Zdľavstvena vzgoja pacĺentov s pljučnĺm ľakom, kĺ se zdľavijo z obsevanjem arška Tomšič, Cvetka Ceraľ Uvod Po podatkih ľegistľa ruka za Slovenijo iz lęta 2003 moški najpogosteje zbolevajo za pljučnim rakom, ki pri ženskah zaseďa peto mesto. Pljučni ľak se pľi moških najpogosteje pojavi med 50. in 69. letom staľostí.Lęta2003 je bilo pri moških 871 novoodkľitih pľimerov pljučnega raka, pri ženskah pa 280. V primerjavi z ostalimi vrstami raka je pri pljučnem raku umrljivost največja (5). Zdravstvenovzgojno delo s pacientom, ki ima pljučnega raka, je odvisno od vrste pljučnega raka, ľazširjenosti, teľapije' prognoze in njegovega načina življenja. Bolnikovo poznavaĺje ďiagnoze je osnovni pogoj za večino informacij o bolezni, zdravljenju in za zdravstveno vzgojo (6). Pacienti s pljučnim ľakom so lahko že zaradi same bolezni zel.o pĺizadeti, z bolezĺijo se težko sprijaznijo, še težje pa spľejmejo način zdravljenja. Pomembno je, da zdravstvenovzgojni pristop pľilagodimo psihofizičnemu stanju in sposobnostim pacientov. obsevanje pljučnega ľaka Eden od načinov zdravljenja pljučnega raka je tudi obsevanje bodisi v monoteľapiji ali v kombinaciji z drugimi načini zdravljenja,predvsem s citostatiki (3). obsevanje ali ľadioterapija pomeni ruzlićrĺę načine zdravIjenja, pri katerih uporabljajo ionizirajoče sevanje (7). Pacienti moľajo poznati potek zdravljenja z obsevanjem, neželene učinke obsevanja, predvsem pa moľajo vedeti kako jih lahko pľeprečijo ali omilijo. Le dobro poučeni pacienti bodo sodelovali pri svojem zdravljenju in upoštevali navodila zdravn1ka in medicinske sestľe, kar je pogoj, da bo zdravljenje potekalo brez večjih zapletov in pľekinitev' s tem pa bo končni učinek zdravljenja boljši. arška Tomšič' dipl n. s., Cvetka Ceraľ viš. med. ses. onkološ ki inš titut Li ub li aną I14 V prsnem košu obsevajo pljuča, požiľalnik, sapnik in bezgavke, ki ležijo med obęma pljučnima kriloma. Neželene učinke obsevanja lahko razdelimo na lokalne in sistemskę (7). Kateri neželeni učinki in v kakšnęm obsegu se bodo pojavili pľi posameznem pacientu, je odvisno od zdľavljenega pľedela, vełikosti obsevalnega polja, dnevne đoze, cęlotne doze sevanja in od splošnega stanja pacienta (6). Zdravstvena vzgoja pacientov s pljučnim ľakom na onkološkem inštĺtutu Ljubljana Na onkološkem inštitutu Ljubljana izvajamo zdľavstveno vzgojo za paciente s pljučnim rakom medicinske sestre na bolnišničnem oddelku, v začetku leta 2007 pa bo zate paciente začęIa delovati tudi posvetovalnicaza onkološko zdľavstveno nego. V posvetovalnici bodo pacienti dobili nekaj osnovnih informacij o obsevanju, glavni poudarek pa bo na preprečevanju in obvladovanju neželenih učinkov obsevanja. Ker se večina pacientov s pljučnim rakom sooča s težavami z dihanjem, je pomembno, da jih v okviru zdľavstvenę vzgoje na to opozoľimo' ob tem naj poudarim, da moramo infoľmacije o težavahz dihanjem podajati zelo previdno' Če se pacientí še niso srečali z omenjenimitežavam| j1h ne smemo prestrašiti. opozorimo jih, naj v primeľu težav z dihanjem ostanejo čim bolj mirni' da se njihovo dihanje ne poslabša še bolj. Naučimo jih pľavilne tehnike dihanja in sproščanja. Paciente s pljučnim ľakom poskusimo čim bolj motivirati, da opustijo kajenje. Poudarimo predvsem boljši učinek zdľavljenja, če pacient ne kadi, in jim povemo, da se zmanjšajo težave z dihanjem zaľadi opustitve cigaľet. Pacientom damo konkretna navodila, kako