je celo glasovanje, češ: ali naj govori tov. Ere-sei ali gospod Malalan. Končno jo
:: V Visoki starosti 95 let je umrl v Ptuju, kjer je živel pri svoji hčerki, Anton Sancin-Drejač, posestnik, bivši trgovec in tržaški mestni svetovalec iz Skednja pri Trstu z njim je izginila izrazita osebnost iz tržaškega življenja. Bil je med ustanovniki dobro znanega pevskega društva «Velesila». Vsa politična, gospodarska in kulturna zgodovina Skednja v dolgi dobi zadnjih 60 let je povezana z njegovim imenom. Klanjamo se nje. govemu spominu.
je le moral pobrisati z odra in se y svojem avtu odpeljati, odkoder je prišel. Večer se je nadaljeval, vendar je Malalan pustil pred dvorano svoje pretepače, ki so s svojim kričanjem in ropotanjem po oknu motili proslavo Oktobrske revolucije.
Tudi na Broseku so tisti, ki imajo kaj malo opraviti z Oktobrsko revolucijo, motili potek proslave, na kateri sta recitirala Vera Remec in Stane Raztresen, tudi člana Slovenskega narodnega gledališča.
A y VOM sta na proslavi govorila Qerlano in Juriševič. Seveda nista mogla zamuditi prilike, da ne bi kot sveta yidalijevca malo oblatila Jugoslavijo. Juriševič je celo povedal, da Velikega oktobra danes Jugoslavija ne slavi. Juriševič najbrže ne čita ničesar drugega kot «Lavoratore», kajti drugače bi ne mogel trditi tega, ko so prav v Jugoslaviji proslave Oktobrske revolucije potekle najbolj svečano in to v vseh organizacijah.
Eosebno veličastno pa so potekle proslave v istrskem okrožju, V krajih, kjer ljudstvo občuti sadove Velike revolucije in osvobodilne vojne, hoče prav na ta dan dvigniti rdečo zastavo posebno visoko, da bo vedel ves svet, da vlada tam svoboda, da vlada ljudska oblast.
V Kopru in Bujah, središčih istrskega okrožja so proslavo začeli s povorko, v kateri so korakali partizani-borci. Na lepo okrašenih trgih, saj dvorane bi bile premajhne, da bi sprejele vso ogromno množico, so plapolale zastave, napisi trojezični, simbolične
Titov tri v Kopru med proslavo Oktobrske revolucije
slike, ki so kazale zmagovito pot istrskega ljudstva.
V	Kopru je govoril tov. Lau-renti. Osvetlil ie delo velikega voditelja Lenina, poudaril je uspešno borbo revolucije. In kakor je Sovjetska zveza po zmagi Lenina z delom dokazala vso vrednost revolucije, tako bo tudi ljudstvo Istre z delom in požrtvovalnostjo dokazalo vsem klevetnikom svojo pravično bordo.
Dopoldanska proslava v Kopru se je zaključila z vzklikanjem revoluciji, Leninu in Stalinu. Dopoldne pa je bila y okviru proslav kulturna prireditev reške opere. Solisti reške opere so peli operne arije in želi nadvse lep uspeh.
V	Portorožu So že na predvečer obletnice Oktobrske revolucije ob vsej obali goreli kresovi, a na hribu nad mestoni so žarele velike zvezde, Eo bakladi je bila v Ljudskem domu slavnostna akademija,
na kateri so sodelovali:	vojašRS
godba in dijakinje slovenskega uffife teljišča.
Kresovi so goreli tudi y drqè gih krajih Istre: y Marezigah, DČP kanih, Cežarjih . ;. Eovsod so uspež le proslave s sodelovanjem vsefi organizacij, vsega ljudstva.
Istra dobro čuti, da je prav veliki Oktobrski revoluciji dolink mnogo za svobodno življenje, ki ga danes uživa v polni meri.
Med odkritjem spomenika padlim borcem v Gropadi
Spomenik
gropajskim
borcem
Majhna vasica Gropada je v-osvobcdilni vojni dala težak krvni davek- Padli so v borbi Grgič Vlado, Grgič' Karel, Kalc Vincenc, Kalc Svetko, Kalc Vincenc, Milkovič Franc. Niso se vrnili iz težke borbe Gojca Anton, Gojca Peter, Kalc Miroslav, Kalc Franc, Macarol Vinko, Ostali so v nemškem taborišču Brce Anton, Milkovič Angela, Pečar Franc.
Vsem tem junakom so v nedeljo 7. novembra postavili Gro-pajčani spomenik. V dvorani prosvetnega društva se obesili slike padlih junakov, pod katere so svojci, mnogi prijatelji in organizacije položili cvetje in vence. Od prosvetnega doma se je proti spomeniku razvila dolga povorka, na čelu pa je nosil domačin veliko slovensko zastavo z zvezdo. Župnik je blagoslovil spomenik, ki je bil ves zasut s cvetjem, nato so vsi počastili spomin junakov z enominutnim molkom-Vaški pevski zbor je zapel žalo-stinko «žrtvam», ki jo je potem zaigrala tudi godba.
Nato so govorniki poudarili veličino žrtev junakov, ki so svoja življenja darovali za svobodo. Ti junaki nam morajo biti zgled v borbah, ki nas še čakajo.
OSNUTEK PROGRAMA.
Na podlagi sklepa konference OF za Tržaško ozemlje z dne 17. oktobra t.l. dajemo članstvu OF v diskusijo osnutek programa OF za Tržaško ozemlje s tem, da se odbori OF ter vse člansvo z njim seznanijo, ga prediskutirajo ter svoje pripombe in predloge pošljejo v 20 dneh na glavni odbor.
Predsedstvo OF za Tržaško ozemlje
V težki in krvavi osvobodilni vojni proti nacifašističnim okupatorjem svoje domovine, ki jo jc slovenski narod — enotno strnjen v svoji Osvobodilni fronti pod vodstvom slavne Komunistične partije Slovenije — bil in zmagovito dobo je val maja 1945, so zdrave sile slovenskega naroda za vedno prekinile s svojo hlapčevsko preteklostjo, odločno stopile na pot svobodnega odločanja o svoji usodi, in se — po zmagi — z graditvijo svoje socialistične domovine vključile v svetovni tabor naprednih demokratičnih sil z ljudsko - demokratičnimi državami in s Sovjetsko zvezo na čelu.
Osvobodilna fronta slovenskeganaroda je v osvobodilni borbi pre: oblikovala slovenski narodni značaj, ki se po zmagi nad nacifašizmom in notranjimi izkoriščevalskimi ter izdajalskimi proliljudskimi sloji oblikuje v značaj novega človeka, kar daje slovenskemu narodnemu občestvu nove značilnosti, predvsem to, da so v njem dokončno prevladale revolucionarno-napredne si le slovenskega naroda.
Napredna vsebina Osvobodilne fronte je omogočila in omogočuje, da se v obrobnih predelih slovenskega naroda, kjer slovenski živelj prebiva v zgodovinskem stiku ž manjšinami madžarskega, nemškega (avstrijskega)^ in italijanskega naroda, na tej napredni osnovi ustvarja bratsko sožitje med narodi, kar predstavlja neprecenljivo vrednost za utrjevanje in poglabljanje demokratičnega in proti-imperiali-stičnega gibanja ter hkrati pomeni konkretno pomoč predvsem naprednim demokratičnim silam nemškega in italijanskega nareda.
Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje ugotovlja, da mirovna poj godba z Italijo ni rešila narodnostnega vprašanja na STQ-ju prebivajočih Slovencev; da se z narodnostnega stališča položaj tržaških Slovencev nahaja če vedno na osvobodilni stopnji njihovega narodnostnega razvoja in da je zaradi tega ideal zedinjenja vseh Slovencev še nadalje ideal tudi na STO-ju prebivajočih Slovencev.
11:
Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje je dosledni čuvar pridor bitev narodnoosvobodilne borbe, ki so plod brezprimernega junaštva in žrtev vsega slovenskega naroda, in smatra, da je najtesnejša povezanost s slovenskim narodom — živečim in svobodno razvijajočim se v svoji domovini — življenjske važnosti za gospodarski, socialni, politični, kulturni in narodnostni obstoj slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju.
III.
Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje varuje enotnost slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju kot neprecenljivo in nenadomestljivo zgodovinsko pridobitev osvobodilne borbe slovenskega naroda.
IV.
Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje — zvesta tradicijam boN be za narodnostno in socialno pra vičnost Sz: izjavlja, da bo branila kot punčico svojega očesa v skupni borbi proti fašizmu skovano slovansko bratstvo, ki preko Slovans ko - italijanske antifašistične unije združuje Slovence, Hrvate in italijanske demokratične množice v njihovi skupni borbi za demokratične in človečanske ideale, in ki predstavlja nujno osnovo za rešitev vseh vprašanj gospodarskega, političnega, socialnega in kulturnega zna čaja v okviru Tržaškega ozemlja in v duhu politične ter nacionalne strpnosti in bratskega sožitja mea vsemi tremi na tem ozemlju živečimi narodnostnimi skupinami.
So*|el?ki sindikati, v razv>jcu>)u širšega tekmovanja za
in kulturne ravni življenja delavcev in uslužbencev!
. • '
, Parola CK.KP (b). ob 31.y obletnici: Velike oktobarske revolucije
Sovjetski sindikati v borbi
ga enotnost mednarodnega sindikalnega gibanja
Ves čas svojega obstoja so sovjetski sindikati nastopali kot dosledni zagovorniki enotnosti delavskega razreda in enotnosti mednarodnega sindikalnega gibanja. Ta težnja po enotnosti in sodelovanju je v teku mnogih let naletela na odpor nekaterih reakcionarnih sindikalnih tunk-cionarjev.
V tej sovražni politiki proti delavskemu razredu je imela veliko vlogo amsterdamska internacionala. V teku desetih let so voditelji te organizacije skuiali popolnoma ločiti sovjetske sindikate od mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi njih je bilo delavsko gibanje pred vojno razdoje-no. Pomanjkanje enotnosti delavske, ga razreda v mednarodnem pogledu je omogočilo fašističnim silam, da so se razvile in da delavsko gibanje ni bilo sposobno preprečiti Hitlerju prl-hoda na oblast in svetovne vojne, ki je temu sledila.
Reakcionarni sindikalni voditelji pa niso mogli preprečiti delavcem v inozemstvu, izražati svojo naklonjenost sovjetskemu delavskemu razredu in njegovim sindikatom. Iz inozemstva je prihajalo v Sovjetsko zvezo mnogo delavskih delegacij, ki So mimo amsterdamske internaciona-Ke imeli stalne stike s sovjetskim sindikalnim gibanjem.
Seznanjanje naših prijateljev iz inozemstva z delovnimi in življenjskimi pogoji sovjetskih delavcev ter Z delom sovjetskih sindikatov je nedvomno mnogo koristilo ustvarjanju solidarnosti mednarodnega delavskega razreda.
Dosledna politika sovjetskih sindi-Jcatov, usmerjena k ustvarjanju mednarodne enotnosti delavskega razreda, je rodila velike uspehe v letih borbe svobodoljubnih narodov proti skupnemu sovražniku - Hitlerjevi fJemčiji. Za časa vojne so se mednarodne zveze sovjetskih sindikatov znatno povečale. V tem se je pokazal tudi porast mednarodnega ugleda ŽStlR in sovjetskih narodov, ki so dosili glavno breme vojne proti nemškemu fašizmu. Za časa vojne so nastali prijateljski odnosi in sodelovanje med sindikati ZSSR in angleškim Trade-Unionom. Delovanje an_ gleško-sovjetskega odbora je imelo vlogo v razvoju prijateljskih odnoša-jev med angleškimi in sovjetskimi
sindikati pa tudi pri reševanju perečih vprašanj mednarodnega delavskega gibanja. Povojna vprašanja, ki se postavljajo pred delavski razred, zahtevajo sodelovanje med angleškimi in sovjetskimi sindikati. Zato Je potrebno, da se njihovo sodelovanje ojači.
Sovjetski sindikati so tudi "vzpostavili neposredne stike s Kongresom industrijskih organizacij v ZDA. Veliko bodočnost v utrjevanju mednarodne enotnosti delavskega razreda Ima tudi ustanovitev francosko-so-vjetskega sindikalnega odbora. Svojo voljo po mednarodnem sodelovanju In enotnosti so sovjetski sindikati pokazali tudi za časa svetovne sin-dicalne konference v Londonu, ki je postavila temelje za novo Svetovno sindikalno zvezo. Ta konferenca se je morala za svoj uspeh zahvaliti v
Pred nekaj tedni so Vidalijevi sindikalisti napadli v časopisu ««II Lavoratore» slovenske prosvetne delavce in šolnike ter jih imenovali izdajalce. Ta krivični napad so torej naperili ravno proti učiteljem in profesorjem, ki so bili vedno zvesti svojemu ljudstvu, kar so dokazali med osvobodilno borbo in v zadnjih treh letih v borbi proti imperialistom.
Kakšen namen je imel ta napad in zakaj so se tako besno zagnali proti članom šolske zveze Enotnih sindikatov? Destradi je zahteval od slovenskih učiteljev, da bi stavkali za vprašanje, ki ni bilo v interesu Enotnih sindikatov temveč Delavske zbornice, t. j. v službi interesov italijanskega šovinizma. Delavska zbornica je namreč zahtevala od šolskih oblasti VU, da se prizna učiteljem obmejna odškodnina, kakor so jo priznali pod fašistično Italijo, ko so tu fašistični učitelji raznarodovali slovenske otroke. Da bi prepričali slovenske učitelje, da bi stavkali, so celo izjavili, naj
mnogih vprašanjih energiji in vztrajnosti sovjetskih delegatov. Velikega pomena je bilo tudi delovanje sovjetskih predstavnikov v Upravnem odboru, ki je sestavil načrt statuta nove Svetovne sindikalne zveze in izvršil priprave za sklicanje ustanovnega kongresa v Parizu.
Veliko vlogo v razvoju mednarodnih zvez in utrjevanja enotnosti delavskega razreda je imelo izmenjavanje delegacij, ki so ga vpeljali sovjetski sindikati za časa vojne. Kljub prometnim težkočam so se naši sindikati radi odzivali vabilom, naj pošljejo svoje delegacije v razne države za spoznavanje življenja delavcev in za vzpostavljanje neposrednih stikov z raznimi sindikati. Sovjetske sindikalne delegacije so obiskale Anglijo, Italijo, Francosko, Romunijo, Bolgarijo, Finsko, Iran, ZDA itd.
stavkajo za to odškodnino, kateri pa bi menjali ime. Seveda so naši učitelji to zahtevo odbili, ker niso hoteli stavkati skupno s šovinisti iz Deavske zbornice. Samo zato jih je Destradi imenoval izdajalce.
Izgovor glede stavke pa je bila le pretveza za gonjo proti učiteljstvu. Vidalijeve sindikaliste bode v oči strokovna šolska zveza ES, ker je ostala zvesta načelom razredne borbe in se ne strinja s politiko oportunizma in likvidator-stva, ki jo v zadnjem času vodijo Enotni sindikati.
Ker v tej zvezi niso imeli uspeha, je začel Destradi groziti z njenim razpustom, kar pa ni tako lahko. Od kakih 200 članov zveze jih je le neznatno število za likvida-torsko linijo.
Grožnje z razpustom šolske zveze pa niso bili edini manever De-stradija. Sedaj bodo volili delegate za tako imenovani «kongres». Ker vedo, da ta zveza ne bi izvolila pokornih hlapcev temveč dosledne borce za pravilno sindikalno lini-
Hkrati pa so sprejeli sovjetski sindikati več inozemskih delegacij.
Ni potrebno dokazovati, kako velik pomen so imele izmenjave delegacij za vzpostavljanje mednarodnih sindikalnih stikov, za izmenjavanje informacij in mišljenja med ZSSR in drugimi državami. Naši delegati so prinašali s seboj iz inozemstva mnoge dokaze ljubezni in spoštovanja, ki ga uživa sovjetski delavski razred ort naših prijateljih v inozemstvu.
Sovjetski sindikati so tudi nudili veliko moralno podporo demokratičnemu sindikalnemu gibanju, ki se je obnavljalo v osvobojenih evropskih deželah. Ze tedaj, ko so se mnogi sindikalni voditelji v inozemstvu obotavljali priznati te ali one sindikate, ki so se ustanovili na demokratskih osnovah v deželah, katere so se osvobodile nemškega jarma, so sovjetski sindikati nudili bratsko pomoč delavskemu razredu osvobojenih dežel. Sovjetski sindikati so, kakor vse napredne sile mednarodnega sindikalnega gibanja, z ogromnim zanimanjem spremljali kongres sin. dikatov v Parizu, na katerem je bila ustanovljena Svetovna sindikalna zveza. Na tem velikem zborovanju delegatov delavskega razreda je sovjetska delegacija nastopila kot pozitiven in aktiven činitelj.
Za časa vojne se je ugled sovjetskih sindikatov neizmerno povečal. Sedaj lahko samo sovražniki enotnosti in sodelovanja delavskega razreda zanikajo dejstvo, da močni sovjetski sindikat; predstavljajo konstruktivno silo v mednarodnem delavskem gibanju. Desetine milijonov delavcev, Članov sindikatov ZSSR, iskreno želijo, da se ustvari in okrepi enotnost delavskega razreda demokratičnih dežel. Sovjetski sindikat; aktivno prispevajo k plodnemu delu Svetovne sindikalne organizacije, ki mora biti sposobna, zaščititi interese delavskega razreda.
•/. mmjEšsov
jo, so dejali, da šolska zveza ne bo smela voliti delegatov za ta kongres. Ne glede, da tega kongresa del delavstva ne priznava, ker nikakor ni potreben, je tako ravnanje proti statutu in se zato učitelji ne bodo uklonili ter ne bodo priznali dejanj, ki statutu nasprotujejo. Ce mislijo razpustiti zvezo, naj vedo, da se naše učiteljstvo ne bo temu pohlevno pokorilo in bo odločno branilo svojo zvezo. Ta zveza je nastala v najtežjih dneh borbe proti imperializmu, odločno je stala v obrambi stanovskih interesov učiteljstva, branila Pa je tudi slovensko kulturo in zahtevala, da se slovenski otroci vzgajajo v njihovem materinem jeziku. Vse to ni nikak nacionalizem.
Naj bo profesorju Ferlanu prav ali ne, zveza se ne bo zanimala samo za ekonomska vprašanja, temveč tudi za kulturna, zlasti pa za slovensko šolstvo, ki ga imperialisti in šovinisti ogrsžaj.o. Pri tem seveda ne bo zveza zanemarila ekonomskih vprašanj in bo skupno z
VIDALIJEVI SINDIKALISTI
v službi italijanskega šovinizma
OF Tržašlco ozemlje?
v.
Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje sprejema ustanovitev STO-ja kakor izhaja iz čl. 16 mirovne pogodbe z Italijo, poudarjajoč pri tem, da gre za zavestno žrtev, ki jo slovensko ljudstvo tega o-zemlja doprinaša k utrditvi miru v svetu.
Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje naglasa, da bo —- skladno Z določbami stalnega statuta STO-ja —, vsestransko razvila svojo delavnost za uresničenje gospodarskih, socialnih, političnih, kulturnih Ul narodnostnih pravic slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju in vedno dosledno branila načelo o narodnostni in jezikovni enakopravnosti.
VII.
Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje zagovarja načelo o svobodi tiska, mišljenja veroizpovedi, združevanja m zborovanja; hkrati Da naglasa, da je smisel demokratičnih svobosem v tem, da se postopno krijejo s človečanskimi svoboščinami.
vm.
Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje sicer ščiti in pospešuj'e zdravo zasebno gospodarsko pobudo, a poudarja, da mora ista najti svoje zgodovinsko opravičilo le v kolikor svojo zasebno .const podreja višjim interesom gospodarske in socialne pravičnosti delovnega ljudstva.
XX.
Skladno z določbami Stalnega statuta STO-ja in zvesta svoji napredni vsebini, bo Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje — v okvi-fu življenja STO-ja — razvila svojo dejavnost v sledečih smereh; rA. Politično:
1. Za dosledno obrambo gospodarske, politične in vojaške neodvisnosti ter nevtralnosti STO-ja in proti vsakršnim poskusom imperialističnega vmešavanja;
2.	Za zedinjenje obeh področij STO-ja, pri čemer se bo dosledno borila za ohranitev gospodarskih, socialnih, političnih in narodnostnih pridobitev delovnega ljudstva na jugoslovanskem področju STO-ja;
3.	Za demokratizacijo vsega javnega življenja na STO-ju in za uveljavljanje demokratičnih svoboščin skladno z določbami stalnega statuta STQ-ja;
4.	Za dosledno izvajanje načela ° narodnostni in jezikovni enakopravnosti;
5.	Za čim demokratičnejšo obliko ustavno-pravne ureditve STO-ja.
B.	Gospodarsko:
1. Za dosledno obrambo tržaške industrije, katere obstoj in razmah je v življenjski odvisnosti od razvoja našega zaledja;
3.	Za zaščito tržaškega malega in srednjega trgovskega sloja;
4.	Za dosledno izvajanje načela batstva;
5.	Za zaščito interesov našega malega in srednjega delovnega kmeta;
B. Za nacionalizacijo tržaške industrije (bivše lastnine italijanske države).
C Socialno:
1.	Za zagotovitev odgovarjajočega vpliva sindikatom v podjetjih in v javnem življenju;
2.	Za ureditev modernega sistema o socialnem zavarovanju, ki naj zajamči priborjene pravice delovnega ljudstva;
C.	Kulturno:
1.	Za dosledno spoštovanje pravice slovenskega jezika na vseh področjih javnega življenja: a. upravnem, b. sodnem...
2.	Za dosledno obrambo slovenske šole in za zagotovitev možnosti srednje in visokošolske izobrazbe vsakemu nadarjenemu državljanu, ne glede na njegovo narodnostno pripadnost;
3.	Za dosledno obrambo nemote nega kulturno-prosvetnega razvoja slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju.
vsemi naprednimi delavci branila razredno linijo Enotnih sindikatov.
Medtem ko so bili tako vneti za stavko učiteljev, pa se voditelji E-notnih sindikatov niso niti zganili, ko se je bilo treba boriti proti povratku fašistov v tovarne. Najširše množice delavcev so globoko občutile to vprašanje, kljub temu jih pa niso hoteli Enotni sindikati mobilizirati za odločen nastop. Zato nj čuda, da je med delavci v tovarnah veliko nezadovoljstvo spričo popuščanja Enotnih sindikatov v tem vprašanju.
