Ta številka „Ljudskega tednika" je posvečena 31 obletnici Velike oktobrske revolucije in vsem milijonom ljudi, ki se po vsem svetu bore zg mir in socializem CENA 15 Lir, 10 Jugolir, 6 Din NAROČNINA: Cona A: mesečna 60.—, četrtletna 180.—, polletna 360.—, celoletna 600.— lir. Cona B: 40.—, 120.—, 240.—, 400.— jugolir. FLRJ: 24.—, 70.—, 140—, 280.— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik». Trst 11-5374; tekoči račun za Jugoslavijo na ime «Primorski dn.». upr., Ljublj. 6-90601-19. TItJST 12. novembra 1948 LETO TRETJE - številka 1« UREDNIŠTVO: Via Montec-chi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI: uredništvo 93808, uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini - Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo. Možatost ZSSR avangarda borbe in doslednost antifašistov V gonji proti Ijiidskim oblastem v Jugoslovanski coni Tržaškega o-zemlja ni med reakcionarnimi in Vidalijevimi listi prav nobene razlike. Oboji pišejo, da vlada v coni B najhujši teror, da tam beda vedno bolj narašča, da je odlok o zamenjavi metrolir v jugolire za onè delavce, ki delajo v Trstu, žive in hranijo pa se na tamošnjem trgu, velika krivica. Vse njih pisanje je Polno žolča in mržnje do vsega, kar je naprednega in ljudskega. Da bi podprli svoje dokaze o terorju v coni B je «Il Lavoratore» tudi pisal, da so člana stavkovnega odbora iz leta 1946. Semillija in Jurago tako preganjali da sta bila prisiljena, zateči se v cono A, to je, dali so ju tako rekoč v roke an-gloameriškim oblastem, s katerimi so baje sporazumni. Tako so vidalijevciustvariliiznjiju nekaka mučenika, žrtvi ljudske oblasti. Za blatenje te oblasti je pač dobra vsaka prilika- Ta njih gonja Pa jim ni preveč dobro uspela. Ju-raga sam je v intervjuju z dopisnikom «Giornale di Trieste» izjavil, da ga ni v coni B nihče preganjal, niti prisilil, da se izseli. Sedaj se je pričel pred okupacijskim vojaškim sodiščem proti Ju-ragì in Semilliju proces. Lavorato-r e je vi pisuni so si meli roke vsi zadovoljni, da bodo lahko zopet vlivali golide gnojnice na ljudsko oblast v istrskem okrožju. Njihovi podli načrti pa so jim zopet spodleteli. V sredo zjutraj so se prijavili sodišču tudi toliko obrekovani tovariši Ukmar, Stoka, Laurenti in Sorta ter tako pokazali svojo solidarnost s tovarišema iz stavkovnega odbora, ki sta se julija 1946 skupno z njimi tako odločno borila na čelu demokratičnega delovnega ljudstva proti terorju neofašistov in njihovih imperialističnih pokroviteljev. 12 dnevna stavka 1946. leta je pisala najslavnejše strani zgodovine tržaškega demokratičnega gibanja v dobi imperialistične okupacije. Polet, požrtvovalnost, pogum in vztrajnost, ki ga je tedaj pokazalo naše mestno in podeželsko ljudstvo, je vzbudil občudovanje vsega demokratičnega sveta. Na tedanjo borbo je lahko ponosen vsa!: demokrat; bila je borba ljudi, ki so vedeli, kaj hočejo, in ki so do kraja izpolnjevali svojo demokratično dolžnost- Na požige in uničevanje sedežev naših organizacij je ljudstvo tedaj odgovorilo s splošno stavko in tako zatrlo poskuse obnove fašizma v kali. Sedaj je 6 članov tedanjega stavkovnega odbora pred sodiščem. Obtoženi so. ker so uprli fašizmu, ker so na čelu demokratičnega ljudstva branili demokratične organizacije Pred napadi neofašistov, ker so vodili pravično borbo, ki je zadala smrtni udarec fašistični hidri. Resnični demokrati vidijo v teh šestih tovariših svoje voditelje, ki so jih julija 1946. povedli v pravično borbo. Zato ne vidijo v dejstvu, da so se štirje tovariši iz cone B prijavili sodišču, nikake spletke, niti trika. Njih nastop je zato enako razkačil reakcionarje in vi-dalijevce, saj sta se v sredo «Voce Libera» in «Lavoratore» z enakim besom zagnala proti njim. Oboji se boje, da ne bi tovariši, znani po 'iNadaljevanje na 4. strani' za trajen demokratičen mir Prinašamo drugi del tovora sovjetskega zunanjega ministra Molotova, ki ga je imel na slavnostni proslavi 31. obletnice Velike oktobrske revolucije v Moskvi, in ki govori o zunanji, politiki ZSSR. V prvem delu je govoril tov. Molotov o notranji politiki ZSSR; ker pa v današnji številki priobčujemo več člankov, ki osvetljujejo ogrom. no delo sovjetskih ljudi in Partije, smo prvi del izpustili. Ko je postavljal naloge povojnega obdobja, je Stalin pred štirimi leti rekel: «Dobiti vojno proti Nemčiji, pomeni uresničiti veliko zgodovinsko stvar, toda dobiti vojno še ne pomeni tudi zagotoviti narodom trajen mir, zanesljivo zavarovanje bodočnosti. Naloga ni samo v tem, da dobimo vojno, ampak tudi v tem, da onemogočimo novo agresijo in novo vojno. Ce ne za vedno, pa vsaj za daljšo dobo». Da bi pomagali doseči te cilje, je ZSSR aktivno sodelovala pri izdelavi vrste mednarodnih sporazumov že med drugo svetovno vojno. Vsi se spominjamo, kako je bil sklenjen sporazum med Sovjetsko zvezo. ZDA in Veliko Britanijo, ki sta se mu pozneje priključila Kitajska in Francija in ki je postal temelj Ustanovne listine Združenih narodov. Praktičnega pomena so sporazumi o nemškem vprašanju, sklenjeni med Sovjetsko zvezo, ZDA in Veliko Britanijo na Jalti in v Potsdamu. Prav tako vemo, da so potsdamski sklepi določili smer povojne ureditve problemov in sicer ne samo v Evropi. Posebna potsdamska deklaracija o Japonski naj bi bila vzporedno s kairsko deklaracijo in sporazumom na Jalti temelj za mirno ureditev problema na Daljnem vzhodu. Ne smemo pozabiti, da so ti med. narodni sporazumi cementirani s krvjo naših narodov, ki so dali neštete žrtve in nam omogočili zmagovito končati vojno proti fašizmu in napadalnosti tako v Evropi kakor tudi v Aziji. Od takrat je Sovjetska zveza vedno vztrajala na tem, naj se vse države sveta drže in v praksi izpolnjujejo obveznosti, sprejete na temelju teh sporazumov. Še vedno odprto vprašanje nekaterih mirovnih pogodb Ne moremo reči, da bi bile vse obveznosti ostale samo na papirju. Zadostuje omeniti, da je bila mednarodna Organizacija združenih narodov ustanovljena in da funkcionira, čeprav niso redka prizadevanja, da bi njeno delo obrnili v smer, ki ne ustreza nje. nim osnovnim ciljem. Sklenjenih je bilo pet mirovnih pogodb, z Italijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Finsko — ki so važen prispevek k mirni ureditvi problema v Evropi. KNJIGA PODPISOV v dokazilo volje Lržaških demokraHčnih žena AS1ZZ Tržaškega ozemlja je bila članica Mednarodne demokratične žensice zveze, ker je po svojem programu, preteklosti in borbi tesno povezana z demokratičnimi1 silami sveta, ker hoče borbo za svobodo tudi nadaljevati. Toda nekatere žene so izkoristile resolucijo Informacijskega urada in vnesle spor, ki je nastal v demokratičnem taboru, tudi v. organizacijo žena. Te žene. ki so se priključile Viđali ju, so zanikale borbo, ki so je naše žene vodile že od leta 1941. V spojih nastopih so prav te žene pokazale na najbolj nekulturen način, da hočejo razbiti organizacijo demokratičnih žena, da hočejo iz ASIZZ izločiti vse res napredne in borbene žene, da bodo tako lahko delo preusmerile in se naslonile na zvezo italijanskih žena, prav tako in na isti način, kakor postopa Viđali, da bi naslonil tržaško partijo na italijansko. Toda tržaške žene vedo, da bodo hodile po pravi poti le, če bodo nadaljevale z borbeno tradicijo, ki jih je privedla do uspehov, in prav zato, ker ti uspehi na našem ozemlju niso popolni, so trdno odločene, da ne odstopijo niti za ped od svoje borbene poti. Razkrinkavati hočejo vse tiste, ki pljuvajo poštenim ženam v obraz, ki razbijajo enotnost množičnih organizacij v Trstu, ki na surov, in barbarski način ovirajo prosvetno delo. To hočejo storiti pred vsem svetom in predvsem pred Mednarodno žensko zvezo, katere članica je ASIZZ Tržaškega ozemlja in tako nmavnost dolžna, da Mednarodno žensko zvezo obvesti o resničnem stanju ženske organizacije našega ozemlja. Prave demokratične žene so čutile dolžnost, da javijo Mednarodni ženski zvezi, da odklanjajo kot zastopnice v tej zvezi tiste žene, ki nosijo polno odgovornost za vse, kar se je v ženski organizaciji zgodilo, ki so zatajile vse, kar nam je sveto in odstopile od revolucionarne borbe. Zato so se tržaške, žene v velikem številu oklenile tistega dela vodstva, ki je ostal guesi borbenim tradicijam ženske organizacije in skupno z njimi in pod njihovim vodstvom hočejo nada- ljevati svoje delo. To svojo odločitev, so tržaške žene sklenile podkrepiti s tisoči in tisoči podpisov v knjigo, ki je namenjena Mednarodni demokratični ženski zvezi, da bo tako tudi najvišji forum žena lahko presodil, kakšno je mišljenje pravih demokratičnih članic ASIZZ. To izjavo so naše žene podpisale prostovoljno, hotele so jo podpisati, da bi tako v Parizu mogli presoditi, da ni le peščica «odpadnic», ki se noče podrediti Vidalijevemu revizionizmu, temveč da je jedro tržaških žena krepko odločeno,, braniti svoje pravice in svojo borbo. Naslovna stran knjige podpisov Na drugi strani pa ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da se vpraša, nje mirovne pogodbe z Nemčijo nikamor ne premakne. Hkrati postavljajo v ameriški, angleški in francoski okupacijski coni Nemčije — ki so v nasprotju s sporazumom med ZSSR, ZDA, Anglijo in Francijo postavljene izven kontrole štirih velesil — na vodilne položaje v industriji in upravi stare funkcionarje Hitlerjevega režima. Pri tem je mnogim demokratičnim organi, zacijam onemogočeno normalno delo, kar ima Sovjetska zveza za nedopustno samovoljo. Nikamor se ne premakne tudi vprašanje mirovne pogodbe z Japonsko. Razumljivo je, da Sovjetska zveza vztraja na pospešitvi mirovne pogodbe z Nemčijo in Japonsko, kakor določajo to sporazumi med zavezniki. To pomeni, da mora biti cilj za sklenitev omenjenih, pogodo ta, da ne bo dovoljena obnova Nemčije Japonske kot napadalnih sil, torej mora mirovna pogodba prispevati k de-militarizanji in demokratizaciji teh držav. Na temelju tega sovjetska vlada vztraja na popolni razorožitvi Nemčije in na uresničenju znanega načrta o mednarodni kontroli nad porurskim industrijskim področjem kot glavno bazo nemške vojne industrije. Na temelju tega sovjetska vlada vztraja na popolni prepovedi vojne industrije na Japonskem in na tem, da se upostavi ustrezajoča mednarodna kontrola, da se prepreči obnova vojne idustrije. Toda hkrati sovjetska vlada meni, da se ne sme dušiti mirnodobna industrija ne v Nemčiji ne na Japonskem. Nemškemu in japonskemu narodu je treba omogočiti, da si zagotovita vse, kar jima lahko nudi njuna lastna industrija za mirnodobne potrebe. Ce hočemo ostati zvesti obveznostim, ki smo jih prevzeli glede mirne ureditve problema Nemčije in Japonske, moramo ho. diti po tej poti Samo tisti, ki bi radi v neskončnost podaljšali okupacijo Nemčije in Japonske, se ne zmenijo za zakonite interese teh narodov, se izogibljejo izpolnitvi omenjenih med. narodnih sporazumov Tako je z glavnimi nalogami mirne ureditve povojnih problemov. Za zmanjšanje oborožitve in prepoved atomskega orožja Drugo osnovno vprašanje zunanje politike je borba proti novim agresiv. nim silam in to je borba proti propagandi in hujskanju na novo vojno. V ta namen je sovjetska vlada že leta 1946, izročila v proučevanje predlog o zmanjšanju oborožitve in o prepovedi atomskega orožja. Kljub odporu agresivnih elementov, je Organizacija združenih narodov v načelu sprejela ta predlog. Lani je Sovjetska zveza izročila Generalni skupščini svoj predlog o ukrepih proti propagandi in netilcem nove vojne. Po raznih opombah in omejitvah v našem osnutku, je Organizacija združenih harodov sprejela ustrezajoči sklep. Resolucija Generalne skupščine je tako skrbno oprana v vseh vodah in tako vestno očiščena, da v nji niti z besedico niso oni njeni netilci nove vojne, samo v naslovu te resolucije je omenjeno, da je naperjena proti hujskačem na novo vojno. In ven. dar je tudi ta resolucija pozitivnega pomena v očeh vseh poštenih pristašev mednarodne varnosti, ker je v nji obsojena vsaka oblika propagande, ka- jcu>)u širšega tekmovanja za in kulturne ravni življenja delavcev in uslužbencev! . • ' , Parola CK.KP (b). ob 31.y obletnici: Velike oktobarske revolucije Sovjetski sindikati v borbi ga enotnost mednarodnega sindikalnega gibanja Ves čas svojega obstoja so sovjetski sindikati nastopali kot dosledni zagovorniki enotnosti delavskega razreda in enotnosti mednarodnega sindikalnega gibanja. Ta težnja po enotnosti in sodelovanju je v teku mnogih let naletela na odpor nekaterih reakcionarnih sindikalnih tunk-cionarjev. V tej sovražni politiki proti delavskemu razredu je imela veliko vlogo amsterdamska internacionala. V teku desetih let so voditelji te organizacije skuiali popolnoma ločiti sovjetske sindikate od mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi njih je bilo delavsko gibanje pred vojno razdoje-no. Pomanjkanje enotnosti delavske, ga razreda v mednarodnem pogledu je omogočilo fašističnim silam, da so se razvile in da delavsko gibanje ni bilo sposobno preprečiti Hitlerju prl-hoda na oblast in svetovne vojne, ki je temu sledila. Reakcionarni sindikalni voditelji pa niso mogli preprečiti delavcem v inozemstvu, izražati svojo naklonjenost sovjetskemu delavskemu razredu in njegovim sindikatom. Iz inozemstva je prihajalo v Sovjetsko zvezo mnogo delavskih delegacij, ki So mimo amsterdamske internaciona-Ke imeli stalne stike s sovjetskim sindikalnim gibanjem. Seznanjanje naših prijateljev iz inozemstva z delovnimi in življenjskimi pogoji sovjetskih delavcev ter Z delom sovjetskih sindikatov je nedvomno mnogo koristilo ustvarjanju solidarnosti mednarodnega delavskega razreda. Dosledna politika sovjetskih sindi-Jcatov, usmerjena k ustvarjanju mednarodne enotnosti delavskega razreda, je rodila velike uspehe v letih borbe svobodoljubnih narodov proti skupnemu sovražniku - Hitlerjevi fJemčiji. Za časa vojne so se mednarodne zveze sovjetskih sindikatov znatno povečale. V tem se je pokazal tudi porast mednarodnega ugleda ŽStlR in sovjetskih narodov, ki so dosili glavno breme vojne proti nemškemu fašizmu. Za časa vojne so nastali prijateljski odnosi in sodelovanje med sindikati ZSSR in angleškim Trade-Unionom. Delovanje an_ gleško-sovjetskega odbora je imelo vlogo v razvoju prijateljskih odnoša-jev med angleškimi in sovjetskimi sindikati pa tudi pri reševanju perečih vprašanj mednarodnega delavskega gibanja. Povojna vprašanja, ki se postavljajo pred delavski razred, zahtevajo sodelovanje med angleškimi in sovjetskimi sindikati. Zato Je potrebno, da se njihovo sodelovanje ojači. Sovjetski sindikati so tudi "vzpostavili neposredne stike s Kongresom industrijskih organizacij v ZDA. Veliko bodočnost v utrjevanju mednarodne enotnosti delavskega razreda Ima tudi ustanovitev francosko-so-vjetskega sindikalnega odbora. Svojo voljo po mednarodnem sodelovanju In enotnosti so sovjetski sindikati pokazali tudi za časa svetovne