Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66, 2001, s. 95 -137 GDK: 181.43 + 114: 182 : 43 : (497.12) Prispelo/Received: 12.11.2001 Izvirni znanstveni članek Sprejeto/Accepted: 06.12.2001 Original scientific paper SPREMEMBE TALNIH RAZMER IN RASTLINSKE SESTAVE V GOZDOVIH ČRNEGA BORA IN MALEGA JESENA (FRAXINO ORNI-PINETUM NIGRAE) TER BUKVE IN DLAKAVEGA SLEČA (RHODODENDRO HIRSUTI-FAGETUM) PO POŽARU Mihej URBANČIČ,* Igor DAKSKOBLER" Izvleček: V Govcih na severovzhodnem robu Trnovskega gozda (zahodna Slovenija) smo na pogorišču v gozdu bukve in dlakavega sleča (Rhododendro hirsuti-Fagetum) in v južnoalpskem črnem borovju (Fraxino omi-Pinetum nigrae) pet let po požaru preučili rastlinsko sestavo in talne razmere ter jih primerjali z razmerami v ohranjenih gozdovih. Borovje poraSča kamnišča in prhninaste rendzine, v bukovju se poleg njih pojavljajo tudi bolj razvite sprsteninaste in ijave rendzine. Na požarišču se je močno zmanjšala rodovitnost, debelina in površina tal ter povečala kamnitost s skalnatos^o. FUstlinstvo požganih gozdov se od ohranjenih najbolj razlikuje po obilnem pojavljanju nekaterih vrst, značilnih za poseke in požarišča (razred Epilobietea angustifolii). V mahovni plasti požarišče označujejo vrste Ceratodon purpureus, Polytrichum juniperinum in Marchantla polymorpha (slednji dve predvsem v požganem bukovju). Ključne besede: intraconalni gozd na dolomitu, posledice gozdnega požara, poškodbe in degradacije tal, požariščne rastlinske vrste, Slovenija CHANGES OF SOIL CONDITIONS AND FLORISTIC COMPOSITION IN BLACK PINE FOREST {FRAXINO ORNI-PINETUM NIGRAE) AND IN THE FOREST OF BEECH AND HAIRY ALPENROSE {RHODODENDRO HIRSUTI-FAGETUM) AFTER THE WILDFIRE Abstractive studied soil conditions and floristic comsposition in the forest of beech and Hairy Alpenrose (Rhododendro hirsuti-Fagetum) and in the south-Alpine Austrian black pine forest (Fraxino omi-Pittetum nigrae) within the area of the forest fire in Govci (which is located in the northwestern edge of the Trnovski gozd plateau, western Slovenia) and compared them with conditions in preserved beech and black pine forests five years afier the wildfire. The black pine forest overgrows Lithosols and Moder Rendzinas. In the beech forest beside these soils, more-developed Mull Rendzinas and Brown Rendzinas have evolved as well. On the scene of forest fire fertility, thickness and areal shares of soils were greatly reduced and surface stoniness with rockiness proved to be increased. Vegetation of the burnt forests differs from preserved forests mostly in the abundant appearance of some species characteristic for forest clearings and burnt sites (class Epilobietea angustifolii). In the moss layer species Ceratodon purpureas, Polytrichum juniperinum and Marchantia polymorpha are typical for places of the fire (the last two especiallyfor the burnt beech forest). Key words: intrazonal forest on dolomite, consequences offorest fire, soil damage and degradation, fire-weed plant species, Slovenia 'univ. d^l. inž. gozd.. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2,1000 Ljubljana, SVN ~dr., Bioloäki inštitut ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Branov drevored 13,5220 Tolmin, SVN 96 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 VSEBINA CONTENTS 1 UVOD INTRODUCTION..............................................................................97 2 EKOLOŠKA OZNAKA RAZISKOVANEGA OBMOČJA ECOLOGICAL DESCRIPTION OF THE RESEARCH AREA.......98 3 RAZISKOVALNE METODE RESEARCH METHODS...................................................................99 4 IZSLEDKI RAZISKAVE IN RAZPRAVA INVESTIGATION RESULTS AND DISCUSSION......................103 5 ZAKLJUČKI CONCLUSIONS..............................................................................117 6 POVZETEK...................................................................................118 7 SUMMARY.....................................................................................120 8 VIRI REFERENCES..................................................................................122 9 PRILOGA APPENDIX......................................................................................124 97 Urbančič M, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... 1 UVOD INTRODUCTION Po podatkih, ki jih je za obdobje 1991 do 1996 zbral Zavod za gozdove Slovenije, je v Sloveniji na leto povprečno 54 požarov v naravnem okolju. V njih pogori letno povprečno 703,5 hektarjev gozda (JAKŠA 1997). V letu 1995 je bilo evidentiranih 25 požarov (eden je nastal zaradi namernega požiga, 14 zaradi nepazljivosti in 10 zaradi neznanih vzrokov) na skupno 260,06 ha, od tega je bilo gozdov in gnnišč za 148,88 ha. Podpovprečno število požarov in površine pogorišč je v prvi vrsti posledica zadostnih količin padavin, ki so bile razporejene preko celega leta, pa tudi izboljšane požarne varnosti in preventivnih protipožarnih ukrepov (prirejeno po poročilu Zavoda za gozdove o stanju gozdov v letu 1995). V razpravi prikazujemo izsledke preučevanj vplivov požara na talne razmere in sestavo rastlinstva v težko dostopnih, naravno ohranjenih gozdnih sestojih na dolomitu. Požar je nastal domnevno leta 1995 zaradi neznanih vzrokov, morda strele. Raziskavo smo izvedli v okviru projekta »Gozdni požari v Sloveniji«, katerega naročnika sta bila Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Uprava za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo (M. JURC in sod., 2001). Spremembe talnih razmer in rastlinske sestave smo preučevali na območju požarišča nad skahiim rogljem Kokoš v Govcih, pod Zelenim robom nad dolino Trebuše (oddelek 83 v gozdnogospodarski enoti Trnovo, Gauss-Krügerjeve pravokotne koordinate X = 5 096.240; Y = 5 411.620) v severovzhodnem delu Trnovskega gozda. Tam je talni in vršni požar prizadel okoli 1,5 ha gozda na strmem dolomitnem pobočju v višinskem pasu med okoli 1050 in 1150 m nm. v. Pogoreli so sestoji gozda bukve in dlakavega sleča {Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 1998) ter južnoalpskega črnega borovja {Fraxino omi-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967 var. geogr. Primula camiolica Dakskobler 1998). Ker stanja tal in rastlinstva v pogorelem gozdu pred požarom nismo natančneje poznali, smo spremembe talnih razmer in rastlinske sestave ugotavljali s pomočjo pamo-primeijalnih površin, ki so bile ali požgane ali ohranjene, v drugih ekoloških razmerah pa 98 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 so si bile med seboj čimbolj podobne. Talne razmere na raziskovalnih površinah smo preiskali s sondiranjem in z laboratorijskimi analizami talnih vzorcev. Rastlinsko sestavo smo preučili po standardni srednjeevropski fitocenološki metodi. 2 EKOLOŠKA OZNAKA RAZISKOVANEGA OBMOČJA ECOLOGICAL DESCRIPTION OF THE RESEARCH AREA Trnovski gozd na severovzhodnem robu izredno strmo pada v dolino Trebuše. Skupno ime za skalnata in prepadna, s številnimi grapami razrezana pobočja Stanovega roba (1191 m), Poldanovca (1299 m) in Zelenega roba so Govci. Geološka podlaga je triasni dolomit (BUSER 1986, 1987). Tla so plitva in zelo skeletna (litosol, rendzina, v žlebovih koluvijalno-deluvijalna tla), podvržena eroziji. Severovzhodni del Trnovskega gozda ima razmeroma hladno in zelo himiidno gorsko podnebje. Na požarišču najbližji meteorološki opazovalnici na Vojskem (1070 m nm. v.) je bila povprečna letna temperatura v razdobju 1961-1990 6,2 °C (povprečna temperatura najhladnejšega meseca, v tem razdobju januaija, je bila -2,8 "C, povprečna temperatura natoplejšega meseca, julija, pa 15,3 "C - po MEKINDA-MAJARON 1995: 129). Povprečna letna količina padavin v istem razdobju (1961-1990) na Vojskem je bila 2450 mm. Padavine so dokaj enakomerno razporejene preko celega leta, najbolj namočeni so jesenski meseci, najmanj padavin pa je navadno v drugi polovici zime in zgodaj spomladi ter poleti (B. ZUPANČIČ 1995: 339). Sneg se v globokih grapah pod Poldanovcem in Zelenim robom zadržuje dolgo v pomlad. V tem delu Trnovskega gozda je pogost vremenski pojav žled, občasno tudi zračni vrtinci. Na grebenih in izpostavljenih robovih imajo veliko moč severni vetrovi. Pogosti so tudi gozdni požari, ki navadno prizadenejo sušne in izpostavljene skalne roglje in grebene, vsaj deloma porasle z naravnim črnim borovjem. Strma pobočja Govcev so težko dostopna, prepredena le z redkimi lovskimi stezami. Ena od njih nas je pripeljala tudi na preučevano požarišče. Vegetacijo Govcev smo podrobneje opisali pred nekaj leti (DAKSKOBLER 1998). Za višinski pas, v katerem je raziskovani objekt (800-1200 m nm. V.), je značilno, da se v njem mozaično prepletajo sestoji predvsem dveh gozdnih združb. Gozd bukve in dlakavega sleča (Rhododendro hirsuti-Fagetum Ačcetto ex 99 Urbančič M, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... Dakskobler 1998 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 1998) prevladuje na policah in v užlebljenih pobočjih, čmo borovje (Fraxino omi-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967 var. geogr. Primula camiolica Dakskobler 1998) pa na najbolj izpostavljenih skalnih rogljih in pomolih. Nekoliko višje (navadno nad 1200 m nm. v.) na manj skrajnih rastiščih ponekod uspevajo sestoji ahimontanskega bukovja (Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinček et al. 1993), v skalovju pod Poldanovcem in Zelenim robom pa alpsko ruševje Rhodothamno-Pinetum mugo (Martinčič 1977) Zupančič & Žagar 1980 (mscr.). 3 RAZISKOVALNE METODE RESEARCH METHODS 3.1 PREISKAVE TAL SOIL INVESTIGATIONS Na rastišču gozda bukve in dlakavega sleča smo izbrali dve 20 x 20 metrov veliki kvadratni ploskvi - prvo na požarišču, drago v ohranjenem sestoju, ki je imel po naši oceni zelo podobne rastiščne razmere kot požgani gozd pred požarom. Talne razmere na teh raziskovalnih ploskvah smo na sondažnih mestih, med seboj oddaljenih okoli 5 m, preiskali s polkrožno sondo. V terenski obrazec smo za vsako sondažno mesto vpisali na sondažnem izvrtku ugotovljeno vrsto tal, oznake in globine talnih (pod)horizontov, njihovo z otipom in ogledom ugotovljeno konsistenco, strukturo, teksturo, vlažnost, skeletnost, obliko organske snovi, prekoreninjenost, pojave novotvorb, talno favno, propustnost za vodo, barvo (z Mimsellovim barvnim atlasom) in morebitno kaibonatnost (z uporabo 10 % HCl). Za površino približno v obliki kroga s premerom 5 m smo zabeležili tudi nagib, nebesno stran, skahiatost in kamnitost terena ter zastiranje zeUščne plasti. Te podatke posameznih sondažnih mest smo v kabinetu preračunali v povprečja za celotno ploskev. Na rastišču črnega borovja smo zaradi zelo strmega terena preiskali tla in okulamo ocenili posledice talnega požara le na dovolj dostopnih mestih, zato je ocena sprememb talnih razmer zanj zelo subjektivna. 