GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 18. DECEMBRA 1956
LETO III., ŠTEV. 97
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
NEZAVAROVANCI NAJ SE ZDRAVIJO V ZDRAVSTVENIH
DOMOVIH
(Vključitev samoplačnikov v javno zdravstveno službo)
Svet za zdravstvo 01.0 Ljubljana je obravnaval problem vključitve Bezava rovancev, t. j. samoplačnikov T javno zdravstveno službo. Dejstvo namreč je, da obstaja in colo pre-yladuje škodljivo mnenje, da je javna zdravstvena služba samo za zavurovance, ne pa tudi za nezava-rovance, ki svojo zdravniško pomoč •karaj povsod iščejo v privatnih zdravniških in zobnih ordinacijah Predvsem zato, ker mnogi od njih sploh ne vedo, da imajo pravico" do zdravniške pomoči (proti plačilu seseda) v javni zdravstveni službi, to je, v zdravstvenem domu. Toda temu dejstvu je dodati še eno, ki ne dela pasti naši zdravstveni organizaciji •a zavesti, to namreč, da nosijo vsaj delno krivdo za to stanje in prepričanje nezavarovancev-samoplačnikov
nekateri zdravstveni delavci sami, ki — predvsem na deželi — doslej niso znali ali ne hoteli propagirati Javne zdravstvene službe tako. kot 'a zasluži. Skoraj povsod pasivne zobne ambulante zdravstvenih do-niov in pa cvetoče privatne" zobne Prakse zobozdravnikov, zobarje* in e?lo zobnih tehnikov (kateri sploh "•majo pravice do del v ustih pacienta) so zgovoren dokaz za to trdi-cv. ki narekuje zdravstveni službi "krepe v cilju pritegnitve samoplačnikov v javno zdravstveno organizacijo.
Saj ni nobena skrivnost več, da
P<) svoji opremi in strokovnosti Javna zdravstvena ambulantna služ-I® daleč pred privatno ordinacijo, e tradicija preprostih ljudi, neved-Bo8t. mnogokje pa tudi škodljiva Propaganda prizadetega zdravstve-n,‘ga osebja — ki ie dopoldne za-P°sleno v javni službi, popoldne pa ,v svoji privatni ordinaciji — je raz-da se vsaj na deželi še nismo Prikopali preko ozkih in nepravilnih Rk‘danj na privatno zdravstveno Prakso, ki pa je že daleč pod mož-°stmi in strokovnostjo javne zdrav-*tv«ne službe.
. tjvedeno in vedno bolj odločilno Službeno upravljanje v zdravstvu ®ze na pravilnost poti, ki je v tein, v?, vso javno zdravstveno službo ključi v zdravstvene domove kot j?sdce osnovne zdravstvene službe. ||'!n'ja, -ki se z družbenim upravija-J°m v zdravstvu krepko oživlja, *r<‘ v smeri ukinitve privatne praksi" 'n okrepitve javne zdravstvene Ol i '' Sklep Sveta za zdravstvo , '’ Ljubljana, da novih dovoljenj v” Privatno prakso sploh ne izdaja ho skupaj s postopkom in pri-llj?vr,l,1'i za ukinitev privatne zdrav-- lirakse privedel do začrtane
Svet za zdravstvo OI.O Ljubljana je zato mnenja, da je prva dolžnost zdravstvenih domov in postaj, njihovih upravnih odborov, občinskih ljudskih odborov in njihovih Svetov za zdravstvo, pa tudi zborov volivcev, da takoj storijo vse za nakazano rešitev tega problema.