sin-dicalne konference v Londonu, ki je postavila temelje za novo Svetovno sindikalno zvezo. Ta konferenca se je morala za svoj uspeh zahvaliti v Pred nekaj tedni so Vidalijevi sindikalisti napadli v časopisu ««II Lavoratore» slovenske prosvetne delavce in šolnike ter jih imenovali izdajalce. Ta krivični napad so torej naperili ravno proti učiteljem in profesorjem, ki so bili vedno zvesti svojemu ljudstvu, kar so dokazali med osvobodilno borbo in v zadnjih treh letih v borbi proti imperialistom. Kakšen namen je imel ta napad in zakaj so se tako besno zagnali proti članom šolske zveze Enotnih sindikatov? Destradi je zahteval od slovenskih učiteljev, da bi stavkali za vprašanje, ki ni bilo v interesu Enotnih sindikatov temveč Delavske zbornice, t. j. v službi interesov italijanskega šovinizma. Delavska zbornica je namreč zahtevala od šolskih oblasti VU, da se prizna učiteljem obmejna odškodnina, kakor so jo priznali pod fašistično Italijo, ko so tu fašistični učitelji raznarodovali slovenske otroke. Da bi prepričali slovenske učitelje, da bi stavkali, so celo izjavili, naj mnogih vprašanjih energiji in vztrajnosti sovjetskih delegatov. Velikega pomena je bilo tudi delovanje sovjetskih predstavnikov v Upravnem odboru, ki je sestavil načrt statuta nove Svetovne sindikalne zveze in izvršil priprave za sklicanje ustanovnega kongresa v Parizu. Veliko vlogo v razvoju mednarodnih zvez in utrjevanja enotnosti delavskega razreda je imelo izmenjavanje delegacij, ki so ga vpeljali sovjetski sindikati za časa vojne. Kljub prometnim težkočam so se naši sindikati radi odzivali vabilom, naj pošljejo svoje delegacije v razne države za spoznavanje življenja delavcev in za vzpostavljanje neposrednih stikov z raznimi sindikati. Sovjetske sindikalne delegacije so obiskale Anglijo, Italijo, Francosko, Romunijo, Bolgarijo, Finsko, Iran, ZDA itd. stavkajo za to odškodnino, kateri pa bi menjali ime. Seveda so naši učitelji to zahtevo odbili, ker niso hoteli stavkati skupno s šovinisti iz Deavske zbornice. Samo zato jih je Destradi imenoval izdajalce. Izgovor glede stavke pa je bila le pretveza za gonjo proti učiteljstvu. Vidalijeve sindikaliste bode v oči strokovna šolska zveza ES, ker je ostala zvesta načelom razredne borbe in se ne strinja s politiko oportunizma in likvidator-stva, ki jo v zadnjem času vodijo Enotni sindikati. Ker v tej zvezi niso imeli uspeha, je začel Destradi groziti z njenim razpustom, kar pa ni tako lahko. Od kakih 200 članov zveze jih je le neznatno število za likvida-torsko linijo. Grožnje z razpustom šolske zveze pa niso bili edini manever De-stradija. Sedaj bodo volili delegate za tako imenovani «kongres». Ker vedo, da ta zveza ne bi izvolila pokornih hlapcev temveč dosledne borce za pravilno sindikalno lini- Hkrati pa so sprejeli sovjetski sindikati več inozemskih delegacij. Ni potrebno dokazovati, kako velik pomen so imele izmenjave delegacij za vzpostavljanje mednarodnih sindikalnih stikov, za izmenjavanje informacij in mišljenja med ZSSR in drugimi državami. Naši delegati so prinašali s seboj iz inozemstva mnoge dokaze ljubezni in spoštovanja, ki ga uživa sovjetski delavski razred ort naših prijateljih v inozemstvu. Sovjetski sindikati so tudi nudili veliko moralno podporo demokratičnemu sindikalnemu gibanju, ki se je obnavljalo v osvobojenih evropskih deželah. Ze tedaj, ko so se mnogi sindikalni voditelji v inozemstvu obotavljali priznati te ali one sindikate, ki so se ustanovili na demokratskih osnovah v deželah, katere so se osvobodile nemškega jarma, so sovjetski sindikati nudili bratsko pomoč delavskemu razredu osvobojenih dežel. Sovjetski sindikati so, kakor vse napredne sile mednarodnega sindikalnega gibanja, z ogromnim zanimanjem spremljali kongres sin. dikatov v Parizu, na katerem je bila ustanovljena Svetovna sindikalna zveza. Na tem velikem zborovanju delegatov delavskega razreda je sovjetska delegacija nastopila kot pozitiven in aktiven činitelj. Za časa vojne se je ugled sovjetskih sindikatov neizmerno povečal. Sedaj lahko samo sovražniki enotnosti in sodelovanja delavskega razreda zanikajo dejstvo, da močni sovjetski sindikat; predstavljajo konstruktivno silo v mednarodnem delavskem gibanju. Desetine milijonov delavcev, Članov sindikatov ZSSR, iskreno želijo, da se ustvari in okrepi enotnost delavskega razreda demokratičnih dežel. Sovjetski sindikat; aktivno prispevajo k plodnemu delu Svetovne sindikalne organizacije, ki mora biti sposobna, zaščititi interese delavskega razreda. •/. mmjEšsov jo, so dejali, da šolska zveza ne bo smela voliti delegatov za ta kongres. Ne glede, da tega kongresa del delavstva ne priznava, ker nikakor ni potreben, je tako ravnanje proti statutu in se zato učitelji ne bodo uklonili ter ne bodo priznali dejanj, ki statutu nasprotujejo. Ce mislijo razpustiti zvezo, naj vedo, da se naše učiteljstvo ne bo temu pohlevno pokorilo in bo odločno branilo svojo zvezo. Ta zveza je nastala v najtežjih dneh borbe proti imperializmu, odločno je stala v obrambi stanovskih interesov učiteljstva, branila Pa je tudi slovensko kulturo in zahtevala, da se slovenski otroci vzgajajo v njihovem materinem jeziku. Vse to ni nikak nacionalizem. Naj bo profesorju Ferlanu prav ali ne, zveza se ne bo zanimala samo za ekonomska vprašanja, temveč tudi za kulturna, zlasti pa za slovensko šolstvo, ki ga imperialisti in šovinisti ogrsžaj.o. Pri tem seveda ne bo zveza zanemarila ekonomskih vprašanj in bo skupno z VIDALIJEVI SINDIKALISTI v službi italijanskega šovinizma OF Tržašlco ozemlje? v. Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje sprejema ustanovitev STO-ja kakor izhaja iz čl. 16 mirovne pogodbe z Italijo, poudarjajoč pri tem, da gre za zavestno žrtev, ki jo slovensko ljudstvo tega o-zemlja doprinaša k utrditvi miru v svetu. Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje naglasa, da bo —- skladno Z določbami stalnega statuta STO-ja —, vsestransko razvila svojo delavnost za uresničenje gospodarskih, socialnih, političnih, kulturnih Ul narodnostnih pravic slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju in vedno dosledno branila načelo o narodnostni in jezikovni enakopravnosti. VII. Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje zagovarja načelo o svobodi tiska, mišljenja veroizpovedi, združevanja m zborovanja; hkrati Da naglasa, da je smisel demokratičnih svobosem v tem, da se postopno krijejo s človečanskimi svoboščinami. vm. Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje sicer ščiti in pospešuj'e zdravo zasebno gospodarsko pobudo, a poudarja, da mora ista najti svoje zgodovinsko opravičilo le v kolikor svojo zasebno .const podreja višjim interesom gospodarske in socialne pravičnosti delovnega ljudstva. XX. Skladno z določbami Stalnega statuta STO-ja in zvesta svoji napredni vsebini, bo Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje — v okvi-fu življenja STO-ja — razvila svojo dejavnost v sledečih smereh; rA. Politično: 1. Za dosledno obrambo gospodarske, politične in vojaške neodvisnosti ter nevtralnosti STO-ja in proti vsakršnim poskusom imperialističnega vmešavanja; 2. Za zedinjenje obeh področij STO-ja, pri čemer se bo dosledno borila za ohranitev gospodarskih, socialnih, političnih in narodnostnih pridobitev delovnega ljudstva na jugoslovanskem področju STO-ja; 3. Za demokratizacijo vsega javnega življenja na STO-ju in za uveljavljanje demokratičnih svoboščin skladno z določbami stalnega statuta STQ-ja; 4. Za dosledno izvajanje načela ° narodnostni in jezikovni enakopravnosti; 5. Za čim demokratičnejšo obliko ustavno-pravne ureditve STO-ja. B. Gospodarsko: 1. Za dosledno obrambo tržaške industrije, katere obstoj in razmah je v življenjski odvisnosti od razvoja našega zaledja; 3. Za zaščito tržaškega malega in srednjega trgovskega sloja; 4. Za dosledno izvajanje načela batstva; 5. Za zaščito interesov našega malega in srednjega delovnega kmeta; B. Za nacionalizacijo tržaške industrije (bivše lastnine italijanske države). C Socialno: 1. Za zagotovitev odgovarjajočega vpliva sindikatom v podjetjih in v javnem življenju; 2. Za ureditev modernega sistema o socialnem zavarovanju, ki naj zajamči priborjene pravice delovnega ljudstva; C. Kulturno: 1. Za dosledno spoštovanje pravice slovenskega jezika na vseh področjih javnega življenja: a. upravnem, b. sodnem... 2. Za dosledno obrambo slovenske šole in za zagotovitev možnosti srednje in visokošolske izobrazbe vsakemu nadarjenemu državljanu, ne glede na njegovo narodnostno pripadnost; 3. Za dosledno obrambo nemote nega kulturno-prosvetnega razvoja slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju. vsemi naprednimi delavci branila razredno linijo Enotnih sindikatov. Medtem ko so bili tako vneti za stavko učiteljev, pa se voditelji E-notnih sindikatov niso niti zganili, ko se je bilo treba boriti proti povratku fašistov v tovarne. Najširše množice delavcev so globoko občutile to vprašanje, kljub temu jih pa niso hoteli Enotni sindikati mobilizirati za odločen nastop. Zato nj čuda, da je med delavci v tovarnah veliko nezadovoljstvo spričo popuščanja Enotnih sindikatov v tem vprašanju. ^Sesnaeajn&st obrekovalcev ljudske oblasti Enotni suiducati so 27. oktobra t. 1. poslali Vojni upravi JA v Kopru nekak protest zaradi ukrepa oblasti, po katerem morajo delavci iz cone B, zaposleni v Trstu, zamenjati del metrolir v jugolire. S tem svojim pismom so Enotni sindikati zanikali svoje prejšnje stališče v tem vprašanju, ko so odobravali ukrep ljudskih oblasti, ki so upravičeno zahtevale, da delavci, ki dobivajo racionirane predmete v coni B, ne špekulirajo z valuto. V zvezi s tem pismom se je začela v listih «Lavoratore» in «Unità Operaia» prava nesramna gonja proti ljudski oblasti, kakor smo jo bili doslej vajeni le v reakcionarnih časopisih. S to gonjo so se postavili na protiljudske pozicije, postavili so se na isto črto kot Lega Nazionale, istrski CLN in Voce Libera. S tem so stopili tudi na stran imperialistov cone A, ki so stalno napadali ljudsko oblast v coni B. Nič jih ni sram, da so v druščini buržujev in šovinistov in da skupaj z njimi blatijo ljudsko oblast in Vojno upravo. Odgovor VUJA-e Enotnim sindikatom v Trstu pa je vse te nove voditelje popolnoma razgalil. Ta odgovor jasno kaže, da je bil ukrep okrajnega izvršilnega odbora za Koper sprejet sporazumno z vodstvom Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja konec aprila 1948 in da so takrat sindikalni voditelji priznali, da je v interesu delovnega ljudstva istrskega okrožja. Odgovor VUJA-e, ki ne bo dovolila nobene valutne špekulacije, je še enkrat razkrinkal podlost voditeljev Enot. nih sindikatov, ki tako hitro pozabljajo, kar so če nedolgo od tega trdili in pisali. Pogoji senikakorni-5o spremenili, zato je vse njih pisanje ponoven dokaz njih brezna-čelnosti in licemerstva. & “Sm&GRE&V" Estotmb sindikatov 5. decembra bo «kongres» Enotnih sindikatov. Ta kongres sklicujejo, da bi pokazali, kako so «močni». Nihče pa ne more izpodbiti dejstva, da kongres ne bo zastopal večine delavcev STO. Predvsem ga ne priznavajo delavci in sindikati iz cone B, razen tega pa se tudi mnogo delavcev iz cone A Tržaškega ozemlja ne strinja s sklicanjem tega kongresa, ki naj bi nekako odobril novo linijo sedanjega sindikalnega vodstva. Kongres, če bi ga bilo že potrebno sklicati, bi bil veljaven le tedaj, ko bi- obe coni Tržaškega ozemlja volili delegate. To pa se vidalijevcem ne splača ter si zato tega ne želijo. Ce bi lem ljudem bili res pri sr. cu interesi delavstva, bi morali najti pot za skupen nastop. Pogoj za tak nastop pa je, da voditelji Enotnih sindikatov odnehajo, s svojo razdiralno politiko, ki je le v interesu buržoazije in imperializma. Zaradi vseh teh dejstev ne bodo volitve delegatov za kongres nikakor pravilne ter bodo tudi v nasprotju s statutom. Ce Enotni sindikati mislijo, da imajo pravico intervenirati v coni B, kadar jim gre to v račun, tedaj je jasno, da se morajo ozirati tudi na voljo tamošnjega delavstva, ki teh volitev ne priznava. Kongres bo torej sklican na zelo trhli osnovi in bo pač' predstavljal le zagovornike oportunistične politike v Enotnih sindikatih. im ?ii'iit& «—--------—-------------- Iz republik Jugoslavije V SOVJETSKI ZVEZI POSTAVLJEN PRVI GRANITNI TEMELJ ZA ZMAGO SOCIALIZMA Vsa Jugeslavija prestavita | Zmago Velike oktobrske socialistične re- \ j voiucije - V Ljubljeni govoril tov. Regent KRONIKA :: Novi načrt zakona o iznajdbah, o obali morja FLRJ, o vojaških kazenskih dejanjih, častnih naslovih delavcev, spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela, o iz. premembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, tisku in državljanstvu — so sprejeli na seji vlade FLRJ. :: železniško progo Metohija-Priz-ren grade frontovci, ki so že opravili terenska dela na raznih odsekih in pripravili dovozne ceste, ba. rake za delavce itd. Verjetno bodo opravili vsa terenska dela, ki so potrebna še to zimo. :: Na hidrocentrali Mavrovo v Makedoniji so prejšnji teden zaključili vsa dela, ki so bila določena za to leto. :: Podjetja, ki so izpolnila plan, so v preteklem tednu zopet narasla po številu. Med njimi so ljubljanska, zagrebška in sarajevska tobačna tovarna, ludnik «Soko», kolektiv pod. jetja «Tribuna», tovarna «Jugota-nin» v Sevnici, hidrocentrala v Jajcu, elektrarna Fala, tovarna hlačevine v Celju; tovarna klobukov v Sisku in tovarna «Aleksander Rankovič» na Reki. :: Cepivo proti jetiki bodo po novi odredbi vbrizgali mladini v Jugoslaviji. Cepivo izdeljujejo v Beogradu in ga bo v kratkem dovolj za vso državo. Imenuje se BCG in skoro popolnoma obvaruje človeka pred to nevarno socialno boleznijo današnjega časa. :: Do 20. novembra bodo izvolili po mladinskih aktivih delegate za kongres SKOJ-a in Ljudske mladine v Beogradu. Bližnje volitve bodo močna vzpodbuda mladini za povečano tekmovanje in za izpolnitev sprejetih obvez. Tako je dosegla že lepe uspehe mladina v Litostroju in Kemični tovarni v Ljubljani. :: Tudi najboljši kmetje udarniki v grosupeljskem okraju. Tako je bilo priznano udarništvo Jožetu Grudnu za uspehe v živinoreji, A-lojzu Zupančiču v sadjarstvu, Jaku Perovšku v poljedeljstvu itd. :: 30 letnico Cankarjeve smrti bo. do svečano praznovali v Ljubljani. Minister za prosveto LRS je imenoval za proslavo odbor, v katerem so Ivan Regent, Oton Zupančič, Ferdo Kozak, Miško Kranjec in drugi kulturni delavci. :: Slovenska filharmonija bo v letošnji zimski sezoni gostovala po vsej Sloveniji s koncerti. V četrtek je nastopila v Litiji, kjer je dirigiral koncert Samo Hubad. :: Kongres KP Bosne in Hercegovi, ne je končan. Ob tej priliki je v čast kongresa sodelovalo 30.000 Sarajevčanov v delovni akciji, v kateri so dali 180.000 delovnih ur pri graditvi Svarkinovega sela in re-ulaciji Miljacke. :: Na Heki so v oktobru pojedli 2S3 vagonov krompirja, v osemoe-setih dneh pa 8.770 ton sadja in zelenjave ter popili v istem času 430 ton mleka. :: Pri pogozdovanju pomaga tudi jugoslovanska vojska. Tako so vojaki v Gerovu zasadili 35.000 smre. kinih sadik v nekaj urah. :: Žene Jugoslavije podpisujejo v teh dneh resolucijo za mir, ki jo bodo poslale OZN. V Zagrebu pa so odprle razstavo AF2J, na kateri je razstavljen dokumentarni material O borbi žena pred vojno, med NOB, in graditvi socializma.’ Ta material je bil že razstavljen na razstavi mednarodne ženske demokratične organizacije v Parizu :: Spomenik padlim borcem RA in in Ja so odkrili v vasi Glogonji pri Pančevu ob prisotnosti zastopnikov jugoslovanske in sovjetske vojske :: Na Cresu bodo naredili kanalL zacijo, postavili vodnjake, ribarni-'O in tržnico. u III. izredno zasednje Ljudske Skupščine FLRJ bo 27. novembra. :: Drugi (ir je bil zgrajen na progi BeogradrVrpolje. Tako je sedaj obnovljeno 190 km dvojnega tira na železnici Zagreb-Beograd. .. Nov italijanski kulturni krožek je bil odprt za italijanske delavce in nameščence v Novi Gorici. Jugoslovanski narodi so v soboto in nedeljo proslavili dan 7. olctobra — 31. obletnico Velike oktobrske socialistične revolucije, ki je dala največji preobrat v zgodovini človeštva, s katerim se je pričelo novo poglavje v razvoju socialistične družbe — socialistična družbena ureditev. V Ljubljani je bila svečana proslava v narodnem gledališču, kjer je govoril tov. Regent. Med drugim je v svojem govoru dejal, da je bil «z zmago Oktobrske revolucije in izgradnjo socializma v Sovjetski zvezi postavljen prvi granitni temelj za zmago socializma po vsem svetu. Tako je postala Sovjetska zveza zibelka socializma, s tem Na mladinskem festivalu v Beogradu, ki se je v nedeljo zaključil, so sodoievaii mladinci in mladinke iz vse Jugoslavije. Tudi zastopniki tržaške mladine so bili tam, v mestu napredka in izgradnje. Kulturne prired.tve so se vrstile druga za drugo in prav vse pokazale, kako veliko važnost polaga nova socialistična Jugoslavija na kulturni razvoj mladine. Posebno pozornost so vzbudile skupine, ki so izvajale narodne plese. Mladinci so bili oblečeni v krasne noše, po katerih slove jugoslovanski narodi. pa tudi najmočnejša opora vseh zatiranih in izkoriščanih v njihovem boju proti izkoriščevalcem, proti imperializmu». «Ko so narodi Jugoslavije začeli svoj osvobodilni boj proti okupatorju in njihovim domačim pomagačem so se zavedali, da bi bil njihov boj brez zmage, ako ne bi bilo Sovjetske zveze, njenih narodov, njene Rdeče armade, ki jim bo nudila vsestransko pomoč. V to nji-, hovo pomoč so tudi verjeli. Kajti le delovni ljudje, le narodi, ki so v to odločilno pomoč tako globoko verjeli, so mogli tvegati v najtežjih okoliščinah boj, kakršnega so tvegali narodi Jugoslavije pod vod- V zgodovini jugoslovanskega po-morstva naletimo na mnoge strani, ki govore o gospodarski zvezi jugoslovanskih pomorščakov z bratskim ruskim ljudstvom. Zlasti močne vezi so nastale v prvih desetletjih preteklega stoletja, ko se je ojačila pomorska zveza z Rusijo preko Črnega morja, in je bila plovba v turških vodah in Dardanelah že varna zaradi pomorskih pogodb in prisotnosti vojnih ladij zapadnih držav. Ze leta 1813. se je nastanilo v Odesi več dubrovniških trgovskih rodbin in pomorščakov, med njimi tudi kapetan Simuna Mrkušič, ki je poveljeval ruskim ladjam preko 13 let. . Jugoslovaiiski pomorščaki so bili eni izmed prvih, ki so opravljali prevoz ruskega žita na zapadna tržišča. Tildi so se prež napotili preko ustja Donave v Odeso in azovske luke. Premoč nekaterih kapitalističnih držav je kmalu privedla do likvidacije dubrovniških tvrdk v Južni Rusiji. Kljub temu pa so jugoslovanski pomorščaki še vedno ob- stvom svoje komunistične partije». «Narodi Jugoslavije praznujejo obletnico Oktobrske revolucije s posebnim zanosom. Saj se imajo zahvaliti naukom in izkušnjam Oktobrske revolucije in Sovjetski zvezi, da so zmagali in ustanovili v syoji deželi ljudsko oblast in danes pogumno gradijo doma socializem. «Klevete — je nadaljeval tov. Regent — ne morejo motiti niti voditeljev KPJ niti partije same. Kajti prvi in druga spadajo med najboljše učence Oktobrske revoluci-je in med najzvestejše in najdo-slednejše privržence marksizma-leninizma. Naši narodi ne morejo ločiti ljubezni do Sovjetske zveze in tov. Stalina od svoje ljubezni do nove Jugoslavije in tov. Tita». V jugoslovanski prestolnici so praznovali 31. obletnico oktobrske revolucije prav tako v narodnem gledališču. Proslave so se udeležili člani Politbiroja CK KPJ tov. Edvard Kardelj, Milovan Djilas, JUek Kmalu bodo otvorili novo veliko progo z normalnim tirom, ki bo šla preko planin zapadne Bosne, po dolini reke Une in zvezala Posavje z Jadranskim morjem. Progo grade z dveh strani: od Knina in Bi- haća. Graditelji napredujejo na enem in drugem delu nasproti velikemu viadutku na reki Krki, kjer ravno sedaj dovršujejo železni most. Sedaj delajo z obeh strani na poslednjih kilometrih, ki še ločijo graditelje od Krke, Od Bihača pelje proga do Stru-pačkega Buka, prebija se skozi velik predor rned stenami in soteskami, povzpne se nad Uno, do Kolun Vakufa, starega mesta v živopisnem predelu Bosanske Krajine. Nad njim stoji še vedno star grad, ki je videl že nešteto borb teh ljudstev. Na vznožju grada pa plamti sedaj druga borba — za novo železniško progo. Proga bo tekla naprej do Mar- držali zveze z Rusijo. Ob propadu jadrnic je veliko po-morceu emigriralo na vse strani sveta, med njimi jih je tudi veliko prišlo v Rusijo, kjer so bili zaposleni na ladjah. Zgodovina nam govori o Ernestu Kopajtiču iz Bakra, Juraju Polcu iz Kraljevice in drugih. Ob pričetku prve svetovne vojne je bilo v Rusiji nekoliko ladij Tripkoviča, ostalih avstroogrskih družb in tržaške «Adrie». Jugoslovanski pomorščaki, ki so bili zaposleni na njih in so bili portiavstrij-sko orientirani, so obdržali ladje v ruskih lukah in preprečili, da bi odplule v Turčijo. Tedanje ruske oblasti so ladje zaplenile in posadke internirale. Monarhistična Jugoslavija je povsem prekinila zveza s Sovjetsko zvezo. Če je prišla slučajno kakšna ladja v črnomorsko luko, je bila na njej posadka podvržena kontroli jugoslovanskih policijskih ovaduhov. Sele tik pred vojno je uZetska plovidba» podaljšala svojo balkansko progo prav do Odese. sandar Rankovič, Ivan Gošnjak, Moša Pijade, Boris Kidrič in Bla-goje Neškovič ter predsednik prezidi ja Ljudske skupščine, člani vlade, sovjetski poslanik Lavrentijev in člani diplomatskega zbora. Na proslavi je govoril dr. Pavle Gregorič, član CK KPJ, ki je med drugim dejal, da so «velikanske izkušnje delovnega ljudstva Sovjetske zveze postale hitro last delovnih ljudi vsega sveta. Postalo je jasno, da more delovno ljudstvo samo organizirati družbo, kjer ni niti gospodarskih kriz niti brezposelnosti». Proslavljali so tudi mladinci na drugi strani Donave, na gradilišču Novega Beograda. Potem so v brigadah vzdolž avtoceste, po vaseh okoli nje pa do Zagreba. Proslave so bile v tovarnah, v katerih so delavci navdušeno klicali bratstvu med Jugoslavijo in ZSSR, prav tana proslava je bila v narodnem gledališču. tinbroda skozi dva predora in potem preko reke. Tam nekje bo stala postaja Kreka, kjer grade še zadnje nasipe, podporne zidove in zadnji predor. To je eden izmed najtežjih delov unske proge. Izkopali so že preko 10.000 kub. m zemlje in kamenja v enem mesecu. Tam delajo udarniki s proge Brčko-Banoviči, Samac-Sarajevo, Nikšič-Titograd jn Ljubija-Brežičani, minerji iz Vran-duka. Pred predorom so naložene cele skladovnice betonskih vreč, ker bodo morali še v predoru zgraditi betonske podporne zidove. Nedaleč od tam je Krka in videti je prvo ogrodje viadukta. Na bihaški strani hočejo priti preje kot bodo prišli oni z druge strani, od Knina. Na tem majhnem prostoru lomi na stotine ljudi trd škrilje-vec in kremenjak, ravnajo jame. Stene kljubujejo kompresorjem, trde so, toda mišice in volja ljudi, ki grade sebi boljše življenje so trši od vsakega kamenja. Ni več daleč čas, ko bo prišel Prva ladja, ki je prišla v sovjetsko luko, je bila tovorna ladja «Lončen». Danes po osvobojenju so dani vsi pogoji, da se gospodarske zveze ne samo vzpostavijo, temveč tudi po-jačajo. Jugoslovanske ladje često prihajajo v sovjetske luke, prav tako pa tudi srečujemo v Jugoslovan. Obletnico oktobrske revolucije so proslavljali vsr delovni ljudje Jugoslavije, po prestolnicah posameznih republik, Sarajevu, Skopju ko kot mladinci na avtocesti. Urad-in Cetinju pa tja do zadnjih vasi, v katerih so se sešli ljudje že V novo zgrajenih zadružnih domovih, ali pa drugod po prosvetnih dvo-ranah. Obletnica oktobrske revolucije pomeni za Jugoslovane velik praz-i nik. Tisti dan so sovjetski ljudje dokazali vsemu ljudstvu sveta, da je mogoče tudi drugačno — svobodno življenje. Maršal Tito je ob tej priliki poslal predsedniku ministrskega sveta vlade ZSSR J. V. Stalinu brzo-pavko, v kateri je v imenu narodov in vlade FLRJ čestital in jim želel pri uresničevanju komunizma ter ustvarjanju svoje velike, srečne in z ničimer ovirane bodočnosti mnogo uspeha. Dr. Ivan Ribar je poslal predsedniku prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR N. S verniku brzojavko, po« zdravljajoč veliko socialistično državo kot močnega činitelja miru in varnosti na svetu. Zunanji minister FLRJ tov. E-dvard Kardelj pa je izrazil ministru za zunanje zadeve ZSSR V. Molotovu želje za uspešno borbo napreci-' nih sil sveta Z močno Sovjetsko zvezo proti napadalnosti in netilcem nove vojne za vzpostavitev trdnega miru na svetu, kar je izraz teženj in naporov vseh jugoslovanskih narodov. prvi vlak po progi in bo vozil s seboj bogate plodove Posavja in bogastva bosanskih gozdov in rudnikov k Jadranskemu morju. Zanimivo je, da so unsko progo pričeli graditi že v letu 1936. Gradila jo je francoska tvrdka Bati-niolle, v kateri je bil eden izmed glavnih delničarjev bivši kralj A-leksander. Kljub temu da so vlekli ogromne dobičke iz državne blagajne za to progo, je bilo ob okupaciji narejenih šele 50% grobih del. Po vojni so pričeli z delom na vsej dolžini od Bihača do Knina. Skupnim naporom delavcev železničarskega gradbenega podjetja in organizacij ljudske fronte iz mest in vasi, skozi katere teče proga, se je zahvaliti, da bodo to progo kmalu odprli prometu. Otvoritev te izredno važne pro: metne žile bo pomenila zopet eno izmed zmag jugoslovanske petletke, zapadni Bosni pa bo dana večja možnost za čimprejšnji gospodarski in kulturni razvoj. skih lukah sovjetske ladje. Prod sovjetska ladja, «Rybmsk» je prišla na Reko l 1946. Priredili so ji sveš čan sprejem. Zveze jugoslovanskega pomorstva z ruskim, ki trajajo že nekaj stoletij, so pripomogle, da se obe P0' morsivi med seboj izpopolnjujeta in druga drugo dvigata. Pristanišče na Reki Bratski pozdrav narodom, ki se bore za zmago demokracij e in socializma ! Parola CKKP (b) ob‘31. obletnici Velike- oktoberske revolucije V kratkem bo zgrajena železnica BIHAC - KNIN 1 fZ. Umetnost Prosveta PREMIERA SHAKESPEAROVE KOMEDIJE “KAR HOČETE Skupinici prizor iz Sbzkespearove komedije «Ker bočete« V petek 5. novembra je otvorilo Slovensko narodno gledal’iie svojo sezono pri Sv. Ivanu s Shakespearovo komodijo «Kar hočete» v prevodu Otona Zupančiča. Shakespeare, ta genialni pisatelj tragedij in komedij, je vzel za svojo snov komedije «Kar hočete» zgod bo brata in sestre — dvojčkov, ki se po nesreči na morju iščeta in končno zopet najdeta. To preprosto zgodbo je pesnik obogatil z duho Vitostmi, ki se prepletajo skozi vse dajanje ter mu dajejo živahnost in tisto vrednost, ki je ohranila Shakespearove komedije še danes dragocene. Poleg tega dajejo prav njegove umetnine igralcem veliko možnost, da sproste vse svoje igralske sposobnosti in da dokažejo svojo u-pietniško zmogljivost. Delo je postavil na naš oder režiser Milan Kosič in z njim dostojno otvoril četrto sezono Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Po režiserjevi zaslugi poteka dejanje neprisiljeno, povezano, se od prvega prizora dalje vedno močneje stopnjuje in dosega močan uspeh. Priznati moramo, da nas je komedija «Kar hočete» postavljena na našem odru izredno p.rijetno presenetila. Glavno žensko vlogo v komediji — Violo, je igrala Štefka Drolc — Babič, Ki je prvič nastopila na tržaškem odru. Njena Viola je bila polna topline, nežnosti in temperamenta. K njenemu jasnemu pred-našanju teksta je mnogo pripomogel njen prijetni, zvočni glas. Tudi pojava je za oder lepa in brez dvoma je slovensko tržaško gledališče v Trstu pridobilo z njo prvovrstno moč. ki se je pustil voditi za nos od prebrisane hišne. Prizor, kjer čita zaljubljeno pismo, je podal tako komično, da je njegova odlična igra zbudila med gledalci odobravanje pri odprti sceni. Qd «trojke» pa je bil najboljši Silvij Kobal. Ta mladi igralec je kot vitez Andrej Bledica svojo ko. mično vlogo odigral 5 tako prožnostjo in sproščenostjo, da lahko po pravici pričakujemo od njega ge mnogo dobrih stvaritev. Dvoboj med vitezom Bledico in /g | Violo je vzbudil med gledalci vihar smeha. 1 Tudi Raztresen je pijanega viteza Tobijo dobro igral in skupaj Z vitezom Andrejem in Fabianom, ki ga je podal Božo Podkrajšek, ustvaril nekaj vedrih prizorov. Zasluga teh treh «komediantov» pa je predvsem v tem, da v svoji komiki niso pretiravali, temveč da so celo v nočni sceni ostali v mejah umetnosti. V vlogi norca je nastopil Modest Sancin. Njegovo nerazpoloženje je bilo pač vzrok, da nas ni popolnoma zadovoljil. Želeli bi, da bi Sancin izgovarjal jasneje in za spoznanje počasneje, ker je gledalcem žal, da preslišijo duhovite strelice norca. Dober je 'oil Ernest Zega kot plemič Antonijo. K uspehu pa so prav tako pripomogli tudi ostali igralci manjših vlog: Anton Požar, Josip Fišer, Tea Starčeva, Mario Marsič, Srečko Košir in Juli Guštin. Preprosta, a okusna inscenacija Bogdana Groma ter bogata garderoba, ki so jo izdelali požrtvovalni gledališki krojači, je mnogo pripomogla k odlični predstavi Shakespearove komedije. 