1' DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 47 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 25TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Predsednik Roosevelt Tudi Anglija želi, da se Novi politični spori in pozivlje k borbi zo- preneha i nadaljno napadi radi Town- vojnovAbesiniji General odstavljen per brezbožnost Hyde Park, N. Y., 24. februarja. Predsednik Roosevelt je sinoči izdal apel na pristaše vseh verskih prepričanj, da se združijo in začno z mogočno borbo proti vedno bolj naraščujočemu brezboštvu. "Danes ni čas," je dejal predsednik potom radia, "da bi delali kapital radi verskih nesporazumov, četudi so enaka prizade- ' vanja poštena. Skrajni čas je, da se oni, ki imajo iskreno vero S združijo in skupno delujejo. Položaj, ki danes prevladuje na j svetu, nas naravnost sili, da [ združimo svoje sile in pokaže- ' nio svoje versko prepričanje." Dočim Roosevelt , v svojem govoru ni omenil nobenih be-1 sed, pa se splošno veruje, da je imel predsednik v mislih Hitler- send načrta Cairo, Egipt, 24. februarja. — Tajno in skrivnostno se deluje, da nastane mir v Abesi-niji še predno pride veliko deževje v maju mesecu. Zahteva, da se preneha z vojno v Abesiniji, prihaja iz- vele-; bizniških interesov v Angliji, Zed. državah, Egipta in Ita-j lije. Tozadevna pogajanja se vodijo s tako tajnostjo, da niso i znane niti osebe, ki vodijo podajanja za končanje vojne v ! Afriki. Enako iz Rima kot iz Addis< Ababe je prišel namigljaj, da Washington, 24. februarja. Mnogo ropota je povzročila afera major generala Johnsona I-Iagood, ki je zapovedujoči ar-Washington, 24. februarja.— madni general 3. in 8. armadne-Na predvečer, ko se zbere izred- o-a zbora s sedežem v San An-ni kongresni odsek, katerega tonio, Texas. Na povelje pred-dolžnost bo preiskovati poslova-' sednika kot vrhovnega povelj Borba za blagostanje Governer bo ponovno Uslužbenci relifnih sirolnih ni politika, obiskal Hauptmanna družb zahtevajo pravi Coughlin v njegovih zaporih 11 milijard Detroit, 24. februarja kom nedeljskega radio — Te- Trenton, N. J., 24. februarja. govora'— Gcverner Harold Hoffman, , je Father Coughlin odgovarjal ! namerava ponovno obiskati B.i° y°!?ena uslužbencev Cleveland, O., 24. februarja. — V Clevelandu je bila včeraj konvencija relifnih večinoma deklet in ..............................i'", »..j „„,.„ j i.; • i • t „ j • • , . ,, • •, . uaiuKueucev. vecinuma. iieKiei i! nje dr. Townsencla m vseh ena- nika ameriške armade, je dobil "a iap*d< k' ,,e J"1 'ad'lji teden Hauptmanna v njegovih zapo- i... ■ 1 ' ■' vnnvnrion «»• otmi« I n'rv„ '/...............:i : 11............. '-v-n^ft, IM IIWUIJU UU UJM u> IU kih načrtov za starostno pokoj- major general Ilagood povelje aino, je bila Townsend organi- da se poda na svoj dom v South vprizorjen od strani J. 0'Con- rih. Zagovorniki Hauptmanna1'' . . . . . , , . , tiorja na Rev. Coughlina. !pu med tem upajo da se bo dal if? '» P^««J '■>■ > zahtevajo celi t. iMi. U Oonnor je načelnik Hoffman pregovoriti da znova, , ,' , leh uslužbenk je danes po ja in njegovo versko preganja-;Kl. nje židov in katoličanov v Nemčiji. Najbrž je imel v mislih tudi Mehiko, ko je govoril o vedno bolj naraščajočem brezbožni-štvu. Mr. Roosevelt je tekom svojega govora zatrjeval, da bi bila za Ameriko največja dobrota, ako bi se poživela vera v shher-nem srcu, da bi prišlo to gibanje v sleherno hišo in da sleherni Amerikanec ponovno zatrdi to vero v Boga. "Dvomim,' je dejal predsednik Roosevelt, "da imamo sploh kak gospodarski, družabni ali politični problem, ki se ne bi dal takoj rešiti, ako se ga oprime-mo s trdno vero v Boga v srcu. Mi moramo vedeti, da se blagostanje ene družine ne da kupiti s tem, da naredimo škod* svojemu bližnjemu. "Potrebno za nas vse je, df smo si dobri sosedje in to moremo biti le, če se ravnamo p< naukih Odrešenika, ki je učil da ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. S tem prepričanjem v srcu si bomo priborili stalno blagostanje in sre čo." -o- bi Mussolini kot Haile Selassie, t rada prenehala z vojno. V diplomatskih krogih Evrope se splošno priznava, da čim dalje traja abesinsko-laška vojna, tolika več piilike je, da iz-i j bruhne splošna vojna. Cesar Haile Selassie trdi, da j on ni začel vojne, pač pa je bil prisiljen braniti se, ko je bii \ napaden. Ker mu Liga narodov ni prišla na pomoč, kot je bila to njena dolžnost, pač pa je vpeljala brezpomembne sankcije napram Italiji, se nahaja ! ,• zadregi. Italija je dokazala, ia v bodoče vsak član Lige na- • rodov lahko napade drugega čla-I na, ne da bi zato bil kaznovan Na drugi strani se je pa na- j redil silen pritisk na Mussoli-.ija, da se mu dokaže, s kako j -silnimi stroški je združena na daljna borba v Afriki. Ko pri-! le deževna doba, bo morala Ita i :ija prenehati z vsemi aktivnostmi. Dvomi se, da bi Itali | ja mogla nadalje financirati te ! bupno borbo. -o- zacija silovito napadena po vo- Carolini, kjer naj čaka nadalj- liteljih American Liberty lige. nih odredb. General je bil d i s- za '"'avila' daljša življenje Hauptmamm. j ^ Zedinienjh dr? h nek;,. American Liberty liga je iz- cipliniran, ker je pred nekim! 1 tal< O Connor moč Zaenkrat pa governer ni iz-, k|) 150(M> Rot (je,K*a ^ * vsi uslužbenci in u,- ni kdaj kdo bolj potegnil ame- projekte, "gledališki denar in se'V, ^ f f' "" VSak naC\n' llaut*™nn ,mora. Umrot,' lužbenke relifa organizirajo in riškega naroda za nos kot dr. blazno trosi po vsej deželi." (V,, ,M lde v k«>ngresu na vrsto marca, >n nekaj dni pred ten ; ^ tR nizacija ik, d„_ fownsend in njegovi pristaši, ki - ima vojni tajnik še kaj druzega ™!ana *™«er-Lemko pred- časom namerava governer oseb ^ federadjiAmerican jC. •beta j o $200.00 pokojnine na proti generalu se ne ve. Toda .moffoca tarmerjem, da no govoriti s llauptmannom. j refinancirajo svoja zadolžena Hoffman je izjavil, da n ik posestva. k or ne more odstraniti dvorno1, ta postava bi dovolila far- iz svoje vesti, 'da bi bil llaupt \ierj. m $3,000,000,000, toda O'- mann edini zločinec v Lind 'onnor se boji postavo spravi- bergli slučaju. Zato namera v; mesec vsakomur ki je star nad discipliniranje generala, ki j > 1ughlin politiko sJlcžaja, da je namreč llaupt narodnega odbora ekonomov. 1___0 j vojimi radio govori, je v m-, mann zgub'jen, ako ne pove - Izjavili so, da je dr. Townsen-I pnr„ le,jo Rev* CouK,lIin odgovoril resnice, .lov načrt izraz napačne teori- UUId bt Virgdld | dedeče: Ako Hauptmann ne bo hott Colo. je, da če je namreč denar v kro- "Protestni shod" Preteklo nedeljo se je v S V. Domu vršil takozvAii "pro estni shod," katerega so skli Ouray, Colo., 24. februarja.' "Ali je politika za ameriške-, /ovoriti in p vedati "vse, ka ienju, da" se narodu bolje godi;TLsoče ton le(lu in kamenja sej ra duhovnika, ki se bori proti' tedaj je governer priprav n se dvigne standard življenja. -'e vtr2alo nad Campfire tabori- zro lom modernega kapitaliz- -jen tekom zadnje ure, preda Ako se Townsendov načrt kdaj ščem- k-'er se "ahaja kakih 40 ma? Ali je politika naša bor-j Hauptmanna odpeljejo na elek iresniči, tedaj bo /mroti kmalu • farjev. Podrobnosu niso zna- -a, ko skušamo oln-auiti trem vienf stol, še enkrat govoriti : i p rev i del, da je načrt v njegovo 11 Neki rudar i® telefoniral iz milijonom farmer j: ni njih do-. Hauptmannom. )ogubo in ne v korist. ^ taborišča in izjavil, da je naj- načije, da ne bodo pregnani po Ooverner Hoffman je. tudi iz Medtem se je pa v pomLljek ,ma"j 9 1'udarjev bilo ubitih, to-; vetu? Ali je politika, boriti se.javil, da priča Millard Whited >roti tistemu, ki dopušča, da K] .ie trdila tekom obravnavi deherni mesec izgubi 20,000 >ro'i Hauptmannu, da je vide larmerjev svoje domačije, dot- '-a