^Sesnaeajn&st obrekovalcev ljudske oblasti
Enotni suiducati so 27. oktobra t. 1. poslali Vojni upravi JA v Kopru nekak protest zaradi ukrepa oblasti, po katerem morajo delavci iz cone B, zaposleni v Trstu, zamenjati del metrolir v jugolire. S tem svojim pismom so Enotni sindikati zanikali svoje prejšnje stališče v tem vprašanju, ko so odobravali ukrep ljudskih oblasti, ki so upravičeno zahtevale, da delavci, ki dobivajo racionirane predmete v coni B, ne špekulirajo z valuto.
V zvezi s tem pismom se je začela v listih «Lavoratore» in «Unità Operaia» prava nesramna gonja proti ljudski oblasti, kakor smo jo bili doslej vajeni le v reakcionarnih časopisih. S to gonjo so se postavili na protiljudske pozicije, postavili so se na isto črto kot Lega Nazionale, istrski CLN in Voce Libera. S tem so stopili tudi na stran imperialistov cone A, ki so stalno napadali ljudsko oblast v coni B. Nič jih ni sram, da so v druščini buržujev in šovinistov in da skupaj z njimi blatijo ljudsko oblast in Vojno upravo.
Odgovor VUJA-e Enotnim sindikatom v Trstu pa je vse te nove voditelje popolnoma razgalil. Ta odgovor jasno kaže, da je bil ukrep okrajnega izvršilnega odbora za Koper sprejet sporazumno z vodstvom Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja konec aprila 1948 in da so takrat sindikalni voditelji priznali, da je v interesu delovnega ljudstva istrskega okrožja. Odgovor VUJA-e, ki ne bo dovolila nobene valutne špekulacije, je še enkrat razkrinkal podlost voditeljev Enot. nih sindikatov, ki tako hitro pozabljajo, kar so če nedolgo od tega trdili in pisali. Pogoji senikakorni-5o spremenili, zato je vse njih pisanje ponoven dokaz njih brezna-čelnosti in licemerstva.
& “Sm&GRE&V" Estotmb sindikatov
5. decembra bo «kongres» Enotnih sindikatov. Ta kongres sklicujejo, da bi pokazali, kako so «močni». Nihče pa ne more izpodbiti dejstva, da kongres ne bo zastopal večine delavcev STO. Predvsem ga ne priznavajo delavci in sindikati iz cone B, razen tega pa se tudi mnogo delavcev iz cone A Tržaškega ozemlja ne strinja s sklicanjem tega kongresa, ki naj bi nekako odobril novo linijo sedanjega sindikalnega vodstva. Kongres, če bi ga bilo že potrebno sklicati, bi bil veljaven le tedaj, ko bi- obe coni Tržaškega ozemlja volili delegate. To pa se vidalijevcem ne splača ter si zato tega ne želijo.
Ce bi lem ljudem bili res pri sr. cu interesi delavstva, bi morali najti pot za skupen nastop. Pogoj za tak nastop pa je, da voditelji Enotnih sindikatov odnehajo, s svojo razdiralno politiko, ki je le v interesu buržoazije in imperializma.
Zaradi vseh teh dejstev ne bodo volitve delegatov za kongres nikakor pravilne ter bodo tudi v nasprotju s statutom. Ce Enotni sindikati mislijo, da imajo pravico intervenirati v coni B, kadar jim gre to v račun, tedaj je jasno, da se morajo ozirati tudi na voljo tamošnjega delavstva, ki teh volitev ne priznava. Kongres bo torej sklican na zelo trhli osnovi in bo pač' predstavljal le zagovornike oportunistične politike v Enotnih sindikatih.
im ?ii'iit&
«—--------—--------------
Iz republik Jugoslavije
V SOVJETSKI ZVEZI POSTAVLJEN PRVI GRANITNI TEMELJ ZA ZMAGO SOCIALIZMA
Vsa Jugeslavija prestavita
| Zmago Velike oktobrske socialistične re- \ j voiucije - V Ljubljeni govoril tov. Regent
KRONIKA
:: Novi načrt zakona o iznajdbah, o obali morja FLRJ, o vojaških kazenskih dejanjih, častnih naslovih delavcev, spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela, o iz. premembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, tisku in državljanstvu — so sprejeli na seji vlade FLRJ.
:: železniško progo Metohija-Priz-ren grade frontovci, ki so že opravili terenska dela na raznih odsekih in pripravili dovozne ceste, ba. rake za delavce itd. Verjetno bodo opravili vsa terenska dela, ki so potrebna še to zimo.
:: Na hidrocentrali Mavrovo v Makedoniji so prejšnji teden zaključili vsa dela, ki so bila določena za to leto.
:: Podjetja, ki so izpolnila plan, so v preteklem tednu zopet narasla po številu. Med njimi so ljubljanska, zagrebška in sarajevska tobačna tovarna, ludnik «Soko», kolektiv pod. jetja «Tribuna», tovarna «Jugota-nin» v Sevnici, hidrocentrala v Jajcu, elektrarna Fala, tovarna hlačevine v Celju; tovarna klobukov v Sisku in tovarna «Aleksander Rankovič» na Reki.
:: Cepivo proti jetiki bodo po novi odredbi vbrizgali mladini v Jugoslaviji. Cepivo izdeljujejo v Beogradu in ga bo v kratkem dovolj za vso državo. Imenuje se BCG in skoro popolnoma obvaruje človeka pred to nevarno socialno boleznijo današnjega časa.
:: Do 20. novembra bodo izvolili po mladinskih aktivih delegate za kongres SKOJ-a in Ljudske mladine v Beogradu. Bližnje volitve bodo močna vzpodbuda mladini za povečano tekmovanje in za izpolnitev sprejetih obvez. Tako je dosegla že lepe uspehe mladina v Litostroju in Kemični tovarni v Ljubljani.
:: Tudi najboljši kmetje udarniki
v grosupeljskem okraju. Tako je bilo priznano udarništvo Jožetu Grudnu za uspehe v živinoreji, A-lojzu Zupančiču v sadjarstvu, Jaku Perovšku v poljedeljstvu itd.
:: 30 letnico Cankarjeve smrti bo. do svečano praznovali v Ljubljani. Minister za prosveto LRS je imenoval za proslavo odbor, v katerem so Ivan Regent, Oton Zupančič, Ferdo Kozak, Miško Kranjec in drugi kulturni delavci.
:: Slovenska filharmonija bo v letošnji zimski sezoni gostovala po vsej Sloveniji s koncerti. V četrtek je nastopila v Litiji, kjer je dirigiral koncert Samo Hubad.
:: Kongres KP Bosne in Hercegovi, ne je končan. Ob tej priliki je v čast kongresa sodelovalo 30.000 Sarajevčanov v delovni akciji, v kateri so dali 180.000 delovnih ur pri graditvi Svarkinovega sela in re-ulaciji Miljacke.
:: Na Heki so v oktobru pojedli 2S3 vagonov krompirja, v osemoe-setih dneh pa 8.770 ton sadja in zelenjave ter popili v istem času 430 ton mleka.
:: Pri pogozdovanju pomaga tudi jugoslovanska vojska. Tako so vojaki v Gerovu zasadili 35.000 smre. kinih sadik v nekaj urah.
:: Žene Jugoslavije podpisujejo v teh dneh resolucijo za mir, ki jo bodo poslale OZN. V Zagrebu pa so odprle razstavo AF2J, na kateri je razstavljen dokumentarni material O borbi žena pred vojno, med NOB, in graditvi socializma.’ Ta material je bil že razstavljen na razstavi mednarodne ženske demokratične organizacije v Parizu :: Spomenik padlim borcem RA in in Ja so odkrili v vasi Glogonji pri Pančevu ob prisotnosti zastopnikov jugoslovanske in sovjetske vojske :: Na Cresu bodo naredili kanalL zacijo, postavili vodnjake, ribarni-'O in tržnico.
u III. izredno zasednje Ljudske Skupščine FLRJ bo 27. novembra.
:: Drugi (ir je bil zgrajen na progi BeogradrVrpolje. Tako je sedaj obnovljeno 190 km dvojnega tira na železnici Zagreb-Beograd.
.. Nov italijanski kulturni krožek je bil odprt za italijanske delavce in nameščence v Novi Gorici.
Jugoslovanski narodi so v soboto in nedeljo proslavili dan 7. olctobra — 31. obletnico Velike oktobrske socialistične revolucije, ki je dala največji preobrat v zgodovini človeštva, s katerim se je pričelo novo poglavje v razvoju socialistične družbe — socialistična družbena ureditev.
V Ljubljani je bila svečana proslava v narodnem gledališču, kjer je govoril tov. Regent. Med drugim je v svojem govoru dejal, da je bil «z zmago Oktobrske revolucije in izgradnjo socializma v Sovjetski zvezi postavljen prvi granitni temelj za zmago socializma po vsem svetu. Tako je postala Sovjetska zveza zibelka socializma, s tem
Na mladinskem festivalu v Beogradu, ki se je v nedeljo zaključil, so sodoievaii mladinci in mladinke iz vse Jugoslavije. Tudi zastopniki tržaške mladine so bili tam, v mestu napredka in izgradnje. Kulturne prired.tve so se vrstile druga za drugo in prav vse pokazale, kako veliko važnost polaga nova socialistična Jugoslavija na kulturni razvoj mladine. Posebno pozornost so vzbudile skupine, ki so izvajale narodne plese. Mladinci so bili oblečeni v krasne noše, po katerih slove jugoslovanski narodi.
pa tudi najmočnejša opora vseh zatiranih in izkoriščanih v njihovem boju proti izkoriščevalcem, proti imperializmu».
«Ko so narodi Jugoslavije začeli svoj osvobodilni boj proti okupatorju in njihovim domačim pomagačem so se zavedali, da bi bil njihov boj brez zmage, ako ne bi bilo Sovjetske zveze, njenih narodov, njene Rdeče armade, ki jim bo nudila vsestransko pomoč. V to nji-, hovo pomoč so tudi verjeli. Kajti le delovni ljudje, le narodi, ki so v to odločilno pomoč tako globoko verjeli, so mogli tvegati v najtežjih okoliščinah boj, kakršnega so tvegali narodi Jugoslavije pod vod-
V zgodovini jugoslovanskega po-morstva naletimo na mnoge strani, ki govore o gospodarski zvezi jugoslovanskih pomorščakov z bratskim ruskim ljudstvom. Zlasti močne vezi so nastale v prvih desetletjih preteklega stoletja, ko se je ojačila pomorska zveza z Rusijo preko Črnega morja, in je bila plovba v turških vodah in Dardanelah že varna zaradi pomorskih pogodb in prisotnosti vojnih ladij zapadnih držav. Ze leta 1813. se je nastanilo v Odesi več dubrovniških trgovskih rodbin in pomorščakov, med njimi tudi kapetan Simuna Mrkušič, ki je poveljeval ruskim ladjam preko 13 let. .
Jugoslovaiiski pomorščaki so bili eni izmed prvih, ki so opravljali prevoz ruskega žita na zapadna tržišča. Tildi so se prež napotili preko ustja Donave v Odeso in azovske luke.
Premoč nekaterih kapitalističnih držav je kmalu privedla do likvidacije dubrovniških tvrdk v Južni Rusiji. Kljub temu pa so jugoslovanski pomorščaki še vedno ob-
stvom svoje komunistične partije».
«Narodi Jugoslavije praznujejo obletnico Oktobrske revolucije s posebnim zanosom. Saj se imajo zahvaliti naukom in izkušnjam Oktobrske revolucije in Sovjetski zvezi, da so zmagali in ustanovili v syoji deželi ljudsko oblast in danes pogumno gradijo doma socializem. «Klevete — je nadaljeval tov. Regent — ne morejo motiti niti voditeljev KPJ niti partije same. Kajti prvi in druga spadajo med najboljše učence Oktobrske revoluci-je in med najzvestejše in najdo-slednejše privržence marksizma-leninizma. Naši narodi ne morejo ločiti ljubezni do Sovjetske zveze in tov. Stalina od svoje ljubezni do nove Jugoslavije in tov. Tita».
V jugoslovanski prestolnici so praznovali 31. obletnico oktobrske revolucije prav tako v narodnem gledališču. Proslave so se udeležili člani Politbiroja CK KPJ tov. Edvard Kardelj, Milovan Djilas, JUek
Kmalu bodo otvorili novo veliko progo z normalnim tirom, ki bo šla preko planin zapadne Bosne, po dolini reke Une in zvezala Posavje z Jadranskim morjem. Progo grade z dveh strani:	od Knina in Bi-
haća. Graditelji napredujejo na enem in drugem delu nasproti velikemu viadutku na reki Krki, kjer ravno sedaj dovršujejo železni most. Sedaj delajo z obeh strani na poslednjih kilometrih, ki še ločijo graditelje od Krke,
Od Bihača pelje proga do Stru-pačkega Buka, prebija se skozi velik predor rned stenami in soteskami, povzpne se nad Uno, do Kolun Vakufa, starega mesta v živopisnem predelu Bosanske Krajine. Nad njim stoji še vedno star grad, ki je videl že nešteto borb teh ljudstev.
Na vznožju grada pa plamti sedaj druga borba — za novo železniško progo.
Proga bo tekla naprej do Mar-
držali zveze z Rusijo. Ob propadu jadrnic je veliko po-morceu emigriralo na vse strani sveta, med njimi jih je tudi veliko prišlo v Rusijo, kjer so bili zaposleni na ladjah. Zgodovina nam govori o Ernestu Kopajtiču iz Bakra, Juraju Polcu iz Kraljevice in drugih.
Ob pričetku prve svetovne vojne je bilo v Rusiji nekoliko ladij Tripkoviča, ostalih avstroogrskih družb in tržaške «Adrie». Jugoslovanski pomorščaki, ki so bili zaposleni na njih in so bili portiavstrij-sko orientirani, so obdržali ladje v ruskih lukah in preprečili, da bi odplule v Turčijo. Tedanje ruske oblasti so ladje zaplenile in posadke internirale.
Monarhistična Jugoslavija je povsem prekinila zveza s Sovjetsko zvezo. Če je prišla slučajno kakšna ladja v črnomorsko luko, je bila na njej posadka podvržena kontroli jugoslovanskih policijskih ovaduhov. Sele tik pred vojno je uZetska plovidba» podaljšala svojo balkansko progo prav do Odese.
sandar Rankovič, Ivan Gošnjak, Moša Pijade, Boris Kidrič in Bla-goje Neškovič ter predsednik prezidi ja Ljudske skupščine, člani vlade, sovjetski poslanik Lavrentijev in člani diplomatskega zbora.
Na proslavi je govoril dr. Pavle Gregorič, član CK KPJ, ki je med drugim dejal, da so «velikanske izkušnje delovnega ljudstva Sovjetske zveze postale hitro last delovnih ljudi vsega sveta. Postalo je jasno, da more delovno ljudstvo samo organizirati družbo, kjer ni niti gospodarskih kriz niti brezposelnosti».
Proslavljali so tudi mladinci na drugi strani Donave, na gradilišču Novega Beograda. Potem so v brigadah vzdolž avtoceste, po vaseh okoli nje pa do Zagreba. Proslave so bile v tovarnah, v katerih so delavci navdušeno klicali bratstvu med Jugoslavijo in ZSSR, prav tana proslava je bila v narodnem gledališču.
tinbroda skozi dva predora in potem preko reke. Tam nekje bo stala postaja Kreka, kjer grade še zadnje nasipe, podporne zidove in zadnji predor. To je eden izmed najtežjih delov unske proge. Izkopali so že preko 10.000 kub. m zemlje in kamenja v enem mesecu. Tam delajo udarniki s proge Brčko-Banoviči, Samac-Sarajevo, Nikšič-Titograd jn Ljubija-Brežičani, minerji iz Vran-duka. Pred predorom so naložene cele skladovnice betonskih vreč, ker bodo morali še v predoru zgraditi betonske podporne zidove.
Nedaleč od tam je Krka in videti je prvo ogrodje viadukta. Na bihaški strani hočejo priti preje kot bodo prišli oni z druge strani, od Knina. Na tem majhnem prostoru lomi na stotine ljudi trd škrilje-vec in kremenjak, ravnajo jame. Stene kljubujejo kompresorjem, trde so, toda mišice in volja ljudi, ki grade sebi boljše življenje so trši od vsakega kamenja.
Ni več daleč čas, ko bo prišel
Prva ladja, ki je prišla v sovjetsko luko, je bila tovorna ladja «Lončen».
Danes po osvobojenju so dani vsi pogoji, da se gospodarske zveze ne samo vzpostavijo, temveč tudi po-jačajo. Jugoslovanske ladje često prihajajo v sovjetske luke, prav tako pa tudi srečujemo v Jugoslovan.
Obletnico oktobrske revolucije so proslavljali vsr delovni ljudje Jugoslavije, po prestolnicah posameznih republik, Sarajevu, Skopju ko kot mladinci na avtocesti. Urad-in Cetinju pa tja do zadnjih vasi, v katerih so se sešli ljudje že V novo zgrajenih zadružnih domovih, ali pa drugod po prosvetnih dvo-ranah.
Obletnica oktobrske revolucije pomeni za Jugoslovane velik praz-i nik. Tisti dan so sovjetski ljudje dokazali vsemu ljudstvu sveta, da je mogoče tudi drugačno — svobodno življenje.
Maršal Tito je ob tej priliki poslal predsedniku ministrskega sveta vlade ZSSR J. V. Stalinu brzo-pavko, v kateri je v imenu narodov in vlade FLRJ čestital in jim želel pri uresničevanju komunizma ter ustvarjanju svoje velike, srečne in z ničimer ovirane bodočnosti mnogo uspeha.
Dr. Ivan Ribar je poslal predsedniku prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR N. S verniku brzojavko, po« zdravljajoč veliko socialistično državo kot močnega činitelja miru in varnosti na svetu.
Zunanji minister FLRJ tov. E-dvard Kardelj pa je izrazil ministru za zunanje zadeve ZSSR V. Molotovu želje za uspešno borbo napreci-' nih sil sveta Z močno Sovjetsko zvezo proti napadalnosti in netilcem nove vojne za vzpostavitev trdnega miru na svetu, kar je izraz teženj in naporov vseh jugoslovanskih narodov.
prvi vlak po progi in bo vozil s seboj bogate plodove Posavja in bogastva bosanskih gozdov in rudnikov k Jadranskemu morju.
Zanimivo je, da so unsko progo pričeli graditi že v letu 1936. Gradila jo je francoska tvrdka Bati-niolle, v kateri je bil eden izmed glavnih delničarjev bivši kralj A-leksander. Kljub temu da so vlekli ogromne dobičke iz državne blagajne za to progo, je bilo ob okupaciji narejenih šele 50% grobih del.
Po vojni so pričeli z delom na vsej dolžini od Bihača do Knina. Skupnim naporom delavcev železničarskega gradbenega podjetja in organizacij ljudske fronte iz mest in vasi, skozi katere teče proga, se je zahvaliti, da bodo to progo kmalu odprli prometu.
Otvoritev te izredno važne pro: metne žile bo pomenila zopet eno izmed zmag jugoslovanske petletke, zapadni Bosni pa bo dana večja možnost za čimprejšnji gospodarski in kulturni razvoj.
skih lukah sovjetske ladje. Prod sovjetska ladja, «Rybmsk» je prišla na Reko l 1946. Priredili so ji sveš čan sprejem.
Zveze jugoslovanskega pomorstva z ruskim, ki trajajo že nekaj stoletij, so pripomogle, da se obe P0' morsivi med seboj izpopolnjujeta in druga drugo dvigata.
Pristanišče na Reki
Bratski pozdrav narodom, ki se bore za zmago demokracij e in socializma !
Parola CKKP (b) ob‘31. obletnici Velike- oktoberske revolucije
V kratkem bo zgrajena železnica
BIHAC - KNIN
1

fZ.
Umetnost
Prosveta
PREMIERA
SHAKESPEAROVE
KOMEDIJE
“KAR HOČETE
Skupinici prizor iz Sbzkespearove komedije «Ker bočete«
V petek 5. novembra je otvorilo Slovensko narodno gledal’iie svojo sezono pri Sv. Ivanu s Shakespearovo komodijo «Kar hočete» v prevodu Otona Zupančiča.
Shakespeare, ta genialni pisatelj tragedij in komedij, je vzel za svojo snov komedije «Kar hočete» zgod bo brata in sestre — dvojčkov, ki se po nesreči na morju iščeta in končno zopet najdeta. To preprosto zgodbo je pesnik obogatil z duho Vitostmi, ki se prepletajo skozi vse dajanje ter mu dajejo živahnost in tisto vrednost, ki je ohranila Shakespearove komedije še danes dragocene.
Poleg tega dajejo prav njegove umetnine igralcem veliko možnost, da sproste vse svoje igralske sposobnosti in da dokažejo svojo u-pietniško zmogljivost.
Delo je postavil na naš oder režiser Milan Kosič in z njim dostojno otvoril četrto sezono Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Po režiserjevi zaslugi poteka dejanje neprisiljeno, povezano, se od prvega prizora dalje vedno močneje stopnjuje in dosega močan uspeh. Priznati moramo, da nas je komedija «Kar hočete» postavljena na našem odru izredno p.rijetno presenetila.
Glavno žensko vlogo v komediji — Violo, je igrala Štefka Drolc — Babič, Ki je prvič nastopila na tržaškem odru. Njena Viola je bila polna topline, nežnosti in temperamenta. K njenemu jasnemu pred-našanju teksta je mnogo pripomogel njen prijetni, zvočni glas. Tudi pojava je za oder lepa in brez dvoma je slovensko tržaško gledališče v Trstu pridobilo z njo prvovrstno moč.
ki se je pustil voditi za nos od prebrisane hišne. Prizor, kjer čita zaljubljeno pismo, je podal tako komično, da je njegova odlična igra zbudila med gledalci odobravanje pri odprti sceni.
Qd «trojke» pa je bil najboljši
Silvij Kobal. Ta mladi igralec je kot vitez Andrej Bledica svojo ko. mično vlogo odigral 5 tako prožnostjo in sproščenostjo, da lahko po pravici pričakujemo od njega ge mnogo dobrih stvaritev.
Dvoboj med vitezom Bledico in
/g | Violo je vzbudil med gledalci vihar smeha.
1 Tudi Raztresen je pijanega viteza Tobijo dobro igral in skupaj Z vitezom Andrejem in Fabianom, ki ga je podal Božo Podkrajšek, ustvaril nekaj vedrih prizorov. Zasluga teh treh «komediantov» pa je predvsem v tem, da v svoji komiki niso pretiravali, temveč da so celo v nočni sceni ostali v mejah umetnosti.
V vlogi norca je nastopil Modest Sancin. Njegovo nerazpoloženje je bilo pač vzrok, da nas ni popolnoma zadovoljil. Želeli bi, da bi Sancin izgovarjal jasneje in za spoznanje počasneje, ker je gledalcem žal, da preslišijo duhovite strelice norca.