2e po prvem prizoru so igralci stopili s publiko v kontakt, in navdušenje se je stopnjevalo od dejanja do dejanja. Gledalci tudi niso štedili z odobravanjem in s tem dali priznanje vsem sodelujočim, ki so pokazali, da stopa slovenska kultura" krepko po poti razvoja navzgor. N. M. SVETOVNI POMEN SOVJETSKE LITERATURE Vloga grofice, ki je bila podeljena Zlati Rodoškovi, se ji je dobro prilegala. Umerjena do svojih slug, strastna v ljubezni do Cesarla je c>grela gledalce in brez dvoma je njena Olivija ena njenih najboljših stvaritev na odru. Ce se spomnimo na njeno vlogo iz «Skopuha», Vidimo, da oblikovanje klasičnih likov najbolj ustreza njeni naravi In umetnosti, pa tudi pojavi. Živahna in prisrčna je bila Bar. bičeva kot hišna Marija, ki je s svojim smehom spravljala v veselo razpoloženje polno dvorano. Vlogo Orsina je podal Jožko Lu-kež, ki je bil kot eleganten knez V svoji nesrečni zaljubljenost dostojanstven in vendar v skladu s komedijo. Prav tako je Jože Babič kot Sebastian, Violin brat, dobro igral izgubljenega brata in ljubimca in se v tej sicer kratki vlogi pokazal kot zelo nadarjen igralec. Nesimpatično, a najhvaležnejšo vlogo Malvolja je odigral Just Košuta. Prepričljivo jg prikazal nadutega, domišljavega nečimerneža, Sovjetska literatura nadaljuje tradicijo ruske literature, ki je bila že pred revolucijo najbolj napredna na svetu. Medtem ko je dosegla najvišjo stopnjo umetniškega realizma, je ruska literatura postala glasnik človečanskih idej demokratičnega duha in ljubezni za svobodo. Ne imenujejo je zaman uvest človečnosti». Ena izmed pomembnih značilnosti napredne ruske literature je interes za življenje zatiranega razreda. Misel, da je ljudstvo gibalna sila zgodovine, upoštevajo že mnoga dela ruskih klasikov. Ne moremo si predstavljati razvoja moderne literature katerega koli naroda neodvisno od ruske književnosti. Ne moremo razumeti Flauberta brez Turgenjeva, Ro-maina Rolanda brez Tolstoja, Bernarda Shaioa brez Čehova. Izredne važnosti za razvoj celotne svetovne literature pa je Maksim Gorkič Njegovo delo je temelj nove dobe v umetniškem razvoju človeštva. Genialni umetnik proletariata je postal učitelj socialističnega realizma. S presenetljivo močjo je dvignil notranjo lepoto delovnega človeka. Prvi je ustvaril lik borca, ki je vstal iz vrst ljudstva, ki se bori za svobodo ljudskih množic. Vsi napredni pisatelji vsega sveta so čutili vpliv Gorkega, kakor hitro se je ta mojster besede pojavil na literarnem odru. Pod njegovim vplivom so se odlikovale napredne težnje njihovih del. Gorki je postal od vseh priznan učitelj svetovne demokratične književnosti. «Bil sem še zelo mlad», se spominja Upton Sinclair «ko je ime Gorkega doseglo Ameriko. Qd njega sem se naučil, da književnik ne sme prezreti velike borbe bednih in izkoriščanih» Protidemokratična propaganda je večkrat poudarila, da se nov element sovjetske književnosti kaže samo v izbiri snovi in da samo v tem pogledu lahko govorimo o važnosti sovjetske literature za razvoj svetovne književnosti. Nasprotno, sovjetska literatura ne samo, da ustvarja nov realizem, ki ga prej ni bilo, temveč izraža O. MoŠenski * v tudi gibanje vsega novega in odnose do te realnosli. Princip «opredeljenosti» v literaturi, ki ga je postavil Lenin in ki je zmagal v Sovjetski zvezi, zagotavlja pravično objektivnost, toda predpostavlja ne samo poznavanje življenja, temveč tudi delo v posameznih primerih. Ker so razvijali ideje velikega Lenina, imenuje Stalin sovjetske pisatelje «graditelje človeških duš». Po zmagi socializma v ZSSR so se razvile nekatere nove karakteristične posebnosti, med temi ustvaritev junaka iz ljudstva, dalje ljudske množice kot graditeljice novega življenja. Moč sijajnega romana A. Fadajeva «Mlada garda» je prav v tem, ker je pisatelju uspelo opisati množično junaštvo sovjetske mladine v partizanskem boju proti hitlerjevskim napadalcem. Fadajevu se ni bilo treba zatekati k umetni gradnji svojih oseb. One so bile resnična sovjetska mladina. Novatorski duh sovjetske literature se je vidno dvignil v času druge svetovne vojne. Medtem ko je absolutna večina pisateljev ZDA in Velike Britanije moralno dezertirala in ko skoro nikogar izmed književnikov teh zapadnih narodov ni bilo v mstah borcev za demokracijo proti fašizmu, so bili sovjetski pisatelji najaktivnejši sodelovalcì v obrambi domovine. Prvič v zgodovini se je dogodilo, da so vsi književniki neke dežele delali za zmago nad sovražnikom. Moralni vpliv sovjetskih književnikov nad ljudstvom je bil za zmago nad fašizmom neprecenljive vrednosti. Poleg «Mlade garde» Fadajeva je dala sovjetska literatura v vojnih letih še mnoga prvovrstna dela. Osnovna misel vseh teh del je patriotizem sovjetskega ljudstva, njegovo zavestno junaštvo in njegova moralna moč nad nasilnikom, čeprav izražajo vsa dela čislo osebnost posameznih pisateljev. Danes posvečajo sovjetski pisatelji vso pažnjo delu sovjetskega človeka. V njihovih stvaritvah zavzema glavno mesto bivši borec, ki dela danes v tovarni ali kolhozu z enako odpovedjo in požrtvovalnostjo, s kakršno so branili v času vojne svojo domovino. Veličina u-sivarjalnega dela za blagor vseh zmagovito odmeva v «Sreči» P. Pavlenka, v poemi Gribacjova «Boljševiški kolhoz» in še v mnogih drugih delih, ki so dosegla v kratkem času veliko popularnost. Sovjetska književnost je najnaprednejša književnost sveta. Njen razvoj ‘— to je treba poudariti — ni šel po načrtu. Literatura socialističnega realizma je nastala in vzcvetela v borbi proti meščanskim vplivom, formalizmu in nazadnjaški dekadenci, ki se koče' skriti pod krinko, apolitičnosti in ideološki dezinteresiranosti. Sovjetska literatura je ena izmed najbolj priljubljenih točk izpadov ameriškega in angleškega tiska ter ame-rikaniziranega tiska drugih držav v njihovi sistematični gonji proti Sovjetski zvezi in drugim državam ljudske demokracije. Toda kaj lahko zoperstavijo amerikanski ekspanzionisti sovjetski literaturi? Ali perverzno seksualnost nekega Delavci lUeralure. umetnosti, hinemato-šraiiie. zvišujte raven šteje umetnlvstll m v 4- -----------------— —- 'V- - # — — — ~ — m-rr.i. . Vstvarjajte neva visekvldejna umetniška tlela, vredna velikesja ševjeisketja ljudstva! Parola CKKP (b) ob 31. obletnici Veliké oktobarske revolucije k Faulknerja? Ali oboževanje strahu Riharda Righta? Ali pisanje odpadnika Dos Passosa? Ali lahko zoperstavijo moralno gnilobo ideološke in umetniške nemoči takih del in podobno? Zmagovita sovjetska literatura vpliva na napredne pisatelje vsega sveta: Martin Andersen Nežo, Louis Arragon so se izkristalizirali predvsem v borbi delavcev v njihovih lastnih deželah. Toda brez vsakega dvoma je. da je sovjetska literatura vplivala nanje kakor tudi na vse napredne intelektualce sveta. V tem smislu je vpliv sovjetske literature istočasno tudi irpliv sovjetske stvarnosti, katere izraz je literatura. II || 011- {Li0&U*l€> | 8 s I s 9 —-—- ----——- - — -- - --- ^ Novembra poteče 120 let, kar je umrl dunajski skladatelj Franc Schubert, vse svoje življenje je posvetil glasbi in že zelo zgodaj je začel tudi komponirati. Njegove simfonije, godalni kvinteti, kvarteti, klavirske skladbe, predvsem pa samospevi s spremljevanjem orkestra so si osvojili ves za glasbo navdušeni svet. Med številnimi samospevi se odlikujejo zlasti: «Ob morju*, «Ave Marija», «Podoknica», Marjetica ob kolovratu, «Divja rožica». Komaj 31 let star je Schubert umrl in lake moral zaključiti svoje bogato življenje. —o- Ljubljanska drama bo proslav l trideseto obletnico smrti Ivana Cankarja z uprizoritvijo njegove drame «Hlapci». Prva premira se obenem vključi v okvir proslav kongresa KPS. —C- Na festivalu Ljudske mladine Jugoslavije sodelujejo kulturne mladinske skupine iz vse Jugoslavije. Bodoči umetniški naraščaj prav tako kakor diletanti kažejo visoko stopnjo kulturnega razvoja, kar je posledica socialistične vzgoje v Jugoslaviji, ki polaga posebno važnost na kulturni dvig svojih narodov, predvsem mladine. 82 letni umetnik Artur Toskanini, ki je v času fašizma moral zapustiti Italijo, ker ni hotel dirigirati fašistične himne, se je po zlomu fašizma zopet vrnil v domovino. Ko je pred kratkim dirigiral v milanski Scali, je priredila po fašistih nahujskana mia. dina surove demonstracije. Toscaninija so po povratku v Italijo povabili, naj bi se šel poklonit papežu. Umetnik je vabilo zavrnil z besedami: «Papež je zelo slab dirigent — jaz ga niti spre. jel ne bi, kaj šele, da bi mu hodil v obiske». —C— F. M. Dostojevski 11. novembef 132f se je rodil v Mos-skvi mojster psihološkega romana Fjodor Mihailovič Dostojevski.' Koš sin zdravnika v moskovski bolnišnici za uboge je že zelo zgodaj spoznal bedo in trpljenje «poniža- nih in razžaljenih». Spoznal pa se je tudi z' idejami socializma in se udeleževal tajnih sestankov. Zaradi tega je bil aretiran in obsojen še z drugimi tovariši na smrt. Vendar so ga pomilostili in odgnali na prisilno delo v Sibirijo, kjer je ostal 10 let. Vse svoje življenje je posvetil literaturi. Umrl je v Moskvi 1881. leta. Dostojevski je realist, slikar tra. gičnih usod, ki hrepene po razrešitvi etičnih vprašanj življenja. Dostojevski je tako globok in prodoren razčle-njevalec človeških duš, kakrših ne pozna svetovna literatura. Mnoge njegove osebe so duševno obremenjene in bolne, toda vse teže k etičnemu reševanju življenjskih vprašanj. Dostojevski je zaslovel s svojimi psihološkimi romani «Bedni ljudje», «Zapiski iz mrtvega doma», «Ponižani in razžaljeni» «Besi», «Zločin in kazen», «Idiot», in «Bratje Karamazovi» po vsem svetu. Posebno zadnji roman je svetovna kritika ocenila kot eno najveejih, mojstrovin svetovne književnosti tako po obliki kakor do vse-bini. Štefka Drolčev« r, Vlogi Viol* Y čem je tajnost mogočnega razvoja sovjetske industrije po vojni Predčasno uresničenje proizvodnih planov je zelo značilno za gospodarsko življenje v ZSSR. Znano je ti. pr., da je bil prvi petletni plan uresničen v štirih letih in treh mesecih in drugi petletni plan devet mesecev pred določenim rokom za del industrije. Pri uresničevanju planov ima znaten pomen sociaiistično tekmovanje, ljudska pobuda za mobilizacijo tako imenovanih skritih rezerv, to je onih možnosti povišanja proizvodnje, ki se odkrivajo samo med borbo za uresničenje plana. V sovjetski industriji se je tudi brezmejno razvila borba za štednjo materialnih produkcijskih sredstev: goriva, električnega toka, surovin, strojev, orodnih strojev in štrumentov. V tem sektorju se skrivajo velike rezerve za povišanje proizvodnje, Za znižanje produkcijskih stroškov, za prekoračenje proizvodnih načrtov. Na tej štednji so neposredno zainteresira- ni delavci sami, saj sovjetska podjetja nagrajujejo vsakega delavca, ki s svojim delom zagotovi državi kakršen koli prihranek. Mobilizacija proizvodnih rezerv ima različen značaj. Na pobudo raznih podjetij, hi so na prvem mestu (tovarna obutve ePariška Komuna», tovarna za mehanične konstrukcije, «Kaliber» in druge) izdelujejo povsod posebne programe tehnično organizacijskih ukrepov za razne sektorje proizvodnje. Pri izdelovanju teh programov sodelujejo skoraj vsi delavci, inženirji, tehniki podjetja: vsakdo da kak koristen predlog. Na podlagi tega sc odkrivajo ogromne možnosti, s pomočjo katerih se lahko precej pospeši uresničenje določenega produkcijskega plana. S p>omočjo takih tehnično organizacijskih ukrepov je uspelo nekaterim podjetjem in celo celim proizvodnim sektorjem (n. pr. petrolejski industriji v Turkmenistan- Šole v Sovjetiki CO milijard rubljev za ljudsko izobrazbo V letošnjem šolskem letu obiskuje v Sovjetski zvezi šolo 33 milijonov 2CO tisoč otrok. Za šolstvo je postavila Sovjetska zveza v svoj proračun vsoto 60 milijard rubljev. 1 milijon 200 tisoč učiteljev V sovjetskih šolah uči preko 1 milijon 200 tisoč učiteljev. To o-gromno število pa je vsako leto izpopolnjeno z novimi močmi — diplomiranimi pedagogi. V deželi je sedaj 821 srednjih pedagoških institutov in 123 visokih pedagoških šol. Poleg tega pa se tudi na uni. verzi pripravljajo pedagogi za srednje šole. Nove šole Letos so v Sovjetski socialistični republiki Rusiji zgradili 526 novih šolskih poslopij. Več desetin novih šol so zgradili tudi v Ukrajini in Belorusiji. Za nove šolske zgradbe v Turkmeniji so porabili 1 milijon 600 tisoč rubljev, prav tako tudi v drugih enajstih republikah. Poleg šolskih zgradb, ki so bile postavljene na državne stroške, so mnoge zgradile tudi sovjetske organizacije na pobudo ljudstva. Samo v enajstih okrožjih republike Rusije je bilo zgrajenih in obnovljenih 300 šol za 21 tisoč gojencev. MHijopi šolvkih knji« za sovjetske šole Za osnovne in srednje šole so ti. skali v letošnjem letu desetine mi- lijonov šolskih knjig. Samo peda-goska založba republike Rusije je izdala do Ì. septembra Za letošnje šolsko leto 80 milijonov učniii knjig v ruskem jeziku. V Aser-bejdžanu je bilo tiskanih 1 milijon 800 tisoč učnih knjig, v Gorgiji pa preko 2 milijona. 50 različnih učnih knjig — 20 za osnovne šole in 30 za srednje so tiskali v Kazak-stanu. Ljudske šole na skrajnem severu V severnih predelih Sovjetske zveze imajo 500 š.ol med katerimi je preko 100 sedemletk in srednjih kler starši ne končajo dela. V času pomagajo učitelji učencem pri nalogah, jim svetujejo pri izberi Čtiva in jim pomagajo organizirati igre. Otroci preživijo pošoiski čas v posebnih prostorih v okviru pionirske organizacije. Mladi moskovski delavci v srednjih šolah 43 tisoč mladincev obiskuje 138 delavskih šol v Sovjetski prestolnici. Lansko leto je uspešno končalo te šole 27.000 gojencev, a 1. septembra letos se je na novo vpisalo 28.740 učencev. Zelja sovjetske zvezi Otroški knjižnici Naš tisk in naše kulturne organizacije opravljajo v množicah velikansko znanstveno izobraževalno delo. Kje je tista kapitalisiič-na država, ki bi hotela tekmovati s Sovjetsko zvezo na področju razvijanja ku-turc svoje dežele? Mi smo po pravici pooosni na uspeh« sovjetske umetnosii, zsdnje čase pa posebno na uspehe sovjetske književnosti, kar nikakor ni majhen uspeh usmerjajočega vodsiva Partije, kj je kazala smer razvoja. Naša književnost, film in druge panoge umetnosti, so vedno bogatejše z deli, ki s svojmi liki odkrivajo idejni smisel dogodkov, dela in ljudi sovjetske dobe. Iz govora V Molotova na proslavi 31. obletnice revolucije v Moskvi Iz Notizie Sovie- tiche v katerih uče v materinščini, jezikih tistih plemen, ki šol, t. j. v tam prebivajo. Pred revolucijo severna plemena niso imela ne šol niti knjig, bila so skoraj popolnoma nepismena. Pedagoški nadzor nad učenci nižjih razredov v proštih urah Učenci prvega in drugega razreda ostanejo še po končanem pouku pod nadzorstvoffi učiteljev, vse do- mladine po znanju je tako velika, da sovjetska oblast skrbi, da bi bile večerne šole za mlade delavce čim boljše. V šolskih klopeh večernih gimnazij sede mladi delavci in delavke, ki so končali strokovne Šole, v tovarnah. Potem ko so se strokovno usposobili in dosegli dobre ocene, se hočejo še vedno izpopolnjevati in končati na večernih šolah gimnazijo in tako doseči zrelostno oceno. Iz revolucije. v socializem Wmm ■ li : ■ ■ ' ' ■ »ki republiki in v oblasti uresničiti petletni plan v treh j#1* v treh in pol letih. Znatna prednost socialistični^« gospodarskega sistema je v tein, “« ni me<- raznimi podjetji proizvb®' nih «tajnosti», kakor se dogai0 v kapitalističnih državah. Sovjet^0 podjetja, ki so last enega samega gospodarja, to je ljudstva, delajo soglasno Za uresničenje enotnega proizvodnega programa ljudskega gospodarstva v interesu vse družbe. Zato si podjetja pomagajo med