Hauptmanna mesec dni pre. •im ima Amerika v resnici vse- dpeljavo Lindbergh otroka > ra v izobilju?" : bližini Lindbergh posestva, j Father Coughlin je tudi 'od-' livo prilegla. Pri prvem za j Tovori I na očitanje O'Connoi-- slišanju na policiji je White« .ja, češ, da Rev. Coughlin potom. izjavil, da sploh nikogar ni vi | ••voj i h radio govorov nabira sil- l'ol> toda dve leti pozneje se j- | ne množine denarja, katerega ')a »"'aenkrat domislil, da je vi i nu plačujejo večinoma siroma-!''1'1 Hauptmanna v bližini Lind ! načela uradna kongresna preis-lda tako' l)otem Je bila telefon-cava proti organizacijam, ki so ska zveza Potrgana. V tabor,-poznane kot Townsend klubi. — 'iačuna se da šteje ta organi- šče rudarjev vodi ena sama t Te-fonska zveza. Iz Ouray je kom-takoj poslala 50 mož 'rešiti, kar se rešiti da. 1 nost i še niso znane. -o- Podrob- acija nekako osem milijonov,')alllla J ''anov, da sleherni plača 10,c i Proti mestu »,esreče- da «k»^ajo ia mesec, vstopnine $25c, nada | je mora biti naročen na časo- ! pis, ki ga izdaja dr. Townsend. . , Vse to je prineslo dr. Townsen-! Pesem, ki je povzročila lu tekom enega leta milijone Že 18 samomorov lolarjev. Kongres bi rad do- Budapest, 24. februarja. Po ali razni pomešani elementi ;aterih namen je bil zahtevati! *nal, kam je šel ta denar in v.licija v tem mestu je zpustitev vsehi političnih zločin kašne svrhe se denar vporab- redila lja. nedelja' 'ne sme ---o----nih prostorih. Nič Radikalni socialisti Radi otrok V nedeljo je umrla v mestni bolnici Mrs. Agnes Peer, stara 38 let, stanujoča s svojim možem in štirimi otroci na 1423 W. 55th St. Kot so se izjavili zdravniki, je umrla radi — lakot^. Adam Peer, oče družine, že pet let ni delal. Družina je dobivala relif. Zadnje čase je jia dobil oče delo pri WPA, kjer plačujejo $55.00 na mesec. Družina ni imela dovolj hrane, in oče in mati sta si pritrgavala pri živežu, samo da otroci ne bi bili lačni. Mati je radi tega začela bolehati. Odpeljana je bila v bolnico, kjer ji je najstarejša hči dala svojo kri, toda tudi to ni pomagalo. Umrla je in zdravnik je izjavil, da radi prema lenkostne hrane. Ker družina nima nobenega denar j aJ in se je oče zelo bal, da bodo ženo pokopali na oddelku za siromake, se je oglasil domači župnik, ki je izjavil, da je s pomočjo dobrih ljudi preskrbel za dostojen pogreb. Oče pa, ki je izučen avto ev iz zaporov v Jugoslaviji. \o, do shoda ni prišlo, pač pa e je zbrala mala skupina ka ših 30 mož. Med njimi je bi! n sam Slovenec, eden se je pa 'opravičil," češ, da radi "obil lega aaposljenja drugje, ne mo--e biti navzoč.'" 90 odstotkov bodoči kampanji za ponovno iz- i d. Coughlin je dejal, da je vsak ^ !,or«h Posestva, končno od-1 cent P°šteno zapisan, zakaj sej da se pesem "Žalostna j ie Potrošil. Oe pa želi O'Čon-1 več peti v jav-'nor voditi njegove, Coughline- | deration of Labor). | Vodstvo konvencije je nadalje predlagalo, da se zahteva od zvezne vlade najmanj enajst : milijard za splošno relifno pori-, poro in za javna dela. Zahteve ; so' razdeljene sledeče: 1 85,000,000,0(H) za socialni ; »rograni, to je, za brezposelno, zavarovalni^) in za starostno •odporO, nadalje S2 000,000.-00 Za direktni zvezni relifni i )rogram in 84,000.000.000 za i ladaljna zvezna dela, tako da to dovolj javnega dela do kon-a junija, leta 1937. Konvencija je nadalje spreji -! tudi predlog glede • delavskih ravic Ameriki." Namreč, j a kongres lahki naredi gotovo i os ta Ve v korist delavcev, far-I narjev in poklicnih ljudi, ne j a. bi nastala nevarnost:, da naj-išja sodnija ovrže, kar naredi | longres. Konvencija relifnih uslužbencev je nadalje sprejela predlo-; e za odpravo dela otrok, predlog za 3-urni delovnik v tednu, ladno p: moč potrebnim far-larjem. Zalitevali so odpravo .ojaškega nadzorstva nad go:> 'no armado, zahtevali so postavo, ki naj odpravi vporabo vojaških čet tekom štrajkjv. j In s tem relifni uslužbenci še iso bili zadovoljni. Zahtevali : io 30-urno delo za seb,j, vsako H j eto .">() dni počitnic s polno pla- Socialistično glasilo "The j kratkem času izvršenih radi telza $84>00 garancijo za SVoje službe> i osemnajst samomorov je bilo v!" Rev" coughlin se je zadolžil j uivši grocerijski trgovec v na- i0-odstotno zvišanje plač, bolj- bo O'Connor selbini. kjer je živel 17 let. Po-1 e urade> Mu<) zviSevan|> pla(-. Call" pravkar sporoča, da stara pesmi. Med žrtvami so mladi in I Plačal ta dolg? je vprašal Rev. kojni je bil samec, doma iz sela. ;sak() leto ;50 dni "izrednega socialistična garda zna podpi- stari, moški in ženske. Co.nghlin. . rapotnice, občina Progir blizu j i0iniškega počitka" s polno pisati predsednika Roosevelta v -o--—'--0--I Splita v Dalmaciji. Bolehal jt () nadalje vsakih pet let dva Komunisti'in Ruthenberg Javna zahvala ^ mesecev. V Ameriko je do- J neseca odpusta od dela, da re- volitev, toda radikalna skupina Skupine komunistov na za-1 Cb priliki praznovanja najine 1'i eil 2 1. leti. Bil je akti- j iifni usiužbenci lahko /Jate poroke nama je vodstvo ven na društvenem polju, bla- ivzočih so tvorili hrvatski ko-1 Volitev, toda radikalna skupina Skupine komunistov na za-nunisti. Msgr. Domladovca, ki j socialistični stranki mu bo padni strani mesta Clevelanda i !e bil prvotno podpisan na va-1z vsemi silami nasprotovala, so vložile v mestni zbornici za-! jilni listini,- ni bilo navzočega. Kot znano so socialisti med se-: htevo, da se spremeni ime1 v lekom kratkega zborovanja se: boj razprti v levičarje in desni- "Market Square" na W. 25th e zahtevalo, da se ne protesti- čar je, ali v radikalno in bolj St. in Lorain Ave. v "Ruthen-ra samo proti Jugoslaviji, pač i zmerno skupino. Dočim skUpi- berg Square" v spomin na po- )a proti vsem državam, kjer na socialističnih desničarjev kojnega radikalca in komunista!"^11 ->e ^sopis prav ljubeznivo star šele 42 let. imajo politične jetnike. To je j hvali Roosevelta radi njegovih Ruthenberga, ki je tudi večkrat seveda porušilo prvotni namen;del, pa imenujejo levičarji Roo- kandidiral za župana. Komuni-"shoda," ki je bil sklican od; sevelta "nosilca lakotnega re- sti nameravajo tudi postaviti komunistov. Tako zastopniki i lifnega programa in kapital i-.spomenik in so že začeli s to-socialistov kot narodne organi-1 stičnega politikarja." zadevno kolekto. Obenem bodo zacije so protestirale proti skli-, Eksport iz Clevelanda imeli komunisti države Ohio cateljem shoda. Rezultat "sho- Izvoz v Clevelandu izdelanih! svoje letno zborovanje, ki se da" je bil tak, kot vreme, ki j produktov od leta 1932 letno prične v petek 28. februarja. potujejo je vodstvo vui na urus.veium j.o.ju, ma- .,0 dež(>li in študirajo razmere. Ameriške Domovine" poklonilo gajnik društva sv. Josipa št. [n če kaka re]ifna uslužbenka dar enoletno naročnino, za W BHZ in član Dalmatinskega i Ostane mati. d bi G mesecev j kar se prisrčno zahvaljujeva, podpornega društva. Bil je ved- j lopusta! I Od njenega postanka pa do da- no veselega obraza, velik in mo-j --o-„ I nes sva bila zvesta naročnika in č*in, prava dalmatinska (lika in Pouk o šivanju Za pogreb bo, Ako se želite naučiti šivanja, sjiremljal ob trdih in veselih skrbela njegova nečakinja Miss j letenja in kvačkanja, se lahko dneh najinega življenja. Dnev-1 Mary Boich. Pogreb se vrši iz oglasite v sledečih prostorih za nik "Ameriško Domovino" kar pogrebnega zavoda A. Grdinai KH,k: Slovenski delavski dom na jtopleje priporočava slednji in Sinovi v sredo ob 8.45 do- i aa Waterloo Rd., vsak pondeljek slovenski družini. — John in poldne v cerkev sv. Pavla na 40.';„ petek od 1:30 do 3:30 popol-Marjeta Svete, 16905 Grove^ cesti. Naj blagi mož in delavec dne. Slovenski narodni dom na wood Ave. mirno počiva in naj mu bo oh- St.. Clair Ave. vsak