ACROCEPHALUS XI11-52-1992 Gnezditvena biologija male bobnarice Ixobrychus minutus na ribnikih v Dragi pri Igu Breeding biology of Little Bittern Ixobrychus minutus at Draga Ponds near Ig Ivo A. BOŽIČ UVOD Mala bobnarica je v več evropskih državah med najbolj ogroženimi ptičjimi vrstami (Avstrija: v rdečem seznamu v kategoriji vrst v nevarnosti, da izumrejo, v podkategonji še pred nekaj desetletji regionalno razširjenih vrst, katerih število je v zadnjih 10-20 letih tako upadlo, da je pričakovati njihovo popolno izginotje (Bauer, 1989). Švica: mala bobnarica je zelo ogrožena kot gnezdilka. Upad opazen predvsem v zadnjih 15 letih in populacija se ohranja le še v izoliranih delih (Biber, 1984). Slovenija: tudi le še lokalno razširjena gnezdilka (Geister, 1989), uvrščena v Predlog rdečega seznama ogroženih vrst ptičev v kategorijo ranljivih vrst, za katero je verjetno, da bo prešla v kategorijo prizadete vrste, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej (Gre-gon, Matvejev, 1987)). Je izrazita selivka, ki se seli ob koncu avgusta, septembra, v začetku oktobra, vrača pa se v drugi polovici marca, aprila in tudi še v začetku maja. Selitev poteka v manjših jatah, v katerih je 10-15 primerkov. Prezimuje predvsem v vzhodni in severovzhodni Afriki (Ar-nhem, 1980). Naseljuje predvsem stoječe vode z bogatim obrežnim rastlinjem. Glede na to, da ima gnezdo vedno v trstu nad vodo, je življenjsko odvisna od prisotnosti primernih sestojev trstičevja. Zadovolji se že z manjšimi ribniki in drugimi, predvsem stoječimi vodami, ki so bogato zaraščene in obraščene z obrežnim rastlinjem. Draga z ribniki leži blizu Iga pri Ljubljani, na južnem robu Ljubljanskega barja, od Ljubljane oddaljena komaj 15 kilometrov. Ribniki v Dragi so nastali s človekovo pomočjo in sicer z zajezitvijo potoka Draščice. Obstajajo že več kot 200 let, namenjeni pa so bili gojenju rib in rakov. Tudi danes, ko z njimi upravljata Lovska družina Ig in Gozdno gospodarstvo Ljubljana, rabijo v ribolovne namene. Ribnikov je več, in sicer Špilgut, pod njim Rakovnik, pod tem pa še en manjši, urejen v novejšem času. Pod lovskim domom pa je Prvi ribnik (tudi najbolj ustrezen za gnezdenje male bobnarice), nad njim je Veliki ribnik in nad tem še trije. Poleg tega je bil v zadnjem času narejen še en manjši, in sicer za 1.1. Srednjim ribnikom. Sledijo si stopničasto in so pretočni. (Slika 1) Mala bobnarica v Dragi gnezdi skoraj izključno v Prvem ribniku, posamezni pari pa tudi v Velikem ribniku in Rakov- 76 XHI-52-1992 ACROCEPHALUS niku. Zadnja leta, torej zadnjih pet let, lahko govorimo predvsem o gnezdenju male bobnarice v Prvem ribniku, vendar pa tudi tu njeno število nevarno upada. Tako v letu 1991 ni bilo zasedeno niti eno samo gnezdo! METODA DELA Glede na to, da mala bobnarica gnezdi v Dragi izključno v trstičju, si pri terenskem delu ne moremo kaj prida pomagati z optičnimi pripomočki, pa tudi s čolnom ne. Zato je pri iskanju gnezd potreben »neposreden kontakt«: ribnik, za katerega sem predvideval, da v njem morebiti gnezdi mala bobnarica, sem sistematično preiskal po ce- lotni površini, pri čemer sem brodil v vodi ter preiskoval sestoje trsticja v linijah, ki so med seboj oddaljene največ 3 m. Takšen način dela je zelo učinkovit, je pa naporen in tudi nevaren. Zato brez predhodnega »sondiranja« globine vode in lastnosti tal ni priporočljivo preiskovanje ribnikov kar na slepo. Tako sem že v drugi gnezditvem sezoni spoznal, da ima mala bobnarica ugodne razmere za gnezdenje v Dragi le v Prvem ribniku pod kočo, v Velikem ribniku nad kočo ter v ribniku Rakovnik. V vseh drugih ribnikih kratko malo ni primernih sestojev trsta, kjer bi lahko mala bobnarica neopazno in tudi uspešno gnezdila. Vsako gnezdo je terjalo vsaj pet obi- Foto 1: Samec male bobnarice - Draga pri Igu (I. Božič) Photo 1: Little Bittern (Cf ) _ Draga near Ig (I. Božič) 77 ACROCEPHALUS skov: prvič sem ugotovil trenutno stanje, drugič, ko je bilo leglo polno in sem med drugim tudi izmeril jajca celotnega legla, pa tretjič, ko naj bi obroč-kal mladiče. Sledil je četrti obisk, ko so bili večji mladiči že obročkani in končno še peti obisk, ko sem poskušal ugotoviti, koliko dni se mladiči sploh zadržujejo v gnezdu. Ribnike v Dragi sem sistematično preiskoval v letih 1982-1991, vendar moram dodati, da v letih 1987 in 1988 terenskega dela nisem opravil. REZULTATI Gnezdo Gnezdo male bobnarice je razmeroma majhno, narejeno iz suhih stebel trsta in rogoza ter »postlano« s še drob-nejšimi stebelci in »metlicami« trsta in rogoza. Je skrbno skrito. V gnezdilni okoliš pride samec pred samico, loti se izdelovanja gnezda in po nekaj dnevih se mu pridruži samica, ki potem nadaljuje začeto delo (Felix, 1975). Medtem ko se samica posveča gnezdu, ji samec pridno prinaša gradivo. V času od poletja 1981 do vključno 1991 sem našel v Dragi na Ljubljanskem barju kar trideset gnezd male bobnarice, mnoga so bila pozneje tudi izplenjena, tako da je bilo število mladičev bistveno manjše od števila jajc. Vsa gnezda so bila v trstičju nad vodo, nikoli v trstičju na suhem in tudi ne v grmovju ali drevju. Ravno tako je bilo gnezdo vedno narejeno iz suhih, drobnih bilk trsta, rogoza, le redkeje so bila vmes vpletena tudi sveža stebelca. »Globelica« gnezda je XIII S2-iy