100 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 Po sondiranju tal na pogorišču in v primerjalnih ohranjenih gozdovih smo na vsakem od obeh rastišč izkopali po dva primeijalna reprezentančna talna profila, opisali morfološke značilnosti tal na teh štirih profilih in iz njihovih horizontov in podhorizontov odvzeli talne vzorce za analize. V Laboratoriju za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije smo talne vzorce posušili na zraku, jim odstranili korenine, jih zmleli in presejali skozi 0,2 mm sito. Vzorcem smo določili naslednje lastnosti: • vrednosti pH v deionizirani vodi (H2O) in v kalcijevem kloridu (0,01 M CaCl2) -elektrometrično, s stekleno elektrodo; • električne prevodnosti tal (EC) - izmeijene so bile s konduktometrom v suspenziji tal z 0,01 M KCl; • vsebnosti celokupnega ogljika (Qot), dušika (Ntot) in žvepla (Stot) - s suhim sežigom z aparaturo CNS-Leco2000; • vsebnosti karbonata (CaCOs) - s Scheibleijevim kalcimetrom; • vsebnosti rastlinam dostopnega kalija (CAL-K) in fosfoija (CAL-P) - ekstrakcija s C AL raztopino; • vsebnosti rastlinam dostopnega magnezija (Sch-Mg) v tabiih vzorcih - po Schachtchablovi metodi; • vsebnosti izinenljivih kalcijevih, magnezijevih, kalijevih, aluminijevih, železovih in manganovih kationov (Ca^^ Mg^^, K^ Al'^, Fe'^, Mn^^ - z atomsko absorbcijsko spektroskopijo po ekstrakciji talnih vzorcev z 0,1 M BaCl2. Izmenljivega natrija nismo določali. Koncentracijo izmenljivega H^ določimo iz pH vrednosti ekstfakta vzorca z 0,1 M BaCl2; • barve tahiih plasti smo določali z barvnim atlasom (MUNSELL 1990). Račimsko smo določili še: • vsebnosti organskega ogljika (Co,g = Q.« - C^,^) = Ctot - (CaCOs x 0.12)); • količine organske snovi (org. snov = Cotg x 1,724); • razmerja med organskim ogljikom in celokupnim dušikom (Corg/ Nh,,); • vsote izmerdjivih bazičnih kationov (S_B = vsota izmenljivih Ca^^ + Mg^^ + K^; • vsote izmenljivih kislih kationov (S_A = vsota izmenljivih Al'^ + Fe'^ + Mn^^ + H^; 101 Urbančič M, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... • vrednosti kationske izmenjalne kapacitete (KIK = vsota vseh iimenljivih kationov), • stopnje nasičenosti tal z izmenljivimi bazami (V = (S B/KIK) x 100 %); Tla na raziskovalnem območju smo razvrstili v naslednje pedosistematske enote: Zelo plitva organogena tla, katerih debelina ni bila večja od 11 cm in ki so ležala na kompaktni (oznaka R) do razdrobljeni (oznaka C) dolomitni podlagi, smo Uvrstili v talni tip nerazvitih tal - kamnišče (tudi litosot). Pretežno jih sestavljata opad in pod njim plast slabo razkrojenih rastlinskih ostankov. Le v razpokah med kamenjem in skalami je organska snov bolj humificirana. Vsebujejo malo rastlinskih hranil, so slabo biološko aktivna, slabo vododržna in zelo slabe rodovitnosti. Ta tahii tip se po lastnostih ujema s talno enoto litični leptosol (Lithic Leptosols) v FAO-Unesco (1989) klasifikaciji tal. Debelejša organogena tla, ki niso bila poškodovana v požaru, so bila večinoma sestavljena iz treh organskih podhorizontov: opada (Oi), nekaj milimetrov do okoli pol decimetra debele plasti iz slabo razkrojenih (fermentiranih) organskih ostankov (Of) in iz humiflciranega organskega podhorizonta (Oh), debelega od nekaj centimetrov do približno tri decimetre, v katerem prevladuje prhninasta oblika humusa. Ta tia smo poimenovali prhninasta rendzina (po virih: STEPANČIČ 1972, STEPANČIČ / AŽNIK 1977, Pravilnik za ocenjevanje tal .... 1984). Na obravnavanem rastišču južnoalpskega črnega borovja smo poleg kamnišč našli le še to vrsto slabo razvitih in močno skeletnih tal. Po mednarodni FAO-Unesco (1989) razvrstitvi spada v talno enoto folični histosol (Folic Histosols). Na rastišču gozda bukve in dlakavega sleča pa smo našli še dve bolj razviti različici rendzine. Največji površinski delež je zavzemala sprsteninasta rendzina z dominantnim humusnoakumulacijskim horizontom A, v katerem so prevladovale bolj razkrojene oblike humusa - sprstenine - s C/N razmeiji 10 do 15. Bolj ko je organska snov v tleh razgrajena, ožja (oz. nižja) so C/N razmerja (med organskim ogljikom in celokupnim dušikom v tleh). Tako ima surovi humus ta razmega zelo široka, od 25 do 35 ali več, prhnina pa praviloma 20 do 25 (SUŠIN 1983). 102 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 Mestoma so se v bukovju pojavljala tudi rendzinasta tla, ki so vsebovala inicialni kambični horizont (B)rz, ki pa je bil tanjši od horizonta A. Taka tla, ki predstavljajo prehod proti kambičnim tlem, smo uvrstili v ijavo rendzino (po virih: STEPANČIČ 1972, STEPANČIČ / AŽNDC 1977, Pravihiik za ocenjevanje tal..... 1984). Večinoma sta imeli ti dve različici molični (mollic) humusni horizont An». Taka tla po FAO-Unesco (1989) razvrščamo v talno enoto rendzični leptosol (Rendzic Leptosols). Mestoma pa sta imeli manj globok ohrični (ochric) humusni horizont Aoh in sta v tem primeru spadali v talno enoto evtrični leptosol (Eutric Leptosols). 3.2 PREUČEVANJE RASTLINSKE SESTAVE RESEARCH OF THE FLORISTIC COMPOSITION Pri preučevanju sprememb rastlinske sestave smo na požarišču izbrali dve ploskvi (200 m^) - prvo na rastišču gozda bukve in dlakavega sleča, drugo na rastišču črnega borovja -in ju štirikrat (julija 1999, oktobra 2000 ter maja in septembra 2001) fitocenološko popisali po standardni srednjeevropski metodi (BRAUN-BLANQUET 1964). Floristično sestavo požganih sestojev smo primeqali s floristično sestavo dveh najbližjih okoliških sestojev, ki ju požar ni prizadel (enega na rastišču bukovja, drugega na rastišču črnega borovja), prav tako tudi s floristično sestavo obeh preučevanih združb, ki smo jo pred leti ugotovili na celotnem območju Govcev (DAKSKOBLER 1998, 1999). Namen naših fitocenoloških popisov je bil zgolj ugotoviti spremembe v vrstni sestavi med ohranjenimi in požganimi sestoji, ne pa z njihovo pomočjo opisati nastalih požariščnih združb (to bi zahtevalo drugačen pristop in drugačen izbor popisnih ploskev). Pri primeijavi smo popisane vrste razvrstili v fitocenološke skupine = skupine diagnostičnih vrst (glede na njihovo navezanost na določene združbe iz sintaksonomskega sistema). Te skupine smo, ob upoštevanju števihiih avtorjev, oblikovali po lastnih merilih. Pri mahovih in lišajih smo določili le najpogostejše taksone, zato smo jih ne glede na njihovo morebitno diagnostično vrednost obravnavali posebej. Imena praprotnic in semenk navajamo po Registru flore Slovenije (TRPIN / VREŠ 1995), upoštevali pa smo tudi nekatera dopohiila v novi izdaji Male flore Slovenije (MARTINČIČ et al. 1999). Nomenklatumi vir za imena mahov sta Frahm in Frey (FRAHM / FREY 1992). 103 Urbančič M, Dakskobler /. .• Spremembe talnih razmer... 4 IZSLEDKI RAZISKAVE IN RAZPRAVA INVESTIGATION RESULTS AND DISCUSSION 4.1 SPREMEMBE V TLEH PO POŽARU SOIL CHANGES AFTER THE WILDFIRE 4.1.1 Tla na rastišču bukovja Soils on the site of beech forest Na osnovi sondiranja tal na rastišču gozda bukve in dlakavega sleča {Rhododendro hirsuti-Fagetum) smo ocenili (pregledici 1 in 2), da je 24. oktobra 2000 na raziskovahii ploskvi v ohranjenem bukovju kamenitost s skalnatostjo zavzemala dobro petino (22,5 %) površine, nerazvita tla (kamnišče) okoli 8 %, prhninasta rendzina okoli 23 %, sprsteninasta rendzina okoli 39 % in ijava rendzina okoli 8 % površine ploskve. Za ta tia smo izračunali nasednje povprečne debeline talnih plasti: opad Oi je bil povprečno debel 4,5 cm, fermentirana organska plast Of 0,8 cm, humusna organska plast (Oh, Oh/C, COh) 12,4 cm in povprečna debelina organskega horizonta O 17,6 cm. Humusnoakumulativna plast (Ah/C, AhC, CAh) je v povprečju segala 12,1 cm globoko. Močno skeleten inicialni kambični horizont C(B)cj smo ugotovili le na enem sondažnem izvrtku, na katerem je bil debel 8 cm, tako da povprečna debelina te plasti za ploskev znaša 0,8 cm. Mineralni del tal (označen s kratico M) je bil v povprečju debel 12,9 cm. Povprečna debelina organskega in mineralnega dela (O + M) ohranjenih tal je znašala 30,4 cm. Na raziskovani ploskvi v pogorelem bukovju (pregledici 1 in 3) je kamenitost s skalnatos^o zavzemala dve tretjini (66,5 %) površine, nerazvita tla (kamnišče) okoli 7 %, prhninasta rendzina okoli 7 %, sprsteninasta rendzina okoli 13 % in ijava rendzina okoli 7 % površine ploskve. Za ta tla smo izračunali nasednje povprečne debeline talnih plasti: plast svežega opada ter zoglenelih in ožganih rastlinskih ostankov Oi,p je bila povprečno debela okoli 1 cm, od ognja poškodovana humusna organska plast (Oh,p , Oh,p /C) 2 cm, nepoškodovana humusna organska plast (Oh, Oh/C, COh) 6,2 cm, humusnoakumulativna plast (Ah/C, AhC, CAh) 9,1 cm in skeletni iniciahii kambični horizont C(B)tz 2,8 cm. 104 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 Povprečna debelina organskega horizonta O od ognja poškodovanih tal je znašala 8,8 cm, minerahiega dela M 11,9 cm in obeh delov tal skupaj (O + M) 20,6 cm. V primeijavi s tlemi na raziskovani ploskvi v ohranjenem bukovju so imela tla raziskovane ploskve na pogorišču v povrečju za 8,8 cm tanjši organski horizont O in za centimeter plitvejši mineralni del tal M. Plast opada je bila na pogorišču v povrečju tanjša za 3,5 cm, skupna debelina fermentirane in humificirane organske plasti je bila v povrečju tanjša za 5 cm, zmerno skeletna humusnoakumuativna plast je bila v povrečju plitvejša za 3 cm, močno skeletna humusnoakumuativna plast CAh je bila v povrečju enako debela (2 cm), skeletni inicialivi kambični horizont C(B)tz pa je bil v povrečju globlji za 2 cm (pregledice 1, 2 in 3). Ker je na obeh raziskovalnih ploskvah sprsteninasta rendzina zavzemala relativno največja površinska deleža, smo v tej različici rendzine izkopali tudi reprezentančna talna profila. V primeijavi s tlemi profila na r£iziskovani ploskvi v ohranjenem bukovju so imela tla profila, izkopanega na pogorišču, dobrih 5 cm tanjšo plast opada. Manjkala jim je 1 do 2 cm debela fermentacijska organska plast, himiificirano organsko plast so imele približno enako debelo (okoli 5 cm), humusnoakumulativno plast pa za okoli 5 cm plitvejšo in v zgornjem delu manj, v spodnjem delu pa bolj skeletno (preglednica 4). Čeprav se morfološki zgradbi profila med seboj nekoliko razlikujeta, večji del razlik v kemičnih lastnostih njunih primerljivih plasti pripisujemo posledicam požara. Tla požariščnega profila so imela precej večjo aktivno in potencialno kislost (oz. nižje pH vrednosti) in manjšo električno prevodnost, večinoma tudi manjšo vsebnost rastlinam dostopnega kalija, fosfoija in magnezija ter izmenljivih bazičnih kationov, večjo vsebnost izmenljivih kislih kationov in nižjo stopnjo nasičenosti tal z izmeriljivimi bazami (pregledice 5, 6 in 7). Te razlike so najveijetneje posledica pospešenega izpiranja topnih snovi iz poškodovanih tal po požaru. Posebnost, ki potrjuje to domnevo, je spodnja močno skeletna humusnoakumulativna plast CAh, ki je bila zaradi kopičenja snovi, izprane iz zgornjih delov tal, temnejše barve in je imela večjo električno prevodnost ter je 105 Urbančič M, Dakskoblerl.: Spremembe talnih razmer... vsebovala nenormalno več organske snovi, rastlinam dostopnih hranil in izmenljivih baz od plasti Ah/C nad njo. Od požara degradirana tla pa so v primerjavi z nepoškodovanimi imela večjo vsebnost organskega ogljika, širše C/N razmeije in večjo vsebnost celokupnega žvepla. Te rezultate laboratorijskih analiz si razlagamo s prisotnos^o slabo razgradljivih zoglenelih lesnih ostankov in saj v teh tleh. Preglednica I: Table 1: Zaporedne številke, povprečni nagibi terena (v in površinske kamnitosti s skalnatos^o (ka/sk) sondažnih mest ter debelina talnih plasti (v cm) na sondažnih izvrtkih raziskovalne ploskve v ohranjenem bukovju. Serial numbers, average slopes of terrain (in and surface stoniness with rockiness (ka/sk) "" sondage places and thickness of soil layers (in cm) on the Št. sondaže Nagib Ka/sk 0, Of Oi Oh/C; OhC; Ah/C; CAh C(B)„ No. of sounding Slope COi AhC O (%) (cm) (cm) (cm) (cm) (cm) (cm) (cm) I 40 15 1,5 0 10 16 0 0 0 2 30 30 3 0 0 8 0 0 0 3 35 5 7,5 0 20 0 15 5 0 4 40 15 4 1 4,5 0 25,5 5 0 5 30 5 5 2 15 0 20 0 0 6 35 30 4 1 10 8 0 0 0 7 35 50 8 2 0 12 0 0 0 8 25 20 4 0 3 0 7 10 0 9 35 25 5,5 1,5 4 0 16 0 8 10 30 30 2 0 13 0 17 0 0 Najmanjši (min) 25,0 5,0 1.5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Največji (max) 40,0 50,0 8,0 2,0 20,0 16,0 25,5 10,0 8,0 Povp. (average) 33,5 22,5 4,5 0,8 8,0 4,4 10,1 2,0 0,8 Oznake falnih plasti: Oi = opad; Of = deloma razpadli rastlinski ostanki; Ob = huniificirana organska plast; Ob/C; COb = humusna organska plast s precej skeleta; Ab/C; AhC = zmerno skeletna hiunusnoakumulativna plast; CAi, = močno skeletna humusna plast; C(B^ - močno skeleten inicialni kambični horizont Designations of soil layers: Oi = Utter layer. Of=partly decomposed (fermented) organic matter, Ob = humified organic layer, Ob/C; COb = humified organic layer with many gavels-, AJO, AbC = moderate gravelled humus layer, CAb = strongly gravelled humus layer, C^)„ = strongly Ravelled initial cambic horizon 106 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 Preglednica 2: Zaporedne številke, povprečni nagibi terena in površinske kamnitosti s skalnatostjo (ka/sk) sondažnih mest in debelina talnih plasti (v cm) na sondažnih izvrtkih raziskovalne ploskve v pogorelem bukovju Table 2: Serial numbers, average slopes of terrain (in and surface stoniness with rockiness (ksi/sk) on the sondage places and thickness of soil layers (in cm) on the Št. sondaže No. of sounding Nagib Slope (°) Ka/sk (%) Oi.p (cm) Oh,p; Oh,p /C (cm) Oh (cm) Oh/C; OhC; COh (cm) Ah/C; AhC (cm) CAh (cm) C(B)„ (cm) 1 20 60 1,5 7 0 0 20 0 18 2 30 80 1,5 10 0 15 0 0 0 3 25 60 1 3 0 0 9 9 0 4 35 60 1,5 0 5 0 12 3 0 5 45 60 1 0 2,5 5 0 0 0 6 45 80 1 0 0 3 7 3 0 7 25 50 0,5 0 5 0 10 0 10 8 45 80 0,5 0 0 8 0 0 0 9 30 70 0,5 0 5 8 0 0 0 10 35 65 0,5 0 1,5 12,5 5 0 Najmanjši (min) 20,0 50,0 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0.0 0,0 Največji (max) 45,0 80,0 1,5 10,0 5,0 15,0 20,0 9,0 18,0 Povp. (aver) 33,5 66,5 1,0 2,0 1,9 4,3 7,1 2,0 2,8 Oznake talnih plasti: Oi,p = plast svežega opada ter zoglenelih in ožganih rastlinskih ostankov; CVp; Oh,p /C = od ognja poškodovana humusna organska plast; Oh = hurtrificirana organska snov; OiJC; COh = hnmusna organska plast s precej skeleta; A|/C; AtC = zmerno skeletna humusnoakumulativna plast; CAj, = močno skeletna humusna plast; C(B)„ = močno skeleten iniciahii kambični horizont Designations of soil layers: Oi,p = layer of recent litter and charred to burnt plant residue Ob,p; Oh,p IC = by fire damaged humified organic layer. Oh = humified organic layer, O^/C; COh = humified organic layer with many gravels-, Ah/C; AhC = moderate gravelled humus layer, CAh = strongly gravelled humus layer, C(B)ra = strongly gravelled initial cambic horizon 107 UrbančičM, Dakskobler L: Spremembe talnih reamer... Preglednica 3: Table 3: Zaporedne številke sondažnih mest, vrsta tal ter debelina organskega (O) in mineralnega (M) dela ter skupne debeline (O+M) tal (v cm) na sondažnih izvrtkih raziskovalne ploskve v ohranjenem bukovju in raziskovahie ploskve v pogorelem bukovju Serial numbers of sondage places, soil unit and thickness of organic and mineral (M^ part and total thickness (O+M^ of soil (in cm) on the sondage cores of research plot in preserved beech forest and of research plot in burned beech št./^b. WrstSitaM Soil unit 1 O M 1 O + M Raziskovahia ploskev v ohranjenem bukovju/ Research plot in preserved beech forest 1 Prhninasta rendzina/ Moder Rendzina 27,5 0 27,5 2 Kamnišče/ Lithosol 11,0 0 11 3 Sprsteninasta rendzina/ Mull Rendzina 27,5 20 47.5 4 Sprsteninasta rendzina/ Mull Rendzina 9.5 30,5 40 5 Sprsteninasta rendzina/ Mull Rendzina 22,0 20 42 6 Prhninasta rendzina/ Moder Rendzina 23,0 0 23 7 Prhninasta rendzina/ Moder Rendzina 22,0 0 22 8 Sprsteninasta rendzina/ Mull Rendzina 7,0 17 24 9 Rjava rendzina/ Brown Rendzina 11,0 24 35 10 Sprsteninasta rendzina/ Mull Rendzina 15,0 17 32 Najtanjši/ the thinnest 7,0 0,0 11.0 Najdebelejši/ the thickest 27,5 30,5 47,5 Povprečni/ average 17,6 12,9 ——— 30,5 Raziskovalna ploskev v pogorelem bukovju/ Research plot in bumed beech forest 1 Rjava rendzina/ Brown Rendzina 8,5 38 46,5 2 Priminasta rendzina/ Moder Rendzina 26,5 0 26,5 3 Sprsteninasta rendzina/ Mull Rendzina 4 18 22 4 Sprsteninasta rendzina/ Mull Rendzina 6,5 15 21,5 5 Kamnišče/ Lithosol 8,5 0 8,5 6 Sprsteninasta rendzina/ Mull Rendzina 4,0 10 14 7 Rjava rendzina/ Brown Rendzirw 5,5 20 25,5 8 Kamnišče/iirtojo/ 8,5 0 8,5 9 Pilminasta rendzina/ Moder Rendzina 13,5 0 13,5 10 Sprsteninasta rendzina/ Mull Rendzina 2 17,5 19,5 Najtanjši/ the thinnest 2 0 8,5 Najdebelejši/ the thickest 26,5 38 46,5 Povprečni/ average 8,8 11.9 20.7 Razlika v debelinah organskega in mineralnega dela ter celotne debeline tal med ploskvama Difference in thicknesses of organic and mineral part and total thickness ofsoil between olots 1 povprečno/ average | 8.8 1.0 1 9.8 108 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 Preglednica 4: Opisa reprezentančnih talnih profilov v gozdu bukve in dlakavega sleča Table 4: Descriptions of representative soil profiles from the forest of beech and Hairy Plast Layer Globina Depth Morfološke lastnosti plasti reprezentančnega profila sprsteninaste rendzine na dolomitu v ohranjenem bukovju Ol 15/9-5/7 4 do 8 cm debela, tahla plast iz bukovega opada in odmrlih rastlin; 0,,f 5/7-3/6 Stisnjena plast delno razkrojenih (fermentranih) rastlinskih ostankov, katerih poreklo se še razloči; cvc 3/6-0 Mehka do sipka plast, prašnate strukture, iz prhninaste oblike humusa, zelo gosto prekoreninjena, skelet iz dolomitne pržine in kamenja premerov do 7 cm zavzema 15 % do 30 % prostornine plasti, sveža je zelo temne sivkastoijave barve (z oznako 10 YR 2-3/1-2 po Muasellovem barvnem atlasu) AJC 0-20 Drobljiva, drobnozmasta, sprsteninasta, zelo gosto prekoreninjena, 30 % do 50 % skeleta 0) do 8 cm, temno ijava (10 YR 3/3) CAk 20+40 Drobljiva, zmasta, sprsteninasta, srednje gosto do slabo prekoreninjena, 50 % do 70 % skeleta, qava (10 YR 4/3) Plast Layer Globina Depth Morfološke lastnosti plasti reprezentančnega profila sprsteninaste rendzine na dolonntu v pogorelem bukovju O..P Svež bukov opad (predvsem z vetrom nanešeno lis^e) pokriva okoli 5 %, ožgano in zoglenelo lubje in veje pa okoli 15 % površine tal; Oh.p 2/8-0 Sipka, prašnata, prhninasta, srednje gosto prekoreninjena, delno pogorela plast zelo temne, skoraj črne barve (10 YR 2-3/1) vsebuje posamezno kamenje (P do 8 cm; At/C 0-10 Drobljiva, zmasta, sprsteninasta, zelo gosto prekoreninjena, vsebuje zoglenele delce in 15 % skeleta <1> do 18 cm, je temno rumenkasto qava (10 YR 3/4); CAt 104-35 Drobljiva, debelozmasta, sprsteninasta, ilovnata, srednje gosto do slabo I prekoreninjena, z 20 % do 70 % skeleta O do 2 dm, je temno ijava! (10 YR 3/2-3) | Preglednica 5: Aktivna (pH(H20) in potencialna (pH(CaCl2)) kislost tal, električna prevodnost tal (EC), vsebnosti organske snovi (Org. s), celokupnega ogljika (QoO in karbonatov (CaCOs) v talnih vzorcih, odvzetih iz reprezentančnih talnih profilov v bukovjih Table 5: Active ('pH(H20)) and potential CpH(CaCl2)> acidity of soil, electrical conductivity of soil (EC), contents of organic matter (Org. s.^, total carbon (C^ and carbonates (CaCOj) in soil samples of representative soil profiles from the Plast Layer Globina/Depth (cm) PH (H2O) pH (CaCb) EC (mS/cm) Org. s. (%) Ctot (%) CaCOj (%) Lastnosti vzorcev iz ohranjenega bukovja/ Properties of sam pies from preserved beech forest O, 15/9-5/7 6,26 5,94 308,3 66,73 39,70 8,27 0,f 5/7-3/6 6,61 6,40 283,4 65,55 39,80 14,80 Ok/C 3/6-0 7,19 6,96 396,2 36,85 24,10 22,71 Ah/C 0-20 7,55 7,32 121,4 7,00 12,40 69,49 CAk 20440 7,66 7,36 94,2 5,02 12,40 79,07 Lastnosti vzorcev iz pogorelega bukovja/ Prof lerties of samples from burnt beech forest O.,P 3/8-2/8 5,85 5,69 119,6 81,85 47,50 0,19 2/8-0 4,31 3,77 51,8 63,27 36,70 - Ah/C 0-10 4,25 3,58 20,6 16,38 9,50 - CAh 10+35 5,48 4,99 48,5 25,69 14,90 - 109 Urbančič M, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... Preglednica 6: Vsebnosti celokupnega duSika (Nb,t), razmeija med organskim ogljikom in celokupnim dušikom (Corg/ N^t), vsebnosti celokupnega žvepla (Suä), rastlinam dostopnega kalija (CAL-K), fosfoija (CAL-P) in magnezija (Sch-Mg) v talnih vzorcih, odvzetih iz reprezentančnih talnih profilov v bukovjih Table 6: Contents of total nitrogen ^tot). fotio between organic carbon and total nitrogen (Corg/ Ntot), amounts of total sulphur plant availible potassium (CAL-iy, phosphorus (CAL-P) and magnesium (Sch-Mg) in soil samples of representative Plast Layer Globina/ Depth (cm) (%) C<.g/N.