torek in če- Dva listka ranjen blag spOminl • trtek popoldne od 1:30 do 3:30. smo ga imeli zadnji teden pod ničlo. Kje je Jos. Proll narašča. Dočim se je v letu • Zbore vanje se vrši v Sloven- Vsak državljan, ki bo šel da-1932 izvozilo, iz Clevelanda vtu-jskem Narodnem Domu! nes v volivno kočo volit, bo do-' j jezemstvo za $14,500,000 razne- ! Preveč vplačani davki .Slovenski dom na Holmes Ave. Kot naznanja direktor financ vsak četrtek od 7. do 9. zvečer. Smrtna kosa bil v roke dva volivna listka, mesta Clevelanda, bo treba vr- V javni knjižnici na 55. cesti in Na policijski glavni urad v i ga blaga, je pa znašala vred-j Sinoči je preminula Helen Eden je za nove davke za me- "iti davkoplačevalcem v Cleve- St. Clair Ave. vsak torek in pe-Clevelandu je te dni dospela nost eksportiranega blaga lan-' Crnkovič, rojena Jambrovič, v sto Cleveland, drugi je za do- landu nekako $425,000, kar so; tek večer od 7. do 9. ure. Pouk prošnja neke Marije Proll iz sko leto že nad $21.000,000. starosti 72 let. Doma je bila iz volitev $1,050,000 za okrajni preveč vplačali zadnja leta v Je eden izmed WPA projektov mesta Cib, Dunavska banovina, Mestni uradnik sela čakovac, Medmurje, odko- relif. Volivne koče bodo odpr- davkih. To naznanilo je prišlo| in je brezplačen. Jugoslavija, da policija poišče' Policija je v nedeljo aretirala'der je prišla v Ameriko leta te cd 6:30 zjutraj do 6:30'zve- na predvečer volitev, ki se da- Za Kulturni vrt mehanik, bo najbrž dobil te dni I njenega soproga Josepha Prol- Wiliam Wiliamsa, glavnega in- 1908. Tu zapušča žalujočega so- čer, in se bo okoli osme ure nes \ ršijo za nove, višje davke. Društvo Kristusa Kralja št. dobro delo. Ia. Omenjeni je odšel v Ame-; žen i rja pri mestnem vodovodu, proga Josepha in pastorka Jo- zvečer že lahko vedelo o rezul-.V City Hall Hipa j o, da bo to 226 KSKJ jo prispevalo $5.00 Miss Alice struna riko leta 1911, in od leta 1925 Williams je bil pijan, ko je v ne-! %>h Suša. Pogreb pokojne se tatu, ker ne bo treba dosti šteti., vplivalo, da bodo ljudje rajema olepšavo Kulturnega vrta. ni o njem veq slišati. Svoje- • deljo vozil avtomobil in je dobil vrši v petek zjutraj iz hiše žalo-; Listnica uredništva glasovali za nove davke. ! Društvo Jutranja Zvezda st. časno je stanqval na 2325 Ham- resne jioškodbe, kot tudi neka;sti na 1260 E. 172nd St. v cer- Naročnik. — Plača praised- Prilika na razprodaji 137 JSKJ $2.00, neimenovana ilton Ave. Ce kdo rojakov kaj ženska spremljevalka, ki se je'kev Marije Vnebov/,ete, potem nika Zedinjenih držav je $75,-\ V trgovini železnine Zavasky,'oseba $1.00. Za spomenik Sive o tem možu, je prijazno pro- vozila z njim. | pa na Calvary pokopališče pod ooo. Poleg tega mu kongres 6011 St. Clair Ave.* se vrši veli- mona Gregorčiča je darovala šen, da nam javi ali pa javi po-j * Po mnogih zapadnih drža-j vodstvom August F. Svetak. vsako leto dovoli $25,000 za vož- ka razprodaja na vsem blagu.:Mrs. Ella Bratina $1.50. \'sem licijskemu načelniki v Cleve- Vah kaže toplomer te dni 50 sto- Bodi ran j ki mirna ameriška njo. Ima tudi prosto stanova- Za skrajno znižane cene oglejte darovalcem prav iskrena za- Ze dva meseca se nahaja na bolniški postelji Miss Alice Struna, 14719 Saranac Rd. Sedaj se ji je zdravje toliko; izboljšalo, da so obiski dovoljeni. Prosi prijateljice, da jo obiščejo. landu. pinj pod ničlo. zemlja! nje v Beli hiši. ' oglas. hvala. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «111 Bi Clair Ave. Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto »1.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, ceio leto, $8.00. Posamezna številka. 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. 8. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. D. S. and Canada $3.00 tor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 month*. Cleveland and Euclid by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. Single copies S cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOOTS J. PIRC, Editors and Publishers enem Glede voznih stroškov na ALahko pa same zb?rete »k*- , •• n ^ n terimi busi se rajši peljete. konvencijo S. Z. Zveze Ker se prihodnji mesec volijo delegatinje za četrto redno konvencijo Slovenske Ženske Zveze, ki se bo vršila v Milwaukee, Wisconsin, 25. do 28. maja, sem prejela več prošenj od cleve-landskih podružnic ,da bi šla na postaje vprašat glede voznih stroškov. To sem rada izpolnila, ker vem, da vsaka podružnica želi razpravljati o stroških Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office delegatin j at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879 83 No. 47, Tues., Feb. 25, 1936 Nemčija izpodriva Francijo na Balkanu Nemčija je pričela s tako naglico izpodrivati Francijo na Balkanu kot prodajalka raznega blaga balkanskim državam, da so diplomatje nenadoma osupnili. Opazovalci razvojev se čudijo, da-li se bo Nemčija zadovoljila samo z ekonomsko penetracijo na Balkanu, ki je bil doslej izključno torišče Francije, ali se namerava tam tudi politično uveljaviti. Večina inozemskih opazovalcev je mnenja, da se je po Mog.oče vam je že znano, da bo podružnica št. 50, ki obstoji največ iz mladih žen in deklet, poslala na konvencijo svoj "drill team," pri katerem je 18 članic. Kaj ni to lepo od naših mladih članic, da se tako vneto zanimajo za organizacijo, da zbirajo sklad za konven-čne stroške že zadnji šest mesecev ter prirejajo vsakovrstne card party in veselice, da si naberejo zadostno svoto za potne stroške? Pri tej podružni- Udobnosti je enaka na kot na drugem. Cena je torej, $12.00 tja in sem in okrog $13.50 tja in sem ako vzamemo Greyhound družbo. Rečeno nama je bilo, da zna biti mala razlika do tistega časia, kak dolar več ali manj. Toda v nobenem slučaju ne bo več kot $13.50 tja in nazaj. Vozile bi se pa tako: V nedeljo zjutraj bi šle od tu in prišle tja proti večeru in nazaj bi šle v četrtek podnevi in prišle nazaj v Cleveland isti dan proti večeru. Vožnja vzame okrog 12 ur. Lahko se pridružite tudi iz bližnjih mest Clevelanda. V nadi, da nas bo šlo zadosti za dva busa iz Ohio in da bodo vse clevelandske podružnice poslale delegatinje, ostajam z pozdravom:: Albina Novak, 1135 E. 71st St. Tel HEnderson 1572. Notranjska in sankcije Gozd in živina sta redila našega Notranjca. Ves izvoz je bil usmerjen preko meje v Italijo. Kako težke čase je doživljala naša živinoreja, kako je v zadnjih letih propadala lesna industrija, o tem ve vsakdo dovolj. Ni pa dovolj znano vsej javnosti, kako strahotno je zadela Notranjsko nesreča, ko so zaradi sankcij naenkrat meje! zaprte. Težko so prizadeti tudi drugi kraji, toda drugi so iz-| vazali eno in drugo tudi kam' drugam in ne samo v Italijo preko Rakeka. Logaški okraj Ljubljana vesta, koliko javnih del čaka na izvršitev prav na Notranjskem. Loška dolina. Cerkniško jezero, obmejne ceste, ki jih je meja pretrgala, uravnava požiralnikov, naprava in popiava vodovodov, vse kliče po javnih delih. Na meji smo. Na straži za našo jugoslovansko državo smo. Ali naj bomo na mrtvi straži? -o-- Ženski odsek SDD vas vabi na maškerado Ženski odsek Slovenskega delavskega doma na Waterloo pa leži prav na meji in vse, vse|Rd„ vas vabi na veliko maške- P. S.