Dober je 'oil Ernest Zega kot plemič Antonijo. K uspehu pa so prav tako pripomogli tudi ostali igralci manjših vlog: Anton Požar, Josip Fišer, Tea Starčeva, Mario Marsič, Srečko Košir in Juli Guštin.
Preprosta, a okusna inscenacija Bogdana Groma ter bogata garderoba, ki so jo izdelali požrtvovalni gledališki krojači, je mnogo pripomogla k odlični predstavi Shakespearove komedije.
2e po prvem prizoru so igralci stopili s publiko v kontakt, in navdušenje se je stopnjevalo od dejanja do dejanja. Gledalci tudi niso štedili z odobravanjem in s tem dali priznanje vsem sodelujočim, ki so pokazali, da stopa slovenska kultura" krepko po poti razvoja navzgor.
N. M.
SVETOVNI POMEN
SOVJETSKE
LITERATURE
Vloga grofice, ki je bila podeljena Zlati Rodoškovi, se ji je dobro prilegala. Umerjena do svojih slug, strastna v ljubezni do Cesarla je c>grela gledalce in brez dvoma je njena Olivija ena njenih najboljših stvaritev na odru. Ce se spomnimo na njeno vlogo iz «Skopuha», Vidimo, da oblikovanje klasičnih likov najbolj ustreza njeni naravi In umetnosti, pa tudi pojavi.
Živahna in prisrčna je bila Bar. bičeva kot hišna Marija, ki je s svojim smehom spravljala v veselo razpoloženje polno dvorano.
Vlogo Orsina je podal Jožko Lu-kež, ki je bil kot eleganten knez V svoji nesrečni zaljubljenost dostojanstven in vendar v skladu s komedijo.
Prav tako je Jože Babič kot Sebastian, Violin brat, dobro igral izgubljenega brata in ljubimca in se v tej sicer kratki vlogi pokazal kot zelo nadarjen igralec.
Nesimpatično, a najhvaležnejšo vlogo Malvolja je odigral Just Košuta. Prepričljivo jg prikazal nadutega, domišljavega nečimerneža,
Sovjetska literatura nadaljuje tradicijo ruske literature, ki je bila že pred revolucijo najbolj napredna na svetu. Medtem ko je dosegla najvišjo stopnjo umetniškega realizma, je ruska literatura postala glasnik človečanskih idej demokratičnega duha in ljubezni za svobodo. Ne imenujejo je zaman uvest človečnosti». Ena izmed pomembnih značilnosti napredne ruske literature je interes za življenje zatiranega razreda. Misel, da je ljudstvo gibalna sila zgodovine, upoštevajo že mnoga dela ruskih klasikov.
Ne moremo si predstavljati razvoja moderne literature katerega koli naroda neodvisno od ruske književnosti. Ne moremo razumeti Flauberta brez Turgenjeva, Ro-maina Rolanda brez Tolstoja, Bernarda Shaioa brez Čehova.
Izredne važnosti za razvoj celotne svetovne literature pa je Maksim Gorkič Njegovo delo je temelj nove dobe v umetniškem razvoju človeštva. Genialni umetnik proletariata je postal učitelj socialističnega realizma. S presenetljivo močjo je dvignil notranjo lepoto delovnega človeka. Prvi je ustvaril lik borca, ki je vstal iz vrst ljudstva, ki se bori za svobodo ljudskih množic.
Vsi napredni pisatelji vsega sveta so čutili vpliv Gorkega, kakor hitro se je ta mojster besede pojavil na literarnem odru. Pod njegovim vplivom so se odlikovale napredne težnje njihovih del. Gorki je postal od vseh priznan učitelj svetovne demokratične književnosti.
«Bil sem še zelo mlad», se spominja Upton Sinclair «ko je ime Gorkega doseglo Ameriko. Qd njega sem se naučil, da književnik ne sme prezreti velike borbe bednih in izkoriščanih»
Protidemokratična propaganda je večkrat poudarila, da se nov element sovjetske književnosti kaže samo v izbiri snovi in da samo v tem pogledu lahko govorimo o važnosti sovjetske literature za razvoj svetovne književnosti.
Nasprotno, sovjetska literatura ne samo, da ustvarja nov realizem, ki ga prej ni bilo, temveč izraža
O. MoŠenski * v
tudi gibanje vsega novega in odnose do te realnosli.
Princip «opredeljenosti» v literaturi, ki ga je postavil Lenin in ki je zmagal v Sovjetski zvezi, zagotavlja pravično objektivnost, toda predpostavlja ne samo poznavanje življenja, temveč tudi delo v posameznih primerih. Ker so razvijali ideje velikega Lenina, imenuje Stalin sovjetske pisatelje «graditelje človeških duš».
Po zmagi socializma v ZSSR so se razvile nekatere nove karakteristične posebnosti, med temi ustvaritev junaka iz ljudstva, dalje ljudske množice kot graditeljice novega življenja. Moč sijajnega romana A. Fadajeva «Mlada garda» je prav
v tem, ker je pisatelju uspelo opisati množično junaštvo sovjetske mladine v partizanskem boju proti hitlerjevskim napadalcem. Fadajevu se ni bilo treba zatekati k umetni gradnji svojih oseb. One so bile resnična sovjetska mladina.
Novatorski duh sovjetske literature se je vidno dvignil v času druge svetovne vojne. Medtem ko je absolutna večina pisateljev ZDA in Velike Britanije moralno dezertirala in ko skoro nikogar izmed književnikov teh zapadnih narodov ni bilo v mstah borcev za demokracijo proti fašizmu, so bili sovjetski pisatelji najaktivnejši sodelovalcì v
obrambi domovine. Prvič v zgodovini se je dogodilo, da so vsi književniki neke dežele delali za zmago nad sovražnikom. Moralni vpliv sovjetskih književnikov nad ljudstvom je bil za zmago nad fašizmom neprecenljive vrednosti.
Poleg «Mlade garde» Fadajeva je dala sovjetska literatura v vojnih letih še mnoga prvovrstna dela. Osnovna misel vseh teh del je patriotizem sovjetskega ljudstva, njegovo zavestno junaštvo in njegova moralna moč nad nasilnikom, čeprav izražajo vsa dela čislo osebnost posameznih pisateljev.
Danes posvečajo sovjetski pisatelji vso pažnjo delu sovjetskega človeka. V njihovih stvaritvah zavzema glavno mesto bivši borec, ki dela danes v tovarni ali kolhozu z enako odpovedjo in požrtvovalnostjo, s kakršno so branili v času vojne svojo domovino. Veličina u-sivarjalnega dela za blagor vseh zmagovito odmeva v «Sreči» P. Pavlenka, v poemi Gribacjova «Boljševiški kolhoz» in še v mnogih drugih delih, ki so dosegla v kratkem času veliko popularnost.
Sovjetska književnost je najnaprednejša književnost sveta. Njen razvoj ‘— to je treba poudariti — ni šel po načrtu. Literatura socialističnega realizma je nastala in vzcvetela v borbi proti meščanskim vplivom, formalizmu in nazadnjaški dekadenci, ki se koče' skriti pod krinko, apolitičnosti in ideološki dezinteresiranosti. Sovjetska literatura je ena izmed najbolj priljubljenih točk izpadov ameriškega in angleškega tiska ter ame-rikaniziranega tiska drugih držav v njihovi sistematični gonji proti Sovjetski zvezi in drugim državam ljudske demokracije. Toda kaj lahko zoperstavijo amerikanski ekspanzionisti sovjetski literaturi? Ali perverzno seksualnost nekega

Delavci lUeralure. umetnosti, hinemato-šraiiie. zvišujte raven šteje umetnlvstll
m v
4-
-----------------— —-	'V- - # —	— — ~	— m-rr.i. .
Vstvarjajte neva visekvldejna umetniška tlela, vredna velikesja ševjeisketja ljudstva!
Parola CKKP (b) ob 31. obletnici Veliké oktobarske revolucije
k
Faulknerja? Ali oboževanje strahu Riharda Righta? Ali pisanje odpadnika Dos Passosa? Ali lahko zoperstavijo moralno gnilobo ideološke in umetniške nemoči takih del in podobno?
Zmagovita sovjetska literatura vpliva na napredne pisatelje vsega sveta: Martin Andersen Nežo, Louis Arragon so se izkristalizirali predvsem v borbi delavcev v njihovih lastnih deželah. Toda brez vsakega dvoma je. da je sovjetska literatura vplivala nanje kakor tudi na vse napredne intelektualce sveta. V tem smislu je vpliv sovjetske literature istočasno tudi irpliv sovjetske stvarnosti, katere izraz je literatura.
II || 011- {Li0&U*l€> |
8 s I s 9 —-—- ----——- - — --	- --- ^
Novembra poteče 120 let, kar je umrl dunajski skladatelj Franc Schubert, vse svoje življenje je posvetil glasbi in že zelo zgodaj je začel tudi komponirati. Njegove simfonije, godalni kvinteti, kvarteti, klavirske skladbe, predvsem pa samospevi s spremljevanjem orkestra so si osvojili ves za glasbo navdušeni svet.
Med številnimi samospevi se odlikujejo zlasti: «Ob morju*, «Ave Marija», «Podoknica», Marjetica ob kolovratu, «Divja rožica».
Komaj 31 let star je Schubert umrl in lake moral zaključiti svoje bogato življenje.
—o-
Ljubljanska drama bo proslav l trideseto obletnico smrti Ivana Cankarja z uprizoritvijo njegove drame «Hlapci». Prva premira se obenem vključi v okvir proslav kongresa KPS.
—C-
Na festivalu Ljudske mladine Jugoslavije sodelujejo kulturne mladinske skupine iz vse Jugoslavije. Bodoči umetniški naraščaj prav tako kakor diletanti kažejo visoko stopnjo kulturnega razvoja, kar je posledica socialistične vzgoje v Jugoslaviji, ki polaga posebno važnost na kulturni dvig svojih narodov, predvsem mladine.
82 letni umetnik Artur Toskanini, ki je v času fašizma moral zapustiti Italijo, ker ni hotel dirigirati fašistične himne, se je po zlomu fašizma zopet vrnil v domovino. Ko je pred kratkim dirigiral v milanski Scali, je priredila po fašistih nahujskana mia. dina surove demonstracije. Toscaninija so po povratku v Italijo povabili, naj bi se šel poklonit papežu. Umetnik je vabilo zavrnil z besedami: «Papež je zelo slab dirigent — jaz ga niti spre. jel ne bi, kaj šele, da bi mu hodil v obiske».
—C—
F. M. Dostojevski
11. novembef 132f se je rodil v Mos-skvi mojster psihološkega romana Fjodor Mihailovič Dostojevski.' Koš sin zdravnika v moskovski bolnišnici za uboge je že zelo zgodaj spoznal bedo in trpljenje «poniža-
nih in razžaljenih».
Spoznal pa se je tudi z' idejami socializma in se udeleževal tajnih sestankov. Zaradi tega je bil aretiran in obsojen še z drugimi tovariši na smrt. Vendar so ga pomilostili in odgnali na prisilno delo v Sibirijo, kjer je ostal 10 let. Vse svoje življenje je posvetil literaturi. Umrl je v Moskvi 1881. leta.
Dostojevski je realist, slikar tra. gičnih usod, ki hrepene po razrešitvi etičnih vprašanj življenja. Dostojevski je tako globok in prodoren razčle-njevalec človeških duš, kakrših ne pozna svetovna literatura. Mnoge njegove osebe so duševno obremenjene in bolne, toda vse teže k etičnemu reševanju življenjskih vprašanj.
Dostojevski je zaslovel s svojimi psihološkimi romani «Bedni ljudje», «Zapiski iz mrtvega doma», «Ponižani in razžaljeni» «Besi», «Zločin in kazen», «Idiot», in «Bratje Karamazovi» po vsem svetu. Posebno zadnji roman je svetovna kritika ocenila kot eno najveejih, mojstrovin svetovne književnosti tako po obliki kakor do vse-bini.
Štefka Drolčev« r, Vlogi Viol*

Y čem je tajnost mogočnega
razvoja sovjetske industrije po vojni
Predčasno uresničenje proizvodnih planov je zelo značilno za gospodarsko življenje v ZSSR.
Znano je ti. pr., da je bil prvi petletni plan uresničen v štirih letih in treh mesecih in drugi petletni plan devet mesecev pred določenim rokom za del industrije.
Pri uresničevanju planov ima znaten pomen sociaiistično tekmovanje, ljudska pobuda za mobilizacijo tako imenovanih skritih rezerv, to je onih možnosti povišanja proizvodnje, ki se odkrivajo samo med borbo za uresničenje plana.
V sovjetski industriji se je tudi brezmejno razvila borba za štednjo materialnih produkcijskih sredstev: goriva, električnega toka, surovin, strojev, orodnih strojev in štrumentov. V tem sektorju se skrivajo velike rezerve za povišanje proizvodnje, Za znižanje produkcijskih stroškov, za prekoračenje proizvodnih načrtov. Na tej štednji so neposredno zainteresira-
ni delavci sami, saj sovjetska podjetja nagrajujejo vsakega delavca, ki s svojim delom zagotovi državi kakršen koli prihranek.
Mobilizacija proizvodnih rezerv ima različen značaj. Na pobudo raznih podjetij, hi so na prvem mestu (tovarna obutve ePariška Komuna», tovarna za mehanične konstrukcije, «Kaliber» in druge) izdelujejo povsod posebne programe tehnično organizacijskih ukrepov za razne sektorje proizvodnje. Pri izdelovanju teh programov sodelujejo skoraj vsi delavci, inženirji, tehniki podjetja: vsakdo da kak koristen predlog. Na podlagi tega sc odkrivajo ogromne možnosti, s pomočjo katerih se lahko precej pospeši uresničenje določenega produkcijskega plana.
S p>omočjo takih tehnično organizacijskih ukrepov je uspelo nekaterim podjetjem in celo celim proizvodnim sektorjem (n. pr. petrolejski industriji v Turkmenistan-
Šole v Sovjetiki
CO milijard rubljev za ljudsko izobrazbo
V	letošnjem šolskem letu obiskuje v Sovjetski zvezi šolo 33 milijonov 2CO tisoč otrok. Za šolstvo je postavila Sovjetska zveza v svoj proračun vsoto 60 milijard rubljev.
1 milijon 200 tisoč učiteljev
V	sovjetskih šolah uči preko 1 milijon 200 tisoč učiteljev. To o-gromno število pa je vsako leto izpopolnjeno z novimi močmi — diplomiranimi pedagogi. V deželi je sedaj 821 srednjih pedagoških institutov in 123 visokih pedagoških šol. Poleg tega pa se tudi na uni. verzi pripravljajo pedagogi za srednje šole.
Nove šole
Letos so v Sovjetski socialistični republiki Rusiji zgradili 526 novih šolskih poslopij. Več desetin novih šol so zgradili tudi v Ukrajini in Belorusiji. Za nove šolske zgradbe v Turkmeniji so porabili 1 milijon 600 tisoč rubljev, prav tako tudi v drugih enajstih republikah.
Poleg šolskih zgradb, ki so bile postavljene na državne stroške, so mnoge zgradile tudi sovjetske organizacije na pobudo ljudstva. Samo v enajstih okrožjih republike Rusije je bilo zgrajenih in obnovljenih 300 šol za 21 tisoč gojencev.
MHijopi šolvkih knji« za sovjetske šole
Za osnovne in srednje šole so ti. skali v letošnjem letu desetine mi-
lijonov šolskih knjig. Samo peda-goska založba republike Rusije je izdala do Ì. septembra Za letošnje šolsko leto 80 milijonov učniii knjig v ruskem jeziku. V Aser-bejdžanu je bilo tiskanih 1 milijon 800 tisoč učnih knjig, v Gorgiji pa preko 2 milijona. 50 različnih učnih knjig — 20 za osnovne šole in 30 za srednje so tiskali v Kazak-stanu.
Ljudske šole na skrajnem severu
V severnih predelih Sovjetske zveze imajo 500 š.ol med katerimi je preko 100 sedemletk in srednjih
kler starši ne končajo dela. V času pomagajo učitelji učencem pri nalogah, jim svetujejo pri izberi Čtiva in jim pomagajo organizirati igre. Otroci preživijo pošoiski čas v posebnih prostorih v okviru pionirske organizacije.
Mladi moskovski delavci v srednjih šolah
43 tisoč mladincev obiskuje 138 delavskih šol v Sovjetski prestolnici. Lansko leto je uspešno končalo te šole 27.000 gojencev, a 1. septembra letos se je na novo vpisalo 28.740 učencev. Zelja sovjetske
zvezi
Otroški knjižnici
Naš tisk in naše kulturne organizacije opravljajo v množicah velikansko znanstveno izobraževalno delo. Kje je tista kapitalisiič-na država, ki bi hotela tekmovati s Sovjetsko zvezo na področju razvijanja ku-turc svoje dežele? Mi smo po pravici pooosni na uspeh« sovjetske umetnosii, zsdnje čase pa posebno na uspehe sovjetske književnosti, kar nikakor ni majhen uspeh usmerjajočega vodsiva Partije, kj je kazala smer razvoja. Naša književnost, film in druge panoge umetnosti, so vedno bogatejše z deli, ki s svojmi liki odkrivajo idejni smisel dogodkov, dela in ljudi sovjetske dobe.
Iz govora V Molotova na proslavi 31. obletnice revolucije
v Moskvi
Iz
Notizie
Sovie-
tiche
v katerih uče v materinščini, jezikih tistih plemen, ki
šol,
t. j. v
tam prebivajo.
Pred revolucijo severna plemena niso imela ne šol niti knjig, bila so skoraj popolnoma nepismena.
Pedagoški nadzor nad učenci nižjih razredov v proštih urah
Učenci prvega in drugega razreda ostanejo še po končanem pouku pod nadzorstvoffi učiteljev, vse do-
mladine po znanju je tako velika, da sovjetska oblast skrbi, da bi bile večerne šole za mlade delavce čim boljše. V šolskih klopeh večernih gimnazij sede mladi delavci in delavke, ki so končali strokovne Šole, v tovarnah. Potem ko so se strokovno usposobili in dosegli dobre ocene, se hočejo še vedno izpopolnjevati in končati na večernih šolah gimnazijo in tako doseči zrelostno oceno.
Iz revolucije.
v socializem


Wmm ■ li : ■ ■ ' ' ■
»ki republiki in v oblasti uresničiti petletni plan v treh j#1* v treh in pol letih.
Znatna prednost socialistični^« gospodarskega sistema je v tein, “« ni me<- raznimi podjetji proizvb®' nih «tajnosti», kakor se dogai0 v kapitalističnih državah. Sovjet^0
podjetja, ki so last enega samega gospodarja, to je ljudstva, delajo soglasno Za uresničenje enotnega proizvodnega programa ljudskega gospodarstva v interesu vse družbe. Zato si podjetja pomagajo med seboj na vse načine, sporočajo drugo drugemu svoja izkustva, sezna-
Dom v široki Komunistični ulici je dobro znan tisočem mladih Moskovčanov, V njem posluje središčna mestna otroška knjižnica.
Pred 14 leti so se prvič odprla vrata te hiše pred mladim rodom in od takrat dalje se dan na dan odpirajo, da vstopajo dečki in deklice v čudoviti svet knjige. Takrat je bilo v knjižnici vsega 12 tisoč knjig, katere je čitalo 4 tisoč mladih čitateljev. Danes ima knjižnica
80.000	knjig, a po njih sega preko
30.000	dečkov in deklic.
«Zanimivo je pri nas v knjižnici», pravi mala Isajevna. «Izposojene knjige nesemo domov, da jih sami doma preberemo. Imamo pa tudi krožke in tam dela, ki so nam posebno všeč, skupno beremo. Potem se o njih razgovarjamo. Včasih povabimo pisatelja. Rad pride in nam on čita. Takrat je posebno lepo».
Julij Novoženov je zapisal: «Knjižnica je bila moj drugi dom, knjižničarji so bili moji drugi vzgojitelji. Knjižnica je zgradila iz mene človeka
Tako pojmuje Sovjetska zveza vzgojo in daje svoji mladini vse, da jo dvigne in ji nudi lepo življenje.
Prebivalstvi!
Tovarili - delavci, vojaki, kmetje' vsi deloval ljudje!
Delavska in kmečka revolueija je v Petrogradu dokončno zmagala, ko j® lazgnala in pozaprla zadnje ostanke majhnega števila kozakov, ki jih je prevaril Ke-renski. Revolucija je zannala tudi v Moskvi. Se preden je prišlo tja nekaj vlakov z .vojaškimi silami iz Petrograda, so junkerjj in drugi kornilovci v Moskvi podpisali mirovne pogoje, razoro^tev junkerjev In razpust Odbo ra zg rešitev.
S fronte in z debele Pohajajo vsak dan in vsako uro poročila, da pretežna večina vojakov v strelskih jarkih in kmetov po okrajih Podpira novo vlado in njena zakona o mirovni ponudi in. takojšnji izročitvi zemlje kmetom. Zmaga revolucij® delavcev in kmetov je žago tovljena, kajti na strah ievolucije je že stopila večina ljudstva.
Popolnoma razumljivo je, da zemljiški gospodje in kapitalisti, višji nameščen^ in uradniki, ki so tesno zve zani z buržoazijo, skratka, vsi bogati in tisti, ki drže z bogatimi, sprejemajo nPV0 revolucijo sovražno, se upirajo njeni zmagi, groze, da	ustavili poslovanje
bank, ovirajo ali ustavlJ&.o delo raznih ustanov, jo na vse mogoče načine motijo in bodisi neposredno ali posredno zavirajo. Vsak zaveden delavec dobro razume, da moramo neogibno naleteti na ta}c ^por, in Ves boljševi-ški partijski tisk je mhogokrat opozarjal na to. Delovni razredi se ne bodo niti ^ trenutek prestrašili tega odpora, niti najmanj se ne bodo tresli pred grožnjami in stavkami pristašev buU-ouzije,
Za nami je večina ljudstva. Za nami je večina delovnih in zatiranih ljud1 P° vsem svetu. Za nami je stvar pravičnosti. Naša!zm®a je zagotovljena.
Odpor kapitalistov ^ višjih nameščencev bomo zlomili. Nobenemu človeku ne bomo vzeli premoženja brez posebnega državnega zakona o nacionalizaciji bank in sindikatov. Ta zakon Popravljamo- Noben delovni človek in delavec ne t>0 iz®»il niti kopejke; nasprotno, pomagali mu bomo. Razeu, najstrožje evidence in kontrole, razen pobiranja da/kov, ^ se poprej določijo, ne namerava vlada uvajati 1Wkih drugih ukrepov.