Svet za zdravstvo 01.0 Ljubljana je mnenja, da naj zdravnik in zobar purticipirata na delu tarife, ki jo samoplačnik plača zdravstvenemu domu. ko je deležen njegove zdravstvene pomoči. Zaradi destimulacije privatne prakse, a da se stimulira prizadevanje po vključitvi samoplačnikov v javno zdravstveno služilo. plača privatni pacient (samoplačnik, nezavarovanec) zdravstveno uslugo zdravstvenemu domu, ta pa del tega plačila zdravniku oziroma zobarju. Podoben naj bi bil postopek in način participirun ja na zdravniški tarifi tudi pri hišnih
plačnika zdravstvenih uslug in zdravstvene službe — Zavoda za socialno zavarovanje — primerno in utemeljeno, da se za n e za varovance določi nova tarifa, ki bo nekoliko višja, kot je sedanja, namenjena predvsem Zavodu za socialno zavarovanje. Tarifa ne bi smela preseči 50% sedanje (lahko pa tudi manj), odvisno od tega, kolika je tarifa privatne zdravstvene službe v okraju. Smatramo, da morajo pristojni zdravstveni oblastni in družbeni organi občin pri obravnavanju tega vprašanja in pri določanju tarife «a samoplačnike imeti v vidu glavni namen teh novih prizadevanj: vključitev privatnih bolnikov v javno zdravstveno službo. Tarifa za nezavarovance zato ne sine preseči tarife v privatnih ordinacijah kraja, oziroma naj bo celo nižja. Na zvišanem delu tarife ali na njenem delu pa je udeležen zdravnik ali
zobar, ki zdravi samoplačnike v zdravstvenem domu. Zaradi evidence in obračunavunjo napiše zdravstveni dom pri vsakem privatnem bolniku (pri obiskih na domu pa to lahko stori tudi zdravnik sam) dvojni blok; enega dobi samoplačnik kol račun in potrdilo plačila, drugega pa zdravstveni dom zaradi evidence in izplačila pripadajočega dela zdravniku oziroma zobarju.
Svet za zdravstvo 01,0 Ljubljana smatra gornje priporočilo kot del prizadevanj za socializacijo medicine, ki naj pripomore, da bo javna zdravstvena služba uspela dobiti mesto. ki ji gre, in zaupanje, ki ga v sedanjih svojih izpopolnitvah zasluži.
Sveti za zdravstvo občinskih ljudskih odborov in upravni odbori zdravstvenih domov naj nakazani problem po možnosti obravnavajo še v tem mesecu, vsekakor pa v januarju 1957, in da s primerno publikacijo stvari (na zborih volivcev) in z izdajo potrebnih ukrepov pripomorejo do vključitve privatnih plačnikov v javno zdravstveno službo.-
Tajništvo za zdravstvo OLO
TABORJENJE OBVEZNIKOV PREDVOJAŠKE VZGOJE OKRAJA LJUBLJANA V VIKRČAH
Dne 11. maja sc je pričelo tabor- nika, Vič, Rudnik, Ivančna gorica, obiskih, ki jih zdravnik zdravstvo- jenje obveznikov predvojaške vzgoje Grosuplje in Litija). Deloma je bilo
n rtn , 1	n	lili 1*11 II l II n	IVO -Vlil	Pl tr lil—	- .	- , .	i ■■ ,1 ,	,ilrn *	m lil / I ■ •hnjlli	% 'm	, X l X ,V, , ■,	L." I .1 -
nega doma opravi na poziv privatnega bolnika nezavarovanca: tudi tu bi bil zdravnik javne zdravstvene službe udeležen na delu plačila za opravljeni obisk na domu.
Smatramo, da je glede na sedanji ustroj javne zdravstvene službe, pa tudi zaradi stališča do glavnega
kmečke in delavske mladine v Vi-krčah. Obvezniki so bili iz letnika 1957, 1958 in 1959. Taborili so mladinci iz 18 občin (Domžale. Kamnik, Moravče, Mengeš, Črnuče, Medvode. Šentvid, Dobrova, Loška dolina. Cerknica, Logatec, Borovnica, Vrh-
NAVODILO OBČINSKIM LJUDSKIM ODBOROM IN GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM PRI VLAGANJU PROŠENJ ZA POROŠTVO ZA KRATKOROČNE KREDITE
, medicine. Predlagani rvP (čimvečja vključitev privat-
h°vCiali*acije
(čim, .	■
j” Pacientov v javne zdravstvene ^ Ulove) je (t,,] (ega prizadevanja in y ra.zat° najti vso podporo zdrav-e,l,h in oblastnih organov.