naj opustijo kajenje. Na oddelku izvajamo zdľavstveno vzgojo individualno, v posvetovalnici pa se bo potrebno prilagoditi posamezni skupini pacientov. Smisęlno je' da pridejo v posvetovalnico pacienti še pľed pľičetkom obsevanja. Ker pa so pacienti neposľedno potem, ko izvedo za ďiagnozo svoje bolezni in način zdravljenja, čustveno zelo prĺzadetí in pľestľašeni, je njihova sposobnost pomnjenja informacij pomembno zmanjšana, zato bodo najpomembnejše informacije o pľeprečevanju neželenih učinkov obsevanja' o pravilnem načinu dihanja, o načinu prenehanja kajenja dobili tudi v pisni obliki. 115 Najpogostejši simptomi pljučnega ľaka Najpogosteje se pacienti s pljučnim ľakom soočajo s kašljem, z izkašljevanjęm kĺvi in oteženim dihanjem. Pacientom svetujemo, da se o vseh navedenih težavah posvetujejo s svojim zdľavnikom (l4). Med boleznjo se zaradi različnih vzľokov (anemija, neželeni učinki zdravljeĺja, infekcije pljuč, plevľalni izliv, obolenje srca, ...) lahko pojavi oteženo dihanje' ki ga pacienti opisujejo kot neugodje ob dihanju, kratka sapa, pomanjkanje zľaka, občutek dušenja (1). Težave z dihanjem sprožijo občutke pomanjkanja zraka, utľujenosti, strahu in vplivajo na vsa podľočja pacientovegaživljenja, kar močno oteži opravljanje niihovih vsakodnevnih aktivnosti (1 l). Pacięntom damo konkľetna navodila, kako zmanjšajo občutek teźkega dihanja in jih spodbujamo, da ostanejo v tej težki situaciji čim bolj mirni. Če imajo možnost' naj svoja vsakodnevna opravlla zallpajo drugim (pľipľava hrane, nakupovanje itd.). Spľemenijo naj način gibanja; vstajajo naj počasi, po nepotľebnem naj se ne sklanjajo, izogibajo naj se stopnic, predvsem naj ne hitijo. Hľano naj uživajo počasi, v miľnem in prijetnem okolju (11,12). Pľeprečevanje neželenih učinkoY obsevanja Pri zdravstveni vzgoji pacientov, ki se obsevajo, se osľedotočimo predvsem na pľepľečevanję neželenih učinkov obsevanja, ki jih delimo na lokalne in sistemske(9). Lokalni nežęlęni učinki obsevanja: . Spremembę na koži - ľadiodermatitis (zelo ľedko), . radioęzofagitis (vnetje sluznice požiľalnika). Sistemski neželeni učinki obsevanja: . kľonična utrujenost, . izguba apetita, . spremembe v razpo|oženju in občutkih (8). obsevane paciente poučimo, da lahko nastanek ľadiodermatitisa, ki običajno izgine v sedmih do desetih dneh po koncu obsevanja, preprečijo s tem, da na kožo obsevanega pľedela ne nanašajo nobęnih krem, mazil, losijonov brez posveta z 116 zdľavnikom' da naj nosijo ohlapna oblačila, pri tušiľanju naj uporabljajo samo mlačno vodo brez mila' koŽo pa naj nežno osušijo in je ne izpostavljajo soncu (8)' Čeje v obsevaIno polje zajet tudi požiralnik, se pogosto pojavi ľadioezofagitis, ki se kaŽe kot teŽko poŽiranje, bo|ečina med požiranjem, pekoča bolečina za pľsnico in v Žľelu. Pacielltom svetujemo, naj popijejo 2 1 tękočine na dan, uživajo naj hrano prinrernc konsistence (pasiľana, tekoča) in tempeľature (ne pľevľoča) teľ ne pretirano začinjene' opustijo naj kajenje in uživanje alkohola, pľedvsem žgaĺ'ih pijač. Redno naj izvajajo ustno nego (umivanje zob po vsakem obroku), ustno sluznico pa naj spiľajo z Žajbljevim ali s kamiličnim čajem 6-1O-krat dnevno. Če se težave s požiranjenl pojavijo, naj čim prej obvestijo svojega zdravnlka, kijim lahko predpiše ustľezna zdravila za lajšanje bolečine in težkega požiľanja (8). Pacientom llloľamo povedati, da se nekaj tednov po koncu obsevanja