10/2017 letnik CXIX 267 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Dunaju izpit za strokovnega čebelarskega učitelja. Na svojih potovanjih je spoznaval, da zaostajamo za napre- dnimi čebelarji po svetu, zato je pridobljeno znanje po- sredoval domačim čebelarjem na predavanjih v številnih krajih po Kranjski. 19. marca 1905 je predaval tudi na ustanovnem shodu Čebelarske podružnice v Kranju. Zavzemal se je za uvedbo novega načina čebelarjenja v velikih panjih, čeprav je znal odlično čebelariti s preprosti- mi kranjiči. Bil je prvi urednik Slovenskega čebelarja, ki ga je urejal 21 let, od leta 1898 do 1918, ter v njem objavil tudi več strokovnih člankov. Poleg tega je leta 1906, po več kot 100 letih, ponovno prevedel v slovenščino Janševo delo Po- polni nauk o čebelarstvu. Za izredne zasluge sta ga Sloven- sko čebelarsko društvo ter Čebelarska podružnica v Kranju imenovala za svojega častnega člana. Umrl je 2. februarja 1944 v rojstnem kraju. Vir: Oman, M. (2010): France Rojina : učitelj, čebelar, sadjar, lovec, pisatelj. V: Kranjski zbornik. Kranj: Mestna občina Kranj, str. 243-251. Janez Hafner janez.hafner@gmail.com Projekt HiveGuard Med pisanjem raziskovalne naloge sem za čebelarjenje navdušil Žana, Matica in Jako, ki se lahko že letos pohvalijo s kar veliko pridelano količino medu. Tako se je naše zanima- nje za čebelarstvo dvignilo do te stopnje, da smo se odločili, da bomo pomagali čebelarjem tako, da bomo zanje razvijali tehnološke pripomočke, ki jim bodo omogočali uspešnejše čebelarjenje. Zagnali smo projekt, ki ga imenujemo HiveGu- ard (slo. varuh panja) in začeli sodelovati z dr. Jankom Boži- čem z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Trenutno za čebelarje izdelujemo pripomoček, ki v panju prepozna začetek rojil- nega razpoloženja in s tem po naših zadnjih raziskavah veli- kemu čebelarju, ki čebelari s 500 gospodarskimi družinami, lahko poveča pridelek medu kar za štiri tone letno ter zmanj- ša čas pregledovanja vseh čebeljih družin za kar do 16 ur. Proizvod je trenutno še v fazi razvoja. Že Einstein je nekoč poudaril pomembnost čebele in opozoril na možne posledice njenega izumrtja. Dejstvo, da je prihodnost človeštva v rokah mladih, pa pred nami tako odpira novo vprašanje, nov izziv: »Če je vse živo odvisno od čebel, mladi pa se zanje ne brigajo, ali to pomeni propad človeštva, propad vsega živega?« Anketiranje mladih o čebelarstvu Ker statistični podatki kažejo na to, da v Sloveniji in sve- tu čebelarjenje ni dejavnosti mladih, smo se odločili, da raz- iščemo, kaj mlade odvrača od te dejavnosti in kakšen je nji- hov pogled na čebelarjenje. Vrednotili smo njihova mnenja o uporabi sodobne tehnologije v čebelarstvu, raziskovali dejavnost šol na področju izobraževanja mladih o čebelar- stvu in pomenu čebele, se spraševali o vzroku za poman- kanje moderne tehnologije v čebelarstvu, ugotavljali, ali se mladi zavedajo pomena čebele za življenje in ustvarjali reši- tev za težave, ki smo jih ovrednotili kot največje. Sprva smo sestavili dve anketi, namenjeni slovenskim in tujim čebelarjem. V kratkem času smo tako sestavili reprezen- tativni vzorec 142 odgovorov na slovenski in 90 odgovorov na angleški anketi. Decembra smo izdelali še anketo za srednje- šolce in dobili 534 odgovorov dijakov prvih, drugih, tretjih in četrtih letnikov različnih celjskih srednjih šol. Četrti spletni vprašalnik smo namenili ravnateljem celjskih srednjih šol. Ne- kaj anket smo izvedli tudi v obliki telefonskega intervjuja oz. razgovora. Poleg vprašanj iz ankete smo bolj poudarili interes čebelarjev za uporabo sodobne tehnologije v čebelarstvu. Kljub začetnim – negativnim – predpostavkam o zave- danju mladih o pomenu čebel smo bili presenečeni nad Na mladih svet stoji, ampak ali mlade čebelarstvo sploh zanima? Vsi se zavedamo pomena čebel za okolje, vendar pogosto pozabimo, da smo ravno mladi tisti, ki bomo nekoč morali skrbeti zanje. Smo Žan Hedžet Kostajnšek, Matic Absec, Jaka Kolenc in Anej Kostrevc, strastni mladi čebelarji iz treh različnih celjskih srednjih šol, ki nam je ravno čebelarstvo popolnoma spremenilo življe- nje. Lani sem Žanu predlagal, da bi skupaj nare- dila nekaj na področju čebelarstva. On pa je tako kot zmeraj, poln navdušenja, brž poklical Matica in Jako (ki ju na začetku sploh nisem poznal) in že smo se sestali in razmišljali, kaj bi lahko naredili. Našo