- „ ,, ,, t ■ y ii-i t ci je članic nekaj čez sto in bo- hticni opnjem Francije na Balkanu zadnje case dokaj zrah- j dQ kle lg č]anic na konven. ----sedanjem napere.n polozaju negotoyost.,; in dye delegatinji. Naj bo ' to zanimanje naših mladih članic v vspodbudo tistim podruž-jdo mene nicam, kjer se tako bojijo stro je šlo čez italijansko mejo. In danes ne proda notranjski kmet nobenega lesa več in živino lahko kolje sam doma. Naj navedemo samo par podatkov brez vseh pretiravanj: 42 žag, ma-[lih in večjih je obstalo. Lesni i delavci na žagah, razni gozdni i delavci, ki bi prav v zimski do-! bi zaslužili, stoje na cesti. Vseh radno veselico, katero priredimo kot običajno vsako leto na pustni večer. Veselico, katero smo priredile lansko leto s pravo starokrajsko ohcetjo, je po-setilo veliko naših podpirate-ljev in vsi smo imeli en prav lep družaben večer z veselo zabavo. Posebno ohcet je bila vsem všeč: bil je res pravi pu- Za vsako nadaljno po-; ska rešitev za delavca! škov za konvencijo. Treba je ^m0p0£_edina ekOIlOm-le korajzo m dobro voljo, pa se 1 - - vse doseže. Ako imate svoje izgovore, naj vam bodo te mlade članice za zgled. Te članice pravijo, da gredo zato na konvencijo, ker hočejo s svojim nastopom pokazati delegaciji, da jim je rast in napredek organizacije v mladini pri srcu. Poleg vseh teh voznih stroškov, si bodo nabavile krasne nove lc tudi lepo svoto, in to ni se vse. Vadijo se z vajami že štiri mesece in se bodo še naprej do časa konvencije in to vsak teden vsaj en večer. Pa naj kdo reče, da se naša mladina ne zanima. Tu je dokaz, da se, pa še kako! Treba jim je dati poguma in pravega navdušenja! Vsa čast tem članicam, ki se ta- ljal, posebno v Drugi pa že celo vidijo počasno kolebanje nekaterih balkan skih držav proti odpadu od Francije. Šibka točka francoskega diplomatskega položaja je danes Jugoslavija — članica Balkanskega pakta, za katerega ustvarjenje ima največje zasluge Romunija, in članica Male antante, katere je Romunija tudi članica. V sedanjem stanju stvari, je edina velesila, na katero bi se mogla Jugoslavija v slučaju nevarnosti in potrebe nasloniti, Francija. Toda Francija je^hnogo predaleč, da bi mogla pomagati Jugoslaviji. Medtem pa Jugoslavija smatra za svojo največjo nevarnost Italijo, ki se ji še vedno sline cede po vzhodnih obalah Jadranskega morja, in Bolgarijo, katere kraljica je bila italijanska princesa. Dalje je tu Albanija, ki je pod močnim italijanskim vplivom. Severno leži Madžarska, ki je dedna sovražnica Romunije in danes debela zaveznica Nemčije, in • šibka Avstrija, ki koleba med priključitvijo k Nemčiji ter uniforme, katere jih bodo sta- , , , , 1. .. In fiirli lnnn ounfn in fn m uq Y7QO restoracijo habsburške dinastije. In v tem kočljivem položaju, v kakršnem se nahaja Jugoslavija, je rečeno, da se bavi z mislimi preorijentacije k Nemčiji, ki bi ji bila lahko res v veliko pomoč pri izvajanju vpliva na Avstrijo. V zadnjih dneh javljajo poročila o mrzličnem diplomatskem delovanju na Balkanu in v Mali antanti. Večina teh poročil je morda neresnična, vendar pa so diplomatje prepričani, da se kljub temu vrši nekaj za kulisami. Nekateri med temi diplomati menijo, da so simpatije , v . romunskega kralja Karola, ki je Hohenzollernc, na strani ko zanimajo za svojo podruzm-Nemčije. Toda, dasi so vezi med Francijo in Romunijo tomb. z. z,, mnogo rahlejše, kakor je Franciji ljubo, se vendar Romunija še zmerom zavzema za sodelovanje s Francijo in sovjetsko Rusijo, kateri dve državi smatra za najboljšo garancijo obstoječega stanja, kar je vse, kar si Romunija želi. Torej je gotovo, da se v bližnji bodočnosti politika Romunije v tej smeri ne bo izpremenila. Ekonomsko pa se Nemčija naglo uveljavlja na Balkanu. Danes proda Nemčija Romuniji že 20 procentov vsega njenega uvoza, in ti odstotki še vedno rasejo. V enajstih mesecih leta 1935 je prodala Nemčija Romuniji za 2,278,000,-000 lejev raznega biaga in izdelkov, dočim ji je prodala še leta 1934 samo za 1,733,000,000 lejev. (Lej je oficielno vreden 100 za en dolar, toda faktično pa jih je zdaj 138 za 1 dolar). , N, , ' Potem sva šli pa na bus po- Preokret te trgovine od Francije na Nemčijo je zelo vi-Ltaje in sicer do treh razli4nih den tudi v drugih balkanskih državah, bkoro polovica vse-|d|.užb ki im. -0 buse ki V0Zjj0 ga bolgarskega uvoza prihaja zdaj iz Nemčije, ki je od svoje dnOTno med Milwaukee in Cle-strani tudi zelo povečala nakup blaga iz Bolgarije. Isto se opaža v Grčiji in Turčiji. Obseg nemške trgovine v Jugoslaviji se ni tako razširil in tudi ni še tako viden, vendar pa se je tozadevni proces tudi tam že pričel, ker je Francija v zadnjih časih radikalno reducirala svoj nakup v Jugoslaviji. --o- jasnilo sem vam vedno na raz-j polago. Pokličite me lahko poj telefonu ali pa pridete osebno Tako pravi Dr. James P. Warbasse, organizator in predsednik Ameriške zadružne lige, ki bo predaval v bruarja ob 8. zvečer v stalnih in sezonskih je prekojstni večer. Tudi letošnji pust 1000. Preko 500 voznikov je'se nam v našem Domu obeta vozilo les iz Starega trga na! fina maškeradna zabava. On-Rakek, iz Menišije preko Cerk- gav Tone mi je zaupal, da se nice na mejo, iz Rovt v Logatec. I cel broj ciganov pripravlja za Vse se je ustavilo. Prav te vož-' ohcet, ampak ne za tako, kot nje so bile zimski zaslužek no- j smo jo imeli lani, pač pa za ci-tranjskega kmeta, ki mora ku-: gansko svatbo. Seveda, pri ci-povati življenjske potrebščine, ganski svatbi mora biti prava da se prebije čez leto. Železniške postaje Logatec, Rakek so brez prometa, nakladalci in drugi delavci brez zaslužka. Iz sredo 26. fe-iobčin Rovte> DoL> in GorenJi Euclid i Lo«'atec ter Planina je šlo dnev-a d 4- .. tp.,.,4 no do 400 litrov mleka čez me- Avenuj Baptist Church - East ustavljeno. Ce-|njih osvete. Videti je, da se Street" seve™° °d Eudlda-! lo'fievSaraki pomočniki v žireh vam obeta res prava maškera-Da, vstopnina je vsakemu pro-j g^ pHzadeul ker^e tamkajšnja da. Ako imate kaj primerne " Predmet njegovega predava- čevljarska obrt izvažala zlasti nja je: Rešitev naših ekonom ciganska muzika, saj ciganov brez nruzike itak ne more biti. Le toliko vam lahko povem o tej ciganski svatbi, kolikor mi je Tone zaupal. Je rekel, da mi ne sme več povedati, da se ne bi zameril ciganom, ker se boji Načelnica teh deklet in jaz sva se torej podali na postaje glede voznih cen. Najprej sva šli poizvedit glede cene na vlaku. Tam nama je bilo povedano, da je cena do Milwaukee in nazaj okrog $29.00, po železnici. Glede popusta nft tej ceni, ni imel še poročila v knjigi in rekel je, da iz sedanjih poročil ne more obljubiti, da bo cena kaj nižja tedaj, in da naj prideva še naokrog ko bo bližje časa. skill problemov. Ako hočete vedeti kje .je odpomoč, kdo nas za-more rešiti v tem ekonomskem vrtincu, zakaj je potrebno da si farni pomagamo, tedaj ne zamudite izvanredne prilike slišati očeta ameriškega zadružništva. V Washingtonu je bil on na čelu armade, ki so stražile, da so odjemalci zastopani v dobi NRA. Drugi nas ni nihče zastopal, ne težko obutev za gozdne delavce doli v Bosno. Gozdni delavci, ki so šli čez zimo na Hrvatsko tesat, so letos brez zaslužka doma. Statistično se vsa beda, ki se je zgrnila čez Notranjsko, ne da podati. Kam boste šteli kmeta, napol kmeta, napol voznika, kam denete onega kmeta, ki prodaja les, ga sam obdela in sam popelje na postajo? ga oblecite se tudi vi. Imamo, lepih nagrad za vse maškare, pa tudi če boste med grdimi ali pa med cigansko grupo. Torej ne pozabite Collin-woodčani, da imamo me Ženski odsek SDD to prireditev. Kadar ima Dom ali pa kaka druga naša organizacija svojo prireditev, da rabi našo pomoč, smo bile vedno pripravljene vam pomagati. Pričakujem da Med kakšne delavce hočete ■ tudi vi posetite to našo veselico, tovarnar ne naši zastopniki,'ka-| uvrstiti kmečkega fanta, ki po- Posebno pa vabimo člane di-tere smo izvolili v postavodaje. j leti dela na polju, pozimi pa v rektor,ja Doma m naših odse- domačem gozdu? "Revček Andrejček" Zelo lopo je sinoči izpadla igra "Revček Andrejček" tako v igranju in pa v udeležbi. Dvorana je bila prav zares nabito polna, tako da ni bilo zadosti sedežev in so se ljudje morali zadovoljiti z stojišči. Revček Andrejček je sicer