„, S« CAL-K mg/kg CAL-P mg/kg Sch-Mg mg/kg Lastnosti vzorcev iz ohran jenega bukovja/ Properties of samples from preserved beech forest 0, 15/9-5/7 1,310 29,6 0,078 972,59 96,79 60,39 0,.f 5/7-3/6 1,840 20,7 0,124 433,08 97,93 867,78 cvc 3/6-0 1,315 16,3 0,079 108,41 17,72 992,48 Ah/C 0-20 0,323 12,6 0,004 17,32 6,53 601,65 CAfc 20+40 0,195 14,9 0,003 - - - Lastnosti vzorcev iz po gorelega bukovja/ Properties of samples from burnt beech forest o,.„ 3/8-2/8 1,075 44,2 0,050 362,32 69,54 38,86 2/8-0 1,920 19,1 0,189 131,98 48,63 705,78 Afc/C 0-10 0,478 19,9 0,047 6,45 13,32 196,61 CA, 10+35 0,733 20,3 0,085 19,88 41,97 29,28 Preglednica 7: Vsebnosti izmenljivih kalcijevih, magnezijevih, kalijevih, aluminijevih, železovih, manganovih in vodikovih kationov (Ca^^ Mg^^ K^ Al'^ Fe'^ Mn^^ kationske izmenjahie kapacitete (KIK), vsote izmenljivih bazičnih kationov (S_B) in izmenljivih kislih kationov (S_A) ter stopnje nasičenosti tal z izmenljivimi bazami (V) za talne vzorce, odvzete iz reprezentančnih talnih profilov bukovij Table 7: Contents of exchangeable (C^*, Mg^^ K^ Al'^ Fe'^ it) cations, cation exchange ccpacity (KD^, sums of exchangeable base cations sums of exchangeable acid cations iS_A) and exchangeable base saturations (V) in soil Plast Layer K" 1 Ca^" 1 Mg^^ 1 Al^^ Fe'-" 1 Mn'"^ | iT | KIK | S B | S A V % cmol(+)/kg Lastnosti vzorcev iz ohranjenega bukovja/ Properties of samples from preserved beech forest Afc/C 0,08 27,79 8,57 0,00 0,00 0,00 0,00 36,44 36,44 0,00 100,0 CAh 0,07 20,54 6,52 0,01 0,01 0,00 0,00 27,14 27,13 0,02 99,9 Lastnosti vzorcev iz pogorelega bukovja/ Pro perties ofsamples from burnt beech forest Ah/C 0,08 2,72 0,90 7,36 0,50 0,01 3,26 14,81 3,69 11,13 24,9 CAh 0,08 16,08 6,05 1,47 0,03 0,02 0,00 23,72 22,20 1,52 93,6 110 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 4.1.2 Tla na rastišču črnega borovj a Soils on the site of black pine forest Čmo borovje (Fraxino omi-Pinetum nigrae) v Govcih porašča kamnišča in prhninaste rendzine na dolomitu. Ponekod na požarišču v borovju so ta zelo plitva, zelo skeletna in dobro gorljiva organogena tla pogorela do matične podlage, po požaru se je povečala tudi erozija, zato se je tam močno zmanjšal površinski delež tal (kamnišč iz 25 do 30 % na 10 do 15 % in prhninastih rendzin s 15 do 20 na 5 do 10 %) ter povečala kamnitost s skalnatostjo (po naših približnih ocenah iz 50 do 60 % na okoli 80 % površine rastišča). Za razliko od raziskovalne ploskve v bukovju, kjer je močan ogenj zajel celotno površino tal in celotno rastlinsko odejo do vrha drevesnih krošenj, ogenj na borovem rastišču del tal, ker so bila zaščitena z že prvotno močno kamnitostjo s skahiatostjo, ni zajel ali jih je le površinsko oplazil. V preglednicah 8 do 10 so prikazane morfološke in kemične lastnosti reprezentančnega profila prhninaste rendzine na dolomitu v ohranjenem borovju in reprezentančnega profila prhninaste rendzine na dolomitu v pogorelem borovju, mestoma degradirane v litosol, ker ji je pogorelo okoli 5 cm zgornjega dela organskega horizonta. Preglednica 8: Table 8: Opisa reprezentančnih talnih profilov v črnem borovju Plast Layer Globina Depth Morfološke lastnosti plasti reprezentančnega profila ptlininaste rendzine na dolomitu v ohranjenem borovju O, 15/12-12 Okoli 3 cm debela, rahla plast opada (sestavljenega pretežno iz borovih iglic, vejic, storžev, s primesjo mokovčevega Ustja, odmrlih rastlin iz zeliščnega sloja idr.) pokriva približno polovico površine rastišča, ostalo površino zavzema dolomitno kamenje in skale; Og, 12-8 Okoli 4 cm debela, mehka, kosmasta plast iz delno razkrojenih rastlinskih ostankov je močno prepredena s koreninicami, vsebuje nekaj ostrorobe dolomitne pržine in posamezne kräme premerov do 5 cm, je zelo temno rjava (10 YR 2/2); OhC 8-0 Okoli 8 cm debela, mehka do sipka, pražnata, prfminasta, srednje gosto prekoreninjena, vsebuje 60% skeleta, je zelo temno rjava (10 YR 2/2). Plast La^r Globina Depth Morfološke lastnosti plasti reprezentančnega profila prhninaste rendzine na dolomitu v pogorelem borovju, mestoma degradirane v litosol O. .p 12/10-10 Povprečno 1 cm debela plast borovega opada pokriva okoli 10 % površine pogorelega rastišča. Sestavljen je predvsem iz ožganih ostankov skorje in vej, tanjših vejic in iglic je malo; Oh,pC 10-0 Okoli 1 dm debela, sipka, prašnata, prlminasta, slabo prekoreninjena humusna organska plast vsebuje 50 % do 70% skeleta in številne drobne, le nekaj desetink milimetra velike saje in delce oglja, pa tudi do okoli 5 cm velike, zoglenele ostanke skorje, vejic, korenin. Je pretežno črne barve (10 YR 2/1). Ill UrbančičM, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... Preglednica 9: Table 9: Aktivna (pH(H20) in potencialna (pHCCaCb)) kislost tal, električna prevodnost tal (EC), vsebnosti organske snovi (Org. s), celokupnega ogljika (Cu)t) in karbonatov (CaCOs) v talnih vzorcih, odvzetih iz reprezentančnih profilov črnega borovja Active ('pHCHaO; and potential ^pH(CaCl2)> acidity of soil, electrical conductivity of soil ßC), contents of organic matter (Ot%. s.), total carbon (Co,) and carbonates (CaCO^) in soil samples of representative soil profiles from the black pine forest Plast Layer Višina/ height (cm) pH (H2O) pH (CaClz) EC (mS/cm) Org. s. (%) Cto. (%) CaCO, (%) Lastnosti vzorcev iz ohranjenega črnega borovja/ Properties of samples from preserved black pine forest 0, 15/12-12 5,60 5,44 250,80 80,49 46,80 0,94 Of,h 12-8 7,50 7,23 183,90 47,94 30,70 24,12 0,c 8-0 7,15 7,02 262,40 30,17 22,30 40,02 Lastnosti vzorcev iz pogorelega črnega borovja/ Properties of samples from burnt black pine forest Ol,p 12/10-10 5,84 5,56 114,10 85,91 49,90 0,57 Ot,pC 10-0 7,56 7,16 182,90 33,07 21,80 21,83 Preglednica 10: Vsebnosti celokupnega dušika (Ntot), razmeija med organskim ogljikom in celokupnim dušikom (C^ Ntoi), vsebnosti celokupnega žvepla (S^O, rastlinam dostopnega kalija (CAL-K), fosfoqa (CAL-P) in magnezija (Sch-Mg) v tahiih vzorcih, odvzetih iz profilov črnega borovja Table 10: Contents of total nitrogen (Ntot), between organic carbon and total nitrogen (C^ Ntot), amounts of total sulphur (S^,), plant availible potassium (CAL-IQ, phosphorus (CAL-P) and magnesium (Sch-Mg) in soil samples of representative soil profiles from the black pine forest Plast Layer Višina/ height (cm) Nto, (%) WNto, Sto. (%) CAL-K mg/te CAL-P mg/kg Sch-Mg mg/kg Lastnosti vzorcev iz ohranjenega črnega borovja/ Properties of samples from preserved black pine forest 0, 15/12-12 0,834 56,0 0,090 427,10 100,13 50,12 Of^ 12-8 1,560 17,8 0,127 231,01 47,68 927,40 o,c 8-0 1,195 14,6 0,067 167,17 21,52 11,19 Lastnosti vzorcev iz pogorelega črnega borovja/ Properties ofsamples from burnt black pine forest o,.p 12/10-10 0,391 127,5 0,034 128,78 38,47 673,45 Oh,pC 10-0 1,375 14,0 0,040 111,84 92,97 20,92 112 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 4.2 SPREMEMBE V RASTLINSKI SESTAVI PO POŽARU CHANGES OF THE FLORISTIC COMPOSITION AFTER THE WILDFIRE 4.2.1 Rastlinska sestava bukovja Floristic composition of beech forest V fitocenološki preglednici 1 (v prilogi) so trije stolpci. V prvem je floristična sestava (pogostnost vrst - frekvenca v %) sestojev asociacije Rhododendro hirsuti-Fagetum, kot smo jo pred leti na osnovi 11 popisov ugotovili v Govcih (DAKSKOBLER 1998, fit. tab. 7, s. 298-301). V drugem stolpcu je fitocenološki popis ohranjenega sestoja, ki je skoraj v neposrednem stiku s požganim bukovjem, ki ga predstavlja stolpec 3 (v drugem in tretjem stolpcu so torej kombinirane ocene pogostnosti in zastiranja po Braun-Blanquetu - od r do 5). Vrste so razvrščene v sociološke (fitocenološke) skupine. Za vsak stolpec smo izračunali delež teh skupin, pri čemer smo kot ponder v stolpcu 1 upoštevali frekvenco, v stolpcih 2 in 3 pa kombinirane ocene zastiranja in pogostaosti, ki smo jih v ta namen pretvorili z vrstihio pretvorbo, ki jo je predlagal van der Maarel (1979) -preglednica 11. V preučevanem bukovju smo v Govcih ugotovili povprečno 66 vrst na popisno ploskev. V stičnem ohranjenem sestoju smo našteli 60 vrst, na požarišču pa kar 84 vrst. Vrstna pestrost se je torej povečala, s tem da se je precej zmanjšal delež nevtro-bazofihiih vrst bukovih gozdov (diagnostične vrste zveze Aremonio-Fagion in reda Fagetalia sylvaticae), prav tako tudi delež zmerno acidofihih vrst smrekovih gozdov (diagnostične vrste razreda Vaccinio-Piceetea), torej rastlin, ki v ohranjenih sestojih preučevane združbe prevladujejo. Nekatere od njih so se po požaru ohranile, toda z bistveno manjšo pogostnostjo in vitalnostjo, drugim korenito spremenjene talne in svetlobne razmere ne omogočajo več uspevanja. Bukev, edifikator združbe, še gradi zelo vrzelasto drevesno plast, čeprav so njena debla večinoma suha (in se bodo prej ali slej podrla), le posamezna drevesa so požar preživela in še ozelenijo. 113 Urbančič M, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... Preglednica 11: Sestava po fitocenoloških skupinah v sestojih asociacije Rhododendro hirsuti-Fagetum v Govcih (stolpec 1 - RF - celotna združba, stolpec 2 - Oh. - ohranjen primeqalni sestoj, stolpec 3 - Po. - preučevani požgani sestoj) Table 11: Phytosociological groups in the stands of the association Rhododendro hirsuti- Fagetum in the area of Govci (column / - RF - /Ae whole community, column 2 -Oh.