Izhaja vsak Oetrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Poaamozaa it. Ur 30.- NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizlone in abb. postale I. gr. ŠT. 184 TRST, ČETRTEK 19. DECEMBRA 1957, GORICA LET. VI. K ZASEDANJU ATLANTSKE ZVEZE V PARIZU Živeti v svobodi ali postati podložnih VI IV Amerika je prišla ob svojo neranljivost ter postala odvisna od Evrope Zapadu manjka politična enotnost Oči vsega sveta so le dni obrnjene v Pariz, kjer so se naj višji predstavniki zapada sestali na bržkone najvažnejše posvetovanje povojne dobe. Važnost zasedanja se spozna že po leni, da so v franeoslklo prestolnico prišit vladni načelniki vseli pelnajslib držav, ki tvorijo Atlantsko zvezo', ter da je z njimi prišel kljub svoji bolezni tudi predsednik Združenih držav Amerike Eisenliower. Da je sestanek izredno važen, priznava tu-di Sovjetska Rusija, saj je njen ministrski predsedniki Bulganin poslal pred njega pričetkom vsem zapadnim vladam posebna svarilna pisma, v katerih jih opozarja, naj dobro premislijo', kaj bodo delali in sklepali v Parizu. Kolik pomen pripisuje zasedanju zlasti Amerika, sc vidi po naravnost dramatičnih besedah, ki jih je izustil Eisenhovver 'koj ob pristanku na pariškem letališču. Govoril je o »težkih urah«, ki jih preživlja svet, ter pristavil: »Na nas je, da odločimo, ali naj ljudje žive v svobodi in dostojanstvu ali pa postanejo podložniki ene prennogočne države...« zamenjane vloge Mogočna dežela, na katero je Eisenhovver namignil, je seveda Sovjetska. Rusija. Od kod njena premoč? Ta je nastala kol posledica najnovejših ruskih znanstvenih izumov: medcelinskega atomskega izstrelka in umetnih satelitov. Pred terni izumi, se pravi še pred nekaj meseci., je bil vojaški položaj na svetu naslednji. Rusija je z zavezniki razpolagala z največjimi armadami na kopnem in bi bila v slučaju spopada preplavila s svojimi oklop. ninii divizijami vso Evropo do obal Atlantskega oceana. Kljub lennu je pa bil položaj lak, da bi se Rusija svoje vojaške sile ne mogla in smela poslužiti. Amerika je imela namreč popolno premoč v letalstvu, predvsem pa v atomskem orožju. V deželah, ležečih nedaleč od sovjetskih meja, so Amerikanci imeli celo verigo vojaških oporišč, s katerih bi bili lahko vsak čaš pognali vodikove bombe na katerikoli predel Rusije in v nekaj urah spremenili Sovjetsko zvezo, v kup ruševin. To so bili sloviti ameriški atomski izstrelki na srednji domet, leteči v daljavo do 2.500 kil ometrov. Rusija se je sicer lahko branila pred temi evropskimi in azijskimi zavezniki Amerike. njih dežele je mogla celo uničiti, Ameriki sami pa ni mogla do živega, ker ni ime- la medcelinskih izstrelkov, da bi jih pognala čez oceane naravnost v Združene države. Amerika je bilu torej nedosegljiva in zalo neranljiva. Na to .temeljno dejstvo je \Va-shington oslanjal svojo strategijo' in svojo zunanjo politiko. Ruski izumi so pa povzročili, da so se vloge zamenjale: Rusija lahko iz Mošktvc z medcelinskimi izstrelki uniči New York in Washington, medtem ko Amerika, ker sama nima takega orožja, ne more naravnost udariti Rusije. ZAČELA SE JE BORBA ZA OPORIŠČA Položaj Amerike navzlic temu ni obupen, kiajti vojaško ravnotežje med obema laboro-r oni a se da še zmerom vzdržati, ako ostanejo Ameriki na voljo oporišča v zavezniških deželah Evrope in Azije. Od tod lahko' še vedno zadaja smrtonosne udarce Rusiji ter jo more tudi uničiti. V tem pogledu se razmere niso spremenile. Velika sprememba je 'le v temi, da sedaj lahko tudi Rusija uniči Ameriko, da so to- rej Amerikanci prišli oh svojo državno varnost ter da so poleg tega zašli v popolno odvisnost od vojaških oporišč svojih evropskih in azijskih zaveznikov. Če bi ti Amerikancem oporišča odpovedali, česar jim nihče ne more zabraniti, bi bile Združene države vsaj za dobo nekaj let izročene na milost in nemilost vojaški premoči Sovjetske zveze. Da je občutje nikoli prej poznane in niti slutene nevarnosti globoko pretreslo duševnost samozavestnih Amerilkancev, je človeško.. Od tod tudi spoznanje neizmerne važnosti oporišč v obeli taborih. Boj, ki se danes bije med Ameriko in Rusijo, je pravzaprav boj za oporišča. Eisenhovver in Dulles se trudita, da bi sedanja oporišča ohranila in, če je mogoče, pomnožila, Bulganin je pa v posebnih pismih pozval zaveznike Amerike, naj oporišča odpravijo. Države, ki ameriških oporišč še nimajo, kot Italijo in Nemčijo, je pa Rusija posvarila, naj se čuvajo, da bi jih ustanovile ter se dale založiti, z ameriškim atomskim orožjem. S tem bi klicali nad svoje narode smrtne nevarnosti... Obema gre za obstanek Potrudili se moramo, da Ruse in Amcri-kance razumemo, sicer ne bonno razumeli svetovnega položaja, v katerem živimo. Rusom je kajpak skrajno neprijetno, da so v bližini njihove države razpostavljena oporišča, s katerih Amerikanci lahko vsak čas upepelijo njihovo domovino. Kaj bi recimo reiklli Amerikanci, če bi daljna Rusija imela v Mehiki ali kateri drugi sosedni deželi oporišča, od koder bi lahko vsak čas ogražala obstoj Združenih držav? Jasno je, da bi se skušali ruskih oporišč z vsemi sredstvi čimprej rešiti. Rusom bi metali v obraz, da nimajo s svojimi atomskimi izstreli.šči nič islkiati onkraj oceanov. Ravno tako. je razumljivo stališče Eisenho-\verja in Dullesa. Zadnji veliki ruski izumi so vzeli Ameriki dosedanjo varnost, in prvič v zgodovini neizmerna morja ne zadostujejo več, da bi ščitila amerikanski narod pred zunanjimi nevarnostmi. Amerika se danes lahko uspešno in učinkovito brani pred Sovjetsko zvezo edinole, ako se lahko zanesljivo oslanja na vojaška oporišča, zaveznikov v Evropi ih Aziji. Kdo se more zatorej čuditi, da jih hoče za vsako ceno ohraniti? Saj danes ne gre več za tor, da bi Amerika laiklo izvajala le pritisk na komunistično Rusijo, temveč za mnogo več, gre za obstoj Združenih držav. In taklo imata obe orjaški deželi občutek, da se borita za obstanek in svoje življenjske postojanke v svetu. ZRASLA JE CENA EVROPE Opisana sprememba v zgodovinskem položaju Združenih držav je imela med drugim, razume se, za posledico, da je vrednost zaveznikov v Evropi in Aziji silno zrasla v očeh Amerikaneev. Vzdignila se je recimo celo cena gospodarsko šibke ter politično zmedene in razklane Francije. Za Ameriko je postala važna že zategadelj, ker leži v Evropi ter se na njenem ozemlju lahko izgrade dragocena vojaška oporišča za primer spopada s Sovjetsko Rusijo in zavezniki. Slično kot o Franciji bi lahko govorili o Nemčiji, Italiji in drugih evropskih deželah. Skozi njihova ozemlja teče danes črta, izza katere edino more Amerika braniti svoj položaj in vpliv prve države na svetu ter držali ogromno Rusijo na uzdi. Evropejci se kajpada jasno zavedajo, tako danes niso samo oni odvisni od Amerike, temveč da je postala ravno' tako Amerika odvisna od Evrope, ter škiušajo spremenjeno razmere obrniti sebi v korist. Po njihovem prepričanju bi se medsebojna (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA Boj idej Medtem ko pišemo, zaseda v francoski prestolnici Atlantska zveza in izid njenih posvetovanj je še nepoznan. Eno pa lahko že ugotovimo. Amerikanei so' nameravali osredki pogajanja v glavnem na vojaška vprašanja, zakaj zanje je prav, da se zavarujejo pred atomsko premočjo So-vjetske zveze. Zato so predlagali, naj se v Evropi otvorijo vojaška skladišča in izgra-de moderna izstrel išča za primer vojne. Evropski zavezniki so pa zahtevali, naj se prej razčistijo politična vprašanja. Zastopnika Norveške in Danske sta celo i z j a~ vila, da njuni državi sploli ne marala jedrnega orožja, ter sta predlagala, naj se atomska oborožitev Evirope sploh odloži. Prej je treba še enkrat poskusiti, ali bi se vendar mogel doseči sporazum s Sovjetsko Rusijo glede razoroževanja in mirnega sožitja med Vzhodom in Zapadom. Ne kaže odbijati Rusov Zmerna sta bila v svojih govorih tudi nemški kancler Adenauer in italijanski načelnik vlade Zollii. Angleški prvi minister Macmil-lan je izrazil željo, naj zapadnjaki ne zavrnejo »kar vnaprej« predlogov, ki jih je sta- PELLA — FIGL Italijanski zunanji minister Pelia in njegov avstrijski tovariš Figi, ki prisostvujeta zasedanju Atlantske zveze v Parizu, sla se sestala v prostorih ondolnega italijanskega veleposlaništva, da sestavita spored bodočih pogajanj med obema vladama o še nerešenih italijansko^avstrijskih zadevah. Med drugim sta govorila spet o Južnem Tiroiu. CERKEV IN STRANKE Bivši načelnik vlade Mario Scelba je dal tedniku Epoca nekatere zanimive izjave o razmerju medi Cerkvijo in političnimi strankami. »Vselej san,o' mislili«, je dejal Sturzov uče-neic, »da s© moralne koristi Ceriktve bolje branijo’, ako preprečimo, da se cerkvena organizacija meša v politične zadeve, ter da kot državljani vzamemo sami nase svoje odgovornosti.