seboj na vse načine, sporočajo drugo drugemu svoja izkustva, sezna- Dom v široki Komunistični ulici je dobro znan tisočem mladih Moskovčanov, V njem posluje središčna mestna otroška knjižnica. Pred 14 leti so se prvič odprla vrata te hiše pred mladim rodom in od takrat dalje se dan na dan odpirajo, da vstopajo dečki in deklice v čudoviti svet knjige. Takrat je bilo v knjižnici vsega 12 tisoč knjig, katere je čitalo 4 tisoč mladih čitateljev. Danes ima knjižnica 80.000 knjig, a po njih sega preko 30.000 dečkov in deklic. «Zanimivo je pri nas v knjižnici», pravi mala Isajevna. «Izposojene knjige nesemo domov, da jih sami doma preberemo. Imamo pa tudi krožke in tam dela, ki so nam posebno všeč, skupno beremo. Potem se o njih razgovarjamo. Včasih povabimo pisatelja. Rad pride in nam on čita. Takrat je posebno lepo». Julij Novoženov je zapisal: «Knjižnica je bila moj drugi dom, knjižničarji so bili moji drugi vzgojitelji. Knjižnica je zgradila iz mene človeka Tako pojmuje Sovjetska zveza vzgojo in daje svoji mladini vse, da jo dvigne in ji nudi lepo življenje. Prebivalstvi! Tovarili - delavci, vojaki, kmetje' vsi deloval ljudje! Delavska in kmečka revolueija je v Petrogradu dokončno zmagala, ko j® lazgnala in pozaprla zadnje ostanke majhnega števila kozakov, ki jih je prevaril Ke-renski. Revolucija je zannala tudi v Moskvi. Se preden je prišlo tja nekaj vlakov z .vojaškimi silami iz Petrograda, so junkerjj in drugi kornilovci v Moskvi podpisali mirovne pogoje, razoro^tev junkerjev In razpust Odbo ra zg rešitev. S fronte in z debele Pohajajo vsak dan in vsako uro poročila, da pretežna večina vojakov v strelskih jarkih in kmetov po okrajih Podpira novo vlado in njena zakona o mirovni ponudi in. takojšnji izročitvi zemlje kmetom. Zmaga revolucij® delavcev in kmetov je žago tovljena, kajti na strah ievolucije je že stopila večina ljudstva. Popolnoma razumljivo je, da zemljiški gospodje in kapitalisti, višji nameščen^ in uradniki, ki so tesno zve zani z buržoazijo, skratka, vsi bogati in tisti, ki drže z bogatimi, sprejemajo nPV0 revolucijo sovražno, se upirajo njeni zmagi, groze, da ustavili poslovanje bank, ovirajo ali ustavlJ&.o delo raznih ustanov, jo na vse mogoče načine motijo in bodisi neposredno ali posredno zavirajo. Vsak zaveden delavec dobro razume, da moramo neogibno naleteti na ta}c ^por, in Ves boljševi-ški partijski tisk je mhogokrat opozarjal na to. Delovni razredi se ne bodo niti ^ trenutek prestrašili tega odpora, niti najmanj se ne bodo tresli pred grožnjami in stavkami pristašev buU-ouzije, Za nami je večina ljudstva. Za nami je večina delovnih in zatiranih ljud1 P° vsem svetu. Za nami je stvar pravičnosti. Naša!zm®a je zagotovljena. Odpor kapitalistov ^ višjih nameščencev bomo zlomili. Nobenemu človeku ne bomo vzeli premoženja brez posebnega državnega zakona o nacionalizaciji bank in sindikatov. Ta zakon Popravljamo- Noben delovni človek in delavec ne t>0 iz®»il niti kopejke; nasprotno, pomagali mu bomo. Razeu, najstrožje evidence in kontrole, razen pobiranja da/kov, ^ se poprej določijo, ne namerava vlada uvajati 1Wkih drugih ukrepov. V imenu teh pravičnih zahtev se je velikanska večina ljudstva strnila °1''^izačasne delavske in kmečke vlade. Tovariši - delovni ljudje! Vedite, da zdaj vi sami upravljate državo. Nih1-'6 vDazite in čuvajte zemljo, žito. tovarne, orodje, Proiz^ / Promet - kajti vse to bo odslej docela vaša, vselju - va lastnina. Postopno, s privoljenjem in odobravanj en \'èene kmetov, po navodilih praktičnih skušenj kine ^ v in delavcev, bomo šli trdno in nezadržno zmagi socia naproti; to zmago bodo utrdili napredni delavci ajbolj civiliziranih dežel in ta zmaga bo dala narodom den mir in jih rešila vsakršnega zatiranje in vsakrsn izkoriščanja. petrogradi 18 (5} novembr;- 191.|. V. ULJANOV (LENIN). njajo s svojimi uspehi kar najhitreje vso industrijo. Iz lega izvirajo neizčrpane možnosti prekoračenja produkcijskih programov. Leta 1946. so inženirji, tehniki in delavci sovjetske industrije predložili okoli pol milijona izjav o tehničnih iznajdbah in spopolnitvah v proizvodnji. Precejšen del teh novih iznajdb in spopolnitev je bil takoj uporabljen, kar je nudilo vladi prihranek dveh milijard rubljev. Ta ogromna sredstva kakor tudi same tehnične spopolnitve so izkoristili kot pomožne rezerve za dvig proizvodnje. Podjetja 14 ministrstev v letu 1946. in podjetja 21 ministrstev leta 1947. so prekoračila svoje proizvodne načrte. Leta 1946. so prekoračili načrt za 10 odst., leta 1947. pa za 15 odst. Tekmovanje vsega ljudstva za predčasno uresničenje petletnega načrta dokazuje, da bo cilj dosežen. Skrb Hiter tempo naraščanja proizvodnje Poročilo osrednjega ravnateljstva statističnega urada ZSSR o uresničenju plana za tretje trimesečje 1948 dokazuje, da izredna naglica, s katero se razvija industrijska proizvodnja, ki je že sedaj presegla tempo predvojnih let, ni slučajna, temveč je odvisna od zakonov sovjetskega gospodarstva. Industrija se je v povojnih letih v ZSSR razvijala takole: leta 1946. je v primeri z letom 1945 porastla za 22 odst.; v tretjem trimesečju 1948. je porasla v primeri z istim trimesečjem leta 1947. za 23 odst. Pri tem se moramo spominj'atì, da je v letih 1928 - 1940 industrija naraščala letno za 17 odst. Povišanje proizvodnje je posebno hitro v mehanični industriji. V tretjem letu plana je značilen Nadaljevanje na 13. strani za V Sovjetski zvezi je vsa zdravniška pomoč brezplačna in dostopna vsem. Obširna zakonodaja za zaščito dela, struktura mest in vasi, organizacija prehrane in živilske industrije, ukrepi za počitek delavcev: vse to ovira širjenje bolezni in preprečuje njih razvoj. Posebno pažnjo posveča vlada za. ščiti zdravstva v posameznih republikah, V SZ ni dežele, ki bi bila brez poliklinik, bolnišnic in zdravnikov. Nekaj številk najbolje osvet. Ijuje uspehe v zdravstvu. Pred revolucijo je bila zdravniška pomoč na domu zelo skrčena. Leta 1941 se je število doma zdravljenih bolnikov v primeri z letom 1913 zvišalo-za 75 krat. Pred revolucijo so bile rešilne postaje za takojšno pomoč samo v 9 največjih mestih, leta 1940. pa je bilo že 989 takih postaj. V sovjetskih mestih je sedaj 20.592 poliklinik in ambulant, v carski Rusiji jih je bilo le 1230. Zdravniško pomoč zagotavljajo prebivalstvu ZSSR razen ministrstva za zdravstvo tudi bolnice, poliklinike in zdravilišča, ki spadajo pod razna druga ministrstva, državne ustanove, sindikalne organizacije. Pred revolucijo ni imelo prebivalstvo 35% mest nobene organizirane zdravniške oskrbe. Kako so za časa sovjetskega režima narasle bolnišnice, kaže naslednji primer: leta 1940 je imela sama moskovska oblast trikrat, več" bolnic kot vsa carska Rusija leta 1907. Leta 1946. je bilo v Sovjetski zvezi 800.000 postelj v bolnišnicah. V sovjetskih bolnicah so zaposleni specializirani niško nego tudi za vzgojo bolnikov. Specialiste iz poliklinik, zdravniških postaj in ambulant redno pošiljajo v bolnišnice, da izpopolnijo svoje strokovno znanje in svojo prakso. V zgodovini sovjetske medicine je posebne važnosti zdravstvena zaščita na deželi. Kot je znano, je bila zdravniška pomoč v carski Rusiji kar najslabše organizirana. Nehigienske razmere v vaseh, revščina in nevednost so imele za posledico številne bolezni in epidemije. Maloštevilne podeželske ljudsko zdravje v ZSSR zdravniki, ki skrbe razen za zdrav- nost posvečajo materinstvu in de tinstvu. Po vsem sovjetskem ozemlju je gosta mreža ustanov za zdravniško pomoč materam in otro. kom. Vsako nosečo žensko nadzirajo v posebnih ambulantah. Tu dobi zastonj zdravila in nasvete. Danes je v Sovjetski zvezi' 7.536 dobro opremljenih posvetovalnih središč, v katerih zdravniki vseh vrst specializacij in zaščitne sestre bdijo nad življenjem in blagostanjem matere in otroka. V 31 letih je število stalnih mest v otroških zavetiščih naraslo 1403 krat. Se včeraj so naši sovražniki skušali spremeniti velikanska ozemlja naše države v «puščavsko cono», ko so uničevali in pustošili vse na svoji osvajalski poti. Svoje delo opravljamo uspešno, vedno trtreje in varneje korakamo naprej, a mnoge uspehe predvojnih obdobij smo že prekoračili. Val velikega napredka je zajel našo državo, v kateri kaže družina sovjetskih narodov, združena v prijateljstvu in skupnem delu za domovino, zgled sodelovanja in bratskih odnosov med narodi mnoge narode obsegajoče Sovjetske zveze, kakršnega zgod svin i ši n« pozna. Iz govora V Molotova na proslavi 31. obletnice revolucije bolnišnice so bile pred 30 leti prava redkost. Leta 1913 je bilo v podeželskih bolnišnicah 49.000 postelj, leta 1946 pa 197.984. Na koncu sedanje petletke bo v podeželskih bolnišnicah 300.000 postelj in vsaka poliklinika ali vaška ambulanta bo imela svoj fizioterapski kabinet, laboratorij za analize, radiološke kabinete, kabinete za zobne proteze in zdravniško biblioteko. V Sovjetski zvezi so izginili kože, kolera, kuga in sifilis in nj več izbruhov epidemij. Posebno pozor- Velike številke včasih ne dajo prave slike. Tu navajajmo stvaren primer, izbran po naključju v posvetovalnici št. 2 v Kijevu. Jura N. se je prezgodaj rodil. Mesec dni po rojstvu je tehtal 2.500 gr. Bolničarka in asistent posvetovalnice sta obiskovala Juro dva meseca na domu. Mati ga je nesla 13 krat na pregled. Zdravnik je pregledal otroka šestkrat. Bolničarka je učila mater, kako mora otroka dojiti in negovati. Zdravnik in bolničarka sta otro- ka masirala, opravila transfuzijo krvi, posebna postaja mu je nudila posebno mleko, dajali so mu vitamine. Deseti mesec življenja je tehtal otrok 9.5 kg, to je, imel je normalno težo otroka 12 mesecev- K uspehom v obrambi ljudskega zdravja so ogromno pripomogli zdravniki, ki so se izšolali v letih sovjetskega režima. Vsako leto prihaja iz sovjetskih univerz štirikrat več zdravnikov kot iz ameriških. Naša država je v pripravljanju zdravniških kadrov prekosila vse države na svetu. Sedaj je v ZSSR 76 državnih viš. jih institutov z medicino, ki jih obiskuje več desettisočev studentov. Samo v letih vojne proti fašiz. mu je bilo v SZ ustanovljenih pet novih višjih šol za medicino. V Sovjetski zvezi sta dva instituta za spopolnjevanje zdravnikov. V začetku leta 1948 je bilo zaposlenih v zdravr.iško-profilaktičnih ustanovah samega ministrstva za zdravstvo nad 160.000 zdravnikov, v drugih državnih ustanovah pa nad 20.000 zdravnikov. Akademija zdravniških ved, ustanovljena 1945. leta, 364 posebnih institutov, gosta mreža klinik in bolnišnic preučujejo vzroke bolezni in uvajajo nove metode zdravljenja. V 31 letih je obramba ljudskega zdravja s Sovjetski zvezi dosegla prvo mesto v svetu. Iz domovinske vojne. ...v komunizem Stran naših kmetovalcev Slata kolhožiiikom in kolho/n'cam, deiàycem in delavkam strojno traktor skih postaj in kolhozov, k! so častno izpolnili svoje okveznost! do državeI Pa~ o?1’- CKKF i oi V(',ve ' 'Kc re>L.U.,e Vnekem kai*kstantk«a kolhozu so po znanstveni metodi sredili velikan. skega prašiča Pobiranje, shranjevanje in uporaba krmske pese, repe in korenja Pridelovanje krmske pese je v I posušilo. Krmska pesa, ki ji listja neposredni zvezi z mlečno proiz. vodnjo, kajti nimamo krmila, ki bi v zimskih mesecih tako ugodno vplivalo na mlečnost krav kot je prav krmska pesa. V pozni jeseni, ko so drugi poljski pridelki že pospravljeni, opazimo še vsepovsod po njivah krmsko peso. Dokler je vreme toplo in ni slane, raste in zeleni krmska pesa še kar naprej. Skoda bi bila, če bi jo poru vali in pospravili prezgodaj, t. j. preden ne prestane rasti, kar se zgodi bodisi ob prvem mrazu, a če tega ni, ko začne listje rumeneti in veneti. Napačno je torej, kar počenjajo mnogi kmetovalci, da namreč spravljajo peso prezgodaj, ko še raste! S tem nasilno prekinejo njen notranji razvoj in dozorevanje ter tako zmanjšajo pridelek — in kar je še slabše tudi njegovo trpežnost in kakovost. Ce ne nameravamo na njivo, kjer raste krmska pesa, posejati še jesenske ozirnine, je priporočljivo, da spravimo krmsko peso šele, ko se je listje, ko ga je umorila slana, Živinoreja v zadrugah v istrskem okrožja Eden težkih gospodarskih pio-blemov, ki so se pojavili pri nas po vojni, je bil pomanjkanje prašičev. V našem okrožju imamo nekaj kmetovalcev, ki se bavijo s svinjerejo, toda njih doprinos je pičel v primeri potreb, ki so pri nas- O kaki umni prašičereji pa pri nas ni govora. Svinja žre vse, zato je najcenejša domača život, katero lahko poceni zredimo. Posebno poceni pride tam, kjer se še lahko pase na prostem, kjer imamo hrastove, kostanjeve ali bukove gozdove. Pri nas je treba prašičerejo dvigniti, da bomo v tem pogledu neodvisni od inozemstva. Če si bomo sa. mi vzgojili dovolj prašičev za rejo, bomo prištedili našemu gospodarstvu velike zneske. Ker pri nas posamezniki ne morejo gojiti svinj za priplod v taki množini, da bi zadostili domačim potrebam po prašičih in tudi v kolikor jih gojijo, postavljajo špekulantske fantastične cene za prodajo piašičev, so Kmetijske zadruge poklicane, da se bavijo s svinjerejo in vzgojijo dovolj prašičev, potrebnih za svoje področje. Kmelnaproze morajo postaviti svinjegojsko farmo, nabaviti svinje in merjasca, tako da bodo na pomlad že imele prašiče iz prvih gnezd. Najbolje je pripuščati svinje v novembru ali decembru in potem v marcu ali aprilu; bolje bi še bilo v oktobru, posebno pri nas, kjer nimamo ostrih zim. Vsekakor so februrska ali marčna gnezda najboljša. Pravilni načrt za kotenje svinj je eden glavnih pogojev za uspešni razvoj svinjereje. Treba je izračunati, koliko prašičev bi bilo potrebnih za področje zadruge in temu GROZDNE TROPINE kot krma Grozdne tropine izkoriščajo naši trtorejci na več načinov. Ponekod kuhajo žganje iz njih; drugod izločijo iz tropin sladkor in alkohol, da si napravijo viiičck. Ko izrabijo tropine za vinček jih uporabijo še za kis. Tropine so tudi dobro krmilo živini, pred. vsem v letih, ko primanjkuje druga živalska krma. Sveže tropine. Nedvomno nas bo zanimalo, kakšno krmilno vrednost imajo prav za prav grozdne tropine. Krmilna vrednost svežih tropin je drugačna od krmilne vrednosti žganih tropin. Sveže tropine vsebujejo povprečno 6.6% beljakovin, 4.5% maščob in 20.8% ogljikovih vodanov (škrobnih sestain) Ker pa te snovi niso v celoti prebavljive, se popolnoma ne izkoristijo; ži vali prebavijo polovico beljakovin, tretjino maščob in dve tretjini škrob-nih sestavin, tako da pridobi žival od 100 kg svežih tropin 3.3 kg beljakovin, 1.5 kg maščob in 12.5 kg škrobnih sestavin. Iz teh izkoriščajo predvsem sladkor. Zgane tropine so drugače sestavljene. Pri žganjekuhi izgineta iz tropin alkohol, ki je kemično spremenjen grozdni sladkor, in voda. Sladkor je v bistvu škrobna sestavina in bo zato v žganih tropinah manj škrobnih sestavin. Ker pa izgubijo žganetropine vprimeru pa izgubijj žgane tropine v primeru s svežimi