Po določilih uredbe o kratkoročnih kreditih, objavljene v Uradnem listu FLRJ št. 51-415/56, dovoljujejo kratkoročne kredite (kredit, pri katerem vračilni rok praviloma ni daljši kot eno lelo) gospodarskim organizacijam Narodna banka ter druge banke in hranilnice. Ti bančni zavodi se lahko zavarujeio še prod sklenitvijo kreditne pogodbe s podjetji s poroštvi (garancijskimi izjavami). ki jih lahko dajejo politične teritorialne enote, zadružne, družbene in gospodarske organizacije, pa tudi banke same.
Po določilu L pogl., XXXII. razdelka, točke 1. in 2. priloge V A zakonu o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, objavljenega v Uradnem listu FLRJ št. 54/55) prevzema poroštva zn kredit za obratna sredstvu in daje pologe določenega zneska pri banki občinski ljudski odbor.
Ta pristojnost občinskega ljudskega odbora pa doslej še ni prišla do izraza.
Po uvedbi komunalnega sistema, ko je prešla v pristojnost občinskih ljudskih odborov vrsta gospodarskih pristojnosti, s' katerimi morejo odločilno vplivati na razvoj posamezne gospodarske organizacije, bodo mo-
rale občine tudi posegati v oceno kreditnih odnosov podjetij z bančnimi zavodi in s tem pričeti z izvajanjem svoje pristojnosti glede prevzema poroštvenih izjav. Ta pristojnost je namreč ponovno poudarjena tudi v uredbi o kratkoročnih kreditih, ker je kot političnoteritorialno enoto razumeti ne samo okrajni ljudski odbor, temveč tudi občinske ljudske odbore.
Glede na prednje bodo morale v bodoče vse gospodarske organizacije naslavljati svoje vloge za prevzem poroštva za kratkoročne kredite samo na pristojne občinske LO, o katerih bo občinski ljudski odbor sklepal na svojih sejah. Okrajni ljudski odbor bo v bodoče izjemoma prevzemal poroštva za kratkoročne kredite le v primeru, če sc bančni zavod ne bi zadovoljeval s prevzemom poroštva po občinskem ljudskem odboru zaradi slabega finančnega položaja občine.
Zato .opozarjamo vse gospodarske organizacije, da bo Okrajni ljudski odbor Ljubljana na njega naslovljene vloge za poroštvene izjave in garancijske pologe v bodoče odstopal v rešitev pristojnim občinam.
Tajništvo za gospodarstvo OLO
tudi nekaj mladincev iz občin Siska, Moste, Center in Bežigrad.
Taborjenje se je vršilo v 9 izmenah po 15 dni, in sier od II. maju do 20. septembra. Zadnja izmena je predčasno zaključila taborjenje zaradi nevarnosti paralize in meningitisa, ki je razsajal po vsej republiki. Taborjenja se je vsega skupaj udeležilo 2888 mladinev. Občina Polje pa je organizirala za 200 mladincev pod Turjakom. Taborjenje je organiziralo Tajništvo zn šolstvo 01.0 Ljubljana. Zn vse občine je bil napravljen pregled po letnikih in izmenah, ter so mladinci zato v redu prihajali nn taborjenje.
Na toborjenje je bilo poklicanih 18 komandirjev vodov, ki pa so se v času taborjenja tudi menjali. V taboru sta bila v začetku tudi dva aktivna oficirja, ki ju je dodelil Vojni odsek, od katerih je eden bil komandant tabora, drugi pa je vršil vsakodnevno pripravo komandirjev vodov in obenem skrbel za orožje in ostalo opremo Vojnega odseka.
Komandirji vodov so bili rezervni oficirji.
Materialna preskrba in stroški:
Za predvojaško vzgojo vključno s taborjenjem je Tajništvo za šolstvo imelo v proračunu znesek 10,587.000 dinarjev. Proračun je bil sestavljen po proračunu za taborjenje v 1. 1955, Iti je bil odobren za bivši okraj Ljub-Ijann-okoliea.
7.a izvajanje pouka predvojaške vzgoje je Vojni odsek dal na rapo-lago potrebno orožje in ostalo vojno opremo, dočim je Tajništvo dalo na razpolago vse ostalo (obleko, šotore, učilu, kuhinjsko opremo itd.), kur je bilo nabavljeno iz kreditov, odobrenih zn predvojaško vzgojo.