« »Katoličani imajo seve z druge strani pravico ustanovili svojo stranko, to se razume, vendar mora biti stranka v svojih odločitvah samostojna in nos:,li 'lastno1 odgovornost, in sicer tudi že zategadelj, da se cerkvena organizacija osvobodi potrebe neposrednega poseganja na področje politike.« »Naloga Cerkve je, da širi evangelij med neverne, vključujoč tudi komunistje. Toda povezanost Cerkve s kako stranko, pa naj bo ta tudi katoličanov, bi lahko, ker gre končno^ vendarle za politično stranko, ovirala poslanstvo Cerkve, in sicer ne le v škodo vere, temveč tudi stvari same svobode.« Ideja, ki jo izraža demokrščanski državnik, je danes prodrla v vseh modernih krščanskih političnih in socialnih gibanjih, le nekateri zaostali duhovi je še ne razumejo in tako neliotoma škodujejo ugledu in vplivu Cerkve. v Parizu vil v svojih pismih Bulganin. Evropejci so s temi zahtevami prodrli. Sklepi o vojaških vprašanjih so bili odloženi na prihodnje zasedanje Atlantske zveze v mesecu marcu. Amerikanei sc se vdali ter obravnavajo sedaj v Parizu v prvi vrsti politične zadeve Atlantske zveze. Medtem preučujejo zavezniki načine, kako hi prišli spet v stike s Sovjetsko Rusijo, da bi se mogla z njo obnoviti nedavno pretrgana pogajanja o postopnem razoroževanju. Tajnik Atlantske zveze Belgijec Spaak je predvčerajšnjim izjavil, da bodo zavezniški načelniki vlad najbrž razmotrivali tudi predlog komunistične Poljske in Češkoslovaške, naj se osnuje v Evropi širok pas dežel, v katerih je uporaba atomskega orožja prepovedana. Ker so Poljaki in Čehi to predlagali v soglasju z Rusi, bi se zapadnjaki s tem sklepom vsaj deloma približali Moskvi. K taki politiki se nagibajo v Parizu že zastran tega, da dokažejo svetu svojo dobro voljo. Če pride do razoroževanja in sporazuma z Rusi, je prav, če pa namesto tega do velikega jedrnega oboroževanja Evrope, naj v očeh narodov nosi za to moralno odgovornost Kremelj, Težak spor, ki je izbruhnil med Nizozemsko in Indonezijo, vzbuja še zmerom pozor-nost po> svetu. Indonezijci izganjajo holandske vseljcnce iz dežele, plenijo njihove prejnoženje, se po-laščajo njihovih industrijskih, paroplovnih družb in rudnikov ter ravnajo z nizozemskimi ženami in otroki tako brezobzirno, da sc je holandska vlada obrnila s prošnjo za pomoč na svoje zaveznike iz Atlantske skupnosti. To je vzrok, da se mednarodna javnost iz-nova močno zanima za to azijsko deželo, ki je bila 350 let kolonija Holandcev ter postala samostojna šele 17. avgusta 1945. Kot vse mlade in zaostale države se mora Indonezija bojevati z neverjetnimi začetnimi težavami. Od 83 milijonov prebivalcev jih je skoro 96 odstotkov nepismenih; Ko so Holandci odšli, so Indonezijci imeli vsega le 220 lastnih šolanih višjih uradnikov in le 1500 zdravnikov. En zdravnik na 55.000 oseb, medtem ko pride v zapadni Evropi eden na 1000 prebivalcev. Posledica so številne bolezni in velika umrljivost. Povprečna življenjska doba znaša v Indoneziji le 33 let. Od 5 otrok umrejo trije, preden dosežejo starost 6 let. Razen tega je podnebje Indonezije tako vroče, vlažno1 in nezdravo, da so deželo nazvali »pokopališče belega človeka.« Deželo, sestoječo iz 3000 o-lolkov, so Holandci zasedli zastran njene rodovitnosti in velikih prirodnih bogastev. Iz Indonezije so dobivali kavčuk, cin. nafto, tobak, kavo1 in razne začimbe. Pred gospodarskim polomom Davki niso bili veliki, toda Holandci niso naredili skoro nič, da bi dali domačinom pri- KOROŠKI SLOVENCI V Avstriji pripravljajo' nov zakon o slovenskem šolstvu in predpise o uporabljanju slovenščine kot uradnega jezika na sodiščih. Zastopniki obeh slovenskih strank so, kot znano, javno protestirali, ker je dunajska vlada nameravala sprejeti nova zakonska določila, ne da bi prej vprašala za mnenje tudi predstavnike neposredno prizadete narodne manjšine. V svojem boju so pretekli leden dosegli prvi uspeh: v petek sta bila dr. J. Tisebler in dr. F. Zvvitter, odlposlanca obeh političnih organizacij, povabljena na Dunaj, kjer sta pred posebnim odborom avstrijskega parlamenta obrazložila želje in zahteve Slovencev. Radovedni smo, kako' bo> ravnal z našo manjšino Rim,-ko pride na dnevni red uzakonitev slovenskega šolstva v Italiji. SAMOODLOČRA NARODOV Glavna skupščina Združenih narodov je v petek zaključila v New Yorku svoje 12. redno' zasedanje. Preden se je razšla, je sprejela sklep, s katerim priznava prebivalstu otoka Cipra pravico, da samo odloča o svoji usodi Čeprav je za predlog glasovala le relativna večina držav članic, pomeni izid vendarle veliko zmago' za Grčijo in njene rojake na otoku ter poraz za Angleže. Bližamo se času, ko bo moralna zavest človeštva imela za samo po sebi umevno, da pritiče vsakemu ljudstvu pravica odločati o svoji bodočnosti. Kdor bo to zahteval, ga ne bodo več proglašali za zločinca in vlačili po ječah. merno izobrazbo ter jih vzgojili za samoupravno življenje. Glavno je za> Nizozemce bilo, da SO' iz Indonezije vletkili dobičke ter jo temeljito izkoriščali. Posledica jc, da so Indonezijci danes nesposobni sebe vladati ter gazijo v vse večje gospodarske težave. Prešinja jih globoko, nepopisno sovraštvo do vseli ljudi bele polti, katere dolžijo, da so krivi vseh nesreč domovine. Edina izjema so zanje Rusi, ker so nasprotniki ziapadnili imperialistov. Zato so komunisti pri zadnjih občinskih volitvah na Javi, ki šteje 54 milijonov duš, poslali najmočnejša stranka na otočku. Ljudstvo ne ve še, kaj je pravzaprav komunizem. Sovraštvo do Nizozemcev je tplilkio, da žene Indonezija borbo zoper nje do skrajnosti, čeprav spravlja s tem v nevarnost vse gospodarsko in državno življenje dežele. Če jih vse izženejo, bodo banke, gumijevi nasadi, cinovi rudniki in mlini riža ostali brez slro-kovnega vodstva ler morali ustavili delo. V Indoneziji se že pojavlja pomanjkanje hrane, promet po morju je ogrožen, del otokov se je uprl s silo osrednji vladi v Džakarti ali prijšnji Batavii, katere prebivalstvo je naraslo od prejšnjih 400 tisoč na 4 milijone. Na predsednika republike Sukarna so nedavno izvršili atentat. Da odvrne nezadovoiLjnosl od sebe na Holandce, zahteva Sukarno od njih, naj izročc Indoneziji sedaj še zapadni del Nove Gvineje, ler razvnema ob tem vprašanju narodne strasti v državi. Zares zanimiva slika posledic, iki jih rodi zgrešena kolonialna politika Evropejcev! »Pokopališče belcev« NOVICE NOVOLETNO DARILO Vladni komisar na tržaški občini dr. Mat-tueci je odredil s 1. januarjem naslednje poviške. Cena vode v gospodinjstvu se zviša za 30 odstotkov. V industriji, kmetijstvu in drugod pa kar za 50. Navadni tramvajski listek poslkloči o'd 25 na 30 lir. Cena plina se poveča za 3 lire na kub. meter, medtem ko bo električna struja za domače potrebe stala za kilovat 2 liri več ko zdaj ter s tem dosegla najvišjo ceno, ki je po obstoječih pred' piših v Italiji dovoljena. Si lahko mislimo, kaiklo so Tržačani navdušeni! KDO PLAČA Tajnik Združenih narodov Hainmarskjo-eld je predlagal v New Yorku, naj se prevoznine za ladje, ki plovejo skozi Sueški prekop, povišajo za 3 odstotke. S poviškom bodo krili stroške za čiščenje morske poti po francosko - angleško - židovskem napadu na Egipt. Izdatke bodo dejansko krili kajpak potrošniki po vsem svetu. ODPRAVLJAJO POTNE LISTE V Parizu je bil podpisan sporazum, po katerem se s 1. januarjem 1958 ukinjajo potni listi med sedmerimi evropskimi državami. To so: Zapadna Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Luksemburg, Grčija in Avstrija. Čez mejo pojdeš lahko z navadno osebno izkaznico ter boš smel ostati tam 3 mesece. Olajšava naj bi šla zlasti v korist tujskemu prometu. Čas bi bil. da bi tudi druge države