že stara igra, toda kljub temu še vedno nova ter jo je gledati res užitek, bolj kakor pa današnje zmodernizira-ne igre, ki so tako hipormoder-nc. Ta dobričina Andrejček, katerega je igral Mr. Rakar, ki je re:j mojster na odru. Ni lahka igra "Revček Andrejček" in zahteva dobre igralce, ter od teh še potem dosti truda, da pride na odor, tako kot se spodobi. O nočnih igralcih Revčka An-(Irojcka se mora reči, da so na zakaj to res ljudi zanima, ter velandom. Te tri družbe imajo skoraj enake cene, razlika je le na popustu pri cenah ako se .jih vozi več skupaj. The Great Eastern družba, ki ima zelo udobne vozove nama je dala ceno $12.00 za tje in nazaj. Ako je 30 potnikov skupaj, nam bi dali poseben bus, ki bi nas peljal naravnost približno dve uri časa pri vožnji. Ker jih bo šlo 20 od ene imajo od take igre ne samo za- tja in bi si pri tem prihranile bavo in smeh, tega je bilo pa v dvorani vsekako dovolj, pač pa imajo res užitek, ko se z igralci! podružnice smo skoraj gotove, poglobijo v ono kmetsko življe-jda bomo imele dovolj oseb za nje, v ono zadovoljnost, zlasti pa j«" poseben bus. Na tem busu bo torej deset sedežev za .oddati in katera podružnica se bo prva prijavila, za tisto, se bo rezerviralo prostor. Po mojem Le zadrugarji so bili poklicani in se odzvali klicu — braniti in-j terese odjemalcev! Na to predavanje bodo prišli vsakojaki voditelji organiziranega delavstva, raznih ženskih skupin, zadrugarji in vi, kajti potrebno je da se temeljito poglobimo v to pereče vprašanje — kje je naša ekonomska rešitev. Odgovoriti bi vam ne mogla boljša avtoriteta kot ravno Dr. Warbasse, svetovno znan ekonom in zadnigar. Vsi ti, ki jih ne pozna statistika pri zavarovanju delavcev, vsi ti so vendarle danes v svojem življenjskem obstoju zadeti. da ničesar, ki ne pride do nika-kega denarja pa mora vendar svoje obveznost izvrševati? Davkarija ne pozna ozirov in rubežni kljub tej strahoti, ki je zavladala, ne ponehajo. Kmetje, o katerih nihče ne pomni, da Uradniki društev so posebno;^ bm k(Jaj kaj dolžfti> ^ daneg kov ter delničarje, da nas obiščejo. Celo leto smo v slogi delovali drug z drugim, zato ne bi bilo nič napačnega, da tudi pusta skupaj praznujemo. Pustni torek je dne 25. februarja. Še par dni imate časa, da si preskr-Kaj naj stori kmet, ki ne pro- j bjte obleko jn masko_ Nič yag v tisto neskaljeno prisrčno ljubezen, katere današnji svet tako pogreša, kot smo jo videli sinoči pri Francetu in pa MariČki ter Andrejčku, ki stori vse, da ju napravi srečno, pa četudi je sam le revež. Videli smo tudi tisto kmetsko odločnost, kjer prevladuje tisti ponos, da ne sme fant, ki je reven segati po dekletu, ki je z velikega grunta. vabljeni, da se zagotovo udeleže tega velevažnega predavanja, — čas je prišel da smo dobro pod-učeni o tekočih vprašanjih — posebno ekonomskih — in tako lahko podamo članstvu na svojih sejah potrebne informacije in jasne odgovore. Vabljen je vsakdo, ki si služi v potu svojega obraza svoj vsakdanji kruh, vsakdo ki deluje in stremi za boljše delavske razmere, za boljše čase. Torej v sredo 26. februarja vsi na to predavanje, ki je za Cleveland izredna čast, da zopet enkrat sliši Dr. Warbasse, očeta ameriškega zadružništva. V istih ptostorih bo 4. marca i predaval Toyohika Kagawa, ve- . , , , , , liki in svetovno znani Kristjan mnenju bo treba dva busa, ako . . . ' m organizator se boste podružnice zanimale za to vožnjo. Kar se tiče nevarnosti je ni več na busu kakor na vlaku ali pa na avtomobilu, Zato ni treba biti v strahu, d,a je vožnja po busu nevar- splošno zelo dobro predstavili njegova 'trma. Iskreno želimo, to igro. Želimo, da se ti igralci i da nam Ilirija zopet kaj kmalu t e za bodoče zavzamejo za kako j pokaže kaj lepega, kot nam je j lično igro, da predstavijo na1 sinoči. oder kaj domačega, kmečkega, »L Grdimi. Tako smo videli pri očetu Ura-1 na. Vsaj v maju je po navadi stu, ki je bil pa kljub temu kon-j lepo vreme in se je lepše-voziti čilo zlomljen v ponosu, zlasti pa j po cesti kakor po progah. Posebno še ako je prijazna druž- ba. Greyhound družba bi bila za dolar in pol dražja in to zato, keFhe' dajo "Osebnega popusta. zadrug na Japonskem. Več o tem kasneje. Za Slovensko Zadružno Zvezo : Joseph A. Siskovich, tajnik. —-—o-- Končan atrajk zarubljeni, ker niso mogli pla čati davka. Vrhutega se dra-1 ži vse, kar kmet potrebuje, naj j bo to železo, naj bo to koruza ali pšenica, ki jo more Notranjska kupovati! Doslej še ni napravljenega prav nič, da bi bil oškodovan notranjski kmet za škodo, ki jo trpi zaradi sankcij. Vemo, da se jugoslovanska mala država ni mogla izogniti pritisku ženeve in da' je morala — rada ali nerada — na tisto pot, na katero je Zveza narodov gnale one, ki si ne more pomagati. Toda niso vsi kraji v državi prizadeti. Zato je dolžnost države, da tistim, ki so huje prizadeti, tudi izdatneje priskočijo na pomoč. Poudarjamo pa: doslej se ni napravil v tej smeri ne en korak. Za škodo, ki se nam vrši v imenu države, zahtevajo nadomestilo. Za najbednejše se obljublja menda nekaj koruze. To je, da .se ohrani golo življenje. Toda naj ne bo sram, saj naš staro-krajski pust je že menda od vekov naš narodni običaj, da ga proslavimo s pustnimi maške-radnimi veselicami. Na svidenje v S. D. D., v torek večer. M. Rijavec. IZ DOMOVINE 800 delavcev v ROssville, O.Jstem še ni popravljena gospo-ki so zaposleni v ondotni tovar-1 darska škoda, ki jo trpe ljudje ni za steklo, je odglasovalo vče-| zlasti v logaškem okraju. Skoraj, da se vrne na delo. Delav-jdo, ki nam jo je napravila drža- ci so bili na štrajku 14 tednov. Dobili so tri procentno zvišane plačo in priznanje urrijs v a —< četudi ne prostovoljno — naj država kompenzira z -"drcrgrnrr-prrrmrčki. Belgrad in —Novi grobovi. V Ljubljani je umrla Angela Cirman, soproga drž. uradnika. V splošni bolnišnici istotam je umrla Ana Ljubeč, rojena Lindtner. —Žrtve napada in nesreč. Iz Marolč pri Vel. Lašč,ah so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 24-Ietnega sina posestnice Ivana Modica. Odpravil se je bi! v gozd, da bi nabral pripravnega lesa za grabi je, pa ga .je nekdo iz zasede na lepem ustrelil v desno nogo in hrbet. Iz Pod-preske nad Gabrom se je zatekel v bolnišnico 70-]et,ni užit-kar Jernej Vesel, ki je sosedu doma pomagal nakladati hlode, pa mu je bruno zmečkalo desnico. Še zmerom se na deželi rnnože nesreče zaradi neprevidnosti z razstrelivi. V ljubljansko bolnišnico so sprejeli 21-letnega dninarja Ivana Kapljo iz Zgornje Javoršice pri Moravčah, ki je našel patrono in jo pilil, dokler se mu ni razpočila in potrgala prstov na obeh rokah. —Smrt stare korenine. Nedavno je umrl v Bistrici pri nik in gostilničar, v visoki starosti 77 let. —Želodec mu je počil.—V mariborsko bolnišnico so pripeljali 30 letnega ključavničarja državnih železnic Adolfa Smodeja, ki mu je med delom počil želodec. Smodeja so takoj po prevozu v bolnico operirali in mu želodec zašili. —V št. Vidu pri Stični je po dolgem bolezni umrl v častitljivi starosti 84 let g. Anton Puš, daleč naokrog znani posestnik. —V visoki starosti 83 let je preminul g. Jože Čadež, daleč naokrog znani Trepalov oča iz Ledin nad Idrijo. Visokorasel, širokopleč Trepalov gospodar, prava grča naših gora se je z neprikritim zdravim humorjem na mah prikupil vsakomur, kdor je kdajkoli bil gost prijazne in gostoljubne kmetije. —Pretresljiv konec nesrečne družine. Kmet Pavel Had,ju iz Malega Seoca v Prekmurju je bil med svetovno vojno ranjen in je prišel v rusko vojno ujetništvo. Doma na posestvu je ostala mlada žena z edinim sinčkom. Po 20. letih trpljenja in tavanja se .je Hajdu vrnil domov. Žena in sin, ki je med tem postal zastaven fant, sta skrbno gospodarila na domačiji in z ljubeznijo sprejela moža, oziroma očeta, ki je prišel ves be-težen in bolan. Ondan sta oče in sin v gozdu podirala drevje. V trenutku, ko se je nagnilo orjaško deblo, je očetu spodrsnilo in je padel. Sin je odločno priskočil in potegnil očeta iz nevarnega položaja. Samo trenutek oklevanja, pa bi drevesni orjak zmastil orjaškega kmeta. Fant je bil močno razgret in se je zvečer domov grede prehladih Dobil je pljučnico in je, umrl. Očeta Pavla in mater Ano je ta udarec nemile usode tako potrl, da sta sklenila — oditi za sinom. Skupaj sta napisala poslovilno pismo in oporoko. Nato sta izpila neki strup, ki ga je Pavel Hajdu prinesel še iz Rusije s seboj. Ko so čez čas prišli sosedje pogledat, kako je kaj s Hajdujevim sinom, o našli — tri mrliče in poslovilno pismo. Vsa okolica je presunjena spričo tako žalostnega, res pretresljivega konca dobre in poštene, pa vendar tako nesrečne kmet-ske družine. —Dve nesreči pri podiranju dreves.