V imenu teh pravičnih zahtev se je velikanska večina ljudstva strnila °1''^izačasne delavske in kmečke vlade.
Tovariši - delovni ljudje! Vedite, da zdaj vi sami upravljate državo. Nih1-'6 v<Un ne bo pomagal, če se sami ne združite in ne vzamete vseh državnih zadev v lastne roke. Vaši «sovjet » s0 Q^gj organj državne ob lasti, za vse pooblaščeni-rftdločujorgani.
Strnit« se okrog s';0J1? sovjetov! Utrjujte jih! Sami se lotite dela od spodaT % n a hi na koga čakali! Uvedite najstrožji revoluciol\ hi'- red, neusmiljeno zatrite poskuse anarhije, ki tu ^ a delali pijanci, malopridneži, protirevolucionarni iun r^’ kornilovci In njim podobni!
Uvajajte najstrožjo k°ntrolo nad proizvodnjo in evidenco proizvodov! Aretirate in izročite revolucionarnemu ljudskemu sodišč'11 'vi’a'lfogair, kdor bi se drznil škodovati ljudski stvari, Pa haj hi škodoval bodisi s tem da bi sabotiral (kvari'- viral, poškodoval) proizvodnjo ali prikrival zaloge žlt:a. ^ Pridelkov ali zadrževal tovore z žitom ali dezorgan5 ltal -železniško, poštno, brzojavno, telefonsko službo in sploh kakor koli upiral veliki stvari miru, izročitve ze 'e kmetom, zagotovitve delav r0lZ ' h j o in razdeljevanjem proiz
ske kontrole nad P1 vodov.
Tovariši delavci, v0|a^’ kmetje in vsi delovni ljudje! Vaši sovjeti naj Pre'za' 7so oblast v svoje roke! Kot na punčico svojega °ie^d(>Dazite in čuvajte zemljo, žito. tovarne, orodje, Proiz^ / Promet - kajti vse to bo odslej docela vaša, vselju - va lastnina. Postopno, s privoljenjem in odobravanj en \'èene kmetov, po navodilih praktičnih skušenj kine ^ v in delavcev, bomo šli trdno in nezadržno zmagi socia	naproti; to zmago bodo
utrdili napredni delavci ajbolj civiliziranih dežel in ta zmaga bo dala narodom den mir in jih rešila vsakršnega zatiranje in vsakrsn izkoriščanja.
petrogradi 18	(5} novembr;- 191.|.
V. ULJANOV (LENIN).
njajo s svojimi uspehi kar najhitreje vso industrijo.
Iz lega izvirajo neizčrpane možnosti prekoračenja produkcijskih programov.
Leta 1946. so inženirji, tehniki in delavci sovjetske industrije predložili okoli pol milijona izjav o tehničnih iznajdbah in spopolnitvah v proizvodnji. Precejšen del teh novih iznajdb in spopolnitev je bil takoj uporabljen, kar je nudilo vladi prihranek dveh milijard rubljev. Ta ogromna sredstva kakor tudi same tehnične spopolnitve so izkoristili kot pomožne rezerve za dvig proizvodnje.
Podjetja 14 ministrstev v letu
1946.	in podjetja 21 ministrstev leta
1947.	so prekoračila svoje proizvodne načrte. Leta 1946. so prekoračili načrt za 10 odst., leta 1947. pa za 15 odst.
Tekmovanje vsega ljudstva za predčasno uresničenje petletnega načrta dokazuje, da bo cilj dosežen.
Skrb
Hiter tempo naraščanja proizvodnje
Poročilo osrednjega ravnateljstva statističnega urada ZSSR o uresničenju plana za tretje trimesečje 1948 dokazuje, da izredna naglica, s katero se razvija industrijska proizvodnja, ki je že sedaj presegla tempo predvojnih let, ni slučajna, temveč je odvisna od zakonov sovjetskega gospodarstva.
Industrija se je v povojnih letih v ZSSR razvijala takole: leta 1946. je v primeri z letom 1945 porastla za 22 odst.; v tretjem trimesečju 1948. je porasla v primeri z istim trimesečjem leta 1947. za 23 odst.
Pri tem se moramo spominj'atì, da je v letih 1928 - 1940 industrija naraščala letno za 17 odst. Povišanje proizvodnje je posebno hitro v mehanični industriji.
V tretjem letu plana je značilen
Nadaljevanje na 13. strani
za
V Sovjetski zvezi je vsa zdravniška pomoč brezplačna in dostopna vsem. Obširna zakonodaja za zaščito dela, struktura mest in vasi, organizacija prehrane in živilske industrije, ukrepi za počitek delavcev: vse to ovira širjenje bolezni in preprečuje njih razvoj.
Posebno pažnjo posveča vlada za. ščiti zdravstva v posameznih republikah, V SZ ni dežele, ki bi bila brez poliklinik, bolnišnic in zdravnikov. Nekaj številk najbolje osvet. Ijuje uspehe v zdravstvu. Pred revolucijo je bila zdravniška pomoč na domu zelo skrčena. Leta 1941 se je število doma zdravljenih bolnikov v primeri z letom 1913 zvišalo-za 75 krat. Pred revolucijo so bile rešilne postaje za takojšno pomoč samo v 9 največjih mestih, leta 1940. pa je bilo že 989 takih postaj. V sovjetskih mestih je sedaj 20.592 poliklinik in ambulant, v carski Rusiji jih je bilo le 1230. Zdravniško pomoč zagotavljajo prebivalstvu ZSSR razen ministrstva za zdravstvo tudi bolnice, poliklinike in zdravilišča, ki spadajo pod razna druga ministrstva, državne ustanove, sindikalne organizacije.
Pred revolucijo ni imelo prebivalstvo 35% mest nobene organizirane zdravniške oskrbe. Kako so za časa sovjetskega režima narasle bolnišnice, kaže naslednji primer: leta 1940 je imela sama moskovska oblast trikrat, več" bolnic kot vsa carska Rusija leta 1907. Leta 1946. je bilo v Sovjetski zvezi 800.000 postelj v bolnišnicah. V sovjetskih bolnicah so zaposleni specializirani
niško nego tudi za vzgojo bolnikov.
Specialiste iz poliklinik, zdravniških postaj in ambulant redno pošiljajo v bolnišnice, da izpopolnijo svoje strokovno znanje in svojo prakso. V zgodovini sovjetske medicine je posebne važnosti zdravstvena zaščita na deželi. Kot je znano, je bila zdravniška pomoč v carski Rusiji kar najslabše organizirana. Nehigienske razmere v vaseh, revščina in nevednost so imele za posledico številne bolezni in epidemije. Maloštevilne podeželske
ljudsko zdravje
v ZSSR
zdravniki, ki skrbe razen za zdrav- nost posvečajo materinstvu in de
tinstvu. Po vsem sovjetskem ozemlju je gosta mreža ustanov za zdravniško pomoč materam in otro. kom. Vsako nosečo žensko nadzirajo v posebnih ambulantah. Tu dobi zastonj zdravila in nasvete. Danes je v Sovjetski zvezi' 7.536 dobro opremljenih posvetovalnih središč, v katerih zdravniki vseh vrst specializacij in zaščitne sestre bdijo nad življenjem in blagostanjem matere in otroka. V 31 letih je število stalnih mest v otroških zavetiščih naraslo 1403 krat.
Se včeraj so naši sovražniki skušali spremeniti velikanska ozemlja naše države v «puščavsko cono», ko so uničevali in pustošili vse na svoji osvajalski poti. Svoje delo opravljamo uspešno, vedno trtreje in varneje korakamo naprej, a mnoge uspehe predvojnih obdobij smo že prekoračili. Val velikega napredka je zajel našo državo, v kateri kaže družina sovjetskih narodov, združena v prijateljstvu in skupnem delu za domovino, zgled sodelovanja in bratskih odnosov med narodi mnoge narode obsegajoče Sovjetske zveze, kakršnega zgod svin i ši n« pozna.
Iz govora V Molotova na proslavi 31. obletnice revolucije
bolnišnice so bile pred 30 leti prava redkost. Leta 1913 je bilo v podeželskih bolnišnicah 49.000 postelj, leta 1946 pa 197.984. Na koncu sedanje petletke bo v podeželskih bolnišnicah 300.000 postelj in vsaka poliklinika ali vaška ambulanta bo imela svoj fizioterapski kabinet, laboratorij za analize, radiološke kabinete, kabinete za zobne proteze in zdravniško biblioteko.
V Sovjetski zvezi so izginili kože, kolera, kuga in sifilis in nj več izbruhov epidemij. Posebno pozor-
Velike številke včasih ne dajo prave slike. Tu navajajmo stvaren primer, izbran po naključju v posvetovalnici št. 2 v Kijevu. Jura N. se je prezgodaj rodil. Mesec dni po rojstvu je tehtal 2.500 gr. Bolničarka in asistent posvetovalnice sta obiskovala Juro dva meseca na domu. Mati ga je nesla 13 krat na pregled. Zdravnik je pregledal otroka šestkrat. Bolničarka je učila mater, kako mora otroka dojiti in negovati.
Zdravnik in bolničarka sta otro-
ka masirala, opravila transfuzijo krvi, posebna postaja mu je nudila posebno mleko, dajali so mu vitamine. Deseti mesec življenja je tehtal otrok 9.5 kg, to je, imel je normalno težo otroka 12 mesecev-
K uspehom v obrambi ljudskega zdravja so ogromno pripomogli zdravniki, ki so se izšolali v letih sovjetskega režima. Vsako leto prihaja iz sovjetskih univerz štirikrat več zdravnikov kot iz ameriških. Naša država je v pripravljanju zdravniških kadrov prekosila vse države na svetu.
Sedaj je v ZSSR 76 državnih viš. jih institutov z medicino, ki jih obiskuje več desettisočev studentov. Samo v letih vojne proti fašiz. mu je bilo v SZ ustanovljenih pet novih višjih šol za medicino.
V Sovjetski zvezi sta dva instituta za spopolnjevanje zdravnikov. V začetku leta 1948 je bilo zaposlenih v zdravr.iško-profilaktičnih ustanovah samega ministrstva za zdravstvo nad 160.000 zdravnikov, v drugih državnih ustanovah pa nad 20.000 zdravnikov.
Akademija zdravniških ved, ustanovljena 1945. leta, 364 posebnih institutov, gosta mreža klinik in bolnišnic preučujejo vzroke bolezni in uvajajo nove metode zdravljenja. V 31 letih je obramba ljudskega zdravja s Sovjetski zvezi dosegla prvo mesto v svetu.
Iz domovinske vojne.
...v komunizem

Stran naših kmetovalcev
Slata kolhožiiikom in kolho/n'cam, deiàycem in delavkam strojno traktor skih postaj in kolhozov, k! so častno
izpolnili svoje okveznost! do državeI
Pa~ o?1’- CKKF i oi	V(',ve	' 'Kc re>L.U.,e
Vnekem kai*kstantk«a kolhozu so po znanstveni metodi sredili velikan.
skega prašiča
Pobiranje, shranjevanje in uporaba
krmske pese, repe in korenja
Pridelovanje krmske pese je v I posušilo. Krmska pesa, ki ji listja
neposredni zvezi z mlečno proiz. vodnjo, kajti nimamo krmila, ki bi v zimskih mesecih tako ugodno vplivalo na mlečnost krav kot je prav krmska pesa.
V pozni jeseni, ko so drugi poljski pridelki že pospravljeni, opazimo še vsepovsod po njivah krmsko peso. Dokler je vreme toplo in ni slane, raste in zeleni krmska pesa še kar naprej. Skoda bi bila, če bi jo poru vali in pospravili prezgodaj, t. j. preden ne prestane rasti, kar se zgodi bodisi ob prvem mrazu, a če tega ni, ko začne listje rumeneti in veneti. Napačno je torej, kar počenjajo mnogi kmetovalci, da namreč spravljajo peso prezgodaj, ko še raste! S tem nasilno prekinejo njen notranji razvoj in dozorevanje ter tako zmanjšajo pridelek — in kar je še slabše tudi njegovo trpežnost in kakovost.
Ce ne nameravamo na njivo, kjer raste krmska pesa, posejati še jesenske ozirnine, je priporočljivo, da spravimo krmsko peso šele, ko se je listje, ko ga je umorila slana,
Živinoreja v zadrugah
v istrskem okrožja
Eden težkih gospodarskih pio-blemov, ki so se pojavili pri nas po vojni, je bil pomanjkanje prašičev. V našem okrožju imamo nekaj kmetovalcev, ki se bavijo s svinjerejo, toda njih doprinos je pičel v primeri potreb, ki so pri nas- O kaki umni prašičereji pa pri nas ni govora.
Svinja žre vse, zato je najcenejša domača život, katero lahko poceni zredimo. Posebno poceni pride tam, kjer se še lahko pase na prostem, kjer imamo hrastove, kostanjeve ali bukove gozdove.
Pri nas je treba prašičerejo dvigniti, da bomo v tem pogledu neodvisni od inozemstva. Če si bomo sa. mi vzgojili dovolj prašičev za rejo, bomo prištedili našemu gospodarstvu velike zneske.
Ker pri nas posamezniki ne morejo gojiti svinj za priplod v taki množini, da bi zadostili domačim
potrebam po prašičih in tudi v kolikor jih gojijo, postavljajo špekulantske fantastične cene za prodajo piašičev, so Kmetijske zadruge poklicane, da se bavijo s svinjerejo in vzgojijo dovolj prašičev, potrebnih za svoje področje.
Kmelnaproze morajo postaviti svinjegojsko farmo, nabaviti svinje in merjasca, tako da bodo na pomlad že imele prašiče iz prvih gnezd.
Najbolje je pripuščati svinje v novembru ali decembru in potem v marcu ali aprilu; bolje bi še bilo v oktobru, posebno pri nas, kjer nimamo ostrih zim. Vsekakor so februrska ali marčna gnezda najboljša.
Pravilni načrt za kotenje svinj je eden glavnih pogojev za uspešni razvoj svinjereje. Treba je izračunati, koliko prašičev bi bilo potrebnih za področje zadruge in temu
GROZDNE TROPINE kot krma
Grozdne tropine izkoriščajo naši trtorejci na več načinov. Ponekod kuhajo žganje iz njih; drugod izločijo iz tropin sladkor in alkohol, da si napravijo viiičck. Ko izrabijo tropine za vinček jih uporabijo še za kis. Tropine so tudi dobro krmilo živini, pred. vsem v letih, ko primanjkuje druga živalska krma.
Sveže tropine. Nedvomno nas bo zanimalo, kakšno krmilno vrednost imajo prav za prav grozdne tropine. Krmilna vrednost svežih tropin je drugačna od krmilne vrednosti žganih tropin. Sveže tropine vsebujejo povprečno 6.6% beljakovin, 4.5% maščob in 20.8% ogljikovih vodanov (škrobnih sestain) Ker pa te snovi niso v celoti prebavljive, se popolnoma ne izkoristijo; ži vali prebavijo polovico beljakovin, tretjino maščob in dve tretjini škrob-nih sestavin, tako da pridobi žival od 100 kg svežih tropin 3.3 kg beljakovin, 1.5 kg maščob in 12.5 kg škrobnih sestavin. Iz teh izkoriščajo predvsem sladkor.
Zgane tropine so drugače sestavljene. Pri žganjekuhi izgineta iz tropin alkohol, ki je kemično spremenjen grozdni sladkor, in voda. Sladkor je v bistvu škrobna sestavina in bo zato v žganih tropinah manj škrobnih sestavin.
Ker pa izgubijo žganetropine vprimeru pa izgubijj žgane tropine v primeru s svežimi tudi skoraj vso vodo, se njih koristne sestavine relativno ven. darle povečajo. Zato bo v njih soraz. merno več beljakovin in tudi več maščob. Poleg tega postanejo spričo
znatne toplote (najmanj 90 stopinj C) prebavljive tudi nekatere maščobe, ki jih pri nižji toploti živali ne morejo raztopiti in prebaviti'. Prav tako se zviša a tudi prebavljivost beljakovin.
Glede na to imajo žgane tropine 7.8% beljakovin, 5.9% maščob in 16.8% škrobnih sestavin, od katerih pre bavijo živali lahko dve tretjini belja-kovin, polovico maščob in dve tretjini škrobnih sestavin. Na ta način pridobijo živali' iz 100 kg žganih tropin 4.7 kg beljakovin, 3 kg maščob in 10.1 kg škrobnih sestavin. Pomislimo, da ima dobro travniško seno 5.7% ca prebavljivih baljakovin, 1.2% maščob in 24.2% prebavljivih škrobnih sesta, vin. V splošnem so torej tropine slabša krma kakor seno, vendar boljša kakor slama, tudi ovsena
Kako hranimo tropine? Prav tako, kakor jih hranijo naši vinogradniki za žganjekuho. Naložimo jih v bednje, treiJa pa je paziti, da ostane med njimi čim manj zraka. Zato jih tesno stlačimo. Najbolje je, da eden tropine naklada, drugi pa jih tlači. Ko je posoda dovolj polna ali pa ni več tropin na razpolago, zadelamo tropine z ilovico, tako da prosti zrak ne more do njih. Z ilovico je treba namazati tudi vse razpoke na posodi. Pokanje ilovice znatno omejimo, če vrh nje nasujemo plast drobnega peska.
Pri krmljenju moramo paziti na to, da ne porabimo preveč tropin hkrati. Izkušnje so pokazale, da koristi goveji živini le okrog 8 kg na dan ovcam in kozam po 1.5 kg, konjem po 7 kg in svinjam po 3 kg
primerno tudi svinje pripustiti jeseni in spomladi. Pri nas so ljudje vajeni, da si nabavijo piašiča že v zgodnji pomladi, ker ga preko poletja laže prehranijo, toda tudi poletno gnezdo ni, da bi ga omalovaževali.
Kmetovalec mora skrbeti, da si prihrani za zimske mesece od letne hrane za prašiče posebno buče, peso, repo in drobni krompir, divji in pitani kostanj, sta tudi dobra krma, toda v manjših količinah.
Pri postavljanju svinjegojskih farm je potrebno predvsem paziti na izgradnjo prašičjih hlevov. Ti morajo biti svetli, zračni in suhi, pozimi ne prehladni, a poleti ne prevroči. Vsaka svinja mora imeti poseben oddelek velik 4-5 m2. in ograjen z leseno pregrajo. Med dvema takima oddelkoma je dobro pregraditi poseben prostor za krm. ljenje še neodstavljenih prašičev. Pod ne sme bili betonski, marveč iz desak.
Zadruge, ki nimajo primernih hlevov, naj za silo priredijo kako stajo ali hlev, če pa tudi to ni mogoče, potem naj si zgradijo nov hlev.
Svinje, ki imajo mladiče, je treba krmiti na posebnem prostoru izven hleva na malem dvorišču, ki naj bo po možnosti pokrito. Korita naj bodo dovolj dolga, da se svinje ne bi stiskale. Vsekakor je potrebno, da so svinjaki zgrajeni tako, da imajo ograjeno dvorišče za svinje in odstavljene prašiče.
Pri nas je navada, da gojimo mesnate svinje in to zaradi tega, ker nimamo takih paš, ki bi bile primerne za mastne svinje in tudi ker hočemo, da se nam ugojijo prašiči v najkrajšem času.
Mastna svinja ima navadno od 4-8 prašičev in te začnemo rediti po 8-12 mesecih, prej se pasejo.
Mesnata svinja ima pa od 8-14 prašičev in že po 4-6 mesecih jo začnemo krmiti za zakol.
Med mastne spadajo bele in svinje podlasične barve mangolice, turnopoljske, črne slavonske in križanci teh pasem. K mesnatim svinjam pa spadajo jorkširke in borkširke ter njih križanci.
Važno je, da z dobro nego skušamo ohraniti vse izvaljene prašiče. Tu se nudi zadrugam velika možnost tekmovanja, da dokažejo, katera svinjerejska pasma bo imela manjši odstotek pod siso poginulih prašičev, katera pasma bo imela večji odstotek odhranjenih prašičev po svinji in gnezdu itd.
Zadruge bodo imele s tem tudi priliko pokazati svojo sposobnost in podjetnost pri vpeljavi novih gospodarskih panog v svoje poslovanje. Zavedati se moramo, da je
nismo porezali, je mnogo bolj trpežna.
Ako pa slane le predolgo ni, je treba vendarle spraviti tudi krmsko peso z njiv, ker se lahko zgodi, da jo zamete sneg, kar bi nam otežko-čilo spravljanje. Četudi namreč prvi sneg navadno kmalu skopni, se vendarle zemlja več ne osuši, tako da se pese prijemlje prst. Pa tudi odvažati z zmehčane njive je težko. Zadeti pravi čas za spravljanje krmske pese je torej težko, vendar pa stori navadno . bolje, kdor s tem delom čim dlje čaka, vsaj do prve močne slane.
Kako bomo pospravili krmsko peso? Pri spravljanju krmske pese si bomo skušali pomagati tudi z orodji, čeprav jih doslej nismo bili vajeni. Predvsem potrebujemo za odstranjevanje pesnega listja nož ali obrezač. Ce rujemo peso z rokami, obrezujemo liste šele, ko peso izrujemo. Drugače je, ako rujemo peso z ruvačem. V tem primeru moramo odstraniti najprej pesno listje, ako ni še samo po sebi odmrlo in se posušilo. Dokler je pesa še v zemlji, uporabljamo za obrezovanje pesnega Ustja nož, ki je prav podoben navadni motiki, s kakršno odstranjujemo plevel in gnoj izpod pluga. Seveda mora biti rezilo bolj široko in dovolj ostro, pa tudi na daljšem ročaju, približno v dolžini grabljišča. S takim no. žem pesno listje prav hitro obrežemo. Listje moramo sproti zmetati na kupe, od koder ga zvozimo, domov, še preden začnemo ruvati peso. Obrezač za pesno listje nam napravi lahko vsak kovač.
Tudi za ruvanje pese imamo več različnih orodij. Nekateri priporočajo posebne, močne dvorogljate vile, drugi posebne lopate, dobro pa nam bo tudi služil ruvač, ki si ga lahko napravimo sami: to je snežni do 2 m širok plug, ki ga vlečemo z zadnjim, t. j. širokim koncem naprej.
Ce še vlečemo tak ruvač po njivi s peso, se nekoliko vgreza v zemljo, njegova ostra konica gre sredi med dvema vrstama pese in ruva s stra. nicama dve vrsti pese. Istočasno pa tečeta sprednja široka konca stranic ruvača izven nadaljnjih vrst pese in ker so stranice poševno na vznoter, ruvata tudi ti dve stranici vsaka po eno vrsto. Pesa štirih
vrst se izmetava iz ruvača na odprtini, ki je toliko široka, kolikor smo konico pluga odžagali, torej navadno 50 cm. Zato ležijo za ru-vašem skoraj dva metra med seboj oddaljene vrste izruvane pese, tako da lahko vmes zapeljemo voz in peso sproti naglo nalagamo, ko vozimo voz čez njivo.