tudi skoraj vso vodo, se njih koristne sestavine relativno ven. darle povečajo. Zato bo v njih soraz. merno več beljakovin in tudi več maščob. Poleg tega postanejo spričo znatne toplote (najmanj 90 stopinj C) prebavljive tudi nekatere maščobe, ki jih pri nižji toploti živali ne morejo raztopiti in prebaviti'. Prav tako se zviša a tudi prebavljivost beljakovin. Glede na to imajo žgane tropine 7.8% beljakovin, 5.9% maščob in 16.8% škrobnih sestavin, od katerih pre bavijo živali lahko dve tretjini belja-kovin, polovico maščob in dve tretjini škrobnih sestavin. Na ta način pridobijo živali' iz 100 kg žganih tropin 4.7 kg beljakovin, 3 kg maščob in 10.1 kg škrobnih sestavin. Pomislimo, da ima dobro travniško seno 5.7% ca prebavljivih baljakovin, 1.2% maščob in 24.2% prebavljivih škrobnih sesta, vin. V splošnem so torej tropine slabša krma kakor seno, vendar boljša kakor slama, tudi ovsena Kako hranimo tropine? Prav tako, kakor jih hranijo naši vinogradniki za žganjekuho. Naložimo jih v bednje, treiJa pa je paziti, da ostane med njimi čim manj zraka. Zato jih tesno stlačimo. Najbolje je, da eden tropine naklada, drugi pa jih tlači. Ko je posoda dovolj polna ali pa ni več tropin na razpolago, zadelamo tropine z ilovico, tako da prosti zrak ne more do njih. Z ilovico je treba namazati tudi vse razpoke na posodi. Pokanje ilovice znatno omejimo, če vrh nje nasujemo plast drobnega peska. Pri krmljenju moramo paziti na to, da ne porabimo preveč tropin hkrati. Izkušnje so pokazale, da koristi goveji živini le okrog 8 kg na dan ovcam in kozam po 1.5 kg, konjem po 7 kg in svinjam po 3 kg primerno tudi svinje pripustiti jeseni in spomladi. Pri nas so ljudje vajeni, da si nabavijo piašiča že v zgodnji pomladi, ker ga preko poletja laže prehranijo, toda tudi poletno gnezdo ni, da bi ga omalovaževali. Kmetovalec mora skrbeti, da si prihrani za zimske mesece od letne hrane za prašiče posebno buče, peso, repo in drobni krompir, divji in pitani kostanj, sta tudi dobra krma, toda v manjših količinah. Pri postavljanju svinjegojskih farm je potrebno predvsem paziti na izgradnjo prašičjih hlevov. Ti morajo biti svetli, zračni in suhi, pozimi ne prehladni, a poleti ne prevroči. Vsaka svinja mora imeti poseben oddelek velik 4-5 m2. in ograjen z leseno pregrajo. Med dvema takima oddelkoma je dobro pregraditi poseben prostor za krm. ljenje še neodstavljenih prašičev. Pod ne sme bili betonski, marveč iz desak. Zadruge, ki nimajo primernih hlevov, naj za silo priredijo kako stajo ali hlev, če pa tudi to ni mogoče, potem naj si zgradijo nov hlev. Svinje, ki imajo mladiče, je treba krmiti na posebnem prostoru izven hleva na malem dvorišču, ki naj bo po možnosti pokrito. Korita naj bodo dovolj dolga, da se svinje ne bi stiskale. Vsekakor je potrebno, da so svinjaki zgrajeni tako, da imajo ograjeno dvorišče za svinje in odstavljene prašiče. Pri nas je navada, da gojimo mesnate svinje in to zaradi tega, ker nimamo takih paš, ki bi bile primerne za mastne svinje in tudi ker hočemo, da se nam ugojijo prašiči v najkrajšem času. Mastna svinja ima navadno od 4-8 prašičev in te začnemo rediti po 8-12 mesecih, prej se pasejo. Mesnata svinja ima pa od 8-14 prašičev in že po 4-6 mesecih jo začnemo krmiti za zakol. Med mastne spadajo bele in svinje podlasične barve mangolice, turnopoljske, črne slavonske in križanci teh pasem. K mesnatim svinjam pa spadajo jorkširke in borkširke ter njih križanci. Važno je, da z dobro nego skušamo ohraniti vse izvaljene prašiče. Tu se nudi zadrugam velika možnost tekmovanja, da dokažejo, katera svinjerejska pasma bo imela manjši odstotek pod siso poginulih prašičev, katera pasma bo imela večji odstotek odhranjenih prašičev po svinji in gnezdu itd. Zadruge bodo imele s tem tudi priliko pokazati svojo sposobnost in podjetnost pri vpeljavi novih gospodarskih panog v svoje poslovanje. Zavedati se moramo, da je nismo porezali, je mnogo bolj trpežna. Ako pa slane le predolgo ni, je treba vendarle spraviti tudi krmsko peso z njiv, ker se lahko zgodi, da jo zamete sneg, kar bi nam otežko-čilo spravljanje. Četudi namreč prvi sneg navadno kmalu skopni, se vendarle zemlja več ne osuši, tako da se pese prijemlje prst. Pa tudi odvažati z zmehčane njive je težko. Zadeti pravi čas za spravljanje krmske pese je torej težko, vendar pa stori navadno . bolje, kdor s tem delom čim dlje čaka, vsaj do prve močne slane. Kako bomo pospravili krmsko peso? Pri spravljanju krmske pese si bomo skušali pomagati tudi z orodji, čeprav jih doslej nismo bili vajeni. Predvsem potrebujemo za odstranjevanje pesnega listja nož ali obrezač. Ce rujemo peso z rokami, obrezujemo liste šele, ko peso izrujemo. Drugače je, ako rujemo peso z ruvačem. V tem primeru moramo odstraniti najprej pesno listje, ako ni še samo po sebi odmrlo in se posušilo. Dokler je pesa še v zemlji, uporabljamo za obrezovanje pesnega Ustja nož, ki je prav podoben navadni motiki, s kakršno odstranjujemo plevel in gnoj izpod pluga. Seveda mora biti rezilo bolj široko in dovolj ostro, pa tudi na daljšem ročaju, približno v dolžini grabljišča. S takim no. žem pesno listje prav hitro obrežemo. Listje moramo sproti zmetati na kupe, od koder ga zvozimo, domov, še preden začnemo ruvati peso. Obrezač za pesno listje nam napravi lahko vsak kovač. Tudi za ruvanje pese imamo več različnih orodij. Nekateri priporočajo posebne, močne dvorogljate vile, drugi posebne lopate, dobro pa nam bo tudi služil ruvač, ki si ga lahko napravimo sami: to je snežni do 2 m širok plug, ki ga vlečemo z zadnjim, t. j. širokim koncem naprej. Ce še vlečemo tak ruvač po njivi s peso, se nekoliko vgreza v zemljo, njegova ostra konica gre sredi med dvema vrstama pese in ruva s stra. nicama dve vrsti pese. Istočasno pa tečeta sprednja široka konca stranic ruvača izven nadaljnjih vrst pese in ker so stranice poševno na vznoter, ruvata tudi ti dve stranici vsaka po eno vrsto. Pesa štirih vrst se izmetava iz ruvača na odprtini, ki je toliko široka, kolikor smo konico pluga odžagali, torej navadno 50 cm. Zato ležijo za ru-vašem skoraj dva metra med seboj oddaljene vrste izruvane pese, tako da lahko vmes zapeljemo voz in peso sproti naglo nalagamo, ko vozimo voz čez njivo. Ta ruvač za peso si lahko napra. vi vsak kmetovalec sam doma in bo imel od njega mnogo koristi. Uporabljamo ga seveda lahko samo na suhih tleh in samo v primeru, če gojimo tako vrsto pese, ki se razvija predvsem pod zemljo. (Nadaljevanje prihodnjič) PREHOD k zimskemu krmljenju Jeseni, se zaradi preobilnega dela največkrat ne zmenimo za krmljenje živine. Pasemo dan za dnem, ne da bi pomislili, da lahka vsak dan na« stopi slabo vreme in da bomo morali z živino na jasli. In to se tudi zgodi. Živina je prisiljena ostati v hlevu, kjer začne dobivati brez vsakih predpriprav Samo suha krmila. Takšen hiter prehod od nasedanje sveži krme (paše) K suhi krmi ni vedno brez posledic: molznice izgubij» mleko, drugo govedo p;< shujša; pojavijo se motnje v prebavilih ali pa tudi druge bolezni. Ako si hočemo izogniti takšni izgubi ali škodi, je nujno potrebno, da preidemo polagoma od svežega k suhemu krmljenju. Na dobro urejeni kmetiji najdemo v pozni jeseni še vedno travo, repino ali pesno listje, zelje in druga sveža krmila. Vsa ta lahko uporabimo za krmljenje s tem, da jih mešamo med dobro seno. Kjer pa primanjkuje omenjenih svežih krmil, je dobro, da krmimo namesto s temi z otavo. Tudi je zelo umestno, da dobi živina pri tem prehodu močna krmila ter krmsko peso, repo ali korenja v obilici... Vedno je treba pomisliti, da je težko spraviti mlečnost krav na prejšnjo višino, ako se je znižala zaradi nepravilnega ali nezadostnega krmljenja. Kdor hoče torej imeti od svoje živine tudi čez zimo čim več koristi, naj počasi preide od svežega k suhemu krmljenju. Pri tem prehodu naj krmi izdatno, dobro in redno ob določenem času. O sušenju koruze Pojdimo malo dalje! Kje bomo koruzo sušili? V večina naših krajih je navada, da sušimo koruzo, zvezano v kite, obešeno bodisi v podstrešju ali pa nadstrešjem hiše. Ta način sušenja koruze ni napačen, vendar je mogoč le pri kmetijah, ki pridelujejo sorazmerno majhne količine koruze. Vsekakor je prvi pogoj, da je prostor, kjer koruzne storže sušimo, dovolj zračen. Ako je ležala koruza, pred ličkanjem, predolgo na kupu, se storži radi' trgajo in padejo na tla. Kdor pa prideluje koruzo v večjem obsegu, stori bolje, če si za sušenje koruznih storžev napravi posebno sušilnico «koruznjak». Te sušilnice so navadno tri metre visoke, znotraj pa 60 do 70 cm široke ter navadno zgrajene iz lestev. Dolžina se ravna po potrebi, pri čemer moramo upoštevati, da lahko spravimo v vsak kubični meter sušilnice prostornine po približno 10 do 11 stotov koruznih štor-žev, kar odgovarja povprečnemu pridelku na en četrt ha, oziroma pol orala (okoli 28 arov), ako računamo, da daje koruza na 1 ha povprečno 15 stotov zrnja in da daje en stot svežih storžev približno pol stota zrnja. Koruznjak mora stati na odprtem prostoru, da ga lahko preveva veter. Ce koruznjak ni poln storžev do vena, moramo po vrhu vreči nekaj slame, da dež ali celo sneg ne namakata storžev. Razumljivo je, da smemo v koruznjak shranjevati samo storže, ki smo jim peclje tikoma odlomili in očistili. Kaj bomo pa s koruznicò počeli? Porabili jo bomo tudi za krmo. Zato bomo koruznico čim prej mogoče poželi. Kdor ima že silos, bo koruznico, pomešano z razno drugo zeleno krmo in zelenimi ostanki okopavin takoj zrezal in ensiliral. Kdor pa silosa nima, naj požeto koruznico postavi pokonci kakor koli pod streho, da se posuši. Kdor nima primerne strehe, naj jo skuša posušiti na soncu, nato pa naj jo zloži na kup in pokrije s slamo. Nikar ne puščajmo koruznice čez zimo na njivi. Za koruzo je treba zemljo preorati takoj jeseni. Ako ne sejemo na ta prostor ozimnega žita, napravimo vsaj zimsko praho — samo da izorjemo korenine koruznih rastlin na površje, da čez zimo razpadejo kepe prsti, ki jih koruzne korenine oklepajo, in ki bi nam bile sicer spomladi pri oranju in pripravljanju zemlje v veliko oviro. Koruzni storži se počasi sušijo, zato je koruza godna za luščenje šele pozno jeseni. Koruzno zrnje ni niti takrat, ko se storži toliko osušijo, da se dajo luščiti, dovolj suho za shrambo ali pa za prodajo, marveč ga moramo še nadalje skrbno sušiti na zračnem prostoru ali pa posušiti umetno, pri čemer pa seveda trpi ka-livost, tako da umetno sušenje za semensko blago ne prihaja v poštev. Koruzo luščimo lahko na več načinov. Najbolj enostavno je, če drgnemo storž ob storž, kar pa je mogoče porabiti tropine za krmo, če pa t Stran naših gospodinj MODA Sovjetske žene, borile se /.a nada! j-njt proci/it ekonomike m kulture nase ■ . ■ 1»T . v. . ^ '■ T. S. s Krasa nam piše: Moia osemletna hčerka se često Zlaže. Kako naj jo tega odvadim? Nikdar se ne morem zanesti, da mi bo po pravici povedala, kako je bilo v šoli, kje je bila, kaj je delala itd. Odgovor: Majhni otroci zelo pogosto nevede lažejo, ker jim bujna fantazija preprečuje, da bi razločevali med stvarnostjo in namišljenim svetom, vendar se pa mora otrok, ki obiskuje šolo, že točno Zavedati, kaj je stvarnost in ka] domišljija. Vzrokov, da nekdo laže, je več. Otroci zelo pogosto potvarjajo resnico iz hudomušnosti, ker jim ugaja, da nekaj napačno povedo: la-lejo torej brez globljega vzroka; takega otroka zlepa prepričajmo, d ■ - * -, . Parola CKKP (b) ob; 3L obletnim Velike oktobarske revolucije Zdravniki pa se niso zadovoljili s tem, da bi pljučna embolija še nadalje veljala za komplicirano bolezen, ki se da le redko ozdraviti in so začeli iskati vzroke strjevanja krvi v žilah, proučevali so večje ali manjše nagnenje krvi k strjevanju in skušali dognati način, po katerem bi vsaj dosegli, da strjena kri ne bi prišla do pljuč. Pri .sistematičnem raziskovanju so ugotovili, da je v zvezi s problemom embolije nujno treba rešiti tudi pro-bem vnetja žil. Vnetje žil na nogah je često vzrok, da se kri začne strje vati in da strjena potuje do pljuč. Kirurgom je bilo vnetje žil na nogah že dolgo znano pod imenom flebitis ki se navadno pojavi po porodu ali po kaki operaciji. Ce bi se posrečilo vnetje žil popolnoma odstraniti, bi to pomenilo tudi napredek v zdravljenju embolije. Dasi pa so le v relativno malo primerih embolije našli odgovarjajoče spremembe v žilah na nogah, ni študij vnetja žil brez pomena za zaščito embolije, predvsem smrtno nevarne embolije. ZENE heroji socialističnega dela Vojna, porušene vasi, pomanjkanje delovnih moči, uničeni stroji vse to je zavido delo sovjetskega človeka, ki je bil v velikem poletu, ki mu ga je ustvarila Oktobrska revolucija. Toda le z,a hip. Volja, da zbrišejo vse sledi vojne, da dosežejo znova urejeno, bogato življenje je ustvarila čuda iz sovjetskega človeka. Predal se je delu s tako požrtvovalnostjo, da dosega uspehe, kakršnih še človek s svojim delom ni dosegal. V kolhozu »Rdeči oktober» so kolhozniki v letošnji jeseni pobrali dvakrat, ponekod celo trikrat več pridelka kakor lansko leto. Toda za to so vložili ves svoj trud in svoje znanje v delo. Jekaterina Leontjeya Eanoya, mlada vojna vdova, je pridelala na enem hektarju 40 stotov rži ter 30 stotov pšenice. Ne zaostajajo za njo niti Vera Mihajlovna Salomatina niti dvajsetletna Jekaterina Fedorovna Kra-sikova ne Tatjana Dorofejevna Mokšina, katero spremljajo povsod besede njenega očeta: «Delajte, pridno delajte, da boste vredni imena sovjetske socialistične kol-hozne mladine!» Od enajstih herojev socialističnega dela v kolhozu «Rdeči oktober?) si je to častno ime zaslužilo osem žena. In koliko je lakih junakinj po vsej širni Sovietski zvezi! 