—Te dni je 24 letni delavec Jože Vrhovnik v Brez-nem prodiral drevje. Nesreča je hotela, da se Vrhovnik ni pravočasno umaknil in visoko drevo ga je podrlo na tla. Udarec je bil tako hud, da mu je počila lobanja. Podobna nesreča se je pripetila v Novi. vasi pri Mariboru 24 letnemu brezposelnemu čevljarju Francu Orešniku. Tudi nanj se je podrlo drevo in mu poškodovalo desno nogo in glavo. Če verjamete al1 pa ne Tam pri jezeru1 so sedaj zgnetli skupaj toliko delavcev, da pridejo na vsako lopato po trije. Te delavce plačuje vlada. Pa tudi formančke imajo tam. In eden teh formančkov se obregne ob enega izmed delavcev: "Poglej onile možak nese vsakokrat po dve deski obenem, ti pa samo eno." "Ja, šur, ker je prelen, da bi dvakrat hodil," se odreže vestni delavec. * France R. iz Shawnee je šel k dr. škurju in tam kako hitro, na dolgo in široko pripovedoval o svoji bolezni da gospod doktor' ni vedel pri čem da je. Zato ga hitro ustavi: "Počakajte no, dajte in povejte mi lepo vse po vrsti. Torej kje vas. je začelo najprej boleti'-"Tam nekje med Muskoka h1 Tržiču Lovro Aljančič, posest- Mozina Drive." KRIŽEM PO JUTROVEM Po nemškem Irriraik« K. M»y» "Da, to je res," je zatrjeval ščuje! in udaril ob sabljo. "Moje življenje je tvoje življenje, gospod in za tebe ga dam vsak čas!" To je bilo preveč za ubogega mutasalima. Ginjen je gledal mene pa ago ter mi podal roko. "Odpustite, emir, opravičil si se! Ne dolžini te več!" Mutasallim je bil očividno v veliki zadregi. "Zapisnik je že zapečaten!" je dejal. "Pokaži ga!" šel je v sosednjo sobo. "Effendi," mi je v skrbeh išepnil aga, "ne izdaj me, da Pa še en dokaz ti! sem ti vse povedal!" ! "Brez skrbi bodi!" "Dobro! ponudim!" "Katerega?" "Dejal si, da sem ujetnika skril na svojem stanovanju. — Daj moje stanovanje preiskati!" "Ne bom ga dal preiskati!" "Moraš!" sem Mutasallim se je vrnil z zapečatenim pismom. Brez vsakega pomisleka mi ga je dal. Vzel sem ga, da vidim, ali je res prav. Podolgovat zavoj je bil v obliki običajnih uradnih pisem in na ozkih straneh odprt. Upo- 1 gnil sem ga, da sem videl sko-. zi. Pismo mutasallimovo ni bilo v posebnem zavitku, lahko sem pfp(j. j bral nekatere besede, spoznal i sem, da me ni varal, številk pa da hočem še nisem videl, bile so skrite za "Ni treba več! Prepričan o tvoji nedolžnosti." "Toda jaz zahtevam preiskavo !" Mutasallim je vstal in odšel. "Effendi, hvala ti, da si me zagovarjal pred mojim sioinikom," mi je šepnil aga. ' Kmalu boš eu ve.: storiti za tebe;" | ovojem. Nekaj časa ,e trajalo, da sej Vkl-jub temu sem se naredil ie mutasallim vinil. Ko jc zo-;kot da -lih vidim ln sem bral pet vstopil, je k?i7;:! njegov ob-1 glasno in počasi: raz zelo slabo voljo. [ "štiristo piastrov v zlatu — "Tisti, ki je prišel po mojega 81 piastrov v srebru." bašibozuka?" sem ga prekinil. In dejal sem mutasallimu: "Tudi njega si hotel zaslišati!; "Gospod, te številke boš pač Ali si pač zvedel od njega kako j moral spremeniti! Zelo si se besedo, ki bi bila za mene ob- zmotil!" tožilna?" i "Gospod," je dejal nevoljno, "Ne. Samo hvalo je vedel j pa v zadregi obenem, "ta za-o tebi povedati. I deva te čisto nič ne briga! Po- Toda povej mi, kaj naj pi-jročilo je moja dolžnost!" šem anadoli kadi askeriju o "Torej je bila tudi samo tvo-ubeglem šejhovem sinu?" Ja dolžnost, ko je bilo treba pri- "Resnico mu poročaj!" ieti makredža in mu odvzeti "To bi mi zelo. škodovalo, | denar—?" emir.! Ali ne misliš, da bi bilo : "Da," je odgovoril naivno, bolje, če bi pisal, da je umrl?"j "Dobro! Pa obljubil si mi "To je čisto tvoja zadeva!" "Bi me ti izdal?" "Nimam vzroka, te izdati, dokler si moj prijatelj!" "Torej bom pisal, da je umrl." "Kaj pa, če se ti posreči, da ga dobiš v pest? Ali pa—če pet piastrov in še dva tisoč povrh za razliko v papirnatih bankovcih. Kje je ta vsota?" "Emir—!" "Mutasalim—!" "Dejal si, da si moj prijatelj, pa me mučiš,!" "Dejal si, da si moj prijatelj, •bi se končno le srečno vrnil k|pa me hočeš varati!" svojim ljudem?" "Denar moram poslati v Mo- "Potem se je odstavljeni mu- ! sul!" tasarrid zmotil in mi poslal člo-j ".481 piastrov samo boš poseka, ki je on sicer o njem mi-Ulal. Poslati pa moraš ves ma-slil, da je Amad-el-Gandur, ki kredžev denar z zlato uro in s pa ni bil Amad -Gandur. In če , prstani vred! Ako to storiš, ne ga jaz spet dobim v pest—. [morem ničesar zahtevati, ako Effendi, najbolje bo, če ga j ne, pa zahtevam svoj delež." vobče nič več ne iščem!" i "Saj nimaš nikake pravice, Res prav po turško! Meni se-1 do kakega deleža!" ve je ta turški običaj le koristil, j "V ječi si drugače govoril!" "Toda baš čauš vendar ve, I "Saj tvojega deleža ni izpla-da je Arabec ušel!" čal!' "Tisti, ki je ušel. je bil drug j "Pa vse si mu vzel!" Arabec, ne pa šejhov sin. Neki; "Moral sem mu vzeti. Moj Abu Salman, ki sem ga imel j ujetnik je,!" zaprtega, ker nam ni davka | "Seveda! Pa denar ni tvoj! plačeval." J Tudi ti nimaš pravice do kake- "Torej hiti, da se iznebiš ma- j ga deleža in tudi Selim aga ne. kredža! Če ti on uide, si iz-j Sicer pa — ali je Selim aga ze gubljen!" i kaj dobil?" "črez eno uro odide baš čauš s svojimi ljudmi. In ujetnika mu daj s seboj." "Effendi, pa res ni imel toliko denarja pri sebi!" "O — zelo dobro se razumem na cvenk in dobro znam ločiti zlato od srebra! In mošnji-ček je bil zelo debel!" "Bogat si, emir! .S petsto boš lahko zadovoljen!" "Dva tisoč v zlatu, taka je moja zadnja beseda!" "Allah kerim, tega ne morem dati,!" "Allah s teboj!" Spet sem stopil k vratom. Počakal je, da sem jih res odprl, pa me je poklical nazaj. Nisem ga poslušal, šel sem dalje. In bil sem že na cesti, ko so nagli koraki prišli za menoj. Selim aga je bil. "Efendi, pojdi nazaj!" "Zakaj?" "Plačal ti bo!" Vrnil sem se. Potoma mi je dejal aga : "Strašno jezen je! Hudo si ga razžalil!" "Nič se ne boj! Saj ne ve, za koga je denar odločen!" Ko sem vstopil, ni bilo muta-sallima v selamluku. Pa kmalu je prišel iz sosednje sobe. Njegov obraz je bil temen, njegov pogled sovražen in njegov glas se je nalahno tresel, ko mi je rekel: "Torej dva tisoč hočeš?" "V zlatu.!" Sedel je in mi naštel dvajset zlatnikov po sto piastrov na preprogo. Sklonil sem se, vzel denar in ga vtaknil v žep. Nekaj trenutkov je molčal, pa dejal jezno: "Niti zahvališ se mi ne?" "Jaz—? Nasprotno! Ti se mi moraš zahvaliti, ker sem ti odstopil tri tisoč piastrov!" "Plačal sem te in ti mi nisi ničesar odstopil! — Kedaj odpotu-ješ?" "Tega še ne vem." "Svetujem ti, da še danes zapustiš mesto!" "Zakaj?" "Dobil si denar, pa pojdi! In ne vrni se nikdar več!" "Mutasallim, ne uganjaj komedije z menoj, sicer ti položim denar tule na preprogo nazaj in napišem poročilo. Če se mi bo zljubilo ostati, bom ostal, in če pridem.nazaj k tebi, me boš vljudno sprejel! Pa da ti odvzamem vsako skrb, ti to povem, da bom še danes odpotoval. Poprej pa še KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV FEBRUAR Vsak petek zvečer—Bingo v dvorani pod nove cerkvijo sv. Vida. Pustni torek—Ženski odsek S. D. D., maškerada v obeli dvoranah Slov. Del. Doma. 28,—Prosvetni klub S. N. D., otvori javno govornico v spodnji dvorani SND. MARC 1.