odprle svoje meje, kot je bilo pred prvo svetovno vojno. NESREČA PRI TEKMI V nedeljo sta nogometni moštvi Fiorenti-na in Juventus igrali na stadionu v Florenci. Navzočih je bilo okrog 90.000 gledalcev. Med igro so se pred nagnečeno množico zlomile pregrade in gledalci z gornjih vrst so popadali na spodnje. Med gnečo je nastala nepopisna zmeda, krik pohojenih se je mešal s klici na pomoč. Ranjenih je bilo nad sto oseb, med temi je več težko- prizadetih; k sreči nobeden smrtno. STRAHOTEN POTRES V zahodnem Iranu ali Perziji je konec prejšnjega tedna nastal eden najstrahotnejših potresov naših dni. Računajo, da je ob tej nesreči zgubilo življenje 2 tisoč 500 oseb. Na desettisoče ljudi pa je ostalo brez strehe in je prebilo več noči na prostem, v hudem mrazu in snegu. Ranjenih je bilo 6 tisoč oseb. Najhuje je prizadeta vas Farsandj, kjer ni ostal kamen na kamnu. V Teheranu, iranski prestolnici, so zelo zaskrbljeni, iker so zabeležili nove potresne sunke. ZEMLJA SE ODPIRA V osrčju Azije, sredi republike Mongolije, se je prejšnji teden zemlja strahovito tresla. S Sajanskih gora so se rušila cela pobočja in zgrmela v globino s takim truščem, da se je slišalo na sto kilometrov daleč. Po sredi dežele se je pa odprla globoka, 190 kilometrov dolga razpoka. Požrla je troje vasi. K sreči ni bilo dosti človeških žrtev, ker žive tam le redki, raztreseni nomadi. HOTEL ZA ŽIVALI Na Angleškem deluje »Kraljeva družba za preprečevanje krutosti do živali«. Je pod kraljičinim pokroviteljstvom. Cela 4 leta so razmišljali, kako bi olajšali življenje živalim, ki pridejo na letališče pri Londonu, kjer navadno ostanejo komaj nekaj ur in nato nadaljujejo potovanje. Odločili so se za poseben hotel, ki so ga zgradili in uredili že 1. 1952. Lani je dobilo v hotelu zatočišče 570.645 živali, in sicer od ptic in miši pa do leva, slona in različnih kač. Samo za žirafe ni preskrbljeno. V hotelu dobiš živinozdrav-nika in izvežbane strežnike, poskrilijeno pa je tudi za primerno hrano. OBVESTILO Bralce opozarjamo, da božična in novoletna .številka Novega lista izide v ponedeljek, 23. decembra. Uredništvo Zimski motiv izpod Julijskih Alp POSLEDNJI MADEŽ Na svetu je še vedno približno 700 milijonov ljudi, ki ne znajo pisati in citati. Tudi v nekaterih južnoitalijanskih pokrajinah jih je mnogo, v Potenzi skoro 40 odstotkov. Najmanj v vsej Italiji jih ima goriška pokrajina. Tu je en sam analfabet, in sicer neki 60-letni delavec v Tržiču. Pa tudi ta se je z ve-Iiko vztrajnostjo lotil abecednika in hodi po delu v večerno šolo. V enem letu bo postal tudi on pismen in pokrajina bo zgubila zadnji madež ter zaslovela ikiot dežela, kjer spada nepismenost v preteklost. ŠTIRINAJSTA PLAČA Monarhistični poslanec Di Stefano je stavil v parlamentu nujen predlog, naj hi državni nameščenci prejeli poleg trinajste tudi štirinajsto plačo, ki bi se nakazala sredi poletja. Vlada je odgovorila, da ho o stvari razpravljala [ja proti pomladi. Vse kaže, da se bližajo volitve! KAKŠNO JE VREME V raznih krajih srednje in južne Italije trajajo' še vedno neurja, ob ustju reke Pada se pa prebivalstvo plaši novih poplav, zlasti ker vzburklani valovi Jadranskega morja pritiskajo v notranjost pokrajine. Vsepovsod popravljajo ljudje jezove in utrjujejo zaščitne zidine ob bregovih. V nedeljo ponoči so bliski zanetili več požarov. V Dolomitih je zapadlo toliko snega, da so postali skoro vsi gorski prelazi za avtomobile neprehodni. Velik sneg je tudi v Veliki Britaniji, kjer je toplomer padel povprečno na 7 stopinj pod ničlo. V Nemčiji je pa krasno, sončno, suho zimsko vreme. Najhladnejša dežela v Evropi je Poljaka, saj kaže toplomer v Varšavi 18 stopinj pod ničlo. w ,.Živeti v svobodi ali postali podložnik jj (Nadaljevanje ■ 1. strani) odvisnost Evrope in Amerike morala izražali ne le v vojaških skladiščih, polnih vodikovih bomb in drugega atomskega orožja, donošenega iz Amerike na stari kontinent, marveč najprej v politični in gospodarski vzajemnosti sapadnega sveta. Kar manjka Atlantski zvezi, sta v prvi vrsti sloga in edinost. ZVEZA NAJ POSTANE SKUPNOST Gospodarskih sredstev in duhovnih sposobnosti zapadnjakom ne primanjkuje. Pet-najstero dežel, združenih v atlantskem zavezništvu, je rekel Eisenliower pred 3 dnevi v Parizu, šteje okrog pol milijarde duš in po-vprečna proizvajalna sposobnost vsakega prebivalca je trikrat večja kot lista sovjetskega državljana. Toda kaj zaleže, tožijo evropski državniki. vse bogastvo in vsa znanstvena ter tehnična zmožnost zapada, ako ga ne prešinja enot. na volja? Združene države so se često odločile za silno važne zunanjepolitične mere, ne da bi zaveznike vprašale za mnenje ali jih celo o svojih sklepih obvestile. Isto tako sta večkrat ravnali Velika Britanija in Francija. Vsakdo je imel o najrazličnejših vprašanjih, kot n. pr. o Arabcih v Afriki, o Srednjem Vzhodu, o združenju Nemčije in azijskih narodih. lastno naziranje in po njem določal svojo posebno, ločeno politiko. Vse dotlej, dokler pa zapadnjaki ne bodo vsaj o bistvenih problemih mednarodnega življenja mislili in hoteli enako, ne bodo kos ideološkio enotnemu komunističnemu taboru. Atlantska zveza se mora z drugimi besedami pretvoriti iz običajnega vojaškega zavezništva v čvrsto sklenjeno ravno tako vojaško kot gospodarsko in politično skupnost z enovitim programom. Ali se bo odgovornim voditeljem zapada to posrečilo, bodo pokazali in dokazali dogodki. 3)&pifrl fr T'i2fii /e vij ft BARKOVLJE Ko v 'listih beremo vesti o prometnih nesrečah, vse ip o gosteje naletimo na ime Mi' ramarske ceste. Ker je ta pot ena najvažnejših med Trstom in ostalo republiko, je zelo prometna in seveda tudi nevarna. Tega se pa prav malo zavedajo avtomobilisti, motoristi in celo 'kolesarji, ki drve z največjo bolno, kot da bi šlo za dirko. Zato bi 'bilo potrebno, da bi se še bolj omejila brzina vseh prevoznih sredstev, če ne drugod, vsaj pri tramvajski postaji ob barko vi j anškiem pokopališču, kjer s tramvaja izstopa mnogo Bovedčanov. Res je, da potniki ne izstopijo naravnost na cesto, ampak na ožji pločnik, s katerega si lahko ogledaš vse naokrog, preden prekoračiš cesto. Toda kako moreš pričakovali toliike opreznosti od sta' rejših oseb ali od razposajenih šolskih otrok, ki se čestokrat 'kar zaletijo čez pot ne glede na nevarnost, ki jim preti z desne in leve? Drugo nevarno mesto je nadalje na »Ta-bru«, kamor z blazno hitrostjo pridrvijo kolesarji in motociklisti, ki po zelo strmi cesti prihajajo od svetilnika na Greti ter vozijo proti železniškemu mostu. Tudi pešci so tu v stalni nevarnosti za svoje zdravje. Na tem mestu bi ne škodila talila, ki bi omejevala brzino. V nedeljo je za mnoge Barkouljane bil žalosten dan. Izgubili smo namreč dragega prijatelja Josipa Pertola, ki so ga vsi poznali pod imenom Črčck. Kljub slabemu vremenu se je na pokopališču zbrala množica prijateljev in znancev, ne samo iz Barkovelj, ampak tudi iz Trsta. Pokojni Črček je bil izredno požrtvovalen prosvetni delavec in je temu delovanju posvetil vse življenje. Bolehal je sicer več časa, vendar ni nihče pričakoval, da nas bo tako hitro zapustil. Njegova smrt nas je globoko presunila. Barkovljanskii moški zbor, pomnožen s proseško-kontovelskinni pevci, se je od odlič" nega tenorja poslovil z ganljivo žalostinko Blagor mu; mešani zbor pa mu je na pokopališču v slovo zapel pesem Poljana toži. ' Naj pokojni najde zasluženi mir v domači zemlji. Soprogi g. Elzi in otrokoma izrekamo globoko občuteno sožalje. BORŠT Pred dvema letoma smo v Borštu slovesno obhajali 100-lelnico naše šole. Velike proslave v Ilribenci se je takrat udeležilo okrog 4 tisoč oseb. Danes smatramo za potrebno, da spet nekaj napišemo o’ naši šoli. Današnje šolsko poslopje v Borštu ni staro 100 let, veindar je poteklo že več ko pol stoletja, odkar so k nekdanji prvi učilnici dozidali drugo. Na to. za današnje čase revno poslopje pa smo vaščani zelo ponosni, saj so naši predniki žrtvovali mnogo denarja, časa in delovnih dni, da so svojim otrokom zgradili dostojno šolo. Omeniti moramo tudi, da takratna avstrijska oblastva niso zanjo hotela ničesar prispevati. Sedaj se pa bliža trenutek, ko bodo to poslopje do tal porušili in zgradili novo. Zginili bosta sedanji