'Tlekaj, ^'laidičniA naduetùit Ce hočeš odstraniti blato z obleke pusti najprej, da se blato popolnoma posuši, nato suho blago zmencaj in blato izkrtači. Potem prereži surov krompir na polovico in drgni z njim po blagu. Madeži izginejo popolnoma. —C— Baržun (žamet). Mastne madeže od_ stranimo, če jih proti vlaknu brišemo z gobo ali krpico, ki smo jo namočili v terpentin. Ovratnike drgnemo s prerezano čebulo, ki jo je treba večkrat obnoviti. Ko so se namazana mesta posušila, jih narobe potegnemo preko vročega likalnika, ker baržuna ne smemo likati na lice. Blesk na črnem žametu izgine, če namočimo črno volneno krpico v črno kavo in z njo na-lahko brišemo lesketajoča se mesta. —G— Kožuhovino očistimo prav lepo na naslednji način: Razkuhamo navadno milo, da se popolnoma raztopi. To raztopino precedimo skozi čist prt. Ko je napol ohlajena, pomakamo vanjo kožuhovino in jo vselej rahlo ožmemo. Kožuvino posuši na zraku, potresi jo z zdrobljenim škrobom, nato pa izkrtači in izpraši! NASVETI y d Polenovka v omaki Namočena polenovka 400 gr; masla 70 gr; moke 30 gr; krompirja 150 gr; mleka 3 in pol del. Polenovko skuhamo, jo očistimo, krompir tudi skuhamo in ga nare. za IGRAČKE ZA MALČKE Zdaj je čas, da pričnemo pripravljati svojim otrokom Miklavževa darila, živali iz blaga, kakor nam jih kaže (slika, sešijemo lahko same brez velikih stroškov, otroku pa napravimo z njimi veliko veselja. tržaško kuhinjo Psiček: 15 cm, šir. 80 cm; Medved iz pliša: 45 cm, šir. 90 cm; Zajček: -fMl Konj iz ostankov blaga; 1/2 m; šir. 90 cm; Kamela iz jute ali klobučevine: 50 cm, šir. 18» cm; Slon iz klobučevine ali iz ostankov volnenega blaga: 1,05 sive klobučevine; bela klob. za zobe; Krokodil: 25 cm svetlega in 30 cm temnega blaga; šir. 90 cm. žemo na drobne kose. Nato skuhamo tudi moko na mleku in ko je kuhana, ji dodamo peteršilj, nekoliko moškala in krompir,osolimo,na. kar vmešamo zrezano polenovko. Ko jed nekaj časa počiva, jo odne, šemo na mizo; lahko jo okrasimo s trdo kuhanimi jajci. Govedina na italijanski načim Seseklja) in na drobno zmelji 1:2 kg kuhane govedine.. Priden! drobno zrezano čebulo, nekoliko soli in popra, malo zrezanega zelenega peteršilja, 1 v mleku namočeno in ožeto žemljo, 3 rumenjake, žlico mleka in sneg 3 beljakov. Vse to premešaj, zajemaj z žlico in polagaj v vročo mast. Pečeno postavi na mizo s kuhanim in zabeljenim grahom. Orehova krema V ponvi zarumenino skodelico sladkorja, nato dodamo prav toliko orehov in ko je vse enakomerno opraženo, dolijemo 3 skodelice mleka. Na šibkem ognju pustimo, da se sladkor raztopi, medtem pa vmešamo malo vanilje s pol skodelice mleka in z nekaj žlicami mrzle kave ter z 2 rumenjakoma. Nato vse skupaj dobro zmešamo ' in ko se krema, ki jo moramo kar naprej mešat', temeljito ohladi, jo obložimo s snegom ali smetano. Lenina so v Petrogradu zdavnaj pričakovali. Toda nihče ni natančno vedel, kdaj se pripelje. Prišla je velika noč. Drug: dan velikonočnih praznikov je Katja Trofimova, mlada delavka iz tovarne za perilo, pozno, že na večer, stopila iz hiše. Počasi je krenila po ulici. Na pločniku so se sinjile pomladanske luže. Po lužah so se podili dečki in s koli preganjali golobe. Katja je brez naglice prišla do prve stranske ulice. Tu je mahoma začutila, kako jo je nekdo od zadaj zgrabil za rokav: »Katjuša!« Katja se je obrnila in zagledala Nataljo Je-gorovno, ki je z njo skupaj delala v tovarni. »Hitro teciva v odbor!« je rekla Natalja Je-gorovna. »Lenin prihaja k nam!« Boljševiški okolišni odbor je bil tisti čas v Bajhni leseni hišici; zavzemal je samo dve sobi. V prvi sobi ie sedel za mizo čiocek v jančji kučmi. Natalja Jegorovna mu je hlastno zaklicala: »Nu, si razglasil?« Človek v jančji kučmi je jezno odgovoril: »Kako hočeš tukaj kaj razglašati! Sama veš: zelika noč je. Tovarne in delavnice so zaprte, pošta — še ta ne delai': Pa si zmisli način, kako razglasiš ljudem...« Natalja Jegorovna je sedla za mizo in se zamislila. Nato je vprašala Trofimovo: »Katja, znaš lepo pisati? Ne da bi počakala odgovora, je stopila v dru-%o sobo in se takoj vrnila s podolgastim kosom rdečega bombažnega blaga. »Na, tu piši«, je rekla Katji. »Piši!...« Pomislila je trenutek ali kaj. »Lenin prihaja k nam. Pojdimo in ga pozdravimo! Nič drugega«. Na podoknici je stala pločevinasta pušica z belo barvo, zraven te je ležal kos krede. Katja je jela s kredo risati črke, prizadevaje si, da bi bile kar moči pravilne. Jegorovna je ta čas z oljem razredčila barvo in poiskala čopič. »Na čem bova pa nosili?« se je potem spom-lila. »Dva kola bo treba dobiti«. To rekši je urno krenila na ulico. Po pločniku so še vedno dirjali paglavci ter žvižgali in s koli preganjali golobe. Toda golobje jo že neradi letali: večerilo se je, pa so koprneli, ia bi se vrnili v svoje golobnjake. Luže so bile že pokrite s tenko ledeno skorjo in so otrokom žvenketale pod nogami. Natalja Jegorovna je pristopila k dečkom in joprosila: »Otroci, dajte mi kol«. Ti so za vsak slučaj odskočili in se nekoliko odmaknili pred njo. Kole so imeli izvrstne: rav-ae, dolge in tako gladke, da so bili videti kakor prevlečeni z rumenim loščem. Jasno je, da se nobeden ni maral ločiti od takega kola. »Otroci«, je ponovila Jegorovna, »res ga po-irebujem... Nu, kako naj vas pregovorim? Celo z rokami je vzmahnila: kje bi človek /reprosil te otročaje! Koli so jim ta mah nemara iražji od vsega na svetu. Še za denar jih ne bi »rodali! Jegorovna je vendarle polglasno rekla: »Vidite, za kaj gre. tovariš Lenin prihaja k nam ...« Katja Trofimovna je bila že končala svoje delo in obrobila črke z belo barvo. Napis je bil jasen in razločen, samo nekatere črke so ostale malce po strani. Katja se je zdrznila: kam je bila zginila Jegorovna? Pogledala je na ulico. Tam, ob plotu, je Natalja Jegorovna sedela s paglavci in jim nekaj razlagala. «Tetka Nataša», ji je Katja zaklicala, «kaj deiaš?» »O Leninu jim pripovedujem«, je odgovorila (egorovna. »Dva držaja je treba najti«. »Treba!« je vzdihnila Jegorovna. »Nu, pa poj-limo«. In se je hotela odvrniti od otrok. Toda eden izmed dečkov jo je dohitel in jr »omolil svoj kol: »Vzemi ga!« Otroci so spremili kol prav do odbora Tam so molče gledali, kako je Jegorovna z dlanjo zmerita dolžino koja. Razdelita ga je na dve enaki polovici in z nožičem napravita pri sredi zarezo Nato je zamahnita in ga prelom ta na kolenu. Nekdo izmed otrok je zastokal: kakšna dragocena stvar gre vsem na očeh v nič! Drug deček pa ga jr dregnil, rekoč: »Ne vidiš, da mora tako biti?« Iz kota sta nastala dva držaja. Katja in Jegorovna st pribili nanju konce rdečega blaga. Napis je bil zdaj dogotovljen. Ponesli sta ga na ulico. Katja je pričakovala, da se bodo mimoidoči čudili napisu. Toda nihče se ni čudil. Od vseh strani so pristopali ljudje, brali: »Lenin prihaja k nam«, in vpraševali: »Kdaj pričakujejo vlak?« In mnogi so se zgrinjali v trumo in šli za njima. Neki starec je strogo zaklical Jegorovni: »Zakaj ne piše, na katero postajo?« Ta je odgovorita: * »Sam ugani! Na Finsko«. Starec se je z rokavicami udaril po bokih: «Tu blizu imam sinova. Ali bo še žas, da skočim ponju?» Jegorovna je mirno rekla: »Še«. Katja in Jegorovna sta obhodili z napisom ves okoliš. Potem pa sta krenili proti središču mesta. Ljudstva je bilo čedalje več In ko sta se že bli- A. KAWOBfOV žali Nevskemu prospektu se je Katja ozrla: za njima se je pomikata velika truma, ki ji ni bilo videti konca. Katja je opazila starca, ki je bil skočil po sinova. Ob straneh sta mu korakata dva velikanska fanta — na prvi pogled si uganil, da jima je oče. Vštric njih je stopal deček, ki je bil podaril kol. Dalje tam je videla svoje znanke, delavke iz tovarne za perilo, vojake, delavce in dijake. Nekdo iz množice je rekel : »Nu kaj, ali zapojemo našo bojno pesem?« In je prvi povzdignil: Drzno, tovariši, kvišku ... Drugi so pritegnili. Ob pesmi so stopali vsi bolj skladno, v korak, in so se, ne vedoč kdaj in kak», uredili v četverostope. To ni bita več množica, bita je kolona ljudi, ki so šli pozdravljat Lenina. Ko pa so se približali Nevi, so videli, da prihajajo iz drugih okolišev prav take kolone. Vojaške ecHnice korakajo s svojimi zastavami. Oddelek kronštatsidh mornarjev je prišel mimo. Za njim so prigrmeli po tlaku oklepni vozovi. llsirtol Ivančku so se vsipale solze iz oči od pretresenosti in ganotja. Kar je slišal, je bilo tako neskončno lepo, da se ni moglo izraziti ne z mislijo m ne z besedo. Nekaj takega je bilo, po čemer se ti ne more zdeti nič več lepega na svetu. Solze so mu tekle in tekle po licih, melodija se je začela po malem oddaljevati izumirati. Zmerom bolj oddaljena je bila, zmerom težje jo je dojemal in naposled se mu je zdelo, da mu brni v ušesih samo še njen trepetajoči odmev. / Tedaj je odprl oči in zagledal nad seboj sklonjen materin obraz, tako neskončno dober in lep, kakor da je tudi on prišel iz istih rajskih pokrajin, iz katerih se je bil sam pravkar prebudil. Morda je vendarle ona peta? mu je za trenutek prišlo na misel, toda vprašati si je ni upal. Nasmehnil se ji je in vrnila mu je nasmeh z izrazom neskončne sreče. Nikdar ne bo nikomur pripovedoval o rajskih melodijah, nikdar nikomur o strahotnih sprevodih maškor, ki se jih je z vso živostjo spominjal. »Kako ti je, otrok?« »Hvala, dobro, mama«. »Takrat, ko je zapri oči in zaspal, sem vedel, da jo bomo izvozili», je dejal doktor Nigris, tudi sam ves nasmejan. »Zdaj je potreben le še skrbne Pri mostu čez Nevo je bilo treba čakati: naj» prej so spustili na ono stran putilovske delavce, nato vojaštvo, za tem mornarje. Ko so se približali Finski postaji, ni bilo med kolonami nobenih presledkov več. Vse ulice in trg pred postajo so bile polne ljudstva. Zdaj je bilo jasno: tudi če bi vlada hotela prijeti Lenina, bi tega ne mogla storiti Ljudstvo ne bi dovolilo. Začenjalo se je mračiti In tedaj so jeli delavci prižigati plamenice, s katerimi so se bili že prej oskrbeli. Njih plamen je bil kosmat in rdeč. Od postaje so se proti plamenicam stezali modri plamti žarometov. In od teh rdečih in modrih luči je dobilo vse naokrog nenavadno, praznično lice. Natalja Jegorovna in Katja sta s svojim napisom stali povsem na robu postajnega trga in sta se bab, da pač gotovo ne bosta videli Lenina. Okrog postaje se je delata čedalje hujša gneča: iz raznih okolišev mesta so prihajale nove kolone dej lavcev in vojakov. Nato se je začulo mogočno bobnenje. Ljudstvo je zavarovalo, razmaknilo se je na desno i& levo in k postaji so težko ropotaje prigrmeli oklepniki z rdečimi zastavicami na stolpih. Ljudstvo je kakor en mož krenilo za oklepniki naprej. Natalja Jegorovna in Katja sta se na vso moč stezali kvišku — da bi vsaj nekaj videli. Toda pred njima ni bilo razen črnih hrbtov in kučem, nič opaziti. Samo daleč tam, prav pred postajo, se je zdaj dvignil zelen oklepnik. Žaromet ga je živo osvetljeval. Še nekaj časa je prešlo... Natalja Jegorovna je venomer vlekla na uho, ali se vlak še ne sliši. Toda slišati ni bilo niti žvižganja parnega stroja niti ropota voznih koles. Zdajci pa je mahoma nastopila taka tišina, da si slišal, kako praskečejo kadeče se plamenice. Na oklepniku, da so ga vsi videli, je stal Lenin. Nekaj trenutkov je molčal in se nalahno sklanjal naprej. Zdelo se je, da pazljivo gleda napise na zastavah in transparentih; plamenice so jih neenakomerno osvetljevale in prebrati jih ni bilo lahko. Pramen žarometa je padel v daljavi na bombaževinast pas, in tedaj so se velike črke, ki so bile na njem napisane, razločno pokazale, da jih je bilo videti od vsel strani: »Lenin prihaja k nam. Pojdimo in ga pozdravimo!« Napis sta držali na kolih dveh šivilji v rdečih ruticah. In Lenin jih je zagledal. Zagledal ie ljudstvo, ki je bdo prišlo, da ga pozdravi. V burnem zanosu je visoko dvignil čepico nad glavo. Nato je hitro porinil čepico v žep, stegnil roko naprej in začel svoj govor, ki ga ni tisti večer nihče zapisoval... In ki ga nihče ni pozabil. nege, dobre hrane, pa bo otrok spet na nogah. In kakšno veselo presenečenje mu privoščite«. Popoldne je prišla gospa Marija v Ivančkovo sobo in mu povedala: »Pomisli, Vera je ujeta lastavičarja. Rekla je, da bo zate«. Ivančku so zasijale oči »Res? Zares, mama?« »Zares, zares. Ve, kako rad imaš metulje, iti ker si bolan, ti ga bo prinesla«. Verica je bila že na vratih. Daleč naprej jB stegovala roko, v kateri je med dvema prstoma držala metulja. »Častna beseda, lastavičarja sem ujela«, je hitela pripovedovati, vsa zasopla. »Na, dam ga; tebi«. Ivanček je pogledal metulja. Obraz se mu Je zmračil. Dejal je: »Ves je raztrgan in oguljen. Ne maram ga-Izpusti ga. Vrzi ga proč«. Verici je zastala beseda. Pogledata je Ivana, pogledata je metulja, solze so ji stopile v oči, zasukala se je na petah in zbežala iz sobe. »To ni prav, Ivan, da si jo užalil. Hotela ti Je napraviti veselje, ti si jo pa tako grdo zavrnil«. Ivan se je nejevoljen obrnil k steni. Žal mu je bilo zaradi sestre, toda takrat, ko je zagledal tisto ubogo, raztrgano živalco v njenih rokah, se mu je zazdelo, da je postal spet bolan Kot bi odsekal, so mu izginili iz ušes poslednji odmevi tiste rajske melodije. Tik prej se mu je zdelo, da jo je po'-slušal; toda ko je zagledal raztrganega, oguljenega in povaljanega lastavičarja, se je spomnil na procesije ostudnih maškor in naenkrat mu je bilo, kot bi se bil spet povrnil v bolezen. Toda kako in komu naj to dopove? Kdo bi ga mogel razumeti? Zato je molčal 'e obrnil k zidu in zaspal. KONEC \ . ! 4 * ■«ri K- M mr MARÈE MAjEUOVÀ *tOMAM Preden je Prochazka odšel, pa je sam porabil yeèji del tistega, kar je prinesel v nahrbtnikih, Marija in Lenka pa sta čakali v vrstah ure in dneve na kruh. Večkrat sta se molče spomnili doma, 'dišečega zrnja v shrambi, sladkega močnega prahu, ki se je v mlinu sprijemal jezika, in težkih polnih vreč, ki jih je mlinarski pomočnik odnašal in so jih mlevci nosili na voz. Pomislili sta na to, da se je v njihovem rodnem mlinu morda vrnila tista zlata doba, o kateri je mati včasih pripovedovala doraččajočim otrokom z bolestnim spominom; Marija pa ni mogla pozabiti, kako je bila takrat razvajena, da je iz klobase izbirala samo koščke slanine, ostalo pa vrgla kuretini. Mariji in Lenki je prišlo večkrat na misel, kako prijetno bi bilo iti domov in dobiti pet kilogramov moke, ne da bi morali čakati v vrstah. To misel sta si brali v očeh, a nobena je ni nikoli izgovorila. Marija je zaslutila, da bi Lenka nikoli ne šla sama domov, prav gotovo pa ne bi niti okusila moke, ko bi jo Marija tudi prinesla od doma. Lenka je bila včasih bolestno nestrpna. Jokala in smejala se je brez vzroka in se je zdelo, da so bili to pojavi živčnih napadov. Žalila je Marijo, a jo takoj nato prosila odpuščanja. Tudi Bo-rek, ki se je navadil hoditi z Lenko prav do doma m je rad tam posedel na vljudno Marijino povabilo, je vdano prenašal njene muhe. To je bila vendar Lenka, miljenka, otrok, ki so ga vsi občudovali. Marija jo je oboževala skoraj kakor svojo zavetnico. Z vsem se je strinjala, kar koli si je Lenka želela, čeprav je bilo to vsak dan nekaj drugega. Strinjala se je tudi s tem, ko je Lenka hotela prevzeti mesto strežnice v vojaški bolnici. Imela je sicer svoje pomisleke in bojazni, predvsem pa ji je šlo za to, da bi o tem ne zvedeli doma. V duhu si je šepetala: »Če zvedo, se je bo vsak izogibal, kakor da je okužena«. Svoje pomisleke in bojazni si je dovolila izraziti samo - po ovinkih in jih je zavila s soglasjem kakor s pozlačenim papirčkom. »V vsakem poklicu ostane dekle lahko pošteno. To je od nje odvisno«. Mi: »Popolnoma dobro si si izbrala, vsaj boš dokazala svetu, da pošteno dekle ostane pošteno v vseh okoliščinah«. Lenka je samo nejevoljno zmigala z rameni. Strežba bolnikom se ji je zdela primeren poklic za ženske v vojnem času. V tej strašni dobi je hotela dejansko pomagati, sodelovati, hotela se je udeležiti vsega blaznega početja, v katerem se je otepal svet, zato da ga bo potem laže sestavila, kakor si je zatrjevala. Službo so ji odkazali v prevezovalnici vojaške