Proračun je bil sicer realno postavljen, toda iz objektivnih razlogov in s skrajnim varčevanjem ni bil iz-
črpan popolnoma. Razlogi so bili naslednji: število mladincev je bilo manjše kot je bilo predvideno in zarodi tega je bilo število vodov in komandirjev vodov manjše; nekateri komandirji vodov so bili upokojeni oficirji, podoficirji in študenti, ki niso prejemali redne plače, temveč so delali le honorarno.
Tajništvo je prejelo od Sveta za zdravstvo znatno pomoč v hrani, in sicer: 1623 kg mleka v prahu, 897 kg
masla v dozah, 897 kg masti v dozah in 67 kg sira. -Vse to je občutno vplivalo na zmanjšanje stroškov.
Učila so bila nabavljena iz kreditov za predvojaške vzgojo še v prejšnjih letih, zato letos ni bilo posebnih izdatkov. Potrebno pa bi bilo nabaviti nove žoge za košarko, odbojko in nogomet in določeno število raznih priprav za pouk v streljanju. Sedanji rekviziti bodo izdelani šele konec leta pri Upravi VVV v Beogradu.
Stroški taborjenja:
Iz odobrenega proračuna 10,587.000 dinarjev je bilo porabljenih:
1,476.000 din
538.811
74.504
Dnevnice komandirjem vodov in kuharicam .	.	.
Povračilo zaslužka komandirjem vodov ter 40°/o socialnega prispevka in 10 %> stanovanjskega sklada (Ta vsota še ni dokončna, ker podjetja še niso dala obvestila za plače komandirjem in bo predvidoma približno 350.000 din.)
Razsvetljava, elektr. napeljava in ureditev telefona (Vsota še ni dokončna, ker ni še računov za september, ki pa ne bodo presegli 10.000 din.)
Inventar (šotori itd.).............................. 1,351.656
Prevoz hrane, bolnikov v bolnico, materiala iz Ljubljane v Vikrče in obratno...........................
Učila ...j.........................
Zdravila ...........................................
Obleka (80 parov novih oblek)......................... 350.400
....................................................     1.453
17.160
15.220
74.667
tudi na splošno največji problem tabora, ki nujno zahteva rešitev.
Hrana je bila primerna, dobra in je kalorično ustrezala.
Mladinci niso mogli piti zadostne količine vode, ker je CHZ ob bakteriološki analizi ugotovil, da je voda za pitje neprimerna. Pitna voda se je vsak dan klorirala. Voda sc mora nositi iz več izvirov, ki so precej slabi in za take prilike neprimerni. V ta namen je potrebno čimprej postaviti primeren rezervoar izpod Šmarne gore, iz katerega bi se speljalo cev preko vosi Vikrče do tabora. Celotni projekt je napravljen in bi bilo potrebno čimprej preiti k realizaciji vodovoda. V loncih nošena voda je neprimerna za pitje in zajemanje vode, kot tudi prevoz nista higienična.
Vzgojnozdravstveno delo z mladinci je po večini vršil sanitetni referent. V posebnih predavanjih je bilo pojasnjeno tudi delo RK. Centralni odbor RK je poslal ustrezne vzgojnozdravstvene filme. Mladincem je bila razdeljena tudi zdravstvena literatura.
Dimnikarska dfcla
Skupni dosedanji stroški taborjenja znašajo 7,946.981 din
Zdravniški pregled se je vršil vsak dan v zgodnjih jutranjih urah, še pred vajami.
i Vsota še ni dokončna, in to zaradi refundiranja plač iz manjših računov, ki še niso prispeli, ki pa ne bo presegla 350.000 dinarjev. *
Z vso gotovostjo lahko računamo, da bo od celotnega proračuna ostalo približno še 2,200.000 dinarjev.
Pouk predvojaške vzgoje:
Pouk je bil izvajan točno po predpisanem učnem načrtu. Pouk se je izvajal samo v dopoldanskem času od 7. ure do 12.30. IJspeh je prav dober, kar dokazuje predvsem uspeh v streljanju. Streljanja sc je udeležilo 490 mladincev, od teli je bilo 229 odličnih, 115 prav dobrih, 75 dobrih in 71 slabih. Za odlikovanje je predloženih 13 mladincev, računajoč enega na 50 mladincev. Za značko je predlaganih 119 mladincev.