—Slovenska šola in mladinski zbor koncert v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. 13.—Prosvetni klub S. N. D., predavanje v spodnji dvorani S. N. D. 20.—Prosvetni klub S. N. D., predavanje v spodnji dvorani S. N. D. 26.—Prosvetni klub in čitalnica. Theodore Andrica kaže slike iz Jugoslavije. ,29.—Društvo Cvetoči Noble priredi veselico in zabavo s plesom v Slov. društvenem domu v Euclidu. 21.—Klub Ljubljana priredi go d o van je vseh Jožetov in Pepc v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. APRIL 12.—Klub O-Pal, ples v avditoriju S. N. Doma. 12.—.Dramsko društvo Ve-rovšek, igra v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. 12.—Slovensko pevsko društvo Soča priredi na velikonočno nedeljo igro in koncert v Slovenskem domu na Holmes Ave. 18—23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 18.—Roomy Knights, ples v Slov. Del. Domu na Waterloo Road. ....18.—Društvo Napredek št. 132 JSKJ, priredi plesno veselico v Slov .društ. domu na Re-char Ave. 19.—Društvo Comrades št. '566 SNPJ, ples v avditoriju S. N. Doma. 19.—Društvo Cvet priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 19.—Godba Bled koncert v pridem po slovo in upam, da se Slov. Del. Domu na Waterloo bova v miru ločila,!" Rd. Odšel sem. ! 19-—Oltarno društvo fare sv večerjo v novi šoli ob 7:30. 19.—Dr. Marije Vnebovzete št. 103 J. S. K. J., praznuje 25-letnico svojega obstanka v Slov. Domu na Holmes Ave. 25.—Pevsko društvo Javor-nik iz Barbertona priredi koncert in ples v dvorani društva Domovina na 14. cesti v Bar-bertonu. 26.—Samostojni pevski zbor Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma. 26.—Velika prireditev fare sv. Vida, ko se bo oddal nov Terraplane avtomobil v dvorani pod novo cerkvijo sv. Vida. MAJ 2.— N o! v i 'pevski zbor "Slovan" priredi prvi koncert v Slov. društvenemu domu na Recher Ave. 3.—Prva obletnica mladinskega zbora "Kanarčki." Koncert in lepa domača zabava v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 10.—Materinski klub šole sv. Vida priredi igro in ples v Knausovi dvorani. 10.—Mladinski pevski zbor "črički" priredi koncert na Materinski dan v S. N. Domu na 80. cesti. 10.—Podružnica št. 49 S. Ž. Zveze, priredi Materinsko proslavo v Slovenskem društvenem domuna Recher Ave. 22.—Presvetni klub S. N. D., otvori razstavo Peruškovih slik in učencev v spodnji dvorani S. N. Doma. 23.—Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. priredi plesno veselico v novi šoli sv. Vida. 23.—šolska predstava S. N. Doma v avditoriju. V spodnji dvorani razstava slik. 24.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi zabavni večer z večerjo v novi šoli sv. Vida ob 7:30. 24,—Društvo Euclid št. 29 S. D. Z., priredi piknik na prostor i h Društvenega doma v Euclidu. 24.—Prosvetni klub S. N. D., razstava Peruškovih slik in učencev v spodnji dvorani S. N. D. Zadnji dan razstave. (Dalje prihodnjič.) 31.—Klub Prijatelji narave Vida priredi zabavni večer z' piknik na Stuškovi farmi. JUNIJ 14.—Ženski odsek Zadružne zveze priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio. 14.—Društvo Zvon ima svoj piknik v Maple Gardens. 21.—Piknik slovenske šole S. N. Doma na Močilnikarjevi farmi. 25.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket, domačo veselico in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 21.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi. 21.—Društvo Cvet priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. 28.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ priredi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd. 28.—.Piknik društva Cleve-landski Slovenci št. 14, S. D. Z., na Stuškovi farmi. 28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. Julij 12.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ priredi piknik na Stuškovih farmah v Wickliffe. 12.—P i-k n i k Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi. 19.—Društvo Woodmen Circle, Waterloo Grove št. 110, piknik na Stuškovi farmi. 19.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z. priredi piknik na Zor-novih prostorih na Bradley Rd. 26.—Društvo Washington št. 32, Z. S. Z., piknik na Stuškovi farmi . 28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. AVGUST 30.—Podružnica št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 14. septembra 1936 se prične konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote v avditoriju S. N. Doma. » IZ PRIMORSKEGA carjev v Rusiji ali drugi najvišji uradnik sovjetske Rusije. Poroča se, da je Molotova na tajni misiji v Ameriki, da prouči ameriško industrijo parfumov, ker želi, da začne tudi sovjetska Rusija izdelovati parfume. -o- Sovjetsko časopisje prerokuje splošno vojno Moskva, 24. februarja. — Sovjetsko časopisje poroča včeraj, da je položaj na rusko-japonski meji v Sibiriji! tako napet, da zna, vsak čas izbruhniti vojna. Japonski poslanik v Moskvi je sam brzojavil včeraj v Tokio in zahteval od japonske vlade, da naredi konec neprestanim spopadom na rusko - japonski meji. Sovjetsko časopisje prinaša na dan te izjave ob 18. obletnici ustanovitve sovjetske armade, ki šteje danes 1,300,-444 mož. "Pravda" povdarja, da Nemci komaj čakajo trenutka, da se polastijo Ukrajine, do-čim Japonska sama neprestano grozi z vojno. Sovjetsko časopisje povdarja, da ima danes Nemčija 2,000,000 mož pripravljenih za spopad in 8,000,000 zaposlenih v tovarnah za stre-Ijivo. Tesna zveza obstoji med Japonsko in Nemčijo za slučaj vojne. -o- Zahteva, da se mu vrne zlato, ker je tujezemec Zurich, Švica, 24. februarja. Zelik Josefowitz, rodom litvin-ski žid, katerega zlato so zaplenili zvezni agenti v New Yor-ku, ker ga je on na prepovedan način skrival v neki newyorski banki, zahteva sedaj svoje zlato nazaj. On trdi, da je tujezemec, torej se njega ameriške postave ne tičejo. Dalje trdi, da je kupil zlato od neke new-yorške banke leta 1932, še pred-no je tozadevna določba glede imetja zlata priša v veljavo. —• Izjavil je, da niti on niti ne kak nje'gov sorodnik ni imel kakih dohodkov v Zedinjenih državah v letu 1934 ali 1935. "Ali si že sestavil zapisnik o rečeh, ki jih je makredž pri sebi imel?" "Da." "Ga je Selim aga že podpisal?" "Da." "Pa na en podpis si še pozabil,!" "Na katerega?" "Na moj podpis! 'O effendi, tvojega podpisa i svoje poročilo na "Sedem tisoč piastrov v pa pirju !" je naglo odgovoril mu tasallim, da bi prehitel ago. Aga je naredil obraz, da bi se bil skoraj glasno nasmejal. "No dobro! Zakaj pa meni nočeš plačati mojega deleža?" "Ti .si tujec, ne pa turški uradnik!" "Naj bo! Toda v tem slučaju odstopim svoj delež padiša-hu.-v.Reci torej baš čaušu, naj pride na moje stanovanje, preden odpotuje. Napisal mu bom anadoli kadi m potreba!" "Zakaj ne? Tudi jaz sem bil; Pri zasliševanju poleg. In jaz sem bil pravzaprav tisti, ki je makredža prijel. In povrh je zelo dobro za tebe, če tudi jaz podpišem!" "Zakaj neki?" "Utegnili bi me v Mosulu ali v Stambulu vprašati o tej 2adevi, če bi se kaj ne ujemalo. 2ato je bolje, če tudi jaz pod-Pišem. Bo vsaj vse v redu. In boš imel eno pričo več. Makredž je čisto tak človek, da te obrekoval, samo da se ma- askerija. Allah s teboj, mutasallim! Pa dovoli, da te nocoj še enkrat obiščem,!" Stopil sem proti vratom, pa še nisem prišel do njih, ko je že zaklical za menoj: "Koliko denarja boš napovedal?" "Okroglo vsoto 25,000 piastrov, uro in štiri briljantne pr-| stane." "Koliko zahtevaš od tega?" "Svoj polni delež. Sedem tisoč piastrov v papirju ali pa j pet piastrov v zlatu in srebru. —Trstf, jam, 1936.