-preserved comparative stand, column i - Po. - burnt researched stand) Fitocenološke skupine {Phytosociological groups) 1 2 3 RF Oh. Po. Aremonio-Fagion 7,4 9,7 1,94 Fagetalia sylvaticae 19,9 30 16,5 Quercetalia pubescentis 4,2 0 2,43 Quercetalia roboris 0,3 0 0 Querco-Fagetea 2,5 2,99 0,97 Vaccinio-Piceetea 18,5 16,4 10,7 Erico-Pinetea 10,9 8,96 11,7 Adenostyletalia 3,4 2,99 2,91 Festuco-Brometea 0,5 0 1,94 Seslerietea albicantis 5,7 4,48 0,97 Asplenietea trichomanis 6,3 5,97 3,88 Thlaspietea rotundifolii 4,3 4,48 4,85 Montio-Cardaminetea 1.1 0 0 Epilobietea angustifolii 1,1 6 26,7 Ostale vrste {Other species) 2,4 0 3,88 Mahovi in lišaji {Mosses and lichens) 11,5 8,21 10,7 Skupaj {Total) 100 100 100 Med vrstami, ki se sicer pojavljajo v ohranjenih sestojih, ima po požaru bistveno večje srednje zastiranje pisana šašulica {Calamagrostis varia), ki je v pozno poletnem času dominantna v zeliščni plasti. Občasno se tudi v ohranjenih sestojih te združbe pojavljata vrsti Eupatorium cannabinum in Mycelis muralis. Obe (še posebno konjska griva) sta na požarišču obihii. Uvrščamu jo lahko v skupino vrst gozdnih posek in požarišč (razred Epilobietea angustifolii R.Tx. et Preising in R. Tx. 1950). Prav značilnice tega razreda (v širšem smislu) največ prispevajo k bogatejši floristični sestavi požariSča, saj jih večinoma v ohranjenih sestojih preučevane združbe nismo opazili. Med njimi so vrste Verbascum thapsus, Cirsium arvense in C. vulgare bolj ali manj pogoste na celotni požgani površini bukovja, rdeči bezeg {Sambucus racemosa) in volčja češnja {Atropa belladonä) pa se pojavljata posamično tu in tam. Agresivna navadna šašulica 114 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 (Calamagrostis epigejos) se je razrasla v manjšem delu popisne ploskve, prav tako manjšo krpo poraščajo gozdne mačje tačke (Omalotheca sylvatica = Gnaphalium sylvaticum). Poleg naštetih imajo na pogorišču bukovja z dlakavim slečem precejšnje srednje zastiranje in pogostnost pionirske vrste, značilne za odprta rastišča z inicialnimi ali narušenimi tlemi (pogosto so to ruderalna rastišča, pripotja, groblje ipd.). Takšne vrste so Tussilago frafara, Urtica dioica (kaže na po požaru s hranili obogatena tla -pepel). Taraxacum officinale agg., Senecio vulgaris, Sonchus asper in Crepis capillaris. Posebno v pomladanskem času prve tri naštete vrste na požarišču dominirajo. V našem primeru smo jih priključili vrstam gozdnih posek (razredu Epilobietea), zato ima ta razred na požarišču med vsemi sociološkimi skupinami tudi največji delež (skoraj 27 %). Na povečano kamnitost rastišča po požaru kažejo tudi nekatere vrste meliščnih združb iz razreda Thlaspietea rotundifolii {Campanula cespitosa - ta z večjo pogostnostjo, saj se pojavlja tudi v ohranjenih sestojih, Epilobium collinum - to vrsto nam je določila Simona Strgulc-Krajšek in Petasites paradoxus). Mahovna plast na požarišču zastira nekoliko večjo površino kot v ohranjenih sestojih - predvsem zaradi obilnega pojavljanja vrst Ceratodon purpureus, Marchantia polymorpha in Polytrichum juniperinum. Vse tri so značilne za tovrstna rastišča. Če bi hoteli sestoje v požganem bukovju v Govcih uvrstiti v sistem združb na posekah in požariščih, bi morda pomislili na združbi Eupatorietum cannabini R. Tx. 1937 (na posekah na dinarskem krasu sta jo pri nas ugotovila Čami in Hrovat (ČARNI / HROVAT 1999) ali pa na združbo Calamagrostis varia-ißpilobietea), ki jo (brez sintaksonomskega ranga, po deduktivni metodi) za Avstrijo omenja Mucina (MUCINA 1993: 266). V floristični sestavi pogorišča na rastišču bukovja z dlakavim slečem smo bili pozorni na drevesne in grmovne vrste, ki so na njem najbrž vzklile že po požaru in bodo veijetno v prihodnosti izoblikovale progresivne sukcesijske stadije. Opazili smo mladice gorskega javoija, bukve, črnega gabra, alpskega negnoja, črnega bora, kranjske krhlike, gole in sive vrbe. 115 Urbančič M, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... 4.2.2 Rastlinska sestava črnega borovja Floristic composition of black pine forest V fitocenološki preglednici 2 (v prilogi) so prav tako trije stolpci. V prvem je floristična sestava (j&ekvence v %) asociacije Fraxino omi-Pinetum nigrae v Govcih, kakršno smo ugotovili s tridesetimi popisi (DAKSKOBLER 1999: 38-43). V drugem stolpcu je fitocenološki popis ohranjenega črnega borovja, ki smo ga naredili nad požariščem na zelo strmem, skalnatem pobočju. V tretjem stolpcu je popis požarišča na rastišču iste združbe. V sestojih asociacije Fraxino omi-Pinetum nigrae smo v Govcih v povprečju našteli 55 vrst, na popisu ohranjenega sestoja smo jih določili 57, na požarišču pa 69. Torej je tudi v tem primeru vrstna sestava na pogorišču bogatejša. Strukturo po socioloških skupinah smo dobili na enak način, kot smo ga opisali pri bukovju (preglednica 12). Preglednica 12: Sestava po fitocenoloških skupinah v sestojih asociacije Fraxino omi-Pinetum nigrae v Govcih (stolpec 1 - FoPn - celotna združba, stolpec 2 - Oh. - ohranjen primeijalni sestoj, stolpec 3 - Po. - preučevani požgani sestoj) Table 12: Phytosociological groups in the stands of the association Fraxino omi-Pinetum nigrae in the area of Govci (column I - FoPn - the whole community, column 2 -Oh. - preserved comparative stand, column i -Po. - researched burnt stand) Fitocenološke skupine {Phytosociological groups) 1 2 3 FoPn Oh. Po. Erico-Pinetea 21,8 31,2 20,3 Quercetalia pubescentis 10,3 2,9 3,27 Aremonio-Fagion 4,51 2,9 2,61 Fagetalia sylvaticae 10,1 8,7 5,23 Quercetalia roboris 1,25 0 0 Querco-Fagetea 2,53 2,9 1,31 Vaccinio-Piceetea 8,06 8,7 3,92 Adenostyletalia 1,35 1,45 4,58 Trifoli-Geranietea 1,36 1,45 0 Festuco-Brometea 5,28 5,8 6,54 Seslerietea albicantis 8,02 15,9 7,19 Asplenietea trichomanis 8,53 7,97 9,15 Thlaspietea rotundifolii 3,41 2,9 7,19 Epilobietea angustifolii 0 0 20,3 Ostale vrste {Other species) 4,41 2,9 1,31 Mahovi in hšaji {Mosses and lichens) 9,04 4,35 7,19 Skupaj {Total) 100 100 100 116 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 V črnem borovju je spremenjenost vrstne sestave v zeliščni plasti nekoliko manjša. V strmem skalovju ogenj ni imel tolikšne moči in tudi posamezni črni bori so požar preživeli. V splošnem imajo sicer vrste, značilne za ohranjene sestoje, na požarišču večinoma manjše srednje zastiranje (izjema je modrika Sesleria albicans, ki v blazinah porašča najbolj izpostavljene, skalnate dele popisne ploskve, ki jih je požar manj prizadel). V splošnem je delež vrst borovih gozdov (razred Erico-Pinetea) na popisni ploskvi približno enak, kot smo ga ugotovili za celotno združbo v Govcih (a precej manjši, kot smo ga ugotovili v primerjanem ohranjenem sestoju). Med vrstami te skupine je mnogo obilnejša kot navadno v ohranjenih sestojih pisana šašulica {Calamagrostis varid). Nove vrste pripadajo večinoma razredu Epilobietea angustifolii, torej so značilne za poseke in odprta gozdna rastišča. Te vrste imajo v primeijavi s požganim bukovjem tu manjše srednje zastiranje. Pogostejša je le konjska griva {Eupatorium cannabinum), posamično pa se pojavljajo vrste Verbascum thapsus, Cirsium vulgare, Sambucus racemosa, Solanum dulcamara, Epilobium montanum in Calamagrostis epigeios (manjša skupina). V požaru je ponekod pogorela že tako plitva organska plast. Ostal je kamnit dolomitni drobir, ki sta ga med drugimi prvi naselili vrsti Tussilago farfara in Taraxacum officinale, na njem pa uspevajo tudi nekatere značilnice melišč (razred Thlaspietea rotundifolii), npr. vrste Campanula cespitosa, Epilobium collinum in Achnatherum calamagrostis (slednjo smo v Govcih opazili tudi v vrzelih, ki nastanejo v kamnitem bukovju po vetrolomih). V mahovni plasti večje blazine tvori le vrsta Ceratodon purpureus. V smislu posečnih (požariščnih) združb bi sestoje na požarišču čmega borovja v Govcih morda lahko uvrstili v že omenjeno (po deduktivni metodi brez sintaksonomskega ranga označeno) združbo Calamagrostis varia-{Epilobietea), ki jo za Avstrijo (za poseke kalcifihuh bukovij) omenja Mucina (MUCINA 1993: 266). V zeliščni in spodnji grmovni plasti požganega čmega borovja smo opazili mladice in poganjke čmega bora, čmega gabra, mokovca, ive, velikolistne in gole vrbe, smreke, gorskega javorja in kranjske krhlike. Sukcesija bo najbrž potekala preko vrb (Salix appendiculata, S. glabra) in čmega bora (glej KOŠIR 1997: 399) ter toploljubnih listavcev (mokovec, čmi gaber). 117 UrbančičM, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... 5 ZAKLJUČKI CONCLUSIONS Kompeksni gozdni požar, v katerem je gorel celoten gozd, od gozdnih tal do krošenj dreves, je (najverjetneje) leta 1995 v Govcih na severovzhodnem robu Trnovskega gozda v zahodni Sloveniji prizadel naravne sestoje dveh rastlinskih združb - gozda bukve in dlakavega sleča {Rhododendro hirsuti-Fagetum) ter južnoalpskega gozda čmega bora in malega jesena (Fraxino omi-Pinetum nigrae). Pet let po požaru smo s pomočjo pamo-primeqalnih površin preučevali spremembe talnih razmer in rastlinske sestave v pogorelem gozdu. Preučevano črno borovje spada (KOŠIR 1976) v kategorijo trajno varovalnih gozdov, ki rastejo v skrajnih rastiščnih razmerah. Na pretežno zelo strmem do prepadnem, močno kamnitem in skalnatem, eroziji izpostavljenem, dolomitnem terenu porašča zelo skeletno, nesklenjeno in tanko plast nerazvitih in slabo razvitih organogenih tal, ki smo jih uvrstili v kamnišča in v prhninaste rendzine. Ta plitva, slabo vododržna in zato sušna, eroziji močno izpostavljena, slabo rodovitna in dobro gorljiva tla so zelo občutljiva na posledice talnega požara. V obravnavanem požaru je ponekod pogorel le gornji del že tako plitvih organskih tal, marsikje pa je ta organska plast pogorela do matične podlage, da je ostal le še kamnit dolomitni drobir. Po naših ocenah se je zato na požarišču v borovem rastišču površinski delež tal močno zmanjšal, na njihov račun pa se je povečala kamnitost s skalnatostjo iz okoli 50 do 60 % na 80 %. Poleg tal je požar poškodoval m deloma uničil tudi rastlinsko odejo. Po petih letih seje na pogorišču vrstna sestava rastlinstva (vključno z srednjim zastiranjem in obilnostjo posameznih vrst) zaradi bistveno drugačnih rastiščnih razmer precej spremenila. Nekatere vrste, značilne tudi za ohranjene sestoje, imajo bistveno večje srednje zastiranje (npr. vrsta Calamagrostis varia), pojavile pa so se tudi nove, ki so večinoma značilne za poseke in odprta gozdna rastišča (razred Epilobietea cmgustifolii). Gozd bukve in dlakavega sleča se pojavlja na nekoliko manj izpostavljenih krajih in spada (po KOŠIR-ju, 1976) v kategorijo gozdov s vsestransko poudarjenim varovahiim značajem. Na njegovih rastiščih se poleg kamnišč in prhninastih rendzin pojavljajo tudi sprsteninaste rendzine (ki zavzemajo največje površinske deleže) ter rjave rendzine. Ti dve bolj razviti, organomitieralni in globlji razHčici rendzine sta bili na vplive talnega požara manj občutljivi, ker so njihove spodnje 118 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 bolj mineralizirane in slabše gorljive plasti ostale fizično več ali manj ohranjene. So se pa zaradi spiranja v požaru sproščenih topnih snovi in drugih vplivov močno spremenile njihove kemične lastnosti. V požaru so zgorele ali zoglenele predvsem z organsko snovjo bogate tahie plasti horizonta O in deloma horizonta A, zato je bila debelLaa poškodovanih tal na bukovi raziskovalni ploskvi v požarišču v primeijavi z ohranjenimi tlemi na primeijahii raziskovahii ploskvi tudi po petih letih še vedno tanjša za okoli 5 do 10 cm, kamnitost s skalnatostjo pa povečana z okoli 20 do 30 % na 66,5 % površine ploskve. Na požarišču v bukovju se je rastlinska sestava še močneje spremenila. Na požarišču smo ugotovili kar 84 vrst, medtem ko smo jih v povprečju v ohranjenih sestojih te združbe našteli le 60. Vrstna pestrost se je povečala, s tem da se je precej zmanjšal delež nevtro-bazofikih in zmerno acidofilnih vrst (nekatere od njih so se po požaru ohranile, toda z bistveno manjšo pogostnostjo in vitahiostjo), torej rastlin, ki v ohranjenih sestojih preučevane združbe prevladujejo, bistveno pa se je povečal delež vrst gozdnih posek in požarišč. V mahovni plasti to požarišče označujejo vrste Ceratodon purpureus, Polytrichum Juniperinum in Marchantia polymorpha. 