Razen enega nenadnega smrtnega primera takoj v začetku taborjenja ni bilo težjih obolenj. Ni bilo nobene epidemije ali večjih pojavov nalezljivih bolezni.
Vsak dan so bili pregledani vsi prostori, kjer so se zadrževali mladinci.
Kuhinja je deloma zadovoljevala, ni pa povsem ustrezalo njena zmogljivost. Zaradi tega bi bilo potrebno povečati prostore predstavlja tako
Po izmenah se je javilo na zdravniški pregled:
kuhinje.
kuhinji,
Voda
kakor
I. izmena . . .	mladincev . . 101
II. izmena , . .	. .	72
III. izmena ... .	
IV. izmena . . .	. . 135
V. izmena . . .	
VI. izmena . . .	. .	109
VII. izindna . . .	
VIII. izmena . . .	
Skupno .	. . 1213
Od teli 1213 mladincev je bilo:
Disciplina mladincev je bila prav dobra in niso bili potrebni kaki posebni ukrepi. Manjše disciplinske prekrške je obravnaval komandant tabora na dnevnem raportu.
Poslanih domov kot stalno nesposobnih (večina z uverenji) Poslanih domov kot delno sposobnih (z uverenji) .... Poslanih domov kot začasno nesposobnih (z uverenji) . . Naknadno v času taborjenja odpuščenih zaradi bolezni . . Poslanih v bolnico (predvsem na infekcijsko kliniko) . .
6.	Umrlih .................................................
7.	Poslanih na specialne preglede (vključ. rentgen, gibs, EK G)
22
3
39
6
5
1
57
8. Poslanih na vojno-lekarsko komisijo......................11
9. Poslanih k dentistu y Šentvid na ekstrakcijo zob
10. Ležalo je (vsega skupaj mladincev)..............* . . .	144
Ideološko-politično in kultumo-prosvetno delo:
Posebna pozornost je bila posvečena popoldanskemu delu, ki se je odražalo deloma v fizkulturi, deloma pa v političnem in prosvetnem delu. Fizkultura je bila popoldne od 16. do 17. ure, dalje pa je bilo do 19. ure politično delo. še pred začetkom ta-borjer.......
H. Bilo sposobnih, toda brez tekanja in strojnega koraka Ostali so prejeli zdravila.
Pomanjkljivosti:
Ureditev tabora: V tabor ni napeljana pitna voda in jo je bilo treba zajemati pri raznih studencih ter nositi v loncih, kar nasprotuje sanitarnim predpisom.
Kuhinja je premajhna za tako ve-liko število ljudi ter je bila le z veliko strogostjo in stalno kontrolo dosežena potrebna snaga, ki pa še vedno ni ustrezala sanitarnim predpisom.
Umivanje mladincev in pranje posode je bilo le v Savi, ki zaradi raznih odpadkov iz tovarn ni najprimernejša.
Predlogi:
Glede na to, do bo tabor Vikrče stalno mesto za taborjenje p red vojaške vzgoje okraja Ljubljana in Z katerega bo naslednje leto vključene še ostala mladina, ki ima danes pouk še v delavskih četah, je potrebno:
v sporazumu z občino Medvode napeljati vodovod v tabor;
povečati kuhinjo, dozidati skladišče, ambulanto in štabne prostore;
napraviti pograde za ležišča;
nabaviti 6—8 velikih šotorov za 20 oseb, male šotore pa prodati;
postaviti in napeljati stalno razsvetljavo;
napeljati stalno telefonsko progo«
zgruditi stalni inženirski poligon« za kar bi bilo potrebno odkupiti ustrezno zemljišče;
nabaviti določeno število delovnih oblek;
nabaviti kinoprojektor za predvajanje poučnih filmov.
Vsa gradbena dela lahko izvrfe mladinci sami.
Taborišče
Predpisi občinskih ljudskih odborov
rjenia jc bil skupno s predstavniki LMS, Svetom Svobod in RK izdelan
podroben načrt dela, ki se je potem odvijalo od začetka pa do konca taborjenja. Predavanja so imeli predavatelji Partijske šole, zadružništva, RK, Notranje uprave in komandirji vodov. Vseh predavanj je bilo 88.