—Iz redkih pisem, ki prihajajo svojcem z abesinske fronte, ni mogoče pričakovati kakih odkritij. To predvsem ni mogoče, ker vlada silno strogo cenzura v tem pogledu. Znano je, kako Bado-glio tretira inozemske novinarje v Eritreji, še bolj si moramo misliti poostreno cenzuro pri vojakih samih. Vojaki pa bi se tudi bali sami pisati zaradi svojcev. Ne redko se zgodi, da vojaki nočejo svojcem niti namigniti, da jim gre slabo, ker bi jih s tem spravili še v večjo žalost. Kljub temu pa je le kakemu bilo možno povedati položaj na bojišču. Seveda tega ni mogel na dolgo opisati, ampak se je moral omejiti le na nekaj j stavkov, v katerih je bila res-i niča skrita pred veščimi očmi j cenzorja. Tako je neki vojak Italijan iz Trsta, ki zna tudi nekaj slovenščine na koncu pisma svojim staršem dodal še tale pozdrav: "La saluti la zia Lakote e il zio Trpim!" S temi pozdravi je povedal mnogo. Jasno je, da v vsaki vojni ni prijetno. Toda fašizem je na dolgo in široko trobil kako da gre vojakom izborno, da so zdravi, daj jim ne manjka nič itd. Položaj vojakov na abesinski fronti je vse prej kakor rožnat. Zaradi pomanjkanja zvez in dobrih cest trpijo glede hrane in vode. Prav tako trpijo glede podnebja in zaradi drugih okolnoeti. Ves fašistični optimiaem je s tem o vržen: DNEVNE VESTI Žena sovjetskega mogoč-nika dospela v Ameriko Washington, 22. februarja.— Sem je dospela po tajni misiji Mrs. Molotova, ki je soproga Viačeslava Molotova, ki je predsednik koncila ljudskih komi- HALI OGLASI Restavracija naprodaj Proda se dobro vpeljana restavracija pod jako ugodnimi pogoji. Naslov poizveste v uradu tega lista. V najem se odda trgovski prostor na 6220 St. Clair Ave. Poizve se v peka-riji na 6218 St. Clair Ave. (47) VSE VLOŽNE KNJIŽICE zamenjajte an pohištvo, električne pralne stroje in refrigerator je. KRICHMAN & PERUŠEK FURNITURE CO. 15428 WATERLOO UOAD Odprto zvečer fx) Želite imeti zaslužek? ZglasiLe se pri nas in mi vam razložimo kako si lahko napravite lepo bodočnost in dober zaslužek. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. Vprašajte za Jerry Bohinc, 9. do 3. ure 1 "i* rtr1b ft* ft* rJ? rt* rl1 •l.1 rt "i?"J?1•irrl*^ ri"l*ri"l*'i ■"V Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, 111. — "Trinerjevo grenko vir.o jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih nered nos tih iti lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mrs. Susanna Pavlus. NKtartc delati poizkusov s kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Triner-fevo grenko vino, ki je tekom zadnjih o več tu, ko se bo to zgodi- njegovo zagotovilo, da bo mož!nika Bishopa v pogovoru s paz-lo." poiskal pripravno jadrnico, za nikojn Kentom. Dvojica je sta- Blood je pritrjevalno poki- katere nakup mu bo Blood ne-mal, doktor pa ga je prijel za mudoma izročil denar, rokav ter mu pričel razvijati; "Stvar je trajala dlje kakor svoj načrt. Lie pričakoval in Blood je bil ne- 'Denar boste dobili od mene strpen, ker .ie la pri mučilni napravi v sredini dvorišča, h kateri so privezovali sužnje, kadar so jih bičali. Zdelo se je, kakor da se ž njim | "Pa kakor se vidi, se vam ni igra sama usoda. Vsaj za to prav nič mudilo, da bi javili taj-noč se je treba definitivno od-' ništvu svoj nakup," je rekel povedati begu. j tajnik z birokratsko ošabnost- Šele zgodaj v jutranjih urah jo. se je Petru Bloodu posrečilo, I "Da bi javil nakup?" je zada se je mogel začasno odstra- jecljal Nutall. niti iz governerjeve hiše, in si-; eer pod pretvezo, da potrebu- Ko je prišel Blood naprej, ga'je gotovih zdravil, katera si pa nosil ves ta čas je Bishop uzrl ter namršil obr- mora sam nabaviti v lekarni. takoj. Ko ga enkrat prejme- doktorjevo zlato na svojem te-j te, pozabite, da sem bil jaz ti- lesu. Toda po približno treh sti. ki sem vam ga izročil. Saj tednih ga je Nuttall. s katerim veste: vAngliji imate sorodni- se je zdaj vsak dan sestajal, ke in prijatelje, ki so vam po- obvestil, da je našel primerno fdali denar, recimo, po kakem majhno jadrnico, katere last- človeku iz Bridgetowna, čigar nik jo je pripravljen prodati za v mestu," je odvrnil vi. "Kje pa pohajaš ves čas?" ga je nahrulil. Dasi je Blood poznal njegovo navado, mu je zdaj vendar srce zastalo. "Saj veste, da je taka postava." 1 lot matih krožnikov, vsak ...... Razni mali krožniki 7-inch krožniki, vsak .......... Navadni krožniki za juhe, vsak ......................,„..... 1 lot St. Denis Sale........2 za Posode za sladkor in sirovo maslo, vsaka.,.......... Vrvi za likalnike,, vsaka Brivne kline z dvojno ostrino.........................5 : Čopiči za varniS, I—1 Vi inch, vsak ........ 50 čevljev vrvi za perilo .............................,.., .......1 C za 5? •5? 9< 9? 11^ | 5 c | 9/- I Prostor nam ne dopušča, da bi navedli tisoče predmetov' po skrajno znižanih cenah. Sedaj se vam nudi prilika, na katero ste čakali, pri Zavasky's Hardware 6011-13 St. Clair Avenue DOVAŽAMO ZASTONJ ENdicott 5141 E ^illtlltlllill lili t lliili t llllllllllf.t llllllllllllilill llili ill ill iiiii ii ■ II iiiiii imiiiiiiiiiiii iimi"^ Zasedel je konja, ki mu ga j je privedel Kent, nato pa vprašal: "Kako pa bom prišel nazaj j Eiv stokado, gospod?" e! "Ne bo ti treba hoditi nazaj," E je odgovoril Bishop. "Ko boš E opravil pri governerju, bodo že E dobili zate kak kotiček, kjer se E boš stisnil čez noč." E Bloodovo srce je padlo kakor E kamen v vodi. "Ampak. . ." je zajecljal. "Nič — ampak! Pojdi, ti J pravim! Mar misliš tu govo-E ričiti, dokler'se znoči? Njegova E ekscelenca te nestrpno čaka." 19<> E Ob teh besedah je polkovnik j E Bishop tako silovito udaril po j E. konju, da se je slednji divje E vzpel in skoro vrgel jezdeca s| E sedla. Ej Peter Blood je oddirjal, po-! E vsem zmeden. Za to je imel | tudi dovolj vzroka. Vedel je,; da bo zdaj treba odložiti beg najmanj do, naslednje noči, odložitev bega pa bi pomenila od- Well, viti na Rožniku zaenkrat kaj takega ne delamo. Pac pa je bila slika vzeta v Floridi, kjer sedaj nabirajo jagode. Fotograf je pozabil vprašati ti dve rili za imena, torej ne vemo, sta li Slovenki ali ne. i a mo. MAGIC CHEF fiam/č you yet % OPERATING ECONOMY + BEAUTY + PERFECT RESULTS + AUTOMATIC CONTROL + SPEED IN COOKING + IVENIE + KITCHEN COMFORT V moderni Magic Chef peči -abito plin, najcenejše kurivo, ki se ga ;;ploh čebi. Tc znači, da so stroški obrata ccncji — da vas stane manj odpraviti jedi. Vihutcga dobite ft! ki jih imajo har. ke priprave — da boste panosni vse druge predno-najmodernejšs ku-moderno krasoto, na svojo kuhinjo CONVENIENCE . . . avtomatične pritikline, kot avtomatični prižigalnik na vrhu in Lorain Red Wheel Oven . Regulator, predmeti, ki vam pomagajb izboljšati kuho ter zmanjšati čas. ki pa mo-1 ate prebiti v kuhinji . . . hitrost v kuhi, ki vam jo da samo nagla pli-r.cva gorleota ... in če želite, dobile lahko Teleehron-mctcred uro, ki vam prižge in ugasne plin avtomatično, kadar Selite. Na i vam razkažemo te in še mno-po drugih pritiklin moderne Magic Chef plinove peči. Tu je velikost, vzorec in cena, ki vam bo ugajala SERIJE 0500 $109.50 Drugi modeli od $49.50 do $285.00 ■icCAe/GAS RANGE LOOK FOR THE RED WHEEL WHEN V0U «IIY A MAGIC CHfl Kremzar Furniture 6806 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 2252 ODPRTO ZVEČER DO 9. URE Zastopniki: John Česnik, Edward Sterpen, John Lube Jr., Walter Warner V BLIŽINI, KJER ŽIVITE, DELATE ALI TRGUJETE je ena Cleveland Trust banka 2 V MEST U 3 3 NA VZHODNI STRANI 16 NA ZAPADNI STRANI DRUGE V PAlNESVILLE, WILLOUGHBY, P.EDFORD IN LORAIN Cleveland Crust Člani Federal Reserve System