veliki in prijazni učilnici in na njuno mesto bodo sezidali 4 manjše, tako da se bo ves pouk lahko vršil v dopoldanskih urah. Z načrtom nove šole pa se nikiakor ne moremo strinjati. Všeč nam ni predvsem, da ho glavni vhod v poslopje stal pod cerkvenim obzidjem v tako skritem kotu, da ga sploh ne bo videti. Mnenja smo, da bi z 10 milijoni lahko zgradili novo in zlasti smotrneje urejeno šolsko poslopje. Sedanji učilnici bi pa lahko ostali. Ena bi lahko služila za telovadnico, ki je v novi šoli ne bo, druga pa za obednico. Občinska uprava bi to učilnico lahko obenem določila za prosvetno dejavnost, saj v vasi danes ni nobenega primernega prostora. Občinski možje bi morali vso' stvar temeljiteje proučiti. Čas imajo do konca februarja, ko se prično della. V ponedeljek zvečer se je pri Domju hudo ponesrečil 33-letni domačin Bruno Ivančič. Ko se je na motornem vozilu peljal skozi vas, je nenadno zadel v motorno kolo nekega Openca in se prekucnil. Odpeljali so ga v bolnico, a je naslednji dan podlegel hudim ranam na glavi. Naj v miru počiva. Hudo prizadetim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Vaščan NASELJE SV. SERGEJA Prejšnji teden je Ustanova za gradnjo ljudskih hiš (IACP) razpisala dražbo za zidavo 150 stanovanj v tako imenovanem naselju Sv. Sergeja pri Domju. Za ta dela je bilo določenih 300 milijonov lir, a celotno naselje bo stalo 2 milijardi in 900 milijonov. Ker se dražbe ni udeležilo' nobeno gradbeno podjetje, so morali dela odložiti na nedoločen čas. Ne glede na to jc gotovo, da sc bližamo rojstvu novega naselja, čeprav moramo z žalostjo ugotoviti, da slovenski mandrijarji še danes niso prejeli pravične in poštene odškodnine za svoja razlaščena zemljišča. Ustanova industrijskega pristanišča še vedno prv-nuja slovenskim kmetovalcem smešno nizke odškodnine, čeprav gre za polje, ki je našim niandrijarjem doslej omogočalo dostojno življenje. Toda še tako utemeljeni razlogi, s' katerimi naši ljudje odbijajo omenjene odškodnine, nič ne zaležejo, kajti tukajšnji nacionalisti teže po enem samem cilju: kako čitn-prej povsem 'kolonizirati slovensko tržaško okolieo. In naposled se ho verjetno našel še kakšen cerkveni dostojanstvenik, ki bo nad to z grešnimi nameni zidano naselje klical božji blagoslov! SALEŽ V bližnji Samatorei je pred nekaj tedni nastal požar. Iz doslej neznanih vzrokov se je na seniku posestnika Budina vnel ogenj, ki so ga gasilci zatrli šele pozno v noč. Skoda znaša okrog poldrugi milijon lir. Usoda je hotela, da se je Buditrcrvim naslednji dan zgodila druga nesreča. Njihov sin Silvo si jc pri oranju s traktorjem, zlomil nogo. Vozil o se je namreč zarad i visečega zemljišča naenkrat zvrnilo ter vozaču poškodovalo nogo. Njegovo zdravje se je že znatno zboljšalo in upamo, da ho kmalu popolnoma okreval. ŽAVLJE V prvi poloviei prihodnjega leta bo družba Snia Visoosa pričela v Zavijali graditi tekstilno tovarno. Gradbena dela bodo stala 2 milijardi lir. V tovarni ho imelo stalno zaposlitev 500 oseb. NOVE PREPUSTNICE V Savudriji blizu Pirana se je v torek zaključil sestanek italijanskih in jugoslovanskih obmejnih oblastev, ki so razpravljala o novih prepustnicah, veljavnih s 1. januarjem 1958. Prepustnice, opremljene s sliko, bodo veljale eno leto in jih boš lahko uporabljal, ne d,a bi bilo treba* imeti pri sebi osebno izkaznico. ROJAN V tržaški bolnici je v ponedeljek izdihnil svojo dušo' 79-,letni Benedikt Trampuž iz ul. Sara Davis v Rojanu, kjer je živel od 'leta 1944, ko so nacistične in fašistične tolpe požgale Komen. Pokoj nib se je rodil v Kostanjevici na Krasu, a se je leta 1920 nastanil v Komnu ter postal cerkveni organist. To službo je opravljal z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo in vsi Komendi ga še danes imajo v naj lepšem spominu. Po vojni smo tudi Ro-jančami imeli priliko spoznati njegove glasbene sposobnosti, saj je več let orglal v naši župnijski cerkvi in vodil slovenski cerkveni pevski zbor. Naj bo nesebičnemu k raške mu rojaku lahka slovenska zemlja. Hudo prizadetim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. SMRT VZORNE SLOVENSKE MATERE Prejšnji petek so na pokopališču Sv. Ane v Trstu položili v grob zavedno slovensko tržaško ženo in mater g. Lucijo Šmtuic. Zapustila je ta svet, potem ko je dolgo, a junaško prennŠnlif lnido neozdravljivo bolezen. Njene zadnje poti se je poleg sorodnikov udeležila dolga vrsta prijateljev in znancev, saj so pokojnico zaradi njenega plemenitega srca globoko spoštovali vsi>, ki so jo poznali. Svojo družino je kljub fašistični strahovladi in laškemu meščanskemu oikolju vzgojila v narodnem duhu ter otrokom vcepila ljubezen do slovenstva. Njena hči Vojka jc za svoje ideale celo žrtvovala svoje mlado življenje. Naj ji da Bog večni mir in pokoj. Užaloščenim sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. POLOŽAJ V LADJEDELNICAH Tudi ta teden so delavci tržaških ladjedelnic nadaljevali borbo za izboljšanje svojega gospodarskega stanja. Vsak dan so uslužbenci redno za nekaj ur zapuščali d el o* ter nameravajo stavko nadaljevati, dokler uprava ladjedelnic ne privoli v pogajanja. Žene stavkajočih delavcev so medtem ustanovile poseben odbor, katerega, članice so v torek obiskale tudi tržaškega škofa. Naprosile so ga, naj posreduje, da se 7 mesecev trajajoči spor v ladjedelnicah čimprej reši. V Rimu so medtem poslanci vseh strank sklenili pozvati predsednika vlade, naj poskrbi, da se obnove pogajanja med delavci in vodstvom podjetja. Ne zamudite ugodne prilike,! TRŽAŠKA KNJIGARNA VAM NUDI 10 °/0 popusta NA VSE KNJIGE, KI JIII IMA V ZALOGI. TA POPUST VELJA SAMO ZA SEDANJE PRAZNIKE! SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V sredo' zvečer se je sestal pokrajinski svet, ki je najprej razpravljal o proračunu prihodnjega leta. Proti proračunu so. glasor vali 4 levičarski predstavniki, in slovenski svetovalec g. Miladin Černe. Menil je, da so stroški za vzdrževanje cest previsoki, in da hi morali reste čimiprej asfaltirati, ker bi se na ta način izdatikli občutno znižali. Svet je nato, odločil, da se izplača vsakemu pokrajinskemu uslužbencu po 26.000 lir nagrade, za vsakega družinskega člana pa, ki ga uslužbenec vzdržuje, po 3000 lir. Sklep so uslužbenci, ki so seji prisostvovali v velikem številu, z zadovoljstvom sprejeli. SEJA OBČINSKEGA ODBORA Občinski odbor je imel ta teden dve seji, in sicer v torek in sredo. Med drugim so sklenili izplačati lekarnam 1 milijon 800 tisoč lir za zdravila, ki so jih razdelili občinskim revežem. Določili so tudi, da bo občina izplačala pol milijona 'lir za zdravljenje revežev v bolnicah. Nato je odbor sklenil predlagati občinskemu svetu, naj brezplačno odstopi zemljišče za zidanje hiše, namenjene vojnim slepcem. Svet bo o tem sklepal, brž ko prejme zagotovilo, da se bo stavba res začela graditi. Razpravljali so tudi o obnovitvi dvorane, ki služi za razne svečanosti in sprejeme. Načrt je predložil arhitekt Riavis. Sklenili so, da bodo za sedaj izvršili najnujnejša dela. kolikor pač dopuščajo finančna sredstva. SEJA OBČINSKEGA SVETA V petek zvečer ss je sestal občinski svet. Veliko, je razpravljal zlasti o gradnji ljudskih hiš. Po zakonu Romita bi namreč morali do konca 1961. leta zgraditi v goriški občini 65 stanovanj za družine, ki prebivajo v barakah. Sezidati bi jih morala ustanova UNRA Casa iz Trsta, zemljišče pa bi morala deti na razpolago občina. Na vprašanje svetovalcev prof. Zuccallija in g. Candussi-js. zakaj občina ni do danes še ničesar ukrenila, je župan Bernardis odgovoril, da je ustanovi UNRA Casa že poslal načrte st-av hišč, ki jih je občina v ta namen določila; dela pa bi se morala po Romitovem zakonu začeti že leta 1956. Tako bi bili, v mestu samem zgradili 20 stanovanj, v Štandrežu 4, v Ločnilktu 16, v Pevmii 13 in v Podgori 12. Upajmo, da bodo te prepotrebne hiše čim-prej začeli zidati in da ne bo ostalo le pri besedah. Tako bi tudi rešili vprašanje nezdravih stanovanj v goriškem »Getu«. Odločili so tudi, da bodo kanalizirali nekatere ulice, v drugih pa povečali razsvetljavo. IZ ŠTANDREŽA Kmetijski konzorcij iz Gorice je prejšnji teden predvajal v naši klino dvorani dva filma o kmetijstvu. Obravnavala sta moderno kokošerejo ter moderno krmljenje perutnine, prašičev in goveje živine. Filma sta spremljala z razlago dva govornika, na žalost pa samo v italijanščini, tako da ju občinstvo, izključno sami Slovenci, seveda ni razumelo prav dobro. Čas bi že bil, da bi Konzorcij pošiljal v slovenske vasi ljudi, ki neiš jezik dobro obvladajo. Tako bi imela predvajanja tudi dosti več uspeha, kot ga imajo. (fr O IZ ŠTEVERJANA Ta teden se je sestal upravni odbor ustanove ECA. Za predsednika je bil izvoljen g. Franc Komic, odbor pa je sestavljen iz štirih članov. Na seji so razpravljali o proračunu za 1. 