6 POVZETEK Spremembe talnih razmer in rastlinske sestave smo preučevali na območju požarišča pri skalnem roglju Kokoš v Govcih, ki leži pod Zelenim robom v severovzhodnem delu Trnovskega gozda (zahodna Slovenija). Tam je tahii in vršni požar (najverjetneje) leta 1995 prizadel okoli 1, 5 ha gozda na strmem dolomitnem pobočju v višinskem pasu med okoli 1050 in 1150 m nm. v. Pogoreli so sestoji gozda bukve in dlakavega šleča {Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 1998) ter južnoalpskega gozda črnega bora in malega jesena {Fraxino omi-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967 var. geogr. Primula camiolica Dakskobler 1998). Pri preučevanju sprememb rastlinske sestave in talnih razmer smo na požarišču izbrali dve ploskvi (200 m^) - prvo na rastišču bukovja z dlakavim slečem, drugo na rastišču črnega borovja - in ju fitocenološko popisali po standardni srednjeevropski metodi (BRAUN- 119 UrbančičM, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... BLANQUET 1964). Floristično sestavo požganih sestojev smo primeijali s floristično sestavo okoliških ohranjenih bukovih in čmo borovih sestojev (primerjaj DAKSKOBLER 1998, 1999). V grmovni in zeliščni plasti bukovja smo ugotovili korenite spremembe. V njem veliko površino zastirajo značilnice in razlikovalnice gozdnih posek in požarišč (razred Epilobietea angustifolii), med njimi z navečjo obilnostjo vrste Calamagrostis varia, Tussilago farfara, Urtica dioica, Eupatorium cannabinum, Taraxacum officinale, Verbascum thapsus, Cirsium arvense, C. vulgare, Atropa belladona, Sambucus racemosa in Calamagrostis epigejos). Le ena izmed njih {Calamagrostis varia) ima večjo stablest tudi v zeliščni plasti ohranjenih sestojev te združbe. Obilne so mahovne vrste, značilne za požarišča - Ceratodon purpureus, Polytrichum juniperinum in Marchantia polymorpha. Sukcesija bo najbrž zelo počasna. Opazili smo mladice gorskega javorja, bukve, črnega gabra, alpskega negnoja, črnega bora, kranjske krhlike, gole in sive vrbe. V črnem borovju je spremenjenost vrstne sestave v zeliščni plasti nekoliko manjša. Po požaru so se na to rastišče naselile vrste Verbascum thapsus, Taraxacum officinale, Tussilago farfara, Eupatorium cannabinum, Cirsium vulgare, Senecio vulgaris, Urtica dioica, Achnatherum calamagrostis in Calamagrostis epigejos. Bistveno večje srednje zastiranje kot v ohranjenih sestojih ima vrsta Calamagrostis varia. Obilen je mah Ceratodon purpureus. Druge vrste, značilne za ohranjene sestoje, imajo na požarišču večinoma manjše srednje zastiranje (izjema je npr. vrsta Sesleria albicans). Sukcesija bo najbrž potekala preko vrb {Salix appendiculata, S. glabra) in črnega bora ter toploljubnih listavcev (mokovec, črni gaber). Tahie razmere na raziskovalnih ploskvah smo preiskali s sondh-anjem. Na vsakem rastišču smo nato izkopali po en reprezentančni talni profil na požarišču in po en reprezentančni talni profil v primerljivem ohranjenem gozdu. Iz njih odvzeti talni vzorci so bili analizirani v pedološkem laboratoriju. Čmo borovje porašča kamnišča in prhninaste rendzine, v bukovju z dlakavim slečem se poleg teh plitvih organogenih tal pojavljajo tudi globlje ter bolj razvite sprsteninaste in rjave rendzine. V požaru so zgorele ali zoglenele z organsko snovjo bogate talne plasti horizonta O in deloma horizonta A, zato je debelina poškodovanih tal v primerjavi z ohranjenimi tlemi tudi po petih letih še 120 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 vedno tanjša za okoli 5 do 10 cm. Ponekod so tla pogorela do dolomitne matične podlage, zato se je na požarišču močno zmanjšal površinski delež tal ter povečala kamnitost s skalnatostjo (po naši oceni se je na požariščni raziskovalni ploskvi na borovem rastišču povečala s 50 do 60 % na 80 %, na bukovem pa z 20 do 30 % na 66,5 %). Zaradi talnega ognja so bile degradiralne vse vrste tal, najbolj občutljiva in najbolj poškodovana pa so bila zelo plitva in dobro gorljiva organogena tla. V primeijavi z ohranjeno so imeli analizirani talni vzorci poškodovane sprsteninaste rendzine bolj kislo reakcijo, manjšo električno prevodnost, večjo vsebnost kislih kationov, manjšo vsebnost izmenljivih baz ter manjšo kationsko izmenjalno kapaciteto in stopnjo nasičenosti z bazami. 7 SUMMARY We studied the changes of soil conditions andfloristic comsposition within the area of the forest fire at the rock tine Kokoš in Govci, which is located under the peak of Zeleni rob in the northwestern part of the Trnovski gozd plateau (western Slovenia). In 1995 (most likely) ground and crown wildfire affected about 1,5 ha of the forest on steep dolomite slopes in the altitude range between about 1050 and 1150 m a. s. I. Stands of beech and Hairy Alpenrose forest (Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 1998) and south-Alpine Austrian black pine stands (Fraxino omi-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967 var. geogr. Primula camiolica Dakskobler 1998) were burnt. Two sample plots (200 rrt^) were chosen when researching the changes of floristic composition and soil conditions - the first on the site of the association Rhododendro hirsuti-Fagetum, and the second on the site of the association Fraxino omi-Pinetum nigrae; they were phytosociologically investigated applying the standard central-European method (BRAUN-BLANQUET1964). Floristic composition of the burnt stands was compared to plant species composition of the surrounding, still preserved, beech and black pine stands (compare DAKSKOBLER 1998, 1999). We found radical changes in the shrub and herb layer of the beech forest. A large surface there is covered with characteristic and differential species of forest clearings and fire (burnt) 121 UrbančičM, Dakskobler I.: Spremembe talnih razmer... sites (class Epilobietea angustifoliy, most abundant of which are species Calamagrostis varia, Tussilago farfara, Urtica dioica, Eupatorium cannabinum, Taraxacum officinale, Verbascxim thapsus, Cirsium arvense, C. vulgare, Atropa belladona, Sambucus racemosa and Calamagrostis epigejos. Only one of those (ICalamagrostis varia^ is more constant in the herb layer of the preserved stands of the community. Also abundant are the moss and liverworts species typical for places of a fire - Ceratodon purpureus, Polytrichum juniperinum and Marchantia polymorpha. The succession is most likely to be very slow. We noticed saplings of Acer pseudoplatanus, Fagus sylvatica, Ostrya carpinifolia, Laburnum alpinum, Pinus nigra, Rhamnus fallax, Salix glabra and S. eleagnos. Changes of the floristic composition in the herb layer of black pine stands are somewhat smaller. After the fire the following species started growing on this sites - Verbascum thapsus, Taraxacum officinale, Tussilago farfara, Eupatorium cannabinum, Cirsium vulgare, Senecio vulgaris, Urtica dioica, Achnatherum calamagrostis and Calamagrostis epigejos. The species Calamagrostis varia has much larger coverage than in the preserved stands. The moss Ceratodon purpureus is abundant Other species typical for the preserved stands have mostly lesser coverage on the fire site (with the exeption q/'Sesleria albicans, for example). The succession is likely to go over willows (Salix appendiculata, S. glabra^ and black pine, along with thermophilous decidous trees ^Ostrya carpinifolia, Sorbus ariaj. Soil conditions were examined with a gauge soil probe. On each site, one representative soil profile was dug in the place of wildfire and one in the comparable undamagedforest. After the description of the profiles, soil samples were taken and analysed in the lab. Austrian pine forest overgrows Lithosols and Moder Rendzinas. Beside these shallow and less developed organic soils deeper and more developed Mull Rendzinas and Brown Rendzinas have evolved in the beech forest with Hairy Alpenrose as well. In organic matter, rich layers of horizon O and partly of horizon A were burnt down and charred in the wildfire. That is why, 5 years after the fire, the thickness of burnt soils was, in comparison with undamaged soils, still thinner by about 5 to 10 cm. In some places soils were burnt down to the dolomite parent rock and for this reason on the scene of the fire 122 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 areal shares of soils were greatly reduced and surface stoniness with rockiness proved to be increased (according to our appraisal on the burnt research plot on pine site it increased from around 50 - 60% to 80 % and on beech site from 20-30% to 66,5 %). Because of ground fire, all types of soils were degraded. The most sensitive to fire and therefore the most damaged were very shallow and easily-combustible organogenic soils. Couple comparisons of analysed soil samples of affected and undamaged Mull Rendzinas showed more acid reaction, smaller electrical conductivity, higher content of acid cations, and lower content of exchangeable bases, cation exchange capacity and base saturation in damaged soils. 8 VIRI references BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde.- 3. Auflage, Springer, Wien-New York, 865 s. BUSER, S., 1986. Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine). Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. - Zvezni geološki zavod, Beograd, 103 s. BUSER, S., 1987. Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmin in Videm 1: 100 000. - Zvezni geološki zavod, Beograd. ČARNI, A. / HROVAT, T., 1999. Vegetacija gozdnih posek na dinarskem visokem krasu. - V: Jogan, N. (ur.): Flora in vegetacije Slovenije 1999, 26. in 27. 11. 