kariero smo odprli z napisano raziskovalno nalogo, ki jo bom povzel v tem članku. E-Hive: Prihodnost čebelarstva v Celju in širše skozi oči mladih 10/2017 letnik CXIX268 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE tem, kako se mladi zavedajo njihovega pomena, še bolj pa nas je presenetilo dejstvo, da se jim po- dročje v veliki večini zdi zanimivo. Prvo hipotezo, ki se glasi »Mladi se ne zave- dajo pomena čebel za okolje«, lahko le delno potrdimo, saj je, čeprav smo bili popolnoma prepriča- ni o nasprotnem, kar 92 % dijakov potrdilo, da smo ljudje in narava odvisni od čebele. Vendar kar 90 % dijakov meni, da mladi nismo dovolj ozaveščeni o pomenu čebele oz. še huje, da so šole tiste, ki jih o samem pomenu čebele ne ozaveščajo dovolj. Ali je krivdo mogoče iskati v šolstvu ali je vse skupaj le kup izgovorov s strani mladih? Pri drugi hipotezi »Čebelarstvo kot interesna dejavnost celjskih srednjih šol in srednješolcev ne zanima« smo pred- postavili pravilno, da se tovrstni krožki na celjskih srednjih šolah v večini ne izvajajo, presenečeni pa smo ugotovili pre- cej velik interes, da bi tovrstno dejavnost šole enkrat v pri- hodnosti imele. Mlade čebelarjenje več kot očitno zanima, presenetljivo pa je, da se 70 % dijakov čebelarskega krožka vseeno ne bi udeležilo. Drugo hipotezo lahko tako le del- no potrdimo in sklepamo, da bolj kot krožek dijake zanima kakšna delavnica ali predavanje na to temo. Tretja hipo- teza se glasi: »Uporaba sodobnih tehnologij v čebelarstvu bi v to panogo pritegnila več mladih«. Delež mladih, ki bi jih sodobna tehnologija pritegnila v čebelarstvo, se je gibal pod 50 %, vendar to vseeno znaša 15 % več od mladih, ki bi to storili, tudi če sodobna tehnologija ne bi bila prisotna, zaradi česar lahko hipotezo delno potrdimo. Četrta hipote- za se glasi »Sodobne tehnologije v slovenskem čebelarstvu niso prisotne zaradi visoke povprečne starosti slovenskih čebelarjev«. Če bi izhajali zgolj iz povprečne starosti slo- venskih čebelarjev, tj. 58 let, bi lahko hipotezo potrdili, ko pa upoštevamo tudi analizo ankete, in sicer vprašanje, ki je čebelarje spraševalo po tem, če menijo, da bi panogi ko- ristila tehnološka izboljšava, pa je 75 % slovenskih in 71 % tujih čebelarjev odgovorilo pritrdilno. Glede na razgovore s čebelarji in raziskavo trga, ki ponuja kar nekaj visokoteh- noloških rešitev, ki pa so izjemno drage in večini čebelarjev, zlasti ljubiteljskih, nedostopne, tako te hipoteze ne more- mo potrditi, saj previsoka cena za čebelarja tukaj igra večjo vlogo. Čebelarstvo priložnost in povezava med mladimi Veliko smo prebrali, se spoznali z raziskovalnimi meto- dami in delom, ob odgovorih na zastavljena vprašanja pa smo si postavljali nova in se še bolj poglabljali v naš hobi in interese. Močan vpliv mlade zagnanosti in spoznanja, da lahko pomagajo prav vsakemu, smo potrdili s tem, da bodo na našo pobudo postavili šolski čebelnjak na Gimnaziji Celje center in Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije. Tako naš projekt HiveGuard s svojimi tehnološkimi pripo- močki za čebelarje ne omogoča le boljših pogojev za čebe- larjenje današnjim čebelarjem in jim posledično zagotavlja večji pridelek, temveč tudi ustvarja mnoge priložnosti za mlade na področju čebelarstva in jih medsebojno povezuje. Fo to : A ne j K os tre vc Anej Kostrevc Vira: www.hiveguard.eu www.facebook.com/HiveGuardSlovenia Čile Dr. Anette Trombert iz Centra za geno- miko in bioinformatiko Univerze Mayor v Santiagu de Chile raziskuje koristne bak- terije, ki živijo v črevesju čebel, z namenom, da bi jih znanost uporabila v boju proti okužbam pri ljudeh. Med drugimi je odkrila tudi bakterijo Lactobacillus L. kunkeei, katere terapevtske in probiotične lastnosti bi se lahko uporabile za boj proti škodljivim bakterijam, ki so bile do zdaj odporne proti zdravilom. Po mnenju omenjene raziskovalke bi odkritje te bakterije pomagalo preprečiti okužbe, ki jih povzroča patógena bakterija Pseudomonas aeruginosa na pljučih, dihalnih poteh, v sečevodu in ra- znih tkivih. Lactobacillus L. kunkeei vsebuje gene in snovi z močnimi protimikrobnimi lastnostmi, ki bi se lahko vnesle v človeške celice in jih tako zaščitile pred to ne- varno bakterijo. Novice iz sveta Franc Šivic Vir: Cañas, S. (2017): Estudian bacterias del intestino de la abeja para com- batir infecciones en humanos, Apicultura Iberica, julij.