lahko pojavi povišana telesna temperatuľa, kašelj in težko dihanje (znaki pnevmonitisa). o teh težavah moľajo nujno obvestiti svojega zdravnika (14)' obsevanę paciente zelo pogosto spremlja kronična utrujenost. Je neprijeten simptom, ki ga pacienti občutijo kot čustveno, miselno in/ali telesno izčrpanost. V pľimerjavi z akutno utľujenostjo, ki se pojavi pri opľavljanju vsakodnęvnih aktivnosti, kronična utrujenost po počitku nę mine. Ni v neposredni povezavi z izvajanjem telesnih aktivnosti in običajno traja dlje kot ęn męsec. Vzroki konične utrujenosti pľi obsevanju so ľazlični: . neželeni učinki z&avljenja in bolezni (slabokrvnost, infekcije' pomanjkanje apetita, bolečina ...), . neustrezna pľehrana: s pľehľano je potľebno zagotovĺti povečane potľebe po kalorijah in beljakovinah' da se prepľeči podhranjenost in z njo povezana utrujenost, . nespečnost, . izguba mišične napetosti in moči zaradi neakt:lvnosti, . depresija (10). Pacientom svetujemo, naj si vodijo dnevnik in z njegovo pomočjo ugotovijo, kdaj in ob katerih aktivnostih je utrujenost bolj izrazita in ob kateľem dnevnem času imajo več energije. Ugotovijo naj, katere dejavnosti oz. aktivnosti poslabšajo utrujenost; načrtujejo naj jih v času, ko imajo več energije. Naľedijo naj si načrt aktivnosti za 117 cel dan in pľeko celega tedna, pri čemer naj si zagotovijo zadostne odmoľe za počitek med posameznimi aktivnostmi. Pľi premagovanju kľonične utrujenosti je zelo pomembno ohľanjanje in krepitev mišične moči in napetosti, kar lahko pacietni dosežejo s primerno telesno aktivnostjo, prilagojeno njihovim fizičnim sposobnostim. Pľiporočamo predvsem hojo, sprehod v naravi, ples itd. (l0) Izguba apetitaje lahko posledica obsevanja, Stľesa, anksioznosti, depresije in tumorja Samega. Poudaľiti moľamo pomen ustľezne prehrane v času zdľavljenja in opozoriti na povečane potrebe po beljakovinah in kaloľijah. Pacientom svetujemo, naj imajo več manjših obľokov, naj izbbajo visokoenergijska živila, pazijo rcj na primerno konsistenco hrane, ki naj jo dobľo pľežvečijo. Za posamezni obrok naj si vzamejo čas, če imajo možnost, naj jim hrano pomaga kdo pripraviti. Jedo naj v mimem in prijetnem okolju (8). Spremembe v razpo|ožeĺju in občutkih pacienti doživljajo kot duševno stisko, stres, zaskrbljenost, tesnobo, zmedenost, jezo' krivdo, žalost. Paciente spodbudimo k prepoznavanju teh čustev, o kateľih naj se pogovorijo z medicinsko sestro ali zdravnikom. Damo jim nekaj konkretnih napotkov glede izboljšanja razpoloženja, predvsem jim svetujemo telesno aktivnost, ki naj jo prilagodijo svojim fizičnim zmogljivostim. Poslušajo naj glasbo, pogovarjajo naj se s prijatelji, z ďružino, duhovnikom, naučijo naj se vsaj ene sprostitvene tehnike, nebistvęne naloge naj zatlpajo drugim, če čutijo potrebo, naj poiščejo stľokovno pomoč (14). Kajenje in obsevanje 90oÁpacientov s pljučnim rakom je kadilo ali še kadi. Pri pacientih s pljučnim rakom, ki se obsevajo, je najpomembnejše poudariti pomen opustitve kajenja zaradi boljšega učinka zđrav\enja. Povemo jim tudi, da se po opustitvi kajenja izboljša dihanje in splošno počutje. S tem ko prenehajo kaditi, prenehajo ogrožati tudi łudi okoli sębe (1). Nesmiselno pa je poudaľjati nevaľnost nastanka pljrrčnega raka, saj so že zboleli inje nepotrebno, da bijim s tem vzbujali občutek kĺivde. Če želimo, da bo pacient opustil kajenje, moľa biti dobľo motiviran, kar je pľi dolgo- letnih kadilcih težko doseči. V posvetovalnici jim damo konkretne napotke, kako lahko opustijo kajenje. 