1999 v Ljubljani. Zbornik izvlečkov referatov simpozija. Botanično društvo Slovenije, Ljubljana, s. 14-15. DAKSKOBLER, I., 1998. Vegetacija gozdnega rezervata Govci na severovzhodnem robu Trnovskega gozda (zahodna Slovenija). - V: Diaci, J. (ur.): Gorski gozd. Zbornik referatov. 19. Gozdarski študijski dnevi. Logarska dolina 26. - 27. 3. 1998, Ljubljana, s. 269-301. DAKSKOBLER, L, 1999. Contribution to the knowledge of the association Fraxino omi-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967. - Wissenschaftliche Mitt. Niederösterr. Landesmuseum 12, St. Pölten, s. 25-52. FAO, 1990. Guidelines for soil profil description. - 3"* edition (Revised). - FAO, ISRIC, Roma, 70 s. FAO, 1998. Key to the reference soil groups of the World Reference Base (WRB) for soil resources. - ISSS-ISRIC-FAO, Roma, 106 s. FAO, 1989. Soil map of the world. - Revised legend. FAO, Unesco, ISRIC, Roma, Wageningen, 138 s. FRAHM, J. / FREY, W., 1992. Moosflora. - 3. Auf., Stuttgart, Verlag Eugen Uhner, 528 s. JAKŠA, J., 1997. Obseg in posledice gozdnih požarov v Sloveniji v letih 1991 do 1996 ter vloga gozdarstva v varstvu pred požari v gozdu. - Gozdarski vestnik 55 (1997) 9, Ljubljana, s. 386-395 123 UrbančičM, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... JURC, M. / KOBLER, A. / URBANČIČ, M., 2001. Gozdni požari v Sloveniji,- Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta v letu 2001. Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 70 s. KOŠIR, Ž., 1976. Zasnova uporabe prostora. Gozdarstvo. Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesnoproizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer.- Zavod za družbeno planiranje in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 145 s. KOŠIR, Ž., 1997. Ekološke posledice gozdnih požarov in požarna ogroženost gozdnih združb. -Gozdarski vestnik 55, 9, s. 396-408. MAAREL, van der E., 1979. Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio 39, 2, s. 97-114. MARTINČIČ, A. / WRABER, T. / JOGAN, N. / RAVNIK, V. / PODOBNIK, A. / TURK. B. / VREŠ, B., 1999. Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. - Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 845 s. MEKINDA-MAJARON, T., 1995. Klimatografija Slovenije. Temperatura zraka 1961-1990. -Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 356 s. MUCINA, L., 1993. Epilobietea angustifolii. V: Mucina, L., Grabherr, G. et Elhnauer, T. (uredniki): Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil I: Antrophogene Vegetation, s. 252-270, Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York. MUNSELL, 1990. Munsell soil color charts. - Munsell Color, Newburgh, New York, 20 s. PRAVILNIK, 1984. Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel. Pravilnik je bil objavljen v uradnem listu SRS, št. 36/84. Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel. - Republiška geodetska uprava, Ljubljana, 62 s. PRUS T., 1992. Tla Slovenije. Razvrščanje tal / klasifikacija. V: Jazbec R. in sod.: Raziskujmo življenje v tleh. - Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, s. 22 - 44. STEPANČIČ, D., 1972. Morfološke in pedodinamske značilnosti rendzine na dolomitu. -Ljubljana, Biotehniška fakulteta, katedra za proučevanje tal in prehrano rastlin. 17 s. STEPANČIČ, D. / AŽNIK M., 1977. Rendzina v Sloveniji.- Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, zv. 28, s. 9-19. SUŠENJ, J., 1983. Nauk o tleh. - Kmetijski tehniški slovar, gradivo za Pedološki slovar. 1. knjiga, 1. zvezek. Vtozd za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, 36 s. TRPIN, D. / VREŠ, B., 1995. Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovahii center SAZU, Zbirka ZRC, 7, 143 s. ZUPANČIČ, B., 1995. Klimatografija Slovenije. Padavine 1961-1990. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 366 s. 124 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 9 PRILOGA APPENDIX 9.1 Fitocenološka preglednica 1 (Phytosociological Table l)x Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 Primeijava floristične sestave združbe bukve in dlakavega sleča v območju Govcev pod Zelenim robom nad skalnim rogljem Kokoš (stolpec 1 - RF - celotna združba, stolpec 2 - Oh. - ohranjen primeijalni sestoj, stolpec 3 - Po. - preučevani požgani sestoj) Comparison of the floristic composition of the association Rhododendro hirsuti-Fagetum in the area of Govci under the peak of Zeleni rob (column 1 - RF - /Ae whole community, column 2 - Oh. - preserved comparative stand, column 3 - Po. - researched burnt stand) RF Oh. Po. Zaporedna številka {Running number) 1 2 3 Število popisov {Number of releves) 11 1 1 Nadmorska višina v m {Altitude in m) 1140 1140 Lega {Aspect) W NE Nagib v stopinjah {Slope in degrees) 30 30 Kamnitost v % {Stoniness in %) 10 60 Zastiranje v % {Cover in %): Zgornja drevesna plast {Upper tree layer) E3b 80 30 Spodnja drevesna plast {Lower tree layer) E3a 10 10 Grmovna plast {Shrub layer) E2 20 10 Zeliščna plast {Herb layer) El 40 70 Mahovna plast {Moss layer) EO 10 20 Sestoj {Stand): Največji prsni premer {Maximum diameter) - cm 40 45 Največja drevesna višina {Maximum height) - m 18 15 Velikost popisne ploskve {Releve area) -10 m^ 20 20 Mesec popis {Month of taking releve) 7 7 Število vrst {Number of species) 162 60 84 % 125 UrbančičM, Dakskobler I.: Spremembe talnih razmer... RF Oh. Po. Zaporedna številka (Running number) 1 2 3 ÄREMONIO-FAGION(JAX. 1938) Borhidi in Török, Podani et Borhidi 1989 Dentaria enneaphyllos El 91 1 Cyclamen purpurascens El 82 1 r Helleborus niger El 73 r Anemone trifolia El 64 Rhamnus fallax E2 64 + + Omphalodes vema El 54 + Knautia drymeia s. lat. El 45 + r Cardamine trifolia El 36 Euphorbia camiolica El 18 FAGETAUA SYLVATICAE 1928 Fagus sylvatica E3 100 5 2 Fagus sylvatica E2 100 1 + Fagus sylvatica El 82 1 + Acer pseudoplatanus E3 91 + Acer pseudoplatanus E2 45 r Acer pseudoplatanus El 100 + + Mercurialis perennis El 100 + Lonicera alpigena E2 91 Daphne mezereum E2 91 + + Prenanthes purpurea El 91 1 1 Laburnum alpinum E3 64 + Laburnum alpinum E2 27 + + Laburnum alpinum El 64 + + Galium laevigatum El 64 Lilium martagon El 64 Epipactis helleborine s. lat. El 54 + Melica nutans El 54 + r Polystichum aculeatum El 27 + Senecio ovatus (=S.foichsii) El 27 + Viola reichenbachiana El 18 + Actaea spicata El 18 Salvia glutinosa El 9 + Aruncus dioicus El 9 Paris quadrifolia El 9 Galeobdolon flavidum El 9 Monotropa hypophegea El 9 Adoxa moschatellina El 9 Dryopteris fllix-mas El + + Scrophularia nodosa El + 126 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 RF Oh. Po. Zaporedna številka {Running number) 1 2 3 QUERCETAUA PUBESCENTIS Klika 1933 s. lat. Sorbus aria E3 73 Sorbus aria E2 73 Sorbus aria El 27 Convallaria majalis El 45 Fraxinus omus E2 9 Fraxinus omus El 27 Ostrya carpinifolia E3 18 Ostrya carpinifolia E2 18 + Ostrya carpinifolia El + Melittis melissophyllum El 9 Viola alba El r QUERCETALIA ROBORISTx. (1931) 1937 Frangula alnus E2 9 Pteridium aquilinum El 9 QUERCO-FAGETEA Br.-Bl. et Vlieg. 1937 Hepatica nobilis El 91 + Carex digitata El 45 + + Anemone nemorosa El 45 VACCINIO-PICEETEA Br.-Bl. 1939 emend. Zupančič (1976) 2000 Valeriana tripteris El 100 + + Vaccinium myrtillus El 91 + + Homogyne sylvestris El 82 Gentiana asclepiadea El 82 Solidago virgaurea El 73 + Rosa pendulina E2 73 + Huperzia selago El 73 r Clematis alpina E2 64 + + Hieracium sylvaticum El 64 + + Veronica urticifolia El 64 r Maianthemum bifolium El 64 Thelypteris phegopteris (-Phegopteris connectilis) El 54 + Gymnocarpium dryopteris El 54 r r Calamagrostis arundinacea El 54 + + Vaccinium vitis-idaea El 45 Picea abies E3 27 r r Picea abies E2 27 Picea abies El 18 r + Aposeris foetida El 36 1 + Polystichum lonchitis El 36 r 127 Urhančič M. Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... RF Oh. Po. Zaporedna številka (Running number) 1 2 3 Oxalis acetosella El 27 Abies alba E3 27 Abies alba E2 9 Abies alba El 9 Luzula luzuloides El 18 Calamagrostis villosa El 18 + Lycopodium annotinum El 9 Luzula sylvatica El 9 r Dryopteris carthusiana agg. El 9 Lonicera nigra E2 9 ERICO-PINETEA I. Horvat 1959 Rhododendron hirsutum E2 100 1 + Erica camea El 91 + + Calamagrostis varia El 82 + 3 Rubus saxatilis El 82 + Cirsium erisithales El 82 + + Rhodothamnus chamaecistus El 54 Buphthalmum salicifolium El 54 r Carex alba El 54 + + Polygala chamaebuxus El 45 + Allium ochroleucum (=A. ericetorum) El 45 Pinus nigra E3 18 r Pinus nigra E2 27 r Pinus nigra El + Cotoneaster tomentosus E2 18 Pinus mugo E2 18 Amelanchier ovalis E2 9 Chamaecytisus hirsutus E2 r ADENOSTYLETAI.IA G. et. J. Br.-Bl. 1931 Athirium filix-femina El 54 + + Veratrum album El 54 Polygonatum verticillatum El 36 Salix glabra E2 27 + + Viola biflora El 27 Salix appendiculata E2 18 + Aconitum vulparia El 9 Phyteuma ovatum El 9 Thalictrum aquilegiifolium El 9 128 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 RF Oh. Po. Zaporedna številka {Running number) 1 2 3 FESTUCO-BROMETEA Br.-Bl. etTx. 1943 Galium lucidum El 18 + Carex humilis El 9 Lotus comiculatus s. lat. El 9 Thymus praceox ? El + SESLERIETEA ALBICANTIS OhexA. 1978 corr. Oberd. 1990 Carex ferruginea El 100 + Sesleria albicans El 91 + + Laserpitium peucedanoides El 64 Betonica alopecuros El 54 + Aster bellidiastrum El 45 Carex firma El 18 Campanula scheuchzeri El 9 Senecio abrotanifolius El 9 Gentiana clusii El 9 Hieracium villosum El 9 ASPLENIETEA TRICHOMANIS Br. Bl. in Meier et Br.-Bl. 1934 Paederota lutea El 100 + + Asplenium viride El 91 + + Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae El 82 + Asplenium ruta-muraria El 45 Valeriana saxatilis El 45 + Primula camiolica El 36 Primula auricula El 9 Cystopteris fragilis El 9 + Asplenium trichomanes El 9 + Potentilla caulescens El 9 Athamanta turbith El 9 Saxifi-aga crustata El 9 THLASPIETEA ROTUNDIFOUI Bt.-B\. in Br.-Bl.et Jenny 1926 Adenostyles glabra EI 100 + + Gymnocarpium robertianum El 82 + + Campanula cespitosa El 73 + 1 Aquilegia bertolonii El 27 Carduus crassifolius El 9 Campanula cochleariifolia El 9 Hieracium bifidum El 9 Petasites paradoxus El r *Epilobium collinum El + 129 UrbančičM, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... RF Oh. Po. Zaporedna številka {Running number) 1 2 3 MONTIO-CARDAMINETEA Br.