Inšpekcije tabora:
Razen organov Tajništva za šolstvo so tabor obiskali predstavniki Vojne uprave iz Beograda, komandant korpusa v Ljubljani, predsednik okraja ter vojni organi iz Zagrebu in Ljubljane. Vsi vojni organi so sc pohvalno izrazili o kraju taborjenja, ureditvi tabora, organizaciji pouka ter o samem izvajanju pouka.
Zdravstveno stanje:
Ob prihodu v tabor so bili izločeni vsi mladinci, ki so že imeli »uverenja« o stalni, začasni ali omejeni sposobnosti. Prav tako so bili vsi, ki so se počutili slabo, poslani na specialne preglede v Ljubljano.
. OBČINA
LJUBLJANA-BE2IGRAD
Na temelju 72. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in 24. člena statuta v zvezi s 141-11 členom temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46-428/51) ter 1., 3. in 6. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 58-633/55) je občinski ljudski odbor Ljubijuna-Bežigrad na 15. redni seji dne 23. novembra 1956 sprejel naslednji
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o tržnem redu
1. člen
V odloku o tržnem redu, ki je bil sprejet na 8. redni seji občinskega ljudskega odbora Ljubljanu-Bcži-grad dne 24. aprila 1956 in objavljen v »Glasniku« okrajnega ljudskega odbora Ljubljana št. 42 z dne
5. junija 1956, se 21. člen spremeni in sc glasi:
21. člen
Organi Uprave tržišč, ki so določeni za tržno nadzorstvo, smejo brez zaslišanju in brez odločbe o kaznovanju izterjati denarno kazen do 500 dinarjev od tistih, ki jih zalotijo pri storitvah lažjih prekrškov, določenih s tem odlokom.Tržni nadzorniki morajo za izrekanje in izterjevanje teli denarnih kazni^ imeti posebno pooblastilo oddelka za gospodarstvo občinskega ljudskega odboru. O plačani kazni sc izda potrdilo. Zoper izterjane denarne kazni ni pritožbe.
Pravico do kaznovanja na mestu iz prejšnjega odstavka imajo tudi organi tržne inšpekcije občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bcži-grnd.
Za lažje prekrške, ki se kaznujejo po 1. in 2. odstavku tega člena, veljajo tiste prekršitve predpisov tega odloku, zarodi katerih ni bilo
a)	prodaja ali kupovanje na jat' nem prostoru zunaj tržnega prostor« oziroma določenega prodajnega ro*' sta na trgu;
b)	vožnja z motornimi ali vpreŽ-nimi vozili v prepovedanem času;
c)	prikrivanje blaga za prodajo«
d)	prodajo blaga izven tržneg* časa;
c) vodenje psov na trg;
f)	vožnje s kolesi ali ročnimi žili v prepovedanem času;
g)	puščanje vozil na nedovolj®' nem prostoru;
h)	otipavanje živil.
predvojaške vzgoje * Vikrčah je izbrano za snemanje fil' ma. Film o taborišču bo snemalo vojno podjetje »Zastava-film« iz Beogradu. Pristojnim organom je naročeno, da napravijo načrte zn odstranitev navedenih pomanjkljivosti« tako da bo taborišče postalo vzorno po svoji ureditvi. Prostor je glede n« lego zelo posrečeno izbran in je treba ureditev taborišča izpopolniti.
škodljivih posledic ali pa so bile posledice neznatne. Lažji prekrški po tem odloku so:
2. člen
Ta odlok velja od dneva obje** »Glasniku« OLO Ljubljana.
Nadomcstuje predsednika Občinskega ljudskega odbor**
Avgust Zupet L z.
Izvleček Iz poročila o poslovanju KMETIJSKE ZADRUGE KAMNIK, v letu 1955
Zaposleno je bilo povprečno 31 oseb, ki so dosegle 117,975.291 din prometa ali 121,7 % od predvidenega plana. Obveznosti so bile poravnane pravo-1	.	časno. Knjigovodstvo je bilo ažurno in v redu.