Ta ruvač za peso si lahko napra. vi vsak kmetovalec sam doma in bo imel od njega mnogo koristi.
Uporabljamo ga seveda lahko samo na suhih tleh in samo v primeru, če gojimo tako vrsto pese, ki se razvija predvsem pod zemljo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
PREHOD
k zimskemu krmljenju
Jeseni, se zaradi preobilnega dela največkrat ne zmenimo za krmljenje živine. Pasemo dan za dnem, ne da bi pomislili, da lahka vsak dan na« stopi slabo vreme in da bomo morali z živino na jasli. In to se tudi zgodi. Živina je prisiljena ostati v hlevu, kjer začne dobivati brez vsakih predpriprav Samo suha krmila.
Takšen hiter prehod od nasedanje sveži krme (paše) K suhi krmi ni vedno brez posledic: molznice izgubij» mleko, drugo govedo p;< shujša; pojavijo se motnje v prebavilih ali pa tudi druge bolezni.
Ako si hočemo izogniti takšni izgubi ali škodi, je nujno potrebno, da preidemo polagoma od svežega k suhemu krmljenju. Na dobro urejeni kmetiji najdemo v pozni jeseni še vedno travo, repino ali pesno listje, zelje in druga sveža krmila. Vsa ta lahko uporabimo za krmljenje s tem, da jih mešamo med dobro seno. Kjer pa primanjkuje omenjenih svežih krmil, je dobro, da krmimo namesto s temi z otavo. Tudi je zelo umestno, da dobi živina pri tem prehodu močna krmila ter krmsko peso, repo ali korenja v obilici...
Vedno je treba pomisliti, da je težko spraviti mlečnost krav na prejšnjo višino, ako se je znižala zaradi nepravilnega ali nezadostnega krmljenja. Kdor hoče torej imeti od svoje živine tudi čez zimo čim več koristi, naj počasi preide od svežega k suhemu krmljenju. Pri tem prehodu naj krmi izdatno, dobro in redno ob določenem času.
O sušenju koruze
Pojdimo malo dalje! Kje bomo koruzo sušili? V večina naših krajih je navada, da sušimo koruzo, zvezano v kite, obešeno bodisi v podstrešju ali pa nadstrešjem hiše. Ta način sušenja koruze ni napačen, vendar je mogoč le pri kmetijah, ki pridelujejo sorazmerno majhne količine koruze. Vsekakor je prvi pogoj, da je prostor, kjer koruzne storže sušimo, dovolj zračen. Ako je ležala koruza, pred ličkanjem, predolgo na kupu, se storži radi' trgajo in padejo na tla.
Kdor pa prideluje koruzo v večjem obsegu, stori bolje, če si za sušenje koruznih storžev napravi posebno sušilnico «koruznjak». Te sušilnice so navadno tri metre visoke, znotraj pa 60 do 70 cm široke ter navadno zgrajene iz lestev. Dolžina se ravna po potrebi, pri čemer moramo upoštevati, da lahko spravimo v vsak kubični meter sušilnice prostornine po približno 10 do 11 stotov koruznih štor-žev, kar odgovarja povprečnemu pridelku na en četrt ha, oziroma pol orala (okoli 28 arov), ako računamo, da daje koruza na 1 ha povprečno 15 stotov zrnja in da daje en stot svežih storžev približno pol stota zrnja.
Koruznjak mora stati na odprtem prostoru, da ga lahko preveva veter. Ce koruznjak ni poln storžev do vena, moramo po vrhu vreči nekaj slame, da dež ali celo sneg ne namakata storžev. Razumljivo je, da smemo v koruznjak shranjevati samo storže, ki smo jim peclje tikoma odlomili in očistili.
Kaj bomo pa s koruznicò počeli? Porabili jo bomo tudi za krmo. Zato bomo koruznico čim prej mogoče poželi. Kdor ima že silos, bo koruznico, pomešano z razno drugo zeleno krmo in zelenimi ostanki okopavin takoj zrezal in ensiliral. Kdor pa silosa nima, naj požeto koruznico postavi pokonci kakor koli pod streho, da se posuši. Kdor nima primerne strehe, naj jo skuša posušiti na soncu, nato pa naj jo zloži na kup in pokrije s slamo.
Nikar ne puščajmo koruznice čez zimo na njivi. Za koruzo je treba zemljo preorati takoj jeseni. Ako ne sejemo na ta prostor ozimnega žita, napravimo vsaj zimsko praho — samo da izorjemo korenine koruznih rastlin na površje, da čez zimo razpadejo kepe prsti, ki jih koruzne korenine oklepajo, in ki bi nam bile sicer spomladi pri oranju in pripravljanju zemlje v veliko oviro.
Koruzni storži se počasi sušijo, zato je koruza godna za luščenje šele pozno jeseni. Koruzno zrnje ni niti takrat, ko se storži toliko osušijo, da se dajo luščiti, dovolj suho za shrambo ali pa za prodajo, marveč ga moramo še nadalje skrbno sušiti na zračnem prostoru ali pa posušiti umetno, pri čemer pa seveda trpi ka-livost, tako da umetno sušenje za semensko blago ne prihaja v poštev.
Koruzo luščimo lahko na več načinov. Najbolj enostavno je, če drgnemo storž ob storž, kar pa je mogoče porabiti tropine za krmo, če pa t
Stran naših gospodinj
MODA
Sovjetske žene, borile se /.a nada! j-njt proci/it ekonomike m kulture nase
■	.	■	1»T	. v.	.	^	'■
T. S. s Krasa nam piše:
Moia osemletna hčerka se često Zlaže. Kako naj jo tega odvadim? Nikdar se ne morem zanesti, da mi bo po pravici povedala, kako je bilo v šoli, kje je bila, kaj je delala itd.
Odgovor: Majhni otroci zelo pogosto nevede lažejo, ker jim bujna fantazija preprečuje, da bi razločevali med stvarnostjo in namišljenim svetom, vendar se pa mora otrok, ki obiskuje šolo, že točno Zavedati, kaj je stvarnost in ka] domišljija.
Vzrokov, da nekdo laže, je več. Otroci zelo pogosto potvarjajo resnico iz hudomušnosti, ker jim ugaja, da nekaj napačno povedo: la-lejo torej brez globljega vzroka; takega otroka zlepa prepričajmo, d<i ni prav. da laže, češ da ima majhna laž včasih lahko usodne posledice. Prav je, da pri takih neresnih otrocih točno pazimo, kaj in kako pripovedujejo in jih stalno opozarjamo na laž, seveda prizanesljivo.
Večina otrok pa laže iz strahu pred kaznijo. Ce otrok ve, da bo doma za vsak najmanjši prestopek kaznovan, bo šesto skušal prikrivati resnico. Največkrat se otroci boje povedati, da je bilo v šoli ka] narobe ali da so si raztrgali obleko ali kaj pokvarili, izgubili. Pri katere vrste starših se bo otrok v takem pi-imeru lagal? Pri tistih, ki ne znajo z otrokom prav ravnati. Ce se bosta oče ali mati o vseh
dogodkih z otrokom vedno Prijateljsko porazgovorila, se otrok ne do bal priznati tudi kakega svojega greha in prav je, da se otrok, ki kaj zagreši, najpi-ej zateče k staršem, da mu pomagajo in svetujejo. Starši naj ustvarijo med seboj in svojimi otroki prijateljski odnos in potem lahko pričakujejo, da bo otroka sram svojemu pripatelju lagati. Seveda pa ne smejo bili starši prepopustljivi v tem svojem prijateljstvu ter morajo vedno poznati prave meje dobrote ter vplivati n& otroka tako, da se ne bo v bodoče izogibal neumnosti m pregreh iz strahu, temveč zato da ne bo žalil staršev in jim povzročal škodo.
Največkrat pa lažejo otroci, ki imajo slab vzgled! Ce je n. pr. p kakem domu navada, da sedi mati doma in reče otroku: «Cepridemoja znanka Marija, reci, da me ni. Ce vpraša dalje, kam sem šla, odgovori, da sem se odpeljala». Takih hiš je na žalost mnogo in potem se ne čudimo, če otroci takih družin lažejo.
Se pogosteje nahajamo družine, v katerih prikriva mati pred očetom otrokove grehe z lažjo. Ce bi se taka mati trezno vprašala, kaj s tem doseže, bi gotovo kaj takega ne delala, kajti taka mati svojega otroka v slabih delih samo podpira, zapravi si pa pri njem tudi spoštovanje, kajti otrok dobro sluti, da mati ne dela prav — in končno mati, ki pred otrokom laže, ne more otroka odvajati laži.
Zimski plašč i. -..-i vloženimi roka- ( vi in z visokim napoleonskim i ovratnikom.
ZENA ¥ PREGOVORU
Pregovori, ki smo jih navedli v prejšnjem poglavju, nimajo visokega mnenja o ženski pameti. Toda ne moremo dovolj ponavljati, da je pregovor pravičen, ker točno beleži stoletna izkustva. In spričo dejstva, da ima žena v življenju mnogo uspehov in celo tam, ali pa ravno tam, kjer jih zma. guje žena. s svojo dobroto, s svojim srcem. Žene govorijo mnogo s srcem in malo z glavo, pravi Spanec. In sledè: Francoz: Zensko srce zmaga ali poči. Italijan: Zensko srce je večno mlado: Indijec: Zena čuti in ne misli. Anglež: Bolj kroti blaginja srca nego železo. Prav bo, da v tej zvezi navedemo tudi Voltairov izrek: Vse pa. metno razlogovanje moških ne odtehta enega ženskega čustva. Arabci pa, ki so v svoji «Tisoč in eni noči» postavili ženski zvijačnosti nesmrten spomenik, izražajo svoje spoznanje ženskega srca z nežno, pristno orientalsko sliko: Zensko srce je kakor godalo: vse je odvisno od tega, kdo ga gode.
Omemba «Tisoč in ene noči» nam kaže drugo veliko silo, s katero žena doseza v življenju mnogo uspehov: Zenska zvijačnost. Pregovor ima sicer tendenco, da te uspehe ironizira, a poleg ironije beremo v teh pregovorih tiho občudovanje in še bolj tiho priznanje lastne moške nemoči. Nemec škripa z zobmi: Kodri device — železne verige. Italijan se šaljivo vdaja: Donne, quattrini e amicizia rompono le tasche alla giustizia. — Zene, denar in prijateljstvo obračajo pravico. Slabo znamenje za izvrševanje pravice v deželi, ki ponosno trdi, da je njeno glavno .mesto «la culla del diritto» (zibelka prava). — Silcer pa je videti, da tudi v daljni Rusiji ni bilo nič bolje tedaj, ko je cvetelo viteštvo: Zene, usluge in denar napravijo iz osla viteza. — Francoz pove to izkustvo prav po svoje: Un cheveu de ce qu’on aime tire plus que quatre boef — Zenski las vleče bolj nego dva para volov. Prinašamo ta pregovor v Izvirniku, ker moramo priznati, da je prevod slab. Francoz pove namreč mnogo več. Podoben pregovor imajo Srbi in Hrvati. Toda naši južni bratje nimajo francoske finese il zato mora njihov pregovor — ostati v peresu. Pač pa bo na mestu, če se v tej zvezi spomnimo slovenskega krepkega «baba je hudič». S tem hoče Slovenec bovedati isto, kar pove Anglež bolj
razločno: Cesar ne zmore hudič, zmore žena. Tudi drugi narodi. Spanci, Grki, Poljaki, Norvežani itd. imajo podobne pregovore, ki jih vse lahko prevedemo z enim in istim stavkom, namreč: V zvijači žena prednjači.
Več nego naravno je, da se žena polužuje svoje zvijačnosti predvsem pri Izvrševanju naloge, ki je mogoče njena največja: V ljubezni. Pregovor se zateka spet k ironiji, ampak ta ne more izbrisati uspeha zvijače. Italijan pravi: Donna pregata nega, trascurata prega. — Ce jo prosiš, te zasmehuje: če je ne pogledaš, se pa vsiljuje. Perzijec je izrazil isto mnenje z lepo sliko: Zena je kakor senca: Ce drviš za njo, ti beži, če pa sam bežiš, te zasleduje. — Toda v ljubezni žena ne uporablja samo svoje zvijačnosti, am-
pak sploh vse darove, s katerimi jo je narava tako obilno obsula. Dobro bo tedaj, da ljubezni posvetimo posebno poglavje.
L ZDRAVNIK !
ŠE O EM1SOMJI
Borba proti pljučni emboliji ni najlažja za zdravnika. V prejšnjih letih so zdravili pljučno embolijo z operacijo; nek genialni kirurg je po mnogih poizkusih iznašel operativno tehniko, po kateri se mu je v nekaterih primerih res posrečilo odstraniti ne. varno strjeno kri iz žil, ki vodijo k pljučem in tako rešiti bolnike smrti. Seveda je ta operacija izredno nevarna in je na splošno le redko uspela.
donioiiiiR ! Maj žive sovjetske žene aktivne - graditeljice komnniz.ina !
- ■ .	* ì	. > ■	- *	-,
. Parola CKKP (b) ob; 3L obletnim Velike oktobarske revolucije
Zdravniki pa se niso zadovoljili s tem, da bi pljučna embolija še nadalje veljala za komplicirano bolezen, ki se da le redko ozdraviti in so začeli iskati vzroke strjevanja krvi v žilah, proučevali so večje ali manjše nagnenje krvi k strjevanju in skušali dognati način, po katerem bi vsaj dosegli, da strjena kri ne bi prišla do pljuč.
Pri .sistematičnem raziskovanju so ugotovili, da je v zvezi s problemom embolije nujno treba rešiti tudi pro-bem vnetja žil. Vnetje žil na nogah je često vzrok, da se kri začne strje vati in da strjena potuje do pljuč. Kirurgom je bilo vnetje žil na nogah že dolgo znano pod imenom flebitis ki se navadno pojavi po porodu ali po kaki operaciji.
Ce bi se posrečilo vnetje žil popolnoma odstraniti, bi to pomenilo tudi napredek v zdravljenju embolije. Dasi pa so le v relativno malo primerih embolije našli odgovarjajoče spremembe v žilah na nogah, ni študij vnetja žil brez pomena za zaščito embolije, predvsem smrtno nevarne embolije.
ZENE
heroji socialističnega dela
Vojna, porušene vasi, pomanjkanje delovnih moči, uničeni stroji vse to je zavido delo sovjetskega človeka, ki je bil v velikem poletu, ki mu ga je ustvarila Oktobrska revolucija. Toda le z,a hip. Volja, da zbrišejo vse sledi vojne, da dosežejo znova urejeno, bogato življenje je ustvarila čuda iz sovjetskega človeka. Predal se je delu s tako požrtvovalnostjo, da dosega uspehe, kakršnih še človek s svojim delom ni dosegal.
V kolhozu »Rdeči oktober» so kolhozniki v letošnji jeseni pobrali dvakrat, ponekod celo trikrat več pridelka kakor lansko leto. Toda za to so vložili ves svoj trud in svoje znanje v delo. Jekaterina Leontjeya Eanoya, mlada vojna
vdova, je pridelala na enem hektarju 40 stotov rži ter 30 stotov pšenice.
Ne zaostajajo za njo niti Vera Mihajlovna Salomatina niti dvajsetletna Jekaterina Fedorovna Kra-sikova ne Tatjana Dorofejevna Mokšina, katero spremljajo povsod besede njenega očeta: «Delajte, pridno delajte, da boste vredni imena sovjetske socialistične kol-hozne mladine!»
Od enajstih herojev socialističnega dela v kolhozu «Rdeči oktober?) si je to častno ime zaslužilo osem žena. In koliko je lakih junakinj po vsej širni Sovietski zvezi!
'Tlekaj, ^'laidičniA naduetùit
Ce hočeš odstraniti blato z obleke pusti najprej, da se blato popolnoma posuši, nato suho blago zmencaj in blato izkrtači. Potem prereži surov krompir na polovico in drgni z njim po blagu. Madeži izginejo popolnoma.
—C—
Baržun (žamet). Mastne madeže od_ stranimo, če jih proti vlaknu brišemo z gobo ali krpico, ki smo jo namočili v terpentin. Ovratnike drgnemo s prerezano čebulo, ki jo je treba večkrat obnoviti. Ko so se namazana mesta posušila, jih narobe potegnemo preko vročega likalnika, ker baržuna ne smemo likati na lice. Blesk na črnem žametu izgine, če namočimo črno volneno krpico v črno kavo in z njo na-lahko brišemo lesketajoča se mesta.
—G—
Kožuhovino očistimo prav lepo na naslednji način: Razkuhamo navadno milo, da se popolnoma raztopi. To raztopino precedimo skozi čist prt. Ko je napol ohlajena, pomakamo vanjo kožuhovino in jo vselej rahlo ožmemo. Kožuvino posuši na zraku, potresi jo z zdrobljenim škrobom, nato pa izkrtači in izpraši!
NASVETI
y
d
Polenovka v omaki
Namočena polenovka 400 gr; masla 70 gr; moke 30 gr; krompirja 150 gr; mleka 3 in pol del.
Polenovko skuhamo, jo očistimo, krompir tudi skuhamo in ga nare.
za
IGRAČKE ZA MALČKE
Zdaj je čas, da pričnemo pripravljati svojim otrokom Miklavževa darila, živali iz blaga, kakor nam jih kaže (slika, sešijemo lahko same brez velikih stroškov, otroku pa napravimo z njimi veliko veselja.
tržaško
kuhinjo


Psiček: 15 cm, šir. 80 cm; Medved iz pliša: 45 cm, šir. 90 cm; Zajček:

-fMl
Konj iz ostankov blaga; 1/2 m; šir. 90 cm; Kamela iz jute ali klobučevine: 50 cm, šir. 18» cm; Slon iz klobučevine ali iz ostankov volnenega blaga: 1,05 sive klobučevine; bela klob. za zobe; Krokodil: 25 cm svetlega in 30
cm temnega blaga; šir. 90 cm.
žemo na drobne kose. Nato skuhamo tudi moko na mleku in ko je kuhana, ji dodamo peteršilj, nekoliko moškala in krompir,osolimo,na. kar vmešamo zrezano polenovko. Ko jed nekaj časa počiva, jo odne, šemo na mizo; lahko jo okrasimo s trdo kuhanimi jajci.
Govedina na italijanski načim
Seseklja) in na drobno zmelji 1:2 kg kuhane govedine.. Priden! drobno zrezano čebulo, nekoliko soli in popra, malo zrezanega zelenega peteršilja, 1 v mleku namočeno in ožeto žemljo, 3 rumenjake, žlico mleka in sneg 3 beljakov. Vse to premešaj, zajemaj z žlico in polagaj v vročo mast. Pečeno postavi na mizo s kuhanim in zabeljenim grahom.
Orehova krema
V ponvi zarumenino skodelico sladkorja, nato dodamo prav toliko orehov in ko je vse enakomerno opraženo, dolijemo 3 skodelice mleka. Na šibkem ognju pustimo, da se sladkor raztopi, medtem pa vmešamo malo vanilje s pol skodelice mleka in z nekaj žlicami mrzle kave ter z 2 rumenjakoma. Nato vse skupaj dobro zmešamo ' in ko se krema, ki jo moramo kar naprej mešat', temeljito ohladi, jo obložimo s snegom ali smetano.
Lenina so v Petrogradu zdavnaj pričakovali. Toda nihče ni natančno vedel, kdaj se pripelje.
Prišla je velika noč. Drug: dan velikonočnih praznikov je Katja Trofimova, mlada delavka iz tovarne za perilo, pozno, že na večer, stopila iz hiše. Počasi je krenila po ulici.
Na pločniku so se sinjile pomladanske luže. Po lužah so se podili dečki in s koli preganjali golobe.
Katja je brez naglice prišla do prve stranske ulice. Tu je mahoma začutila, kako jo je nekdo od zadaj zgrabil za rokav:
»Katjuša!«
Katja se je obrnila in zagledala Nataljo Je-gorovno, ki je z njo skupaj delala v tovarni.
»Hitro teciva v odbor!« je rekla Natalja Je-gorovna. »Lenin prihaja k nam!«
Boljševiški okolišni odbor je bil tisti čas v Bajhni leseni hišici; zavzemal je samo dve sobi.
V prvi sobi ie sedel za mizo čiocek v jančji kučmi.
Natalja Jegorovna mu je hlastno zaklicala:
»Nu, si razglasil?«
Človek v jančji kučmi je jezno odgovoril:
»Kako hočeš tukaj kaj razglašati! Sama veš: zelika noč je. Tovarne in delavnice so zaprte, pošta — še ta ne delai': Pa si zmisli način, kako razglasiš ljudem...«
Natalja Jegorovna je sedla za mizo in se zamislila. Nato je vprašala Trofimovo:
»Katja, znaš lepo pisati?
Ne da bi počakala odgovora, je stopila v dru-%o sobo in se takoj vrnila s podolgastim kosom rdečega bombažnega blaga.
»Na, tu piši«, je rekla Katji. »Piši!...« Pomislila je trenutek ali kaj. »Lenin prihaja k nam. Pojdimo in ga pozdravimo! Nič drugega«.
Na podoknici je stala pločevinasta pušica z belo barvo, zraven te je ležal kos krede.
Katja je jela s kredo risati črke, prizadevaje si, da bi bile kar moči pravilne. Jegorovna je ta čas z oljem razredčila barvo in poiskala čopič.
»Na čem bova pa nosili?« se je potem spom-lila. »Dva kola bo treba dobiti«.
To rekši je urno krenila na ulico.
Po pločniku so še vedno dirjali paglavci ter žvižgali in s koli preganjali golobe. Toda golobje jo že neradi letali: večerilo se je, pa so koprneli, ia bi se vrnili v svoje golobnjake. Luže so bile že pokrite s tenko ledeno skorjo in so otrokom žvenketale pod nogami.
Natalja Jegorovna je pristopila k dečkom in joprosila:
»Otroci, dajte mi kol«.
Ti so za vsak slučaj odskočili in se nekoliko odmaknili pred njo. Kole so imeli izvrstne: rav-ae, dolge in tako gladke, da so bili videti kakor prevlečeni z rumenim loščem. Jasno je, da se nobeden ni maral ločiti od takega kola.
»Otroci«, je ponovila Jegorovna, »res ga po-irebujem... Nu, kako naj vas pregovorim?
Celo z rokami je vzmahnila: kje bi človek /reprosil te otročaje! Koli so jim ta mah nemara iražji od vsega na svetu. Še za denar jih ne bi »rodali!