1958. Na razpolago, je samo1 740.000 lir, medtem ko smo, imeli to leto več kot en milijon lir. IZ DOBERDOBA V nedeljo popoldan je bil v naši občinski dvorani koncert pevskega zbora iz Dola in Poljan, ki ga vodi gdč. Pavlina Komel. Zbor je lepo in ubrano zapel več pesmi. Najbolj ota ugajali Nocoj, pa 'oh nocoj in Maroltova Moja kosa. Občinstvo je vse pesmi nagradilo z burnim ploskanjem in tako dalo priznanje zbora in pevovodji za ves trud in za požrtvovalnost, s katero goje slovensko pesem. IZ ŠTMAVRA V četrtek se je v naši vasi pripetila precej huda nesreča. Iz Kojskega je prišel 42-letnii zidar Ivan Feri ter pri znancih začel popravljati streho. Pri delu pa se mu je spodrsnilo in je padel 2 metra, globoko. Prebil si je lobanijo in se ranil na obrazu. Odpeljali so ga v bolnico Brigata Pavia. IZ SOVODENJ Zelo smo bili zadovoljni, ko so našo malo vaščanlko Nadjo Zavadlav nagradili kot eno izmed 4 najpridnejših otrok na Goriškem. Saj je res pridna 'in si je nagrado tudi zaslužila. Seveda se drugi otroci nekaj pritožujejo, ker jih sedaj matere opominjajo,: »Kar Nadjo poglej, kalklo je pridna. Pa še denar je dobila.« No, kar nič se ne jezite in posnemajte jo raje, pa bo prihodnje leto še več takih nagrad v Sovodnja.il! IZ KRMINA Naš občinski svet je na seji pred nekaj ‘edni ravravljal o potrebi, da se vsi kmetovalci pokrajine včlanijo v Konzorcij za obrambo proti toči, ki ima sedež v Krmim«. Ustanova deluje že od leta 1953 in vsi trezni ljudje priznavajo, da je bilo njeno delovanje vsa leta uspešno. Svetovalci so zahtevali, naj se na vso goričko pokrajino razširi zakon z dne 9. junija 1901, ki predvideva usta-rovitev obveznega konzorcija za obrambo proti toči. V ta namen naj pokrajinska, uprava v naj-krni-em času skliče sestanek vseh županov in kmetovalcev goričke pokrajine, da skupno rirouče, kako naj se zakon izvede. Upravo konzorcija naj prevzame gorička pokrajina. Doslej se je moral Krminski konzorcij trajno boriti z velikimi denarnimi težavami, saj fa bili vanj včlanjeni le dve tretjini vinogradnikov in sadjarjev. Ostali kmetovalci so uživali koristi njegovega delovanja na račun svojih stanovskih tovarišev, kar nikakor ni pravično. Ko pa bo pristop za vse kmetovalce obvezen, bodo denarne skrbi odpravljene. Ker sta se za izvajanje omenjenega zakona že izrekla goriški pokrajinski in mestni svet, smemo pričakovati, da se bo želja Kr mincev kmalu uresničila. S PREVALA V Novem listu smo že poročali, da je osrednja vlada določila novo združevanje (komasacijo') zemljišč na Prevalu. V bližnjih dneh bodo strokovnjaki zmerili nove parcele in jih izročili najemnikom, ki so lahko stari ali pa novi. Tisti najemniki, ki so parcele že posejali z žitom, a jih ne bodo več dobili v zakup, prejmejo odškodnino za posejano, žilo na podlagi ocenitve, ki jo, bo izvedla posebna komisija. Svoj čas smo tudi omenili, da je obenem predvidena ukinitev prefekturnega komisariata. Ta že ves čas od konca vojne dejansko upravlja prevalska zemljišča, čeprav bi jih moral po zakonu posebni konzorcij. Doslej oblastva pa še niso dala konzorciju prilike, da bi si izvolil svoj odbor ter imel letne občne zbore, na katerih bi polagal račune 0 svojem delovanju. Skrajni čas je že, da se komisariat ukine in uprava izroči v roke konzorcija. DNEVI VLJUDNOSTI Goriška občina je odločila, da bodo tudi letos v Gorici tako imenovani dnevi vljudnosti, katerih namen je poučiti vozače o nevarnosti nepravilne vožnje. Prometni stražniki te dni ne bodo nalagali denarnih kazni, ampak razdeljevali 'letakle z najvažnejšimi cestnimi predpisi. Kaznovali bodo le večje prekrške. Takih dni bo, skupno 7, a ne bodo sledili drug za drugim, ker jih bo, sproti določalo županstvo. MONTOVA PALAČA V soboto so na Kotzu v Gorici pokrili veliko novo palačo, ki je last Monta aid zastavljalnice. Notranja ureditev prostorov pa bo končana šele za božič 1958. V uradih bodo namestili vse moderne naprave, kot je pnevmatična pošta, tekoči trak in avtomatično ogrevanje. Z,a sobotni likoif so vsi uradniki in delavci prejeli posebno denarno nagrado. Sedanji uradi se bodo' preselili v novo stavbo šele prihodnjo zimo. V starem poslopju v Gosposki ulici bodo ostali le dražb eni prostori, arhiv in podobno,. OBVESTILO KMETOVALCEM Da bi se v naši poikirajini izboljšali sadni nasadi, bo Kmetijsko nadzorništvo dalo- kmetovalcem na razpolago sadike sadnega drevja po nizkih cenah. Dobijo se marelice, češnje, jablane, hruške, breskve in slive. Vsa drevesca so izbranih sort in dobro uspevajo v naših krajih. Lahko jih do 15. januarja naročiš na Kme-lijskem nadzorn.ištvu v Gorici ul. Duca d’A-osta 55, v Ronkah, Krminu in Gradiški. URNIK TRGOVIN ZA PRAZNIKE Na osnovi prefektovega odloka z dne 10. dec. je pokrajinska zveza trgovcev objavila umik trgovin za bližnje praznike, ki je naslednji: V nedeljo, 22. decembra, so lahko vse trgovine z oblačilnimi predmeti, pohištvom in galanterijo odprte od 15. do 20. ure. V ponedeljek, 23. decembra, so lahko vse trgovine odprte do 20. ure. V torek, 24. decembra, so lahko odprte ves dan in tudi zvečer do poljubne ure. V sredo, 25. decembra, na dan božiča, bodo trgovine zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure. V četrtek, 26. decembra, na praznik sv. Stefana bodo trgovine tudi zaprte z izjemo pekam in mle- 1 karn, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. L- liminl,'tleti tl&liiiti IZ ČEDADA Dne 26. in 27. novembra- je bila v Benet" kali razprava proti bivšemu sodniku dr. En-ricu Zuocarelliju, 'ki je za časa Svojega službovanja v Čedadu opeharil več desetin »prijateljev«. Dr. Zuoearelli je doma i,z Catanie na Siciliji in ja star 40 let. Ko je bil sodnik v Čedadu, so zloglasnemu »Odboru za obrambo vere in domovine v Nadiških dolinah« cve~ teli zlati časi. Člani odbora, ki so izdajali strupene okrožnice ter v časopisih objavljala članke proti zavednim Slovencem in zlasti proti slovenskim duhovnikom, so imeli v sodniku Zuccarelliju velikega zagovornika. Mož jim je bil vedno na razpolago ter delal tako, da je vsaka ovadba proti njim ostala brez uspeha. Toda »italianis-imi« so naklonjenost gosp. sodnika drago plačali. Moiž je ®a svoje raz-iklošno življenje potreboval milijone, ki si jih je izposojeval pri »prijateljih«. Na nedavno razpravo v Benetkah je pri-'o nad 56 opeharjenih upnikov, večina pa se ni javila, ker se je hala, da se jiin ho javnost smejala. Med tožilci so bili tudi taki, ki so sodniku posadili 50 tisoč, 300 tisoč in celo nad milijon lir. Med drugimi je bil zaslišan g. Ro mini o Boldarino, velik Zueca-rellijev prijatelj in bivši zloglasni župnik v Kozici. Boldarino je bil, iklot znano, izgnan iz videmske škofije in se sedaj nahaja v Forliju. V Benetke je prišel, ker je upal, da mu bo sodnija pomagala do 50 tisoč lir, ki jih je bil posodil Zuccarelliju. Prisoten je bil tudi neki kmet iz Kozce, ki je na Bol- katerem je vedel, da ga ne bo mogel nikoli vrniti. »Obramba vere in domovine« v Nadiških dolinah je torej »italianiissime« stala milijone. Tako so vsaj enkrat nekaj žrtvovali za... domovino! ŠEMPETER SL0VEN0V Čeprav je Šempeter središče 7 občin, ki imajo precej razvito kmetijstvo, ni v našem trgu podružnice Kmetijskega konzorcija. Prisiljeni smo zato, da kupujemo vse kmetijske potrebščine v Čedadu. Ker je podružnica nujno potrebna, smo prepričani, da bi dobro uspevala, saj jo imajo kraji, ki so veliko manjši od našega. Predstavnike Kmetijskega konzorcija zato pozivamo, naj to zadevo čim prej uredijo’. Prav tako bi bilo potrebno, da bi se piri na« ustanovila splošna nabavno - prodajna zadruga, ki bi odkupovala naše pridelke ter našim kmetom dobavljala, kar