AKTIVA	BILANCA na dan	šl. decembra 1953	PASIVA
Zč^>'	Naziv postavke	Znesek v 000 din	'	Naziv postavke	Znesek v x>0 din
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	6.066	l. Sklad osnovnih sredstev	5.066
1. Investicije v teku	e S. izločena sredstva m druga Investicijska sredstva		2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
	5.286	3. Razni skladi	10.246
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja investicij	—
1. Skupna obratna sredstva	22.792	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva		9. Vin obratnih sredstev (skupno)	8.669
		C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
•- Druga aktiva'	1.154	7. Dobavitelji ln druge obveznosti	10.317
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	
I. Razporejeni dobiček 1. Izguba	3.160	D. Finančni uspeh 9.	Dobiček 10.	Kritje izgube	3.160
Skupaj:	37.458	Skupaj:	37.458
Vodja računovodstva« Suklje Anica
Predsednik upravnega odbora« Zobavnik Jože
Direktor podjetja! Mačkovšek Franjo
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »VALJČNI MUN, Stična, v letu 1955
Podjetje je ustanovil OLO Stična dne 1. julija 1952 z odločbo št. 10/1. Poslovni promet podjetja je mletje vseh vrst žitaric. Realizacija v letu 1955 je bila 5,915.924 din. V tem letu je bilo zaposlenih 6 oseb in 1 vajenec. Obveze so bile v celoti poravnane.
**tiva	BILANCA na dan	31. decembra 1935	PASIVA
Naziv poatevke	Znesek e 000 din	Zsatp	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln Izločanih sredstev	
l. Osnovna sredstva	4.449	l. Sklad osnovnih sredstev	•	4.449
l Investicije v teku	46	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
L Izločena sredstva ln druga Investicijska rredstva	1.028	3 Razni skladi	1.329
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
O. Obratna sredstva		3. Drugi viri finansiranja Investicij	46
(. Skupna obratna sredstva	511	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva		8. Vin obratnih sredstev (skupno)	—
	85	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
9. Druga aktivi	—	7. Dobavitelji ln druge obveznosti	293
D. Finančni uspeh		8. Druga oastva	
I. Razporejeni dobiček 1. Izguba	999	D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje Izgube	999
Skupaj;	7.118	Skupaj:	7.118
Vodja racunovodstvai	Predsednik upravnega idborai	Direktor podjetjat
Lesjak Ignac	Ilrast Milan	Strah Anton
Izvleček Iz poročila o poslovanju MIZARSKEGA PODJETJA . Ljubljana, Knezova 28, v letu 1955
^djetje je pri realizaciji 17,424.500 din ustvarilo 3,034.000 din dobička. Podjetje se v glavnem bavi s stavbenim mizarstvom. V letu 1955 je bilo
odlikovano na obrtniškem velesejmu.
******
BILANCA na dan 31. decembra 1133
PASIVA
2«p. tt	Naztvpostavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna In Izločena sredstva		*	e A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
L Osnovna sredstva	5.101	1. Sklad osnovnih sredstev	5.101
f investicije v teku		1. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
*• Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva	1.861	3. Razni skladi	2.379
		4. Dolgoročni kredu za finansiranje investicij	
B. Obratna sredstva		3. Drugi viri finansiranja Investicij	
Skupna obratna sredstva	«494	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva	9	1. Viri obratnih sredstev (skupno)	6.420
}• Rupel ln druge terjatve	3.749	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva	
*■ Druga aktiva	43	1. Dobavitelji In druge obveznosti	1.348
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	
, Razporejeni dobiček *“ izguba	3.034	D. Finančni uspeh 9. Dobiček	3.034
		10. Kritje Izgube	
	18 292	Skupaj:	18.282
Vodja računovodstva« Klemenčič Ani
Predsednik upravnega odbora« Bolkovič Tone
Direktor podjetjat Juvan Stanko
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetju »»MINERAL«, industrija naravnega in umetnega kamna, Ljubljana,
•	šmnrtinska lOOa, v letu 1955
Podjetje »MINERAL« industrija naravnega in umetnega kamna, Ljubljana, Smartinska 100/a je v letu 19.55 uspešno poslovalo. Plan realizacije ki si ga je postavil delovni kolektiv v višini 98,745.000 din je izpolnilo — Doseglo je realizacijo v vrednosti 107,129.000 din ter je tako
preseglo postavljen plan za 7,8 odstotkov
AKTIVA
BI1.ANCA na dan 31. decembra 1955
PASlVl
£ap
St
Naziv postavke
Znesek v .100 dm
Zap
Ut.