118 Zaključek obsevanje je možno izpeljati po pľedvidenem načrtu le, če zdľavljenje poteka bľez večjih nežęlęnih učinkov in če je pacient v zadovoljivi psihofizični kondiciji. Medicinska sestra ima pľi preprečevanju in lajšanju neželenih učinkov obsevanja pri pacientih s pljučnim rakom pomembno vlogo pľedvsem na področju zdravstvene vzgoje. Z dobto zdravstveno vzgojo paciente pouči o možnih neželenih učinkih obsevanja' in sicer kakojih lahko pľepľečijo in kako olajšajo. Dobľo poučeni pacienti, ki razumejo pomęn vseh aktivnosti, ki jim jih pľiporočita medicinska sestľa in zdravnlk, bolje sodelujejo in so manj prestľašeni, kaľ vse pripomoľe k večji kakovosti njihovega življenja v času zdľavljenja in po njem. Žal nimamo opravljene nobene raziskave, ki bi pokazala dejansko učinkovitost zdľavstvene vzgoje pri preprečevanju neŽelenih učinkov obsevanja. Menim, da je razlogov za to vęč. omenim naj predvsem pomanjkanje dokumentacije, znanja in motivacije pri medicinskih sęstrah. Težko bi bilo določiti tudi kiterije, ki bi opredeljevali izidzdravljenja (Ali bi se lahko zadovoljili samo zzakljlčkom zdľavljenja brez neželenih učinkov obsevanja?). ZdraysÍvęna vzgoja naj bi pľispevala k večji kakovosti življenja pacientov, kar bi lahko upoľabili kot kĺiteľij ľaziskovĄa' Zbolj sistęmatično zdľavstveno vzgojo v okviru posvetovalnice zazdravstveno nego pa bodo, upam, podani tudi temelji zarazískova|no dęlo na tem podľočju zdravstvene nege. Liteľatuľa: l. Anon. Symptom ľelief in teľminal illness. World health oľganization, Geneva, 1998: 52-59,71-85. 2. Čakš T. Vpliv kajenja ĺazdravje. V: XI. Seminar >In memoriam dr. Dušana Reje< Rak prebavil. Ljubljana: Zveza slovenskih dľuštev za boj proti raku: onkološki inštitut Ljubljana: Inštitut za varovanje zďrav1a RS, 2003. 3. Debeljak A' Pljučni ľak. V: 22. izobraževalni dnęvi iz onkologije za medicinske sestrę, Pljučni rak, Zbomica zdravstvene nege Slovenije, Brdo pľi Kľanju, maj 1998:5. 4' http://med.ovęr.net/zasvojenost/kajenję.htm (25.10.2006) Smoking and quitting smoking (cont.). 5. Incidenca ľaka v Sloveniji 2003. Registeľ rukaza Slovenijo: Ljubljana,2006. 119 6. Jakhel T. Zdľavstvenavzgojabolnika s pljučnim ľakom. Y:22.izobraževalni dnevi iz onkologije za medicinske sestľe - Pljučni rak, Zbonica zdľavstvene nege Slovenije, Bľdo pri Kĺanju, maj 1998:54. 7. Lešničaľ H. osnove radioterapije. V: Priročnik iz onkološke zdľavstvene nege in onkologije: onkološki inštitut Ljubljana, 2000: L39. 8. Radiation therapy and you. A guide to self help duľing treatment. National cancer institute,2003. 9. Senič B, Eľjavšek Z, Pouh T. osnove zdravstvene nege pri teleradioteľapiji in bľahiradioterapiji. V: Priročnik iz onkološke zdľavstvene nege in onkologije: onkološki inštitut Ljubljana, 2000: l47. 10.Visovsky C, Schneider S.M. Canceľ-ľelated fatigue. September 2003. Dostopno na: http://nursingwoľld.org/ojin/hirsh/topic3/tpc3:l.htm 1 1. www. cancęrbackup. org.uk/Reasourcessupport/sympztomssideeffects (25. 1 0.2006). Breathlessness. 1 2. www. cancerhelp.org.uk/default. asp (25. I 0.2006). Coping with breathlessness. 13.www.cancerhęlp.org.u1ďdęfault.asp (25.l0.2006). How can you help youľself. l4.www.lungcancer.org/patients/fsJc:flc.htm (25.10.2006).National Institutes of Hęalth. What you need to know about lung canceľ' 120