Jegorovna je vendarle polglasno rekla:
»Vidite, za kaj gre. tovariš Lenin prihaja k nam ...«
Katja Trofimovna je bila že končala svoje delo in obrobila črke z belo barvo. Napis je bil jasen in razločen, samo nekatere črke so ostale malce po strani.
Katja se je zdrznila: kam je bila zginila Jegorovna? Pogledala je na ulico. Tam, ob plotu, je Natalja Jegorovna sedela s paglavci in jim nekaj razlagala.
«Tetka Nataša», ji je Katja zaklicala, «kaj deiaš?»
»O Leninu jim pripovedujem«, je odgovorila (egorovna.
»Dva držaja je treba najti«.
»Treba!« je vzdihnila Jegorovna. »Nu, pa poj-limo«. In se je hotela odvrniti od otrok.
Toda eden izmed dečkov jo je dohitel in jr »omolil svoj kol:
»Vzemi ga!«
Otroci so spremili kol prav do odbora Tam so molče gledali, kako je Jegorovna z dlanjo zmerita dolžino koja. Razdelita ga je na dve enaki polovici in z nožičem napravita pri sredi zarezo Nato je zamahnita in ga prelom ta na kolenu. Nekdo izmed otrok je zastokal: kakšna dragocena stvar gre vsem na očeh v nič! Drug deček pa ga jr dregnil, rekoč:
»Ne vidiš, da mora tako biti?«
Iz kota sta nastala dva držaja. Katja in Jegorovna st pribili nanju konce rdečega blaga. Napis je bil zdaj dogotovljen. Ponesli sta ga na ulico.
Katja je pričakovala, da se bodo mimoidoči čudili napisu. Toda nihče se ni čudil. Od vseh strani so pristopali ljudje, brali: »Lenin prihaja k nam«, in vpraševali:
»Kdaj pričakujejo vlak?«
In mnogi so se zgrinjali v trumo in šli za njima.
Neki starec je strogo zaklical Jegorovni:
»Zakaj ne piše, na katero postajo?«
Ta je odgovorita:
* »Sam ugani! Na Finsko«.
Starec se je z rokavicami udaril po bokih:
«Tu blizu imam sinova. Ali bo še žas, da skočim ponju?»
Jegorovna je mirno rekla:
»Še«.
Katja in Jegorovna sta obhodili z napisom ves okoliš. Potem pa sta krenili proti središču mesta. Ljudstva je bilo čedalje več In ko sta se že bli-
A. KAWOBfOV
žali Nevskemu prospektu se je Katja ozrla: za njima se je pomikata velika truma, ki ji ni bilo videti konca.
Katja je opazila starca, ki je bil skočil po sinova. Ob straneh sta mu korakata dva velikanska fanta — na prvi pogled si uganil, da jima je oče. Vštric njih je stopal deček, ki je bil podaril kol. Dalje tam je videla svoje znanke, delavke iz tovarne za perilo, vojake, delavce in dijake.
Nekdo iz množice je rekel :
»Nu kaj, ali zapojemo našo bojno pesem?« In je prvi povzdignil:
Drzno, tovariši, kvišku ...
Drugi so pritegnili.
Ob pesmi so stopali vsi bolj skladno, v korak, in so se, ne vedoč kdaj in kak», uredili v četverostope. To ni bita več množica, bita je kolona ljudi, ki so šli pozdravljat Lenina. Ko pa so se približali Nevi, so videli, da prihajajo iz drugih okolišev prav take kolone. Vojaške ecHnice korakajo s svojimi zastavami. Oddelek kronštatsidh mornarjev je prišel mimo. Za njim so prigrmeli po tlaku oklepni vozovi.
llsirtol
Ivančku so se vsipale solze iz oči od pretresenosti in ganotja. Kar je slišal, je bilo tako neskončno lepo, da se ni moglo izraziti ne z mislijo m ne z besedo. Nekaj takega je bilo, po čemer se ti ne more zdeti nič več lepega na svetu. Solze so mu tekle in tekle po licih, melodija se je začela po malem oddaljevati izumirati. Zmerom bolj oddaljena je bila, zmerom težje jo je dojemal in naposled se mu je zdelo, da mu brni v ušesih samo še njen trepetajoči odmev.	/
Tedaj je odprl oči in zagledal nad seboj sklonjen materin obraz, tako neskončno dober in lep, kakor da je tudi on prišel iz istih rajskih pokrajin, iz katerih se je bil sam pravkar prebudil.
Morda je vendarle ona peta? mu je za trenutek prišlo na misel, toda vprašati si je ni upal. Nasmehnil se ji je in vrnila mu je nasmeh z izrazom neskončne sreče. Nikdar ne bo nikomur pripovedoval o rajskih melodijah, nikdar nikomur o strahotnih sprevodih maškor, ki se jih je z vso živostjo spominjal.
»Kako ti je, otrok?«
»Hvala, dobro, mama«.
»Takrat, ko je zapri oči in zaspal, sem vedel, da jo bomo izvozili», je dejal doktor Nigris, tudi
sam ves nasmejan. »Zdaj je potreben le še skrbne
Pri mostu čez Nevo je bilo treba čakati: naj» prej so spustili na ono stran putilovske delavce, nato vojaštvo, za tem mornarje.
Ko so se približali Finski postaji, ni bilo med kolonami nobenih presledkov več. Vse ulice in trg pred postajo so bile polne ljudstva.
Zdaj je bilo jasno: tudi če bi vlada hotela prijeti Lenina, bi tega ne mogla storiti Ljudstvo ne bi dovolilo.
Začenjalo se je mračiti In tedaj so jeli delavci prižigati plamenice, s katerimi so se bili že prej oskrbeli. Njih plamen je bil kosmat in rdeč. Od postaje so se proti plamenicam stezali modri plamti žarometov. In od teh rdečih in modrih luči je dobilo vse naokrog nenavadno, praznično lice.
Natalja Jegorovna in Katja sta s svojim napisom stali povsem na robu postajnega trga in sta se bab, da pač gotovo ne bosta videli Lenina.
Okrog postaje se je delata čedalje hujša gneča: iz raznih okolišev mesta so prihajale nove kolone dej lavcev in vojakov.
Nato se je začulo mogočno bobnenje. Ljudstvo je zavarovalo, razmaknilo se je na desno i& levo in k postaji so težko ropotaje prigrmeli oklepniki z rdečimi zastavicami na stolpih.
Ljudstvo je kakor en mož krenilo za oklepniki naprej. Natalja Jegorovna in Katja sta se na vso moč stezali kvišku — da bi vsaj nekaj videli. Toda pred njima ni bilo razen črnih hrbtov in kučem, nič opaziti.
Samo daleč tam, prav pred postajo, se je zdaj dvignil zelen oklepnik. Žaromet ga je živo osvetljeval.
Še nekaj časa je prešlo...
Natalja Jegorovna je venomer vlekla na uho, ali se vlak še ne sliši. Toda slišati ni bilo niti žvižganja parnega stroja niti ropota voznih koles.
Zdajci pa je mahoma nastopila taka tišina, da si slišal, kako praskečejo kadeče se plamenice.
Na oklepniku, da so ga vsi videli, je stal Lenin.
Nekaj trenutkov je molčal in se nalahno sklanjal naprej. Zdelo se je, da pazljivo gleda napise na zastavah in transparentih; plamenice so jih neenakomerno osvetljevale in prebrati jih ni bilo lahko. Pramen žarometa je padel v daljavi na bombaževinast pas, in tedaj so se velike črke, ki so bile na njem napisane, razločno pokazale, da jih je bilo videti od vsel strani:
»Lenin prihaja k nam. Pojdimo in ga pozdravimo!«
Napis sta držali na kolih dveh šivilji v rdečih ruticah.
In Lenin jih je zagledal.
Zagledal ie ljudstvo, ki je bdo prišlo, da ga pozdravi.
V burnem zanosu je visoko dvignil čepico nad glavo.
Nato je hitro porinil čepico v žep, stegnil roko naprej in začel svoj govor, ki ga ni tisti večer nihče zapisoval... In ki ga nihče ni pozabil.
nege, dobre hrane, pa bo otrok spet na nogah. In kakšno veselo presenečenje mu privoščite«.
Popoldne je prišla gospa Marija v Ivančkovo sobo in mu povedala:
»Pomisli, Vera je ujeta lastavičarja. Rekla je, da bo zate«.
Ivančku so zasijale oči
»Res? Zares, mama?«
»Zares, zares. Ve, kako rad imaš metulje, iti ker si bolan, ti ga bo prinesla«.
Verica je bila že na vratih. Daleč naprej jB stegovala roko, v kateri je med dvema prstoma držala metulja.
»Častna beseda, lastavičarja sem ujela«, je hitela pripovedovati, vsa zasopla. »Na, dam ga; tebi«.
Ivanček je pogledal metulja. Obraz se mu Je zmračil. Dejal je:
»Ves je raztrgan in oguljen. Ne maram ga-Izpusti ga. Vrzi ga proč«.
Verici je zastala beseda. Pogledata je Ivana, pogledata je metulja, solze so ji stopile v oči, zasukala se je na petah in zbežala iz sobe.
»To ni prav, Ivan, da si jo užalil. Hotela ti Je napraviti veselje, ti si jo pa tako grdo zavrnil«.
Ivan se je nejevoljen obrnil k steni. Žal mu je bilo zaradi sestre, toda takrat, ko je zagledal tisto ubogo, raztrgano živalco v njenih rokah, se mu je zazdelo, da je postal spet bolan Kot bi odsekal, so mu izginili iz ušes poslednji odmevi tiste rajske melodije. Tik prej se mu je zdelo, da jo je po'-slušal; toda ko je zagledal raztrganega, oguljenega in povaljanega lastavičarja, se je spomnil na procesije ostudnih maškor in naenkrat mu je bilo, kot bi se bil spet povrnil v bolezen.
Toda kako in komu naj to dopove? Kdo bi ga mogel razumeti?
Zato je molčal 'e obrnil k zidu in zaspal.
KONEC


\
.
!
4

*
■«ri
K-
M
mr
MARÈE MAjEUOVÀ
*tOMAM
Preden je Prochazka odšel, pa je sam porabil yeèji del tistega, kar je prinesel v nahrbtnikih, Marija in Lenka pa sta čakali v vrstah ure in dneve na kruh. Večkrat sta se molče spomnili doma, 'dišečega zrnja v shrambi, sladkega močnega prahu, ki se je v mlinu sprijemal jezika, in težkih polnih vreč, ki jih je mlinarski pomočnik odnašal in so jih mlevci nosili na voz. Pomislili sta na to, da se je v njihovem rodnem mlinu morda vrnila tista zlata doba, o kateri je mati včasih pripovedovala doraččajočim otrokom z bolestnim spominom; Marija pa ni mogla pozabiti, kako je bila takrat razvajena, da je iz klobase izbirala samo koščke slanine, ostalo pa vrgla kuretini. Mariji in Lenki je prišlo večkrat na misel, kako prijetno bi bilo iti domov in dobiti pet kilogramov moke, ne da bi morali čakati v vrstah. To misel sta si brali v očeh, a nobena je ni nikoli izgovorila. Marija je zaslutila, da bi Lenka nikoli ne šla sama domov, prav gotovo pa ne bi niti okusila moke, ko bi jo Marija tudi prinesla od doma.
Lenka je bila včasih bolestno nestrpna. Jokala in smejala se je brez vzroka in se je zdelo, da so bili to pojavi živčnih napadov. Žalila je Marijo, a jo takoj nato prosila odpuščanja. Tudi Bo-rek, ki se je navadil hoditi z Lenko prav do doma m je rad tam posedel na vljudno Marijino povabilo, je vdano prenašal njene muhe. To je bila vendar Lenka, miljenka, otrok, ki so ga vsi občudovali. Marija jo je oboževala skoraj kakor svojo zavetnico. Z vsem se je strinjala, kar koli si je Lenka želela, čeprav je bilo to vsak dan nekaj drugega. Strinjala se je tudi s tem, ko je Lenka hotela prevzeti mesto strežnice v vojaški bolnici.
Imela je sicer svoje pomisleke in bojazni, predvsem pa ji je šlo za to, da bi o tem ne zvedeli doma. V duhu si je šepetala:
»Če zvedo, se je bo vsak izogibal, kakor da je okužena«.
Svoje pomisleke in bojazni si je dovolila izraziti samo - po ovinkih in jih je zavila s soglasjem kakor s pozlačenim papirčkom.
»V vsakem poklicu ostane dekle lahko pošteno. To je od nje odvisno«.
Mi:
»Popolnoma dobro si si izbrala, vsaj boš dokazala svetu, da pošteno dekle ostane pošteno v vseh okoliščinah«.
Lenka je samo nejevoljno zmigala z rameni. Strežba bolnikom se ji je zdela primeren poklic za ženske v vojnem času. V tej strašni dobi je hotela dejansko pomagati, sodelovati, hotela se je udeležiti vsega blaznega početja, v katerem se je
otepal svet, zato da ga bo potem laže sestavila, kakor si je zatrjevala.
Službo so ji odkazali v prevezovalnici vojaške rezervne bolnice, ki jo je država namestila v štirih šolah, kakor bi hotela s tem dokazati, da je vsaka kultura odveč v dobi, ko se ljudje množično ubijajo, čeprav niti vsak tisoči ne ve zakaj. Tu je izvrševala ukaze mlade zdravnice, ki ji je pomagalo nekaj medicincev in medicink in dve, tri dame iz višje družbe kot prostovoljne sodelavke. Prevezovalnico so namestili v veliki dvOrani, ki je bila prej risalnica, v treh letih neprestane uporabe pa se je nasrkala izparin kemikalij in razku-ževalnih tekočin kakor vsaka bolniška dvorana. V omarah, kjer so se prej razkazovale odlikovane risbe dijakov, so še zdaj lesketala kirurgična orodja, na mizah so se valjali zavoji krepovega papirja, ki so ga zdaj, v tretjem letu vojne, uporabljali namesto vate; na špiritnih ogrevalnikih, na katerih so si nekdaj učenke obrtne šole segrevale likalnike za svoje čipke in vezenine, so sedaj kuhali rabljene nože, klešče,^vilice za garzo, a v posodah, ki so bile prirejene v obliki roke ali noge, se je grela voda za kopeli ranjenih udov.
To je bila torej naloga za Lenko, po kateri je tako hrepenela. Lotila se je dela z veliko vnemo, toda prvi vtisi v strašnem poslopju so bili tako silni in pretresljivi, da jo je ponoči tresla mrzlica in je v spanju na glas kričala spričo ponovitve strašnih slik, ki jih je videla podnevi in so se ponoči vračale.
Marija se je zbudila in poslušala, ne da bi si upala dihati. Zjutraj je hotela zdržati Lenko doma, toda dekle je odgovorilo:
»Ko bi to videla ti, Marija, ki hodiš v cerkev, bi izgubila vero v boga, kako more to gledati? Kako more dovoliti, da se v njegovem imenu ubijajo in pohabljajo milijoni ljudi?
In že je omotala belo haljo ter stopila ven v mokro, hladno jutro. Iz sive megle je ostro zau-udarjalo po vlažni zemlji in gnijočem listju. A še preden je prihitela do reke, je sonce prerezalo meglo, da se je pokazal Petrin, ki je bil še zelen in potresen z rjastimi lisami. Med hišami so se lesketale ploščadi na soncu s hladno in ostro lučjo kakor noži. Strojnice so se učile govoriti na peščenih petfinskih pobočjih in sipale v ritem korakov vrste srelov. ki so sc naglo prehiteval:. Len-kini podplati so udarjali, a strojnice so govorile:
»Tatata ... tatata«.
Kdo bo hitrejši?
»Ostudno!« je šepetala Lenka.
Trenutek za tem so se že zaprla za njo vrata šolskega poslopja, ki je bilo do poslednjega kotička napolnjeno z ljudmi, s katerimi so strojnice izpregovorile drugačne govore, kakor je bilo to oddaljeno govorjenje strojnic za vaje. Z njimi so izpregovorile iz obličja v obličje, s svinčenim pri-zvosom, nekje daleč, ob drugi reki, kakor je ta kalna voda poleg šole, in pod drugim hribom, kakor je ta jesensko zarjaveli Petrin; lajale so nanje v gozdu, na polju, med močvirji in lužami.
In Lenka je videla te može, ki so šli skozi te sobe v svoje oddelke. Temu je svinec stoječemu preluknjal obe nogi kakor papirnat odrezek, drugemu je naredil na vratu celo vrsto gnoječih se ran, tretjemu je plani Iv trebuh, četrti ima vso glavo pošastno prevezano, peti nosi roko na tri-ogelnem robcu. Ni bilo mesteca na človeškem telesu, ki ga ne bi bilo oskrunilo svinčeno nasilje.
Če je Lenka prišla še tako zgodaj, je vselej prepozno prišla. To si je dejala vsak dan. Ranjenci so zgodaj vstajali, videla je, da jih rane bole, postelja žuli in čas muči. Zgrinjajo se pri vratih, čeprav so postavljene zanje na hodnikih udobne klopi. Hočejo naglo opraviti, čimprej, dasi ne bodo nato vedeli, kaj početi s časom.
»Kdaj bo konec?«
Te tri besede izpolnjujejo vsa njihova razmišljanja. Kajti niso vojaki, marveč ljudje, a vse to vojskovanje in gonja je zgolj začasna reč, ki pa že predolgo traa. Radi bi se vrnili v življenje, ta zrak jim je neznosen in ga dihajo, ker ga morajo.
Iz prevezovalnice plane na Lenko gosti zrak, ki je skraj bel od raznih eteričnih in alkoholnih izpultevanj, s katerimi krpajo rane. V tem zraku plavata liki barki bolečin dve mizi za preiskovanje vojakov, ki so ranjeni na nogah in na trebuhu. Drugi sp zadovoljni s stoli. Sanitetni vojak spušča v sobo gručo za gručo in ko vsi sedejo ali ležejo na vseh desetero stolov in ležišč, se večkrat zgodi, da vidi Lenka v prevezovalni sobi Avstrijo v malem. Tu sedi Čeh, tam Slovak, Poljak Ukrajinec, Madžar, Nemec, Romun, Hrvat, Slovenec, Bosanec, Italijan in cigan.
Lenka preizkušnje svoje mednarodno čutenje v resničnosti.
A vidi potrebe vsakega vojaka, posluša ga ra-dov oljno, vljudno, neutrudno, ljubeznivo in s smehljajem.
Zdravnica s svojim belim spremstvom obide ranjence, daje navodila, ukaze, ostali pa se lotijo dela. Lenka se je v kratkem veliko naučila, navadna prevezovanja izvršuje sama.
V čem je tajnost
(Nadaljevanje z 8. strani) pospešili razvoj proizvodnje surovin in razširitev industrije predelave teh surovin. Zelo naglo narašča izkopavanje goriva, obdelovanje kovin in rudnin za gradnje. S tem je bilo popolnoma zadoščeno zahtevam proizvodnje, razen tega pa so še narastle zaloge
Hitro naraščanje proizvodnje v tem letu ni bilo doseženo le z vedno boljšim izkoriščanjem obstoječih tovarn in naprav, temveč tudi z gradnjo novih naprav.. Investicijo so že znatno presegle one iz leta 1945., ko so že dosegle visoko raven.
Iniciativa delavskih množic Tudi leta 1948. so skoraj povsod
presegli plan. V prvih novih mesecih je plan industrijske proizvodnje bil uresničen za 106 odst. Pri dosegi teh uspehov je bilo velike važnosti tekmovanje vsega ljudstva. Milijoni ljudi so tekmovali, da bi pospešili uresničenje plana in ljudstvo je pokazalo nove pobude. V samih devetih mesecih je bilo doseženih 4 milijone rubljev več akumulacije, kakor jo je določal plan. To je prvi rezultat naporov industrijskih podjetij da bi dosegla veččji dohodek.
V tretjem trimesečju tega leta je storilnost industrijskih delavcev na-rastla za 11 odst. To je velik uspeh, zlasti če ga primerjamo z ■ ZDA, kjer je storilnost dela v industriji naraščala povprečno le Za 1,8 odst.
Važne kakovostne spremembe
Ogromni povišek industrijske proizvodnje je bil sporeden z znatnimi kakovostnimi spremembami. Sovjetsko gospodarstvo je neodvisno. Ono lahko proizvaja stroje in surovine vseh vrst. Sovjetska industrija je v povojnih letih dokazala svoje brezmejne sposobnosti ne le s količinskega stališča, ampak tudi v obširni proizvodnji izdelkov, ki jih prej .v Sovjetski zvezi niso proizvajali. Sedaj izdelujejo v sovjetskih tovarnah na stotine novih modelov orodnih strojev in raznih naprav ogromnega obsega, naprav za avtomatično proizvodnjo pre-cizijskih strojev itd.
Sovjetska zveza je dosegla visoko tehnično zrelost v proizvodnji turbin, parnih kotlov, generatorjev in električnih naprav. Izbira traktorjev in drugih kmetijskih strojev
je v sovjetskih podjetjih zelo velika. V Sovjetski zvezi izdelujejo mnogo boljše poljedelske stroje ka- ( kor v kateri koli drugi državi.
Razvoj v, važnih panogah industrije
Industrijska mož se ne računa le po številkah proizvodnje, temveč tudi po razvoju težke industrije in mehaničnih konstrukcij. Cim hitreje se izvršujejo naročila raznih produkcijskih sredstev za narodno gospodarstvo, tem bolj se razvijajo panoge tega gospodarstva, ki so rse odvisne od težke industrije. Dejstvo, da je lahko sovjetsko poljedelstvo v enem letu zvišalo obdelovano površino za 13,800.000 ha; dejstvo, da je bil letošnji pridelek enak. obilnemu pridelku iz leta 1940. je dokaz vedno bolj naraščajoče industrijske sile. Brez deset-tisoče« traktorjev, ki so jih dali na. razpolago poljedelstvu v letih 1946-
1948, bi bil tak rezultat nemogoč. Sedaj proizvajajo štirikrat več traktorjev in kmetijskih strojev kakor pred dvema letoma. Proizvod^ nja umetnih gnojil je narasla za 80 odst.
Tudi tekstilna indudstrija je lahko porastla v dveh letih za 50 dd 60 odst., ker je težka industrija lahko nudila dovolj strojev. Brez proizvodnje raznega orodja in gradbenega materiala ne bi bil mogoč veliki razvoj gradbene industrije.
Vpliv naraščanja težke industrije na vse gospodarstvo je vedno večji. Vse to prispeva k povečanju blagostanja sovjetskih ljudi, k pol speševaniu izmenjave blaga in povišanju mezd. V Sovjetski zvezi povzroča industrijski razvoj neposreden povišek potrošnje. Uspehi v sovjetskem gospodarstvu so taki, da so lahko nanje ponosni vsi sovjetski drževliani.