-BI. et Tx. ex Klika 1948 Astrantia camiolica El 27 Pamassia palustris El 18 Tofieldia calyculata El 18 Pinguicula alpina El 9 Cystopteris montana El 9 EPILOBIETEA ANGUSTIFOLII R.Tx. et Preising in R. Tx 1950 in ruderalne vrste ; {and ruderal species) Mycelis muralis El 36 + 1 Eupatorium cannabinum El 9 + 2 Sambucus racemosa E2 18 + Sambucus racemosa El + Fragaria vesca El 9 + Rubus idaeus E2 9 + + Urtica dioica El 1 Taraxacum officinale agg. El r 1 Atropa belladona El r + Verbascum thapsus El 1 Tussilago farfara El Cirsium arvense El 1 Cirsium vulgare El 1 Senecio vulgaris El + Epilobium montanum El + Moehringia trinervia El + Sonchus asper El + Salix caprea El + Calamagrostis epigejos El + Omalotheca sylvatica (=Gnaphalium sylvaticum) El + Sambucus nigra E2 r Agrostis stolonifera El r Crepis capillaris El r OSTALE VRSTE {OTHER SPECIES) Sorbus aucuparia E3 18 Sorbus aucuparia E2 36 r Sorbus aucuparia El 82 + Molinia arundinacea El 36 + Salix incana El r Leontodon hispidus s. lat. El r Achillea millefolium agg. El r 130 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 RF Oh. Po. Zaporedna številka (Running number) 1 2 3 MAHOVI IN LIŠAJI {MOSSES AND LICHENS) Tortella tortuosa EO 100 1 Polytrichum formosum EO 91 1 + Ctenidium molluscum EO 91 + Neckera crispa EO 73 + Fissidens cristatus (=F. dubius) EO 64 Leucobryum glaucum EO 54 + Dicranum scoparium EO 45 Plagiochila porelloides EO 45 + Orthothecium rufescens EO 18 Conocephalum conicum EO 18 + Hypnum cupressiforme EO 18 Grimmia pulvinata EO 18 Paraleucobryum sauteri EO 18 Peltigera canina EO 18 Dicranum sp. EO 18 Mnium thomsonii (=M. orthorrhynchum) EO 18 Rhytidiadelphus triquetrus EO 18 Bartramia halleriana EO 18 Rhizomnium punctatum EO 18 Isothecium alopecuroides EO 18 Hookeria lucens EO 9 Atrichum mdulatum EO 9 Encalypta streptocarpa EO 9 + Bryum sp. EO 9 Metzgeria sp. EO 9 Hylocomium splendens EO 9 Marchantia polymorpha EO 9 1 Eurhynchium striatum agg. EO 9 + Ceratopdon purpureus EO 2 Polytrichum juniperinum EO 1 * det. Simona Strgulc-Krajšek 131 UrbančičM, Dakskobler I.: Spremembe talnih razmer... 9.2 FitocenoIoSka preglednica 2 {Phytosociological Table 2): Fraxino orni-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967 Primeijava floristične sestave južnoalpskega črnega borovja v območju Govcev pod Zelenim robom nad skalnim rogljem Kokoš (stolpec 1 - FoPn - celotna združba, stolpec 2 - Oh. - ohranjen primeijalni sestoj, stolpec 3 - Po. - preučevani požgani sestoj) Comparison of the floristic composition of the association Fraxino omi-Pinetum nigrae in the area of Govci under the peak of Zeleni rob (column 1 - FoPn - the whole community, column 2 - Oh. -preserved comparative stand, column 3 - Po. - researched burnt stand) Zaporedna številka {Running number) Število popisov (Number of releves) Nadmorska višina V m (Altitude in m) Lega (Aspect) Nagib V stopinjah (Slope in degrees) Kamnitost v % (Stoniness in %) Zastiranje v % (Cover in %): Drevesna plast (Upper tree layer) Grmovna plast (Shrub layer) Zeliščna plast (Herb layer) Mahovna plast (Moss layer) Sestoj (Stand): Največji prsni premer (Max. diameter) - cm Največja drevesna višina (Maximum height) - m Velikost popisne ploskve (Relevd area) - m^ Mesec popisa (Month of taking relevi) Število vrst (Number of species) ERICO-PINETEA 1. Horvat 1959 Pinus nigra Pinus nigra Pinus nigra Erica camea Polygala chamaebuxus Rhododendron hirsutum FoPn Oh. Po. 1 2 3 30 1 1 1170 1120 NE NE 50 50 30 80 E3 50 30 E2 30 5 El 70 30 EO 10 10 40 45 10 10 100 200 7 7 208 % 57 69 E3 100 3 2 E2 93 + 1 El 100 + + El 100 1 + El 100 1 E2 97 1 + 132 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 FoPn Oh. Po. Zaporedna številka {Running number) 1 2 3 Amelanchier ovalis E2 97 + Calamagrostis varia El 77 + 2 Allium ochroleucum {~A. ericetorum) El 80 + Rhodothamnus chamaecistus El 67 1 + Buphthalmum salicifolium El 73 + r Cotoneaster tomentosus E2 43 + Asperula aristata El 30 + + Arctostaphylos uva-ursi E2 20 + Chamaecytisus hirsutus E2 37 + r Carex omithopoda El 7 + + Rubus saxatilis El 30 + Pinus mugo E2 10 + Cirsium ehsithales El 60 Carex alba El 30 Leontodon incanus El 20 Epipactis atrorubens El 17 Peucedanum austriacum El 13 Gymnadenia odoratissima El 10 Euphrasia cuspidata El 7 Coronilla vaginalis El 7 Genista radiata E2 3 Pyrola minor El 3 QUERCETAUA PUBESCENTIS'KiüiSi 1933 s. lat. Sorbus aria E3 63 + Sorbus aria E2 90 + r Sorbus aria El 40 + Ostrya carpinifolia E3 67 r Ostrya carpinifolia E2 93 Ostrya carpinifolia El r Fraxinus omus E3 37 Fraxinus omus E2 73 Fraxinus omus El 40 Convallaria majalis El 47 Melittis melissophyllum El 30 Viburnum lantana E2 23 Euonymus verrucosus E2 13 Mercurialis ovata El 7 Rhamnus catharticus E2 3 AREMONIO-FAGION(JAi. 1938) Borhidi in Török, Podani et Borhidi 1989 Cyclamen purpurascens El 100 1 + Omphalodes vema El 43 r 133 Urbančič M, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... FoPn Oh. Po. Zaporedna številka {Running number) 1 2 3 Rhamnus fallax E2 33 + Knautia drymeia El 43 Anemone trifolia El 33 Primula vulgaris El 13 Helleborus niger El 10 FAGETAUA SYLVAJJCAE Pawl. 1928 Acer pseudoplatanus E3 7 Acer pseudoplatanus E2 27 Acer pseudoplatanus El 67 r Laburnum alpinum E3 13 Laburnum alpinum E2 43 r Laburnum alpinum El 47 + + Fagus sylvatica E3 43 Fagus sylvatica E2 33 r Fagus sylvatica El 47 r Mercurialis perennis El 60 + Daphne mezereum E2 50 + Melica nutans El 20 + + Lonicera alpigena E2 17 + Dryopteris fllix-mas El r Senecio ovatus (=S. fitchsii) El 3 r Epipactis helleborine s. lat. El 43 Prenanthes purpurea El 37 Galium leavigatum El 23 Salvia glutinosa El 17 Lilium martagon El 7 Galeobdolon flavidum El 7 Neottia nidus-avis El 3 Viola reichenbachiana El 3 QUERCETAf.M ROBORISs. lat. Pteridium aquilinum El 43 Frangula alnus E2 23 Frangula alnus El 7 Potentilla erecta El 3 QUERCO-FAGETEA Br.-Bl. at Vlieg. 1937 Carex digitata El 57 + + Hepatica nobilis El 37 + Platanthera bifolia El 33 Spiraea chamaedryfolia E2 17 Corylus avellana E2 10 134 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 FoPn Oh. Po. Zaporedna številka {Running number) 1 2 3 VACCINIO-PICEETEA Br.-BI. 1939 emend. Zupančič (1976) 2000 Hieracium sylvaticum El 90 + + Vaccinium myrtillus El 53 + Valeriana tripteris El 63 + Picea abies E3 27 r Picea abies E2 23 + r Picea abies El 13 r Solidago virgaurea El 73 + Vaccinium vitis-idaea El 43 + Oymnocarpium dryopteris El r Rosa pendulina E2 37 Homogyne sylvestris El 20 Clematis alpina E2 20 Larix decidua E3 10 Huperzia selago El 7 Abies alba E2 3 Veronica urticifolia El 3 Oxalis acetosella El 3 Gentiana asclepiadea El 3 ADENOSTYLETALIA G. et. J. Br.-Bl. 1931 Salix glabra E2 53 + + Salix glabra El + Salix appendiculata E2 23 r Athyrium filix-femina El + Viola biflora El 3 Centaurea montana El 3 TRIFOUO-GERANIETEA s. lat. Viola hirta El 37 + Anthericum ramosum El 27 Vincetoxicum hirundinaria El 7 Polygonatum odoratum El 3 Digitalis grandiflora El 3 Clinopodium vulgare El 3 Origanum vulgare El 3 FESTUCO-BROMETEA Br.-Bl. et R. Tx. ex Klika et Hadač 1944 Carex humilis El 87 + + Galium lucidum El 73 + + Linum catharticum El 23 + + Lotus comiculatus El 30 + + Thymus praceox El + Centaurea jaccea agg. El 37 135 Urbančič M, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... FoPn Oh. Po. Zaporedna številka (Running number) 1 2 3 Globularia cordifolia El 30 Peucedanum oreoselinum El 23 Brachypodium rupestre El 13 Teucrium montanum El 3 Salvia pratensis var. hirsuta El 3 SESLERIETEAALBICANTIS Oberd. 1978 corr. Oberd. 1990 Sesleria albicans El 100 3 2 Laserpitium peucedanoides El 77 1 + Betonica alopecuros El 73 1 Senecio abrotanifolius El 43 + Thymus alpigenus El 37 + Carex mucronata El 43 1 + Gentiana clusii El 13 + Carex ferruginea El 7 + Carex firma El 23 Achillea clavenae El 20 Hieracium villosum El 20 Aster bellidiastrum El 13 Dryas octopetala El 10 Leontopodium alpinum El 7 Campanula scheuchzeri El 3 ASPLENIETEA TRICHOMANIS Br. BI. in Meier et Br,- Bl. 1934 Potentilla caulescens El 87 + r Paederota lutea El 87 + + Asplenium ruta-muraria El 73 + + Valeriana saxatilis El 73 + + Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae El 47 + + Primula camiolica El 30 r Rhamnus pumilus E2 10 + Asplenium trichomanes El 20 + Athamanta turbith El 30 Primula auricula El 17 Saxifraga crustata El 13 Asplenium viride El 10 Saxifraga squarrosa El 10 Potentilla clusiana El 7 Moehringia muscosa El 3 Bupleurum petraeum El 3 Cystopteris fragilis El r 136 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 66 FoPn Oh. Po. Zaporedna številka {Running number) 1 2 3 THLASPIETEA ÄOTIMD/FOL//Br.-Bl. in Br.-Bl.et Jenny 1926 Campanula cespitosa El 57 + 1 Hieracium porrifolium El 37 + r Adenostyles glabra El 27 + Gymnocarpium robertianum El 17 + Achnatherum calamagrostis El + *Epilobium collinum El r Carduus crassifoUus El 30 Aquilegia bertolonii El 20 Astrantia camioUca El 7 Hladnikia pastinacifolia El 7 Campanula cochleariifolia El 3 Saxifraga caesia El 3 EPILOBIETEA ANGUSTIFOLIl R.Tx. et Preising in R. Tx. 1950 s. lat. in ruderalne vrste (and ruderal species) Eupatorium cannabinum El 1 Mycelis muralis El 1 Taraxacum officinale El 1 Tussilago farfara El 1 Salix caprea E2 + Yerbascum thapsus El + Cirsium vulgare El + Sambucus racemosa E2 + Rubus idaeus E2 + Senecio vulgaris El + Calamagrostis epigejos El + Epilobium montanum El + Urtica dioica El r Solanum dulcamara El r OSTALE VRSTE {OTHER SPECIES) Sorbus aucuparia E3 7 Sorbus aucuparia E2 43 + Sorbus aucuparia El 40 + Salix eleagnos El + Molinia arundinacea El 83 Viscum album E2 33 Festuca rubra agg. El 13 Achillea millefolium agg. El 10 Listera ovata El 10 Tofleldia calyculata El 7 Hemerocallis Ulio-asphodelt4S El 7 137 Urbančič M, Dakskobler L: Spremembe talnih razmer... FoPn Zaporedna številka (Running number) 1 Juniperus communis E2 7 Pamassia palustris El 3 Populus tremula E2 3 Betula pendula E3 3 MAHOVI IN L1ŠAJI (MOSSES AND LICHENS) Neckera crispa EO 90 Fissidens cristatus (=F. dubius) EO 90 Tortella tortuosa EO 83 Ctenidium molluscum EO 67 Leucobryum glaucum EO 40 Scleropodium purum EO 30 Hypnum cupressiforme EO 23 Grimmia pulvinata EO 20 Dicranum scoparium EO 17 Polytrichum formosum EO 10 Rhytidium rugosum EO 10 Homalothecium sp. EO 10 Dicranum sp. EO 10 Eurchynchium sp. EO 7 Plagiochila asplenioides EO 7 Peltigera leucophlebia EO 7 Orthothecium rufescens EO 3 Hylocomium splendens EO 3 Neckera complanata EO 3 Collema sp. EO 3 Cladonia sp. EO 3 Thuidium tamariscinum EO 3 Rhytidiadelphus triquetrus EO 3 Rhytidiadelphus loreus EO 3 Rhytidiadelphus squarrosus ? EO 3 Abietinella abietina EO 3 Hypogimnia physodes EO Marchantia polymorpha EO Ceratodon purpureus EO Encalypta vulgaris EO Oh. Po. 2 3 + 1 + ' det. Simona Strgulc-Krajšek