Naziv postavke
Znesek v »00 di*
A Osnovna in izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	investicije v teku S. izločena sri-dstva
in druga investicijska sredstva
B Obratna sredstva t. Skuona ihratne sredstva
C Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Kupci in druK* teriatve
3	Druca ikttva
O Flnančpl uspeh
1. Razpot eiem dobiček
4	Tzeuba
____________ Skupaj:
118.483
372
7.334
-.9.789
9.013
27.260
^188.251^
A viri osnovnih In izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane investicije $. Razni skladi
4. Dolgoročni« kredit za finansiranje investicij $. Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev (L Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva t. Dobavitelji In druge obveznosti 8. Druga Dasiva
D. Finančni uspeh
0. Dobiček 10. Kritje Izgube
Skupaj:
Vodja računovodstva ^•»hrovfiek Aleksander
Pfed»e<1ink upravnegh odbottU Klemenčči Ignac
Direktor podjetja« Založnik Aloja
82.181
36.291
7.634
m
19.744
14.744
87.204 108.251.
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja UDARNIK, Ljubljana, Vidovdanska 2. v 1»'*> 1955
Postavljeni količinski plan proizvodnje je podjetje doseglo z 107,6 odstotkov z ozirom na to pa je izvršilo plan realizacije z 102,2 odstotka
AKTIVA	BILANCA na dan	31. decembra ust	PASI**
Z^p	Naziv postavke	Znesek v ooo din	Z6®p'	Nazlvpostavke	Znesek v 900 dl*
A. Osnovna ln Izločena sredstva l. Osnovna sredstva	14.329	A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev	7.495
2. Investicije v teku	1.000	3. Dolgoročni krediti za dokončane investicijo	3 21»
1. izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva	1.617	2. Razni skladi	1 49*
B. Obratna sredstva 4. Skuona obratna sredstva	17.949	4.	Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5.	Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev	1.004
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Kupci In druge teriatve 8. Druga aktiva	5.959 6.391	*. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračuna In druga sredstva 1. Dobavitelji ln druge obveznosti	18.25« 7 09«
D. Finančni uspeh 1. Razporejeni dobiček *. Izguba ^SkupaJ^^	15.239	*. Druga pasiva D. Finančni uspeh ». Dobiček	93* 15.239
	91.584	10. Kritje izgube Skupaj:	S1.5£y
Vodja računovodstva« Klemenčič Mira
Predse	»nega odbora
Mrzlikar Vinke
Direkioi podjetja« Makuc Aco
Izvleček iz poročila pekarne »»CENTER«, Ljubljana, Kotnikova 4, v ietu 1955
Podjetje je preseglo plan za 41 odstotkov, ker je bil ta izdelan v času pomanjkanja bele moke — Zaposlenih je 45 delavcev in
aktiva
BILANCA na dan JL decembra 1958
uslužbencev
paS1^
Zap.
st.
Naziv postavke
Znesek v 'OO din
A. Osnovna tn Izločena sredstva
t. Osnovna, sredstva 2. Investicije v teku
I. Izločena sredstva In druga investicijska sredstva
B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiv*
6. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva
D. Finančni uspeb T. Razporejeni dobiček 1. Izguba
________________________________________________Skupaj:
2.173
247
704
3.322
2.352
785
2.100
11.9*3
Zap.
tt.
Naziv postavke
9.
10
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev
Dolgoročn* krediti za dokončane investlclte Razni skladi
Dolgoročni kredit r.a finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračuna In druga sredstva Dobavitelji In druge obveznosti Druga pasiva
D. Finančni uspeh
Dobiček Kritje Izgube
____________________________________________Skupaj:
Znesek v 000 dU>
,52
1.32»
71» 6ti
3.7*2
11»
2.1*2
Vodja računovodstva« Cvetko Draga
Predsednik upravnega odbora« Saksida Cvetko
Direktor podjetja« Knez Martin
J