30 LEI SOVJETSKEGA FILMA
V tridesetih letih je Sovjetska zveza tudi filmski umetnosti utrla nova pota. Ob oktobrski revoluciji je poteklo 30 let od ustanovitve filma, ki je dolgo veljal le za oceno razvedrilo. Na platnu so se ljudje premikali, se ljubili in se sovražili, streljali se in umirali, toda vse to je bila le nekaka ilustracija malovrednih romanov, še zelo daleč od jirave umetnosti.
Dočim so svet preplavljali banalni filmi, so sovjetski filmski pionirji imeli na raz polago vse pogoje, da ustva. rjo tudi iz filma umetnost.
Na razpolago jim je bila: bogata zakladnica velike realistične literature od Puškina do Gorkega, visoka kul. tura ruske gledališke umetnosti, globoko razumevanje družbenega življenja, ki so ga dvigali na osnovi dialektičnega materializma, svoboda umetniškega ustvarjanja in neodvisnost od raznih kapitalistov, ki so si nakopičili kapital s trgovanjem s konservami in ovratnicami ter ga nato vložili v filmsko industrijo, da bi še več zaslužili. Največjo pomoč pa je sovjetska filmska industrija dobivala od države, katere voditelj je bil benin. Dekret z dne 27.8 1919. leta, ki določa, da se vsa filmska proizvodnja podržavi, je dal osnovo za razvoj originalne in velike sovjetske filmske umetnosti.
Vsi zapadni kapitalisti so s filmi tako obogateli, da so začeli «kupovati» po vsem svetu filmske igralce, režiserje, scenografe itd. ter tako uničili dobre začetke filmske umetnosti v nekaterih državah, kot n. pr. na Švedskem, preprečili za vrsto let razvoj francoske kinematografije in pripomogli nemškemu filmu do padca. Danes, v dobi Marshallovega plana, silijo prav isti ljudje z dolarjem v roki francosko kinematografijo k samomoru. Edino sovjetska filmska industrija je ostala izven vpliva ameriških filmskih trustov.
«Oklopnica Potemkin» film izdelan leta 1925., je pomenila za ves svet veliko odkritje. Sovjeti so dokazali, da je mogoče v filmu ustvariti prav tako veliko umetniško delo kot v književnosti
ali v glasbi. Prvemu filmu so sledili:	filmi «Mati», nato
«Zemlja», «Pot v življenje». «Maksimova trilogija», «Jakov Sverdlov», «Poslanec Baltika» itd.. Čeprav so ti filmi izšli iz različnih šol. imajo vendar vsi nekaj skupnega: vsi imajo visoko umetniško vrednost. Njihov jezik vpliva na nepismenega kulija v Pekingu in na profesorja na. Sorboni v Parizu, še več, njihovemu vplivu se ne morejo upirati niti smrtni sovražniki idej, ki jih ti filmi napovedujejo.
V	čem leži moč sovjetskega filma?
Ko je leta 1917. filmski o-perater hotel snemati Lenina, je Lenin pokazal na zbrano množico, rekoč: «Tu, glejte, te snemajte, ti ustvarjajo zgodovino!» Filmski režiserji so res sledili njegovemu nasvetu, in sicer najprej v dokumentarnih, nato tudi v umetniških filmih ter pripomogli, da so se tisti, ki ustvarjajo zgodovino, res za. vedli svoje vloge.
Pomembno je bilo tudi, da so množice v filmih, kakor «Človek s puško», «Lenin 1918», «Lenin v oktobru» in «Prisega» film, v katerem nastopa Stalin, gledali realistične odnose med individualnim življenjem in zgodovinskimi dogajanji — med velikimi ljudmi in množicami.
V	zadnjih letih je ruska filmska umetnost obogatila svet z vrsto del, ki so dobila svetovno priznanje: «Vaška učiteljica», «Tretji udar»,
Sovjetski režiser Maks Donskoi pripravlja s pomočjo pisatelja Smirnova nov film «Mati» po romanu Mak. sima Gorkega.
o O t
Nov poljski film o življenju velikega skladatelja Chopina »o režiral Aleksander Ford) ki izdeluje sedaj v Pragi svoj film «Obmejna ulica». S Fordom bodo sodelovali tudi nekateri češkoslovaški filmski igralci.
o O o
Avala film je dokončal nov dokumentarni film: Beograjska univerza po scenar-ju in režiji Vere Kulenovif. Glasbo je napisal Mihovil Logar.
4<Wifin si
Nedelja — 9.30 Kmetijska oddaja: 11.45 edeljska glasba; 13.00 Glasba po željah; 16.30 Vesele slovenske melodije; 17,-To kar vsakdo rad posluša; 19.15 Zbori raznih narodov; 20.45 Poje pevski kvintet; 21.-Pester večer (Člani SNG).
Ponedeljek — 13,- Češke narodne melodije; 13.30 Iz znanih Cajkovskijevih del; 19,-Zdravniški vedež; 20.10 Pevski koncert Otte Ondine -in Pertota Dušana; 21- Mozart: I. dejanje iz opere «Čarobna piščal»; 22.30 Glinka:	Sonata
za violo in klavir.
Torek — 13,- Ruske narodne pesmi; 13.30 Iz Morzartove glasbene zakladnice; 18,- Vaški kvintet; 20.. Komorni zbor izvaja srbske in hrvatske narodne pesmi; 20.45 Cesar Franck: Simfonične variacije za klavir in orkester; 21-Slušna igra; 22- Duo Bidus-si - Simeone.
Sreda — 13- Glasba po željah; 13.40 Operne arije pojo sovjetski pevci; 18.30 Orkestralna glasba novejših skla-
m
dateljev; 19- Zenska oddaja; 19.15 Glasba raznih narodov; 20- Slovenska orkestralna in zborovska glasba; 21.30 Zabavni orkester Bojana Adamiča; 22.15 Brahns: Koncert za violino in orkester v D -duru.
Četrtek — 12.10 Glasba iz filmov; 13.30 Virtuozi na ploščah; 18- Orkester Alberta Čermelja; 18.30 Klavirski kori. cert; 19- Slovenščina za Slovence; 19,15 Samospevi za glas in klavir; 20.45 Slovenske narodne pojeta Dušan Pertol in Stane Ratresen; 21. Radijski oder.
Petek 12.10 Znane slovanske skladbe; 18.15 Balada y glasbi; 20- Odlomki iz Dvorakovih oper; 21.45 Simfonična glasba.
Sobota — 13- Glasba za najmlajše; 13.40 Partizanske pesmi; 18.. Iz slovanskih oper; 18.30 Zabavni orkester Bojana Adamiča; 20- Športne vesti; 20.10 Vesele melodije na har-moniko;, 20.45 Ravel: Španska rapsodija; 22- Večerni koncert.
«Pravljica o Sibirski zemlji», «Pirogov», «Rusko vpraša, nje», «Ališer Navoj» in drugi-
Čimbolj raste umetniška vrednost filma, tembolj se kulturno dviga sovjetski člo. vek in zahteva kvalitetne filme z globoko življenjsko resnico.
Sovjetska filmska umetnost je tako dosegla svoj namen in širi svoj pozititivni vpliv tudi na druge svetovne narode.
j:!
s
. '	■ '• f
C ti
• s?"	#	;	-V- ■
*■ ■
A:’;	'-v' : ■	..Ai V
f «f -,	* : - •	. ; '
r ff
' -4	'
Scena iz filma «Tretji udar»; I. V. Stalina predstavlja igralec A. Dikin.
M, E
Na medeonskem turnirju za svetovno prvenstvo v Stok. holmu se je od Jugoslovanov najbolje plasiral Trifunrjvič. V 16. kolu je lepo premagal avstrijskega prvaka Steinerja. 2e je bila njegova pozicija videti kritična, ko mu je uspela dvojna žrtev kvalitete. Dobil je močan napad na oslabljeno nasprotnikovo kraljevo krilo. Steiner ni mogel preprečiti vseh groženj ter Je po brezupni borbi moral kapitulirati v 39. po. tezi. Zaradi živahnega kombinatornega sloga je partija zelo zanimiva ter jo zato prinašamo:
SPANSKA IGRA
Beli: L. Steiner
1.	e2-e4
2.	Sgl-f3
3.	Lfl-b5
Crni: dr. P. Trifunovič e7-e5 Sb8-c6 Sc6-d4
Nenavadna poleza, ki se na turnirjih ne pojavlja več. Ta obramba, ki so jo pred več desetletji igrali stari mojstri, ne daje črnemu dobre igre.
Michèle Morgan in Paul Henreid v glavnih vlo. gata filma «Usodna ura«
-'libutka-
KR ONIKA
Da se izognejo aktualnim problemom, se francoski kapitalistični filmski podjetniki zatekajo k senzacionalnim vsebi-«am, samo da si zagotovijo fi-rančni uspeh. Po francoskem Cocteau jevem filmu «Dvoglavi orel», ki govori o avstrijski cesarici Elizabeti, bodo snemali v Italiji film o njenem življenju. V Franciji bosta Jean Marais in Domenique Blan-charde igrala v filmu o majer-linški tragediji. Celo Vili Forst se je ponižal in se pogodil z neko angleško filmsko družbo, da bo sodeloval v filmu o cesarici Elizabeti skupaj s Francozinjo Danielle Dar-rieux. Vprašamo se, kakšno xorist bodo imeli po vojni težko prizadeti narodi cd teh habsburških filmov.
C« S: *
- Angleški filmski proizvodnji preti nevarnost, da jo Hollywood uniči. Po zadnjem anglo-ameriškem sporazumu imajo ameriške filmske družbe pravico, da kupujejo študije in snemajo v Angliji, Angleški filmski režiser Frank Lender je izjavil, da se boji, da bi jim Združene države pošiljale
drugovrstne igralce za filme, ki bodo nosili angleško ime.
4= * *
Angleško publiko je ameriško podjetje za razdelje. vanje filmov lì'csklUZ'u razveselilo s 15 filmi, ki jih Angleži po dogovoru morajo sprejeti. Filmi: Preplašen do smrti, Doline smrti, Mreža, Morilec Dii, Tajna škatle za klobuke itd. so le produkt monopolističnih ameriških ciljev in vse prej kot na umetniški višini.
Igralec in režiser Luis Trenker je izdelal film «Car čudežnih gora». Kritika hva. 11 ponosno lepoto gora, ki jo občudujemo v filmu. Uspeh je vzpodbudil Trenkerja, da bo začel prihodnje leto izdelovati nov alpski film: «Simfonija gora», katerega dejanje bo potekalo na Mont Blancu in v okolici Chamo-nixa.
H: $ *
Greta Garbo bo igrala vlogo francoske pisateljice George Sandove Film, posvečen francoski pisatejici, bodo vrteli tudi Italiji.
H: H: *
Wal Disney je praznoval s svojimi prvimi sodelavci 21 letnico svojih stvaritev «Mi-ckey Mouse».
4.	Sf3-d4:
5.	0-0
6.	C2-C3
7.	d2-d3
8.	Sbl-d2
9.	f2-f4	-----
Beli že prične z napadom, da si osvoji središče.
e5-d4:
Sg8-e7
Se7-c6
Lf8-e7
0-0
9. ----------------------------------------- d7-d5
10.	e4-e5	f7-f6
Crni ne sme dopustiti, da si nasprotnik osigura centralne kmete, pa začne takoj s protiakcijo,
11.	Sd2-f3	d4-c3:
12.	b2-c3:	Lc8-g4
13.	d3-d4	------
Ako bi beli vzel skakača na c6, ne bi dvojna kmeta po: menila veliko slabitev, ker bi ista mogla dvakrat s c5 rušitj belo središče.
13.	--------------------------------------- f6-e5:
14.	d4-e5:	Le7-c5-|-
Crni je sicer dovolil, da si je beli izgradil premoč kmetoK v središču ali ima zato možnost protiigre s figurami:
15.	Kgl-hl	Sc6-e7
16.	Lb5-e2	Ae7-f5
17.	Sf3-g5	Lg4-e2:
18.	Ddl-e2:	Dd8-d7
19.	g2-g4	------
V zavesti, da ima premoč v središču, prične beli z nevarn nim napadom kmetov.
19.	--------------------------------------- Sf5-h4
Crni mora iskati rešitve z aktivnostjo svojih figur. Sedaj nastave živahna igra, ki vodi do zanimivih zapletov.
20.	f4-f5	Dd7-c6
21.	h2-h3?	------
To je napaka. Beli Je moral razviti svoje figure 21. Lf4!, nakar bi se črni težko zoperstavil belemu napadu. Sedaj pa ima črni čas, da svojo zadnjo figuro uvede v igro in izvaja prav za prav pritisk s figuro več na belo pozicijo.
21. --------------------------------------- Ta8-e8
22. Lcl-f4
Na e6 sledi h6, 23. Sf3 Sf5:!
22. ----------
Lc5-d6
s pretnjo d4+ 24. Kh2 Le5: 25. Lea: Te5: in sedaj beli ne smfl vzeti stolpa zaradi mata na g2.
23. Sg5-e6?	-----
Pozicija je zelo zapletena ter je težko najti pravilno pote.; zo. Dr Trifunovič navaja v svojih analizah v beograjskem časopisu «Sah», da bi bilo edino pravilno 23. Df2! ter bi beli še nadalje obdržal malo prednosti. Igrana poteza pa omogoči črnemu, da s kombinacijsko igro prevzame iniciativo v svoje oke.
23.	----- d5-d4-f
24.	Khl-h2	d4-d3
25. De2-d2
Df2 je slabše n. pr. Te6: 26. fe6: Le5: 27. Dh4: Lf4: -f 28, Tf4:Tf8-f- 29. Dd8+ Tf8 30. e7 Te8 31. Tfl Dd6 + ! in dobi
25.	---------------------------------------- Te8-e6:!
Nerodno lego belega kralja dr. Trifunovič sijajno izkoristi,
26.	f5-e6:	 ,
Na e5-d6: sledi Te2-|-
26.	---------------------------------------- Tf8-f4:!
To ;e že druga žrtev kvalitete.
27.	e5-d6:	-------
Beli ne sprejme ponujeno drugo žrtev kvalitete, ker bi brišel v brezizgledno pozicijo. 27.	Tf4:L?5:	28. Kg3 (Taflj
Sf3-1-) Df3+-!, 29. Kh4:Lf4: 30. Del g5+ in 31. Dh3: + itd.
27.	------ Tf4-f3! !
To je odločilna poteza. Na to tiho potezo je moral črni računati, ko je žrtvoval 2 kvaliteti. Sedaj pa beli nima vefl dobre obrambe in je partija prisiljeno izgubljena.
28.	Tfl-f2	------
tudi 28. d7 belega ne reši zaradi Dd6+ 29. Kgl Dg+3k kht Dh3:+ 31. Dh2 Tfl:+ 32. Tfl: Dfl:+ 33. Dgl Dh3-|- 34. Dh2 Df3+ 35.Kgl Dg 4+: 36. Kf2 De2 37. Kg3 De5+ 38.
De6: f 39. Kh4:Dd7: in črni prav lahko dobi.
Kh3
28. 		Dc6-d6:-f-
29. Kh2-gl	Tf3-g3+
30. Kgl-fl	Tg3-h3:
31. Tf2-g2	Th3-hl-j-
32. Kfl-f2	Dd6-f8-(-
33,- Kf2-e3	Thl-h3+
34. Ke3-e4	Df8-f3+
35. Ke4-d4	Sh4-ge:
36. Dd2-g5	Df3-f4-(-
37. Dg4-f4:	Sg2-f4:
38. Ta-el	d3-d2
39. Tel-dl	Sf4-e6: +
in beli se vda. 1
Jugoslovanski prvak dr. Trifunovič izredno kombinatorno moč.
je v tej igri pokazat
|n(. Sikošek Bori*
i
15
Važna šporfna panoga, ki je pri nas ne poznamo
V streljanju dosegli Jugoslovani
velik napredek v letošnjem letu
Zadnjič smo pisali, koliko ;o Jugoslovani letos napredovali v eni izmed najvažnejših športnih panog: v lahkoatle-tiki, v tej številki pa bomo govorili o uspehih, ki so jih dosegli v streljanju.
Letos bodo jugoslovanski strelci končali s strelsko sezono v Skopju v dneh od 19. do 20. novembra, kjer bodo poleg makedonskih strelcev sodelovali tudi državni rekorderji Markovič, Tošnič. čukii, Cestnik in drugi.
Uspehi, ki so jih dosegli jugoslovanski strelci v tej sezoni so zelo pomembni. V streljanju z raznim orodjem in iz različnih položajev so 15 krat poboljšali državne rekorde. Prvi rekord je postavil Edvard Dolorenco v Kragujevcu, kjer je od 400 mogočih dosegel 359 zadetkov, kar je samo za en zadetek manj od balkanskega rekorda v tej disciplini, ki ga drži Bugarin Popov. V hitrem streljanju iz pištolj je Nemanja Markovič postavil nov rekord s 308 zadetki (rekord na letošnji olimpiadi Madžara Takača znaša 309 zadetkov).
Postavljeni so bili tudi trije novi rekordi v streljanju z malo ka-librsko puško. Nemanja Markovič je zbral s 120 streli 1105 poenov, Planinec je iz klečečega položaja Zbral 372 poenov, t. j. isto kot Madžar Tot na balkanskem prvenstvu: Iz ležečega položaja pa je zbral 388 Poenov.
Nadalje so dosegli še celo vrsto odločnih rezultatov, tako Planinec v hitrem streljanju z vojaško puško in v streljanju s preciznim orožjem v vseh treh položajih.
Za primer, koliko soseizbboljšali rezultati jugoslovanskih strelcev nam služijo lanski rezultati na balkanskem prvenstvu v streljanju. Jugoslovanska reprezentanca je takrat bila druga. Na prvem mestu so bili Madžari, med katerimi je bilo nekaj olimpijskih in svetovnih rekorderjev. Takrat je zmagala madžarska reprezentanca s 63. po-enami razlike. K porazu jugoslovanskih strelcev je veliko pripomogel njihov slab uspeh v streljanju z malokalibrsko puško in pištola Letos pa so bili prav v teh disciplinah doseženi dosti boljši rezultati kakor lansko leto. Medtem ko so lani dosegli Jugoslovani z malokalibrsko puško 4218 poeenov (Madžari 4363), so letos štirje najboljši strelci dosegli 4356 poenov. V streljanju s pištolo so na balkanskem prvenstvu Jugoslovani dosegli 920 poenov proti 1082 madžarske ekipe. Letos pa so v Kragujevcu dosegli 1070 poenov. Tudi v ostalih disci-, plinah so dosegli dosti boljše rezultate kakor lansko leto. Lani so Jugoslovani premagali Madžare v preciznem streljanju s pištole s 1327 : 1271 poenov. Letos pa so Jugoslovani že dosegli 1361 poenov. » streljanju z vojaške puške so lani Jugoslovani premagali Madžare s 3554 : 3365, letos pa so dosegli 3592 poenov.
JDCBSEOMSKO JESKUSKII MOBOMETMO PRI/EIMSTVO :
Partizan na pri/em meslu
¥ tekmoi/anju za pokal maršala Tita še IB moštev
V Beogradu smo bili v nedeljo priče izredno važnemu dogodku: tekmi med Crveno zvezdo in Partizanom, v kateri je nepričakovano zmagal Partizan in postal «pretendent» za jesenskega prvaka. Tako je končno rešena vprašanje prve ga mesta, na katerem so bili preje kar po vrsti Dinamo, Crvena zvezda in Hajduk — končno pa ga je zasedel Partizan, ki je bil ves čas jesenskega prvenstva v nekakšni krizi in nas nekajkrat presenetil z nad vse nepričakovanimi izgubljenimi tekmami.
Tržaški telovadci bodo nastopili v soboto v Ljubljani
Jutri v soboto bodo nastopili naši telovadci in telovadke v Ljubljani na telovadni akademiji. Hkrati bo tudi telovadni dvoboj med našimi vrhunskimi telovadci rn. ljubljansko vrsto, ki že dalj časa trenira in bodo v njej verjetno tudi tekmovalci, ki so nastopili no olimpijskih igrah: Grilc, Longyka in Subej poleg cele vrste novih telovadcev, ki še niso nastopali na mednarodnih tekmah.
Izmed deklet bo nastopila celotna tržaška ženska vrsta, kot smo jo videli na nastopih pri nas. Tekmovale bodo z ljubljansko vrsto, med katero bo tudi telovadkinja Gerbec Vida, ki je na olimpijskih tekmah med Jugoslovankami dosegla prvo mesto.
Upamo, da se bodo tudi to pot naši telovadci dobro izkazali proti tako močnemu nasprotniku v orodni telovadbi, kot je ravno Ljubljana. V Ljubljano je odpotovalo 4 naših telovadcev in telovadk. nimi tekmani.
Tekma, ki smo jo v nedeljo videli v Beogradu, je bila vseskozi napeta in zanimiva, da tudi razburljiva. Igrišče je bilo sicer razmočeno, toda nasprotnika sta igrala kljub temu izredno hitro. Zmagoslavni gol je padel že v četrti minuti prvega polčasa. Lahko bi rekli, da je imela Crvena zvezda takoj po padcu gola premoč na igrišču, toda «enfant terribile» jugoslovanskega prvenstva se je pričel z odlično taktično igro, tako da so vse še tako bistro zasnovane napadalne akeije nasprotnika propadle že v sredini igrišča.
Ker je bila pretekla nedelja v znamenju zaključnih tekem za pokal maršala Tita, niso odigrali n«, bene druge tekme za državno prvenstvo, tako da je sedaj kvalifikacijska lestvica naslednja:
Z* *
Partizan
Crvena zvezda
Dinamo
Hajduk
Metalac
Naša krila
Lokomotiva
Budućnost
Ponziana
Sloga
8	6 0 2 13:6
9	5 2 2 16:9 8 5 12 18:12
7	4 12 16:8
8	3 2 3 21:15 8 2 3 3 8:11 7 3 0 4 15:16
6	1 2 3 7:16
7	1 2 4 4:15 8116 6:16
Gradititi spcrinih siadimev v ZSSR
V tridesetih letih so v Sovjetski Zvezi zgrabili na stotine stadionov, na tisoče športnih igrišč za košarko, za odbojlco ter mnoga teniška igrišča. Samo športni klub «Dinamo» ima n. pr. 113 velikih stadionov, 67 fizkuttumih domov, desetine pomorskih postaj, plavalnih bazenov, in drsališč.