potrebujejo. Na ta način bi bili izločeni vsi tisti brezvestni trgovci, ki danes odirajo naše ljudi na čedadskem trgu. RAZPRAVA PROTI ČASNIKARJEM Prejšnji petek se je v Vidmu nadaljevala razprava proti trem znanim časnikarjem, ki jih je bil sodišču prijavil g. Kračina, župnik v Šentlenartu. Veliko hrupa je vzbudilo, da je g. župnik to pot zamenjal odvetnika. Posebno italijanski duhovniki mu očitajo, da si je za zagovornika izbral — komunista. Ne vemo sicer, koliko je na tem. resnice, vemo pa, da je prejšnji odvetnik (demokristjan) svetoval g. Kračini, naj tožbo umaik-ne, češ da jo bo izgubil. Novi odvetnik pa je stvar vzel resno in prisilil sodnika, da bo zadevo moral kmalu rešiti. Po italijanskem zakonu bi se taka obravnava morala zaključiti v najkrajšem času, a zadeva se vleče že 2 leti. Tudi na zadnji razpravi smo slišali zel o zanimive izjave, o katerih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo danes poročati. G. ICrac in i iz srca želimo, da bi svojo važno zadevo kmalu srečno izpeljal. IZ RAJRLJA Po devetih dneh se je uprava rudnika končno odločila, da zopet začne z delom. Tako so odločili na sestaniklu v Rimu med predstavnikom družbe in ministrom Andreottijem. Na prefekturi v Vidmu pa bodo' te dni s karali dokončno rešiti spor med delavci in upravo rudnika. Tako- je delavstvo s svojim odločnim in enotnim nastopom, hvala Bogu, doseglo vsaj nekaj pravic. Želimo jim, da bi svoj boj srečno izpeljali do konca in da bi zopet ziavladala mir in zadovoljnost na tem lepem kloščku naše zemlje, posebno še sedaj ob prihodu božjega Zveličarja. 114»! V mi ii (Usoda Habsburžanov) It. B. Dvorne dame, prednica in spremstvo S0‘ se zgražali, ker se cesarsko veličanstvo talko ponižuje. Cesarica p,a se jim je smejala in jih poučevala, da se le z ljubeznijo pridobivajo srca. Nič ni pomagalo; brž je šilo tajno poročilo na cesarjevo mater nadvojvodinjo Zofijo, ki je sik or a j v omedlevico padla, ko je prebrala pismo, da je Elizabeta tako demokratična. Čeiz dva dni se je pri obelisku na Opčinah odprl pred cesaričinimi očmi prekrasen pogled na Trst im sinjo Adrijo. V sončnem zimskem dnevu so povsod plapolale zastave, vzpenjal li so se slavoloki, v pozdrav so zvonili in streljali z ladij. Pa že v Trstu so se pokazala slaba znamenja. Še isti večer po prihodu se je vnel v mestni hiši velikanski požflr. Na velikanskem splavu v pristanišču, ki je bil namenjen za obhod po morju, se je pa nenadoma razletela na tisoč koščkov umetno izdelana cesarska krona iz beneškega stekla. Po mestu se je šušljalo, da je vse to delo tajne protihabsburške sabotaže. Goivorice so prišle na ušesa tudi cesarici. V strahu, je pripomnila: »Če je že v Trstu tako, kaj bo šele v Benetkah in Milanu!« Še bolj je bila v strahu, ker je dvorno spremstvo malo ce" saničino Gizelo že vnaprej odjpeljallo v Benetke. Oblastva so taim en mesec pripravljala kraljevo palačo za sprejem. Domači umetniki so sobane pregrnili z belimi in rdečimi da-mastnimi zastori. Zvečer pred cesarjevim prihodom je pa guverner s smrtnim strahom na licu opazil, da so med belimi in rdečimi tudi zeleni zastori. Zopet delo skrivnih odporniških rok.*. Proti koncu novembra je cesarski par pri' jadral v doževo mesto. Pri mestnem vrtu je čakal nanj sijajno okrašen splav z zastavami in kronami iz muranskega stekla. Ves sprejem se je razvijal po načrtu. Na »piiaz-zetti« pred doževo palačo se je drenjala mno- žica radovednežev. Ko je šel cesarski sprevod v Markovo' baziliko, se ni zaslišal niti eden »evviva«; le tu pa tam. se je pridušeno oglasil kak »hoch« aili »hurra« iz ust avstrijskega častnika ali policaja. Samo radovednost jih jel Elizabeto je presunil mrzli molk ljudstva. Molče je sledila možu v razsvetljeno cerkev. Zvečer so jx>' sprejele hladne sobane nekdanje kraljeve palače. Naslonila se je na okno in otožno zrla'preko lagune; premišlje-vala je o svoji usodi in n usodi habsburške hiše, kateri je darovala1 svojo lepo mladost, Isto noč je angleški generalni konzul G. Harris pisal poročilo svoji vladi o razpoloženju ljudstva ob cesarskem prihodu: »Edino čustvo, ki je ljudstvo zvabilo na trg, je bila velikanska radovednost, da bi videli cesarico. Glas o njeni čudoviti lepoti je prodrl tudi do sem«. Brat ruske carice princ Aleksander Heseenski, ki je služil v avstrijski armadi v Benetkah, pa je zapisal v svoj dnevnik: »Cesarica je lepa kot srček; i. ljudstvom pa se ne bo razumela, ker zna le nekaj priučenih laških fraz. Tudi njena francoščina je bolj šibka«. Kljub temu si je pa njena lepota počasi le utirala pot v patricijske rodbine. Tudi po ulicah so se ji že začeli ljudje odkrivati. (Dali?^ IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ob gostovanju Mestnega gledališča iz Ljubljane V soboto in nedeljo je gostovalo v Trstu Mestno j nekoliko več pristnosti in se izognili skušnjavi pre-gledališče iz Ljubljane, ki si je znalo pridobiti v malo letih, odkar deluje, častno mesto med slovenskimi gledališči. To je zasluga tako vodstva kot priza- devne gledališke družine, ki jo sestavljajo v veliki meri dobri, preizkušeni igralci, pa ludi nekateri obetajoči mladi talenti, kar velja zlasti za mlajši ženski del ansambla. Mestno gledališče nima tako togo začrtanih nalog in dolžnosti kot ljubljanska Drama, zato lahko precej bolj prožno spreminja repertoar po lastnem okusu. Temu se imamo zahvalili tudi za »Večer v čitavnici«, ki so ga prikazali po raznih drugih gostovanjih zdaj tudi pri nas. V okvir »Večera v či-tavnici« je strnil režiser Mirko Mahnič tri kratke veseloigre Miroslava Vilharja »Detelja«, »Župan« in »Poštena deklica« ter nekaj recitacij in pevskih točk ter igralskih vložkov, ki so igrice vezali med seboj, hkrati pa skušali obnoviti ozračje čitalniške dobe izpred devetdesetih let. To je bil sploh glavni namen prireditve. ».. . Naša uprizoritev teži za tem, da bi pokazala način uprizarjanja, kakršen je bil takrat. Zato smo dodali samim igram še več recitacij, pevskih in zborovskih točk in podobnih vložkov, kakršni so bili takrat v navadi in celo na nagovor doktorja Janeza Blei-vveissa nismo pozabili. Tako je dobila vsa prireditev značaj pravega .večera v čitalnici’... in poskusili smo zaigrati vse to z vso prisrčnostjo, pa tudi z vsemi nerodnostmi in celo napakami takratnih gledaliških prizadevanj v naših krajih ... Gre torej za zgodovinsko rekonstrukcijo enega zelo vabljivih in zanimivih obdobij domače gledališke zgodovine, za predstavo gre, ob kateri se publika že nekaj let zabava, ki pa je bila hkrati pripravljena z vso skrbjo in brez kakršnekoli težnje po posmehu temu prizadevnemu delu domačih gledaliških amaterjev«, beremo v Gledališkem listu, ki ga je Mestno gledališče izdalo posebej za gostovanje v Trstu, Kopru, Piranu in Izoli. Z ozirom na skromnost Vilharjevih dramskih poskusov je treba ječi, da je Mestno gledališče napravilo iz teh igric več, kot bi mogel kdo pričakovati. V tem pogledu smo bili veselo presenečeni. Predstava je bila živahna, razgibana, barvita in duhovita, tako da je občinstvo pošteno prišlo na svoj račun. Zal je lahko tistemu, kdor je predstavo zamudil. Vendar pa moramo priznati, da je šel režiser, prav gotovo pa igralci nekoliko predaleč v iskanju komičnega učinka, oziroma v obnavljanju »vseh nerodnosti in celo napak takratnih gledaliških prizadevanj v naših krajih.