rezervne bolnice, ki jo je država namestila v štirih šolah, kakor bi hotela s tem dokazati, da je vsaka kultura odveč v dobi, ko se ljudje množično ubijajo, čeprav niti vsak tisoči ne ve zakaj. Tu je izvrševala ukaze mlade zdravnice, ki ji je pomagalo nekaj medicincev in medicink in dve, tri dame iz višje družbe kot prostovoljne sodelavke. Prevezovalnico so namestili v veliki dvOrani, ki je bila prej risalnica, v treh letih neprestane uporabe pa se je nasrkala izparin kemikalij in razku-ževalnih tekočin kakor vsaka bolniška dvorana. V omarah, kjer so se prej razkazovale odlikovane risbe dijakov, so še zdaj lesketala kirurgična orodja, na mizah so se valjali zavoji krepovega papirja, ki so ga zdaj, v tretjem letu vojne, uporabljali namesto vate; na špiritnih ogrevalnikih, na katerih so si nekdaj učenke obrtne šole segrevale likalnike za svoje čipke in vezenine, so sedaj kuhali rabljene nože, klešče,^vilice za garzo, a v posodah, ki so bile prirejene v obliki roke ali noge, se je grela voda za kopeli ranjenih udov. To je bila torej naloga za Lenko, po kateri je tako hrepenela. Lotila se je dela z veliko vnemo, toda prvi vtisi v strašnem poslopju so bili tako silni in pretresljivi, da jo je ponoči tresla mrzlica in je v spanju na glas kričala spričo ponovitve strašnih slik, ki jih je videla podnevi in so se ponoči vračale. Marija se je zbudila in poslušala, ne da bi si upala dihati. Zjutraj je hotela zdržati Lenko doma, toda dekle je odgovorilo: »Ko bi to videla ti, Marija, ki hodiš v cerkev, bi izgubila vero v boga, kako more to gledati? Kako more dovoliti, da se v njegovem imenu ubijajo in pohabljajo milijoni ljudi? In že je omotala belo haljo ter stopila ven v mokro, hladno jutro. Iz sive megle je ostro zau-udarjalo po vlažni zemlji in gnijočem listju. A še preden je prihitela do reke, je sonce prerezalo meglo, da se je pokazal Petrin, ki je bil še zelen in potresen z rjastimi lisami. Med hišami so se lesketale ploščadi na soncu s hladno in ostro lučjo kakor noži. Strojnice so se učile govoriti na peščenih petfinskih pobočjih in sipale v ritem korakov vrste srelov. ki so sc naglo prehiteval:. Len-kini podplati so udarjali, a strojnice so govorile: »Tatata ... tatata«. Kdo bo hitrejši? »Ostudno!« je šepetala Lenka. Trenutek za tem so se že zaprla za njo vrata šolskega poslopja, ki je bilo do poslednjega kotička napolnjeno z ljudmi, s katerimi so strojnice izpregovorile drugačne govore, kakor je bilo to oddaljeno govorjenje strojnic za vaje. Z njimi so izpregovorile iz obličja v obličje, s svinčenim pri-zvosom, nekje daleč, ob drugi reki, kakor je ta kalna voda poleg šole, in pod drugim hribom, kakor je ta jesensko zarjaveli Petrin; lajale so nanje v gozdu, na polju, med močvirji in lužami. In Lenka je videla te može, ki so šli skozi te sobe v svoje oddelke. Temu je svinec stoječemu preluknjal obe nogi kakor papirnat odrezek, drugemu je naredil na vratu celo vrsto gnoječih se ran, tretjemu je plani Iv trebuh, četrti ima vso glavo pošastno prevezano, peti nosi roko na tri-ogelnem robcu. Ni bilo mesteca na človeškem telesu, ki ga ne bi bilo oskrunilo svinčeno nasilje. Če je Lenka prišla še tako zgodaj, je vselej prepozno prišla. To si je dejala vsak dan. Ranjenci so zgodaj vstajali, videla je, da jih rane bole, postelja žuli in čas muči. Zgrinjajo se pri vratih, čeprav so postavljene zanje na hodnikih udobne klopi. Hočejo naglo opraviti, čimprej, dasi ne bodo nato vedeli, kaj početi s časom. »Kdaj bo konec?« Te tri besede izpolnjujejo vsa njihova razmišljanja. Kajti niso vojaki, marveč ljudje, a vse to vojskovanje in gonja je zgolj začasna reč, ki pa že predolgo traa. Radi bi se vrnili v življenje, ta zrak jim je neznosen in ga dihajo, ker ga morajo. Iz prevezovalnice plane na Lenko gosti zrak, ki je skraj bel od raznih eteričnih in alkoholnih izpultevanj, s katerimi krpajo rane. V tem zraku plavata liki barki bolečin dve mizi za preiskovanje vojakov, ki so ranjeni na nogah in na trebuhu. Drugi sp zadovoljni s stoli. Sanitetni vojak spušča v sobo gručo za gručo in ko vsi sedejo ali ležejo na vseh desetero stolov in ležišč, se večkrat zgodi, da vidi Lenka v prevezovalni sobi Avstrijo v malem. Tu sedi Čeh, tam Slovak, Poljak Ukrajinec, Madžar, Nemec, Romun, Hrvat, Slovenec, Bosanec, Italijan in cigan. Lenka preizkušnje svoje mednarodno čutenje v resničnosti. A vidi potrebe vsakega vojaka, posluša ga ra-dov oljno, vljudno, neutrudno, ljubeznivo in s smehljajem. Zdravnica s svojim belim spremstvom obide ranjence, daje navodila, ukaze, ostali pa se lotijo dela. Lenka se je v kratkem veliko naučila, navadna prevezovanja izvršuje sama. V čem je tajnost (Nadaljevanje z 8. strani) pospešili razvoj proizvodnje surovin in razširitev industrije predelave teh surovin. Zelo naglo narašča izkopavanje goriva, obdelovanje kovin in rudnin za gradnje. S tem je bilo popolnoma zadoščeno zahtevam proizvodnje, razen tega pa so še narastle zaloge Hitro naraščanje proizvodnje v tem letu ni bilo doseženo le z vedno boljšim izkoriščanjem obstoječih tovarn in naprav, temveč tudi z gradnjo novih naprav.. Investicijo so že znatno presegle one iz leta 1945., ko so že dosegle visoko raven. Iniciativa delavskih množic Tudi leta 1948. so skoraj povsod presegli plan. V prvih novih mesecih je plan industrijske proizvodnje bil uresničen za 106 odst. Pri dosegi teh uspehov je bilo velike važnosti tekmovanje vsega ljudstva. Milijoni ljudi so tekmovali, da bi pospešili uresničenje plana in ljudstvo je pokazalo nove pobude. V samih devetih mesecih je bilo doseženih 4 milijone rubljev več akumulacije, kakor jo je določal plan. To je prvi rezultat naporov industrijskih podjetij da bi dosegla veččji dohodek. V tretjem trimesečju tega leta je storilnost industrijskih delavcev na-rastla za 11 odst. To je velik uspeh, zlasti če ga primerjamo z ■ ZDA, kjer je storilnost dela v industriji naraščala povprečno le Za 1,8 odst. Važne kakovostne spremembe Ogromni povišek industrijske proizvodnje je bil sporeden z znatnimi kakovostnimi spremembami. Sovjetsko gospodarstvo je neodvisno. Ono lahko proizvaja stroje in surovine vseh vrst. Sovjetska industrija je v povojnih letih dokazala svoje brezmejne sposobnosti ne le s količinskega stališča, ampak tudi v obširni proizvodnji izdelkov, ki jih prej .v Sovjetski zvezi niso proizvajali. Sedaj izdelujejo v sovjetskih tovarnah na stotine novih modelov orodnih strojev in raznih naprav ogromnega obsega, naprav za avtomatično proizvodnjo pre-cizijskih strojev itd. Sovjetska zveza je dosegla visoko tehnično zrelost v proizvodnji turbin, parnih kotlov, generatorjev in električnih naprav. Izbira traktorjev in drugih kmetijskih strojev je v sovjetskih podjetjih zelo velika. V Sovjetski zvezi izdelujejo mnogo boljše poljedelske stroje ka- ( kor v kateri koli drugi državi. Razvoj v, važnih panogah industrije Industrijska mož se ne računa le po številkah proizvodnje, temveč tudi po razvoju težke industrije in mehaničnih konstrukcij. Cim hitreje se izvršujejo naročila raznih produkcijskih sredstev za narodno gospodarstvo, tem bolj se razvijajo panoge tega gospodarstva, ki so rse odvisne od težke industrije. Dejstvo, da je lahko sovjetsko poljedelstvo v enem letu zvišalo obdelovano površino za 13,800.000 ha; dejstvo, da je bil letošnji pridelek enak. obilnemu pridelku iz leta 1940. je dokaz vedno bolj naraščajoče industrijske sile. Brez deset-tisoče« traktorjev, ki so jih dali na. razpolago poljedelstvu v letih 1946- 1948, bi bil tak rezultat nemogoč. Sedaj proizvajajo štirikrat več traktorjev in kmetijskih strojev kakor pred dvema letoma. Proizvod^ nja umetnih gnojil je narasla za 80 odst. Tudi tekstilna indudstrija je lahko porastla v dveh letih za 50 dd 60 odst., ker je težka industrija lahko nudila dovolj strojev. Brez proizvodnje raznega orodja in gradbenega materiala ne bi bil mogoč veliki razvoj gradbene industrije. Vpliv naraščanja težke industrije na vse gospodarstvo je vedno večji. Vse to prispeva k povečanju blagostanja sovjetskih ljudi, k pol speševaniu izmenjave blaga in povišanju mezd. V Sovjetski zvezi povzroča industrijski razvoj neposreden povišek potrošnje. Uspehi v sovjetskem gospodarstvu so taki, da so lahko nanje ponosni vsi sovjetski drževliani. 30 LEI SOVJETSKEGA FILMA V tridesetih letih je Sovjetska zveza tudi filmski umetnosti utrla nova pota. Ob oktobrski revoluciji je poteklo 30 let od ustanovitve filma, ki je dolgo veljal le za oceno razvedrilo. Na platnu so se ljudje premikali, se ljubili in se sovražili, streljali se in umirali, toda vse to je bila le nekaka ilustracija malovrednih romanov, še zelo daleč od jirave umetnosti. Dočim so svet preplavljali banalni filmi, so sovjetski filmski pionirji imeli na raz polago vse pogoje, da ustva. rjo tudi iz filma umetnost. Na razpolago jim je bila: bogata zakladnica velike realistične literature od Puškina do Gorkega, visoka kul. tura ruske gledališke umetnosti, globoko razumevanje družbenega življenja, ki so ga dvigali na osnovi dialektičnega materializma, svoboda umetniškega ustvarjanja in neodvisnost od raznih kapitalistov, ki so si nakopičili kapital s trgovanjem s konservami in ovratnicami ter ga nato vložili v filmsko industrijo, da bi še več zaslužili. Največjo pomoč pa je sovjetska filmska industrija dobivala od države, katere voditelj je bil benin. Dekret z dne 27.8 1919. leta, ki določa, da se vsa filmska proizvodnja podržavi, je dal osnovo za razvoj originalne in velike sovjetske filmske umetnosti. Vsi zapadni kapitalisti so s filmi tako obogateli, da so začeli «kupovati» po vsem svetu filmske igralce, režiserje, scenografe itd. ter tako uničili dobre začetke filmske umetnosti v nekaterih državah, kot n. pr. na Švedskem, preprečili za vrsto let razvoj francoske kinematografije in pripomogli nemškemu filmu do padca. Danes, v dobi Marshallovega plana, silijo prav isti ljudje z dolarjem v roki francosko kinematografijo k samomoru. Edino sovjetska filmska industrija je ostala izven vpliva ameriških filmskih trustov. «Oklopnica Potemkin» film izdelan leta 1925., je pomenila za ves svet veliko odkritje. Sovjeti so dokazali, da je mogoče v filmu ustvariti prav tako veliko umetniško delo kot v književnosti ali v glasbi. Prvemu filmu so sledili: filmi «Mati», nato «Zemlja», «Pot v življenje». «Maksimova trilogija», «Jakov Sverdlov», «Poslanec Baltika» itd.. Čeprav so ti filmi izšli iz različnih šol. imajo vendar vsi nekaj skupnega: vsi imajo visoko umetniško vrednost. Njihov jezik vpliva na nepismenega kulija v Pekingu in na profesorja na. Sorboni v Parizu, še več, njihovemu vplivu se ne morejo upirati niti smrtni sovražniki idej, ki jih ti filmi napovedujejo. V čem leži moč sovjetskega filma? Ko je leta 1917. filmski o-perater hotel snemati Lenina, je Lenin pokazal na zbrano množico, rekoč: «Tu, glejte, te snemajte, ti ustvarjajo zgodovino!» Filmski režiserji so res sledili njegovemu nasvetu, in sicer najprej v dokumentarnih, nato tudi v umetniških filmih ter pripomogli, da so se tisti, ki ustvarjajo zgodovino, res za. vedli svoje vloge. Pomembno je bilo tudi, da so množice v filmih, kakor «Človek s puško», «Lenin 1918», «Lenin v oktobru» in «Prisega» film, v katerem nastopa Stalin, gledali realistične odnose med individualnim življenjem in zgodovinskimi dogajanji — med velikimi ljudmi in množicami. V zadnjih letih je ruska filmska umetnost obogatila svet z vrsto del, ki so dobila svetovno priznanje: «Vaška učiteljica», «Tretji udar», Sovjetski režiser Maks Donskoi pripravlja s pomočjo pisatelja Smirnova nov film «Mati» po romanu Mak. sima Gorkega. o O t Nov poljski film o življenju velikega skladatelja Chopina »o režiral Aleksander Ford) ki izdeluje sedaj v Pragi svoj film «Obmejna ulica». S Fordom bodo sodelovali tudi nekateri češkoslovaški filmski igralci. o O o Avala film je dokončal nov dokumentarni film: Beograjska univerza po scenar-ju in režiji Vere Kulenovif. Glasbo je napisal Mihovil Logar. 4, gospod. Ce pa ste ljubitelj revolverskih člankov si lahko kupite «Lavoratoreu ... PEPA PIŠE JOČI Draga Juca! Naše mesto se te dneve je v Benetke spremenilo toliko vode iz kanalov se po cestah je razlilo. A še vse premalo vode je nebo nad nas poslalo, da bi se vse umazanije kar jih. je, lahko opralo. Črne borze ce z nalivi prav gotovo ne odpravi, in še drugih sto reči je, ki kljubujejo poplavi. Se brezposelnost ne zmeni, če ji voda je do pasa in se vljudno izgovarja: Viđali: Dovolite milostna gospoda, da vama še jaz malo pomagam da ga bo prej hudič vzel 4 propos V tržaško filovie sta vstopila dva človeka; zatopljena v pogovoru sta obstala tik ob vhodu. V tem so se avtomatična vrata zaprla in enemu priščipnila roko: «A propos», je vzkliknil, «saj sva pravkar govorila, da nas bodo pri elektriki spet priščipnili». O vod! Kdor pije vodo, naj pomisli, da to, za zdravje _silno blaga vodica več ne bo nam v čisli, ker z dneva v dan je vse bolj [draga Mihec in Jakec Mihec: Nisem še bral, da bi se bil vrnil generai Airey iz Londona. Kaj pa dela tam tako dolgo? Jakec: Najbrže se uči španščine za svoje novo poročilo. Kako pa je razumel ? Viđali, (tajniku): Volitve se bližajo, naše vrste pa so vedno bolj redke. Pristaši nas zapuščajo. Kaj bo, kaj bo? Kaj nam bo storiti? Tajnik: Cisto nič. Absolutno premalo! Imeti bi jih morali vsaj kakih dvajset tisoč. «Znak sedanjega sem časa». Mislim,ge bi prav vse reke, kar jih svet pozna, pritekle, še ne bi zadostovalo, da bi ves ta gnus odvlekle. Zapadnjaka pa ne bripa, če nam brozga v grlo lije, glavno, da je on na suhem in da njemu sonce sije. Upajmo, da tudi njemu kdaj se zberejo nad glavo črni oblaki, da bo okusil enkrat tudi on poplavo. Italijansko časopisje pa neumne šale klati, dvakrat videlo je Tita z oleati se sestati. Ce pisali take šale bi na prvega aprila, to bi že še razumela, nebi nanje se jezila. A v decembru le prezgodaj je za take bedastoće; no, pa vsak po svoje dela; že tako je, kaj se hoče... Brala sem, da neko «Delo» te dni luč sveta zagleda, ki bo skušalo doseči zmedo tam, kjer je že zmeda. V glavnem bo to «Delo» delal, kakor pravijo. Viđali, to je: «Il Lavoratore» bodo v kranjščini pisali. Jaz o tej pobudi mislim, da ne bo uspeha imela in da prav gotovo bode za to «Delo» škoda dela. Na Kitajskem pa ČangkajšeK že na zadnjo struno brenka, vso Mandžurijo bo izgubil; ah, kako je useda grenka, A amerikanski strici za denar, ki so ga dali, bodo se lepo pod nosom z zadolžnico obrisali. Kaj pa v nesolidne tvrdke šli nalagati so novce! To je riziko kupčije, ki preži na vse trgovce. Zdaj jim le še preostane to, da kovčege zložijo in čimprej pred ljudsko vojsko se na dom tvoj napotijo. Draga Juca, danes, jutri, tudi tu se bo zgodilo kakor tam, ko bodo iskali iz tega mesta izhod za silo. Te pozdravlja Tvoja Pepai DOGODIVŠČINE GOSPODA Vii-ITORIJA