Sovjetska država, ki ji je tako Zelo pri srcu zdravje njenih dr. i.avljanov, določa vsako leto velike vsote za razvoj fizkulture. Po koncu so leta 1946 sindikati potrosili ISO milijonov rubljev za obnovo športnih naprav in igrišč, ki so jih nničili fašistični okupatorji. Povsod obnavljajo športne naprave in igrišča ter- gradijo nove. V Leningradu Brade dva stadiona, ki bosta imela vsak po 107.000 mest in ki bosta merila 314 ha. V Stalingradu gradijo stadion, ki bo imel 40.000 mest. Športne naprave gradijo tudi v vseh mestih in podeželskih krajih Sovjetske zveze.
Sovjetska mladina, ki je neposredno zainteresirana pri hitrem razvoju množičnega športe, kaže veliko iniciativo. Mladi športniki Pomagajo graditi športna igrišča, Za nogomet, košarko itd. Vzgled temu so dali študentje iz Rostova Zgradili so dobro opremljena športna igrišča na zemljišču svojih šol ter so pozvali vso sovjetsko mladino, naj sledi njihovemu vzgledu. Poziv je mladina sprejela in v enem letu so s pomočjo drugih organizacij študentje v ZSSR zgradili had 20.000 igrišč.
Sedaj gradijo v Harkovu velik umeten, bazen, ki meri en milijon kub m in ima površino 21 ha. Ta bazen bo globok od 4 in pol do 10 m, dolg 2 km in širok 130 m. Vsak dan dela pri gradnji bazena 1500 Prostovoljcev. Nad 10.000 pomorskih postaj, nogometnih igrišč telovadnic so obnovili in zgradili v ukrajinski ’ epubliki mladi športniki.
Stadione in športna igrišča gradijo v ukrajinskih, beloruskih in tagikistanskih vaseh. Stadione so Zgradili celo v zamrznjeni puščavi ('Pundrah) nad ledenim vzporednikom, Mladinci v oblasti Novosibirska gradijo deset stadionov.
Mladi športniki v ZSSR gradijo
nova igrišča in pomorske postaje. To delajo zato, da bo šport vsak dan bolj dovzeten ljudskim množicam in dosegel vedno večje uspehe.	,
RAZNE VESTI
Predvčerajšnjim so nastopili češko, slovaški igralci hokeja v Londonu sa-
mo z osmimi od štirinajstih igralcev proti angleški reprezentanci in zmagali s 5:3. Kakor poročajo, se je ostalih test igralcev odpeljalo v torek z letališča Le Bourget proti Londonu. Med potjo pa se je letalo ponesrečilo in ga še do sedaj niso našli.
Angleška reprezentanca je tolkla v boksu z 18:6 švedsko reprezentanco.
* * *
V tretjem kolu tekmovanja za pokal maršala Tita je igralo v nedeljo lo moštev. Kot prvo moštvo naj omenimo Ponziano, ki je končno le pokazala, da zna igro tudi dobiti. Zmagala, je z reškim Kvar-nerjem, s katerim je zaključila tek. mo s 3:2. Spartak je premagal Vardar z 2:1. Trboveljski rudar je imel to nedeljo za nasprotnika Zagreb, katerim je neodločeno igral. Končni žreb je podrl Trboveljčanom vse nadaljnje nade v uspehe,
Od slovenskih moštev je to nedeljo izpadla tudi ljubljanska Enotnost, ki je igrala v Beogradu z Našimi krili, ker se je tekma končala z 2:1 vkorist Naših kril. Od nadaljnjih moštev je Metalac (Bgd.) nepričakovano premagal Dinamo, Sloga je premagala Po-drinje s 5:2, Sarajevo Mornarja z 2:1, Metalac <Zgb.) Garnizijo (Niš) s 4:2, Napredak (Kruševae) Jedinstvo s 4:2, Proleter Dinamo (Skopje) s 5:1, zagrebška Lokomotiva pa Garnizijo (Radovljica) s 4:0.
Po tekmah v nedeljo je od 1760 moštev, ki so tekmovala za pokal, ostalo samo še 16. moštev. Vsa so
ZA BISTRE GLAVE
Križanka
'A BCJjčfGHl J kLMMOPR
Vodoravno: 1. poljedelsko orodje
—	pesek v gorah; 2. spretnost — grška boginja, čarovnica; 3. nasprotje od suho — gibanje morja
—	roditelj; 4. del konjske opreme
—	del štadiona — slovenski protestantski pisec; 5. država v Aziji polotok v Grčiji — trpek; 6. pripadnik struje, ki ne priznava nobene oblasti — kemična spojina z bronzom; 7. ritem — del hiše; 8. po-
lotok v vzhodni Aziji — pisec dram; 9. plaz — dragocena kovina
—	grški bog ljubezni; 10. pogorje v Aziji — nesnaga — šolska pisalna priprava; 11. električno nabit atom
—	moško ime — živež; 12. polit, razprostranjen — mesto v Italiji; 13. del dneva — abesinski poglavar.
Navpično: A) oziralni zaimek — glas; B) odlog — majhen; C) literarno delo — pisatelj; D) zvijača
—	tropska rastlina ovijalka; E) zlomljen — rudnik premoga v Srbiji — kratica meddržavne organizacije; F) skladba za tri glasbila —-starogrška pokrajina — zvezek; G) Kratica v pismih — polotok v Grčiji —- igra s kartami; H) pretekli čas — zlatnik; I) pijača — del roke; J) sprememba lune — žrelo ognjenika; K) mesto v prednji A-ziji — nesnaga — ploščinska mera; L) znanost — pojdimo) — otok v Jadranu; M) besedica vzpodbude — žaba — goreča grmada; N) vprega
—	vino s Krasa; O) grška boginja znanosti — žensko ime; P) orodje (srbohrv) — del skladbe; R) inicialke slov. pisatelja, avtorja romana: Na Zerinjah — delniška družba (kratica v Italijanščini).
Rešitve iz prejšnje številke
Križanka: 1) Po — pn; 2) dedič
—	Azija; 3) prsa — Riga — Edo; 4) brat beda — omika; 5) TV —Ja. va — Odesa; 6) Obara — stena; 7) Žgati — klor — bi; 8) Marna — slak Beno; 9) rat— krom — Laba; ’0) David — Atika; 11) Mi — mu.
Navpično: A) prt — žar; B) Dra. vograd; C) pest — bantam; D) oda
—	jata — vi; E) Bari — ki; F) čreva — srd; G) Ida — KLO; H) aga
—	slama; I) za — otok; J) pi — oder — Lim; K) Njemen — Baku; L) Adis-Abeba; M) Oka — Ina.
* * *
Na večer zagori kraška pokrajina v ognju kot zlato, ko da duši me ta zubelj,
Plamteč do neba, suseč roso srca...
člani prve lige, poleg njih pa so še štiri iz druge lige (Spartak, Sarajevo, Metalac, Proleter) ter dvoje, moštev izven zveznih lig (krušev-ski Napredak in Zagreb).
V	nedeljo bodo igrali četrto kolo, v katerem bo sodelovalo 12 zmago, valeev s tretjega kola in štiri najbolje plasirani v prvi ligi; Partizan, Crvena zvezda, Dinamo in Hajduk.
TRŽAŠKO
PRVENSTVO
To nedeljo smo imeli v obeh coBah našega ozemlja 7 tekem, v katerih so razčistili do sedaj nam še ne popolnoma jasno vprašanje moči posameznih enajsteric. To nedeljo smo zlasti videli, da ima Tovarna strojev dobro voljo, da se prerine naprej. V tekmi s Ponziano jo je gladko premagala s 4:9. Tudi OMMSA se je to nedeljo dobor izkazala, ko je premagala sve-
dobro izkazala, ko je premegala svo-lungo z 1:0. Dreher je — kot vidimo — letos padel s svojo močjo, tako, da Pristaniščniki, kj so se to nedeljo srečali z njimi, niso imeli niti dosti dela, ko so jo premagali z 2:0.
Ze prejšnji teden smo pisali o veliki premoči Aurore iz Kopra nad tržaškimi moštvi. To nedeljo je prišla v Trst na gostovanje k lanskoletnemu prvaku Skednju in ga gladko premagala s 4:2. Milje, ki so tudi precej visoko na lestvici So to nedeT Ijo premagale Magdaleno 16:0). iz. med ostalih tekem moramo omeniti še tekmo med Arrigonijem in Umagom. Zmagalo je prvo moštvo z rezultatom 4:1. Piran pa je premagal Meduzo s 3:8.
ITALIJANSKO
nogometno prventvo
Triestiua je igraia v nedeljo s Sampdorio in dosegla neodločen rezultat. Pravijo, da bo ta neodločen lezultat, ki ga je dosegla, po zaslugi «slabe nedelje» njenih gostiteljev, dvignil moralo tržaškemu moštvu po izgubljenih igrah z Novaro in Bologno. Genoa je igrala z Barijem neodločeno, Slab je bil njen napad, tako da trener rdečemodrih že premišljuje o spremembah, da prepreči v Oodoče še kaj hujšega. Tekma med Bologno in Atalanto je bila precej resna. Resna, ker so bili na njej kar trije igralci Bologne onesposobljeni za nadaljnje «delo» in eden izmed njih, Baiocchi, sploh ne bo mogel nastopiti v nedeljo. Inter je imel to pot posla z Modeno, ki stoji bolj pri koncu lestvice, dočim je on precej trden na prvem mestu. Tekmo je seveda dobil, čeprav poročajo, da so štirje igrači odnesli posledice nedeljskega dežja, da so sedaj v postelji. To nedeljo je Lucchese odpravi'a Juventus z 2:1, v nedeljo bo pa imela nevarnejšega nasprotnika: Fiorentino.
To nedeljo se je Novara odrezala. Zmagala je v veliko presenečenje r.ad Palermom, ki se je že priprav'jai. da zasede boljše mesto kot ga je imel dosedaj. O rezultatu 1:0 pravijo, da gre na račun zaspanosti Palenmnega moštva, ki ni hotelo niti vitìe'i možnosti, ki so se mu nudile.
V	Padovi niso do torku mogli ugotoviti, kako da je moglo igrati njihovo moštvo v .lele'jG s Pro Patrio «samo» neodločeno 1:1 Sele v sredo so našli «vzrok»: igralec Vitati je šel k radiologu, ki je ugikuvii, da ima že dalj časa notranjo poškodbo kolena...
Rim je premagal Livorno z visokim rezultatom 4:0. Bolje pa se je «zmazal» Lazio v tekmi s Torinom, ki je bil premagan samo z 1:0.
M-upou št. S 1
za nagradno lekmovanje Ljudskega tednika
L J U 13 3 & ! TEDNIK
odgovorni urednik KOREN JOŽE Tiska z dovoljenjem AJS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Moulcccbi 6
Rokopisi
ne vračajo
Tržaška noi/embrska kronika
Pravi praznik spoznaš po občutkih, ki jih imaš potem, ko je praznik minil. Ce se ti zdi, da nosiš vrečo mokrega peska tam, kjer je po navadi želodec, in če se ti po goltu navzgor izpahujejo težke sape ter ti v ustih povzročajo neprijetno prijeten okus po gnilih jajcih, potem lahko rečeš, da je bi) praznik «ta pravi», kakor bog zapove. Tako smo včasih praznovali božič, veliko noč, razne rojstne dneve .n godove, ohcete itd. Danes pa so tisti grenko-kislo-sladki po-prazniški občutki bolj redki. Razmere tega ne dovoljujejo. Vsako riganje po jajcih, tudi po gnilih, bi stalo po današnjih tržnih cenah približno 50 lir, in če se človeku riga ves dan ali celò nekaj dni zaporedoma, je popolnoma na mestu' vprašanje: Kdo pa zmore kaj takega?
—o—
Primerno in dostojno praznovanje praznikov torej lahko obesimo na klin za nedogleden čas. Zidaj si pa mislite zadrego tržaških Legašev, ki vsi izhajajo naravnost od starih Rimljanov; v.-i, pravimo, tudi njihov sedanji predsednik, ki sliii na lepo klasično rimsko ime Szombathèly. Rimljani niso mogli živeti brez praznikov. «Ranem et circenses» so vpili, t. j. kruha hočemo in praznike! Seveda so to lepo lastnost podedovali naši tržaški Rimljani. Organizirajmo torej praznike, fešte! Prišla je najprej dolga, sladka fešta s sladkorjem, ki je bil namenjen za zimsko pomoč in ki je končal na črni borzi. Pravilno! Sladkor je bil namenjen potrebnim, a potrebni smo danes vsi tudi črnoborzijanci. In ne pozabimo, da je sladkor, ki je bil določen za zimsko pomoč, ostal na skladišču tja do junija-julija. Ali naj se deli zimska pomoč poleti? Krave bi se bile smejale. Ce so zavezniki že dali sladkor, bi bili morali tudi skrbeti za to, da bi bilo v juliju primerno mraz. Cernu pa imajo atomsko bombo?
—
Ker je torej sladki praznik končal na črni borzi in je zadovoljil samo posameznike, so si iznajdljivi Legaš! izmislili drug praznik, ki naj bi bil vsem v veselje. Pred tridesetmi leti, v začetku novembra se je končala prva svetovna vojna. Vojna je kakor ljubezen: Prva je glavna, vse drugo je nič. Zatorej praznujmo! Udeležba je bila primerna. Prišli so vsi tisti, ki so v aprilu spisali znanih 195.439 podpisov. Moralo jih je biti celò nekaj več, takih namreč, ki niso svojčas pisali podpisov. Kajti kronisti so Ugotovili, da se je glavne slavnosti udeležilo skoraj tri tisoč oseb,
—o—
Danes je tako rekoč vsa Evropa v neljubem položaju, da običajnih praznikov ne more slaviti. Zato bi bilo dobro, da se tudi drugod posnema vzgled tržaških Rimljanov. Nemci bi lahko slavili bitko pri Sedami, druge bitke, n. pr. stalln-grajska so presveže, Francozi bitko pri Slavkovu, Spanci bitko pri Saragosi Grki maratonsko bitko (ta je šele stara!) itd. Dobro bi bilo tudi, da se napravi poseben plan za te proslave ali pa da se vsaj vključijo kot privesek v Marshallov plan
—o—
Začele so tržaške proslave z izročitvijo pol milijona podpisov, ki jih je poslalo 50 milijonov Italijanov kot potrdilo, da vsi želijo priključitev Trsta k Italiji. Kakor smo že poročali, so slavni trjaški podpisi (195.439) pri tej priliki dobili mlade. Kajti listi so pisali, da jih je zdaj že 200.000, Nič hudega ni pri tem, če se tržaški listi malo pošalijo s temi podpisi. Saj jih nikdo nikoli ni vzel resno, Hudò je , pa in obenem žalostno, če se delajo neprimerne akrobacije tudi pri resnih številkah. 2e 30 let slišimo vedno, da je bilo na italijanski strani v prvi svetovni vojni (Ì00.000 mrtvih. In letos je «Emancipazione» zvi-
jala to število na 700.000. Ne gre za tiskovno pomoto, ker je v listu številka izpisana v črkah.
—o--
Da se nam sploh ne reče da hočemo smešiti resne stvari, in da pokažemo, kako jih drugi po nepotrebnem smešijo, podajamo dobe-icdno poročilo lista «Emancipazione», ki takole prinaša govor tržaškega župana Mianija o priliki proslave 3. novembra: «Tržaška občina je sklenila, da danes ob trideseti obletnici odrešenja zopet odkrije (riscoprire!) spominski kamen julijskih dobrovoljcev, ki so padli v vojni 1915-18». — Ta kamen je vedno stal na svojem mestu in vsakdo je lahko na njem bral imena padlih, Ali ga je bilo res treba Je enkrat odkriti?? — Ce župan Miani meni, da je s tem prišel na originalno domislico, bi bilo pametno, da se spravi na pot in da «zopet odkrije», recimo, Ameriko. Slaven bi postal kakor Krištof Kolumb in Tržačani bi se od veselja jokali, ko bi slišali, da se je srečno izkrcal v Ameriki. Ce pa bi se hotela udeležiti tega novega odkritja Amerike kar vsa sedanja občinska uprava, potem bi bilo šele lušno! Takoj bi v Trstu začeli zbirati za nov spomenik in vsi bi bili srečni, da se le enkrat odkrije, t- 4-- *
5 pariške konference
Igranje filma o grških sirotah na konferenci ni zaželeno.
4: 4: 4:
Igranje lažnivih vesti balkanske komisije je zelo zaželeno,
4: 4: 4:
Usoda grških otrok zapadnjake ne briga.
4= 4: 4:
Usoda obstoja balkanske komisije je zapadu vsak dan bolj pri srcu.
4: 4: 4--
Opomba: To naj bi bilo smešno? Seveda je. Tako žalostno je namreč to, da je le kar smešno.
4: 4: :J:
Razlika
Kakšna razlika je med Tržačanom in Cangkajškom? — Precejšnja! Tržačanom je ob deževju prišla te dni voda do kolen, Cangkajš-ku pa kar do grla.
4: * 4=
Elektrifikacija žepov v Trstu
Vest o podražitvi elektrike v Trstu je udarila v tržaške žepe ka. kor strela. Da bi se žepi od strele ne vneli, so istočasno podražili tudi vodo, da bi pogasila požar v že. pih. Kljub vodenemu pomirjevalnemu povišku pa so žepi še vseeno elektrilicirani in človeka prav pošteno , strese v prste, ko seže vanje po denar za predrage račune.
4= 4: 4=
Nova epidemija
V Italiji se je pojavila bolezen, ki jo učenjaki imenujejo glukosu-rijo in ki je bolj znana pod imenom sladkorna bolezen. Raziskovalci jo spravljajo v neposredno zvezo s povojnimi razmerami, s splošnim poštenjem v javnem, poslovanju in z Marshallovim planem. V napolj-
ski pokrajini so razne zadruge sestavljale sezname članov, ki so daieč presegali njihovo resnično število in so na podlagi teh seznamov dobivale v osrednjem skladišču v Rimu mnogo več sladkorja nego jim je pritikalo. Člani zadrug pri tem niso trpeli škode, sladkorno bolni so bili le upravitelji zadrug, ki so na ta način skrbeli za denar, potreben za zdravljenje.
Zidaj riam je jasno, zakaj je tudi tržaška Lega obolela na sladkorni bolezni. Patriotizem zahteva, da se vse posnema, kar s.e dogaja drugod po Italiji. Tržaška akcija je bila še bolj patriotična, ker je niso izyedli na škodo osrednjega skladišča, ampak so žrtev za zdravniške stroške pravično razdelili na vse člane. To je prava solidarnost: Vsi za enega, eden za vse! In lepo je, da se je tisti «eden» patriotično žrtvoval in spravil denar — za vse.
4! 4= 4=
Pogovor s ceste
A: Lucija se je poročila z Amerikancem.
B: Sem slišala. Pravijo, da iz ljubezni.
A: Oh, saj ni tako lep!
B: To ne. Poročila se je iz ljubezni do njegovih krepkih dohodkov,
4: 4: 4:
Umesten ukrep
Slišati je, da namerava Amerika naprositi Ameriko za Marshallovo pomoč. S to pomočjo bi.Amerika hotela kriti vse izgube, ki jih je Amerika utrpela s podporo Cang-kajškove armade.
Ferlan: Dajte mi «Europeoi ...
Trafikantinja: Je že poše>, gospod. Ce pa ste ljubitelj revolverskih člankov si lahko kupite «Lavoratoreu ...
PEPA PIŠE JOČI
Draga Juca!
Naše mesto se te dneve je v Benetke spremenilo toliko vode iz kanalov se po cestah je razlilo.
A še vse premalo vode je nebo nad nas poslalo, da bi se vse umazanije kar jih. je, lahko opralo. Črne borze ce z nalivi prav gotovo ne odpravi, in še drugih sto reči je, ki kljubujejo poplavi.
Se brezposelnost ne zmeni, če ji voda je do pasa in se vljudno izgovarja:
Viđali: Dovolite milostna gospoda, da vama še jaz malo pomagam da ga bo prej hudič vzel
4 propos
V tržaško filovie sta vstopila dva človeka; zatopljena v pogovoru sta obstala tik ob vhodu. V tem so se avtomatična vrata zaprla in enemu priščipnila roko: «A propos», je vzkliknil, «saj sva pravkar govorila, da nas bodo pri elektriki spet priščipnili».
O vod!
Kdor pije vodo, naj pomisli, da to, za zdravje _silno blaga vodica več ne bo nam v čisli, ker z dneva v dan je vse bolj [draga
Mihec in Jakec
Mihec: Nisem še bral, da bi se bil vrnil generai Airey iz Londona. Kaj pa dela tam tako dolgo?
Jakec: Najbrže se uči španščine za svoje novo poročilo.
Kako pa je razumel ?
Viđali, (tajniku): Volitve se bližajo, naše vrste pa so vedno bolj redke. Pristaši nas zapuščajo. Kaj bo, kaj bo? Kaj nam bo storiti?
Tajnik: Cisto nič. Absolutno premalo! Imeti bi jih morali vsaj kakih dvajset tisoč.
«Znak sedanjega sem časa». Mislim,ge bi prav vse reke, kar jih svet pozna, pritekle, še ne bi zadostovalo, da bi ves ta gnus odvlekle. Zapadnjaka pa ne bripa, če nam brozga v grlo lije, glavno, da je on na suhem in da njemu sonce sije. Upajmo, da tudi njemu kdaj se zberejo nad glavo črni oblaki, da bo okusil enkrat tudi on poplavo. Italijansko časopisje pa neumne šale klati, dvakrat videlo je Tita z oleati se sestati.
Ce pisali take šale bi na prvega aprila, to bi že še razumela, nebi nanje se jezila.
A v decembru le prezgodaj je za take bedastoće; no, pa vsak po svoje dela; že tako je, kaj se hoče...
Brala sem, da neko «Delo» te dni luč sveta zagleda, ki bo skušalo doseči zmedo tam, kjer je že zmeda. V glavnem bo to «Delo» delal, kakor pravijo. Viđali, to je: «Il Lavoratore» bodo v kranjščini pisali.
Jaz o tej pobudi mislim, da ne bo uspeha imela in da prav gotovo bode za to «Delo» škoda dela.
Na Kitajskem pa ČangkajšeK že na zadnjo struno brenka, vso Mandžurijo bo izgubil; ah, kako je useda grenka,
A amerikanski strici za denar, ki so ga dali, bodo se lepo pod nosom z zadolžnico obrisali.
Kaj pa v nesolidne tvrdke šli nalagati so novce!
To je riziko kupčije, ki preži na vse trgovce.
Zdaj jim le še preostane to, da kovčege zložijo in čimprej pred ljudsko vojsko se na dom tvoj napotijo.
Draga Juca, danes, jutri, tudi tu se bo zgodilo kakor tam, ko bodo iskali iz tega mesta izhod za silo.
Te pozdravlja
Tvoja Pepai
DOGODIVŠČINE GOSPODA Vii-ITORIJA