« Izkoristili so prav vse komične možnosti, ki so jim jih nudile Vilharjeve igrice, in dodali še nekoliko iz svojega, s čimer je uprizoritev morda celo pridobila na učinku, a na račun prisrčnosti zgodovinske rekonstrukcije. VEČ SPOŠTOVANJA DO NAŠIH PREDNIKOV Ozračje čitalniške prireditve, ki ga je hotela predstava oživiti, je bilo obnovljeno nekoliko le v koreografiji, nikakor pa ne v razpoloženju, ki mu je manjkalo resnosti (n. pr. maškeradni pevski zbor), prisrčnosti ter naivne vneme. Kljub nasprotnemu zatrjevanju Gledališkega lista smo le čutili v uprizoritvi nekaj posmeha na račun naših prednikov in njihovih domoljubnih fraz. Seveda se je danes nemogoče vzdržati nasmeha spričo tistih nebogljenih poskusov, vendar pa jim moramo biti pravični. Če bi bili znali režiser in igralci vdihniti uprizoritvi KULTURNE VESTi * Nedavno je obhajal svoj 65. rojstni dan avstrijski pisatelj Josef Friedrich Perkonig. Rodil se je v Borovljah na Koroškem. Oče je bil Slovenec, mati Nemka, a pisatelj zna dobro slovensko, tako da je prevedel že več knjig iz slovenščine, med njimi tudi neko Cankarjevo delo. Zdaj živi v svoji »vveekend I hišici« ob Vrbskem jezeru in piše naprej, ne da bi sc brigal za leta. % Na božičnem koncertu celovškega pevskega dru-j Štva Madrigalchor so prejšnji teden izvajali tudi ne-] ko skladbo slovenskega skladatelja prejšnjih časov Jakoba Gallusa (Petelina). Koncert je vodil dirigent G. Mittergradnegger. tiravanja, bi bil »Večer v čitavnici« brez dvoma samo pridobil. Seveda ludi mi ne smemo zahtevati od Mestnega gledališča, da uprizarja Vilharjeve igrice s tisto zagrizeno resnostjo in domoljubno ognjevitostjo, kot so jih igrali v čitalnicah prejšnjega stoletja, ali pa da bi gledali na vse skupaj z očmi tiste dobe. Ne, to danes ni mogoče in bi tudi ne imelo smisla. Gre le za mero, ki je bila nekoliko prekoračena. Pravi ton in mero bi zadel (in še to moi'da redkokdaj) samo genialen režiser, a vprašanje je tudi, komu bi to služilo? Taka oživitev bi imela svoj pomen samo, kadar bi skušali obuditi od mrtvih kako pomembnejše dramsko delo. S takimi krhkimi in nebogljenimi stvarcami, kot so Vilharjeve veseloigre, pa si je moral pomagati ansambel po svoje in jih podpreti z lastnim, res nekoliko prekrepkim humorjem, če ni hotel, da ostanejo mlahave. Dejansko bi lahko omejili vse kritične pripombe samo na vprašanje tenkočutnosti ali spoštovanja do naših prednikov. In v tem pogledu bi bila predstava precej pridobila, če bi bili n. pr. z nekoliko več takta prikazali recitacije in pevske točke, približno s tako mero pristnosti, kakor jo je pokazal v svojem nastopu dr. Bleiweiss. Kljub tem kritičnim pripombam pa je bil naslop v Avditoriju razveseljiv in pomemben kulturni dogodek in želimo, da bi nas Mestno gledališče čimprej spet obiskalo. To svoje gostovanje v Trstu pa vsekakor lahko prišteva med svoje velike uspehe. M. Z. Predavanje o E. Kocbeku V petek, 13. dec., zvečer je predaval v Krožku mladih izobražencev prof. Alojz Rebula o pisatelju Edvardu Kocbeku, čigar dela spadajo med najboljše, kar premore sodobna slovenska književnost, kot je poudaril predavatelj. Odlikujejo jih visoka literarna kultura, izredna občutljivost za klic časa in tenkočutna poetičnost. Predavanje je bilo izredno dobro obiskano. Prof. Rebula je znal orisati Kocbekovo pisateljsko osebnost v njeni resnični podobi in pokazal, da zelo dobro pozna njegova dela. Postaviti jih je znal v okvir sodobne evropske in slovenske književnosti. V P o zivi i viii Trst je zadihal te dni spet v božičnem razpoloženju. Ni trgovine, ki bi ne bila znala dati svojim izložbam in notranjosti nekoliko božičnega nadiha, bodisi s tem, da je napolnila okna z okraski za božično drevo, z darili in igračami, ali vsaj s smrekovimi ali borovimi vejicami, potresenimi z-vato, kar naj bi spominjalo na sneg. Mnogi trgovci pri tem ne kažejo posebne fantazije, vse skupaj pa v človeku, ki 'hodi po ulicah, vendarle vzbuja vedro božično občutje. Posebno rad se v tem času ustavljam pred papirnicami in knjigarnami, kjer ponujajo v izložbah nove knjige v mnogih jezikih, eno prikupnejšo in zanimivejšo od druge. Se burja človeka pri tem nc moti. Edini problem je žep . . . Poseben mik pa imajo v tem času tudi božične razglednice s pravljičnim razpoloženjem, ki ga vzbujajo. In prav tu sem ugotovil, da v Trstu ni mogoče dobiti slovenskih božičnih razglednic. S slovenskim besedilom že, a slovenskim božičnim motivom ne! Slovenske knjigarne so se res tudi letos potrudile naročiti celo iz Švice razglednice s slovenskim besedilom, a motivi na njih so sila tuji slovenskemu božičnemu razpoloženju. Kaj naj počnemo s tistimi podobami deklet in fantov v rokokojskih nošah, ki se sprehajajo po nekakih kot iz cukra sezidanih alzaških mestih? KJE SO SLOVENSKI SLIKARJI? In vendar imamo v Trstu lepo število dobrih slovenskih umetnikov, ki bi lahko naslikali pristno slovenske božične motive. Kaka slovenska knjigarna bi jih lahko založila ter opremila tudi z italijan-| skimi voščili, saj bi Italijani radi segali po njih, če SVETNIŠKI FILM Jezuitska družba jc poslala režiserju Clouzotu ponudbo, da bi priredil velik film o življenju lurške Bernardke. O Bernardetti Soubirous je napisal v obliki romana življenjepis francoski pisatelj Michel de Saint Pierre. Zanimivo je, kako se tudi Cerkev za svoj apostolat vedno bolj poslužuje modernih sredstev, ustrezajočih potrebam današnjih časov. LENI SKLADATELJ Rusko književno-politično glasilo Literaturnaja Gazela je vzelo v neki številki na piko sovjetske skladatelje. Očita jim, da so leni. Večkrat napišejo samo melodijo, dokončno izdelavo skladbe pa prepuste svojim učencem. List navaja primer, kako je neki skladatelj naročeno skladbo za radio samo zažvižgal v telefon in nato so jo morali kar po sluhu sestaviti. oldZVlll11 bi bile umetniško kaj vredne. Seveda pa bi ne smele biti razkošne in drage. Človek bi tako rad poslal kako pravo slovensko božično razglednico tudi znancem v Ameriko, Avstralijo ali Alriko, da bi vzbudil v njih razpoloženje slovenskega božiča in mnogi slovenski ljudje iz tujine celo naročajo, naj jim znanci iz Trsta pošljejo v paketu večje število takih razglednic, da bi jih sami razposlali okrog. Na žalost pa ni mogoče ustreči. Ali se lu res ne da nič narediti? Isto velja tudi za razglednice %v. Miklavža. V dneh Pied tem praznikom veliko ljudi sprašuje po razglednicah, ki bi prikazovale kaj »miklavževske« poezije, a ludi takih ne moreš dobiti, in to že celo vrsto let, razen nekaj prav slabih, tiskanih na nekakem ovojnem papirju, že sam čut za zaslužek bi moral narekovati slovenskim knjigarnam, da bi naročile pri umetnikih nekaj lepih, poetičnih motivov in jih dale natisnili. Končno naj še omenim, da so papirnice, ki prodajajo jaslice in figurice zanje, vsako leto bolj preplavljene z grdim tovarniškim blagom, z nekakimi stiliziranimi Jožefi, Marijami, Jezuščki in angelčki, ki jih je le težko prepoznati, ker so čisto podobni drugim figuricam, ki jih čez leto prodajajo isto-tam in ki prikazujejo čislo druge motive. Hlevčki sami so podobni bolj švicarskim lesenim uram. Morda se tu res ne da nič narediti ali vsaj manj kot pri razglednicah, vendar bi si želeli, da bi vsaj slovenske papirnice in knjigarne pokazale malo več estetskega čuta in ne bi razstavljale toliko kiča, ki ubija božično poezijo. M. P. GOSPODARSTVO SADNO DREVJE PRED ZIMSKIM ŠKROPLJENJEM Naj kar v začetku poudarimo, da bi breskve morale biti sedaj že poškropljene z raztopino modre galice in apna. Kdor jih se ni škropil, naj ne odlaša. To delo namreč več zaleže kot vsa poznejša škropljenja, saj bomo1 le tako učinkovito preprečili kodravost in smoliko. Breskve bomo drugič škropili v začetku marca, in sicer vedno z 2 ali 3% raztopino modre galice in apna. Preden ostalo sadno drevje poškropimo, ga takole uredimo: c? Rastline so sedaj gole, ker so listi odpadli. Če so ostali na kakem drevesu, pomeni, da z njim ni neklaj v redu. Mnogo takih primerov je zlasti pri češnjah. Tudi ta drevesa moramo poškropiti z raztopino modre galice (kot za breskve). Na ostalem sadnem drevju navadno ne ostanejo listi, razen na kakšni veji, ki se je posušila. Ker je drevje golo, mu sedaj najlaže uredimo krono. Odstraniti moramo najprej vse suhe in nalomljene veje. Nato — seveda po temeljitem preudarku — odpravimo vse veje, ikii so drugim v napet je, posebno če se gulijo oh kakšno drugo vejo ali rastejo v nepravilno smer. Zavedati se moramo, da dobro uspevajo samo' tista drevesa, ki imajo pravilno urejeno krono. Ko odstranjujemo veje, moramo paziti, da delamo čim manjše rane. Če vejo odžagamo, moramo mesto obrezati z ostrim nožem. Kadar je rana taka ali še večja kot stolirski novec, jo moramo na vsak način namazati s cepilniin voskom. Krono bi sedaj enostavneje uredili, če bi bili junija ali v začetku julija izvršili zeleno obrezovanje in bi že takrat odstranili nepotrebne poganjke: takratne rane bi bile danes zaceljene. Ko smo to izvršili, skrajšamo vse tiste veje, ki preveč divjajo in s tem povzročajo, da je ktrona nepravilna. Pri drevesih, ki rastejo v piramido, kot n. pr. hruške, odstranimo samo suhe, nalomljene in pregoste ter križajoče se veje. Končno moramo očistiti deblo in debelejše veje, se pravi odstraniti z njih mah in lišaje ter razpokane in štrleče skorje, ker pod skorjo navadno prezimujejo škodljivci. Z dreves obenem poberemo vse plodove, ki so segnili ali se posušili. Drugače postanejo leglo novih bolezenskih okuženj. Isto velja tudi za listje, ki je odpadlo. Vse, kar smo odstranili z dreves, vržemo na ogenj. Prav tako sežgemo vse liste in posušene ali gnile sadove, ki smo jih pograbili pod drevesom. Listov in posušenih sadov nikakor ne spravljajmo na gnojišče, ker bi s tem rastlinske bolezni in škodljivce samo širili. Tako očiščena drevesa so godna, za nadaljnji dve opravili, in sicer za zimslklo škropljenje ter za okopanje. NE NAPAJAJ Z MRZLO VODO! Živina potrebuje mnogo vode. Čim bolj grobo krmo dobiva, tem več tekočine potrebuje. O tem smo pisali pred kratkim. Če žival dobi mrzlo vodo, jo mora v sebi segreti na stopinjo telesne toplole( od 38 do 40 stop. Celzija). Da se voda segreje, je potrebna energija, ki jo žival lahko dobi samo iz krme. Če torej živino napajaš s premrzlo vodo, se del krme potroši samo za to, da mrzle vodo segreje, namesto da bi krma šla v mleko ali mes . S tem pa ni rečeno, da živino lahko napajaš z gorko vodo. Ta ne sme biti toplejša, kot je telesna toplota živali. Take vode bi žival prav malo popila. Kako gorka naj bo torej napajalna voda? V zimskem času je prosto tekoča voda kakor tudi voda iz vodovoda ali vodnjaka premrzla, saj ne presega nikdar 15" C. Voda za napajanje naj ima redno nad 20" C toplote. Najbolje je, da se toplota vrti okoli 30" C. Priporočljivo bi bilo, da bi toploto merili s toplomerom. Kar velja za vodo, drži tudi za toploto, ki naj jo ima krma. Za govedo je pozimi važna toplota sveže krme, to je krmne pese in korenja. Preden ju krmimo, naj se nekoliko segrejeta v kuhinji ali v hlevu. Še važnejša je toplota pri prašičih, ki jih pitamo: dobijo naj mlačno krmo. Isto velja tudi za perutnino, če dobi otrobe ali kuhinjske ostanke. MIXOMATOSlS JE BLIZU O tej bolezni, ki uničuje zajce In domače ter podivjane kunce, smo že pisali. Mixoma-losis je najhujša nalezljiva bolezen, ki lahko napade te živali. Ni pa nevarna iz a druge in ne za človeka. Prvi znak obolenja je oteklina okoli oči, ki kmalu izbuliijo in iz njih začne teči gnoj. Nato se pojavijo otekline na drugih delili telesa, posebno pa na glavi, klii dobi čudno obliko. Žival začne lnitro hujšati in ne je več ter kmalu oslepi. Četrti ali peti dan po obolenju nastopi smrt. 1’rotii bolezni učinkuje neko cepivo. Kogar zadeva zanima, naj se obrne do živinozdrav-nika. Bolezen se bliža našim krajem, saj je že v pokrajini Treviso. Cšportni pregled PO DRŽAVNEM PRVENSTVU V NAMIZNEM TENISU Prejšnje dni so se v Zagrebu ponovno zbrali najboljši jugoslovanski igralci, da se pomerijo v tekmah za častni naslov državnega prvaka. Za presene- Žarko Dolinar v družbi z dvakratnim svetovnim prvakom Ogimuro čenje je tokrat poskrbel 18-lelni Željko Hrbud, ki je v finalu premagal mladega Markoviča II in tako poslal novi jugoslovanski prvak. Na tretje mesto se je uvrstil Vogrinc, edini predstavnik »stare garde«, na četrto pa Pavasovič, ki tudi nima še dvajset let. Po Hrbudovi zmagi lahko rečemo, da je vodstvo jugoslovanskega namiznega tenisa prevzel mlajši rod. V povojnih letih sta se za najvišji naslov v tem športu potegovala le Harangozo in Dolinar; to tradicijo pa je zdaj prekinil mladi Hrbud. Novi jugoslovanski prvaki so: člani - Hrbud, članice - Nikolič, člani dvojice - Vogrinc in Hrbud, članice dvojice - Nikolič in Plut, mešani pari - Nikolič in Hrbud. Prejšnji teden je jugoslovanska državna reprezentanca premagala v Bratislavi CSR s 5:4. Za Jugoslavijo so igrali Hrbud (2 zmagi), Markovič II (2 zmagi) in Vogrinc (1 zmaga). Pri ženskah je zmagala CSR s 3 :Q. ŠPORT PO SVETU Tenis — V Brisbanu se je zaključil medeonski finale za Davisov pokal med ZDA in Belgijo. Američana Scixas in Flam sta premagala (3:2) VVasherja in Brichanta. V finalni tekmi za pokal švedskega kralja je v Stockholmu švedska tesno premagala Dansko. Stava 16 - PO NAŠEM BO TAKO? - Stava 16 Nedelja, 22. decembra 1957 1. ITALIA — PORTOGALLO 1 2. GERMANIA — UNGHERIA X 2 3. BARLETTA — MELFI 1 4. CARRARESE — MASSESE 1 5. CROTONE — CASTROVILLARI 1 X 6. ENTELLA — RAPALLO I 7. MOLFETTA — CASERTANA 1 X 8. PERUGIA — FOLIGNO 1 9. PISA — SOLVAY 1 X 10. PISTOIESE — VIAREGGIO 1 11. SANGIORGESE — GIULIANOVA 1 2 12. SAVONA — SESTRESE 1 13. SPEZIA — SESTRI LEV. 1 2 1. TERNANA — RIETI 1 2. TORRES — GROSSETO 1 OTA3ATI GA MORAVA ,PO - OPREZNO STA AE PRIBLIŽALA LUUNTI V LEDU IN PORINILA LESTEV ČEZNJO- LAUOTNIU SE TE URČEVITO 0171 NIL IN POČASI STA GA POTEGNI’ IZ LEDENO MRZLE VODE... , ^ OPRIMI SE, LAKOTNIK, tZVLE' 17LA TE BOVA! TRD "JE U( I7AMEN r* PAZITI J MORAVA,DA GA NE ZLOMIVA’ OTOT, UDRLO SE MU TE! BRŽ, TRDONTA PO LESTEV DRŽI SE, 1AUOTNIK, "REŠILA T£ BOVA' LESTEV STA NAŠLA PRI NATBLIŽ.VI HIŠI... /—^^ " ( OPAM, DA ŠE NI ZMRZNIL. POZOR LAUOTNIR SE TE RES ODDRSAL PROTI TABLI SREDI TEZERA.... NIČESAR NL VIDIM, NATBRŽ 'TE NAPIS NA DROGI STRANI! ČE ME OČI NE VARAJO, TE ^ TAMLE NA LEDU NEUA17A TAB=, LA. UAT NEKI ^ ■ «4 PIŠE NA NTET? JT TECI GLE= DAT, ČE Sl < ■{ TAUO RADO' ®^PO ^-^1 VEDEN! ŠTIRI?!!O,Tl NESREČNIK,!NA LEDU LAHKO RIŠEŠ SAMO OS MICO IN TROT 170! „ SE SREČA. DA LjP TAUO?'...SA5 NISI k SEM VEDEL, .UBIL! DA TE NEI7TE NA’ PAUA!,.DOVOLT IMAM , x— , BUšU,NE BOM VEČ POIZKUŠAL... 3, A 5žlim>AT? UAT PA GRMI ?! IN TE ČRTE? UAUO "BEŽITO OD MENE! E3, ZVITOREPEC, TRDONTA, PRI DITA GLEDAT'.! AH A, TU TE'. DA VIDIMOUANEK LED"?..HM, MISLIL SEM,DA TE v UA3 BOLT VAŽNEGA! u. Hninvnti liucu -vladah fr vet a E. Vtallaoo . R. B. XI. Ly»novo' stanovanjc v enem najbolj elegantnih okrajev Londona je imelo vsaj zanj veliko prednost, da je* razpolagalo s stranskim izhodom 'na skrito ulico. Zad za hišo so bile številne lope za avtomobile s sobicami zn šoferje. Cliflord Lynne je prebil ves popoldne s prebiranjem kitajskih časnikov, ki so davi prispeli z Vzhoda. Bil je zaskrbljen; nemira pa mu ni povzročal ne Finig-Ho ne Štefan Narth ne Ivan-ika. Grizel ga je dvom, ki mu je jemal običajno vedrost. Končno je na tretji strani lista Norih China Ileralda opazil-članek, ki ga je vznemiril. Pogledal je na uro: bila je sedma. Pre-kasno, da bi si poiskal pojasnila. Vrhu vsega mu je bil še najavljen obisk, ki ga je pričakoval. V zaprtem avtu s potegnjenimi zastori se je pripeljal Ferdinand Leggal. Izstopil je zadaj na dvorišču. Mehanik ga je privedel skozi stranska vrata. Komaj je stopil v zatemnjeno sobo, se je ozrl, če so vrata zaprta. Na njegovem sicer dobrovoljnem obrazu sla ležali mrka senca in bledica. »Bolje bi bilo, da sem prišel kasneje,« je pripomnil, ko je šel za hišnim gospodarjem v jedilnico. »Čemu? Svetla dnevna luč je najmanj sumljiva,« se je posmejal Lynne. »Kdo bi kaj sumil, ko vidi javni avto? Če bi vas kdo ugrabil v samotni ulici z nekim rjavim avtom, bi bila druga stvar... Sicer pa posluživa se!« Naložil si je na iklrožnik pol piške in solato. »So kakšne novice?« Leggat ni imel teka. Nalil si je le kozarec pijače. »St. C,lay je živi’ vrag,« je zinil po globokem požirku. »Pazite se ga!« »Dragi l eggal, ali mislite, da sem vas povabil zalo, da bom to zvedel? Vem, da je kot zlodej. Poznam ga bolje kot vi, toda povejte, ali je 'kaj novega.« »Po pravici povedano, ne vem. S Spedvvellom sva si povedala le dve besedi. Pravi, da St. CJay...« »Kaj St. Glay! Imenujte ga Fing-IIo in ne bodimo oikrog vrele kaše.« TEDENSKI KOLEDARČEK 22. decembra, nedelja: Demetrij ,23. decembra, ponedeljek: Viktorija, Serval 24. decembra, torek: Sveti večer, Adam in Eva. 25. decembra, sreda: Božič, rojstvo Gospodovo 26. decembra, četrtek: Štefan, prvi mučenec 27. decembra, petek: Janez Evangelist 28. decembra, sobota: Nedolžni otroci, Cezari j VALUTA — TUJ DENAR Dne 18. decembra si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 622—625 lir 23,70—24,20 lir 80—85 lir 118—123 lir 1580—1660 lir 147,50—148;50 lir 12—15 lir 144—145 lir 705—707 lir 4800—5000 lir RADIO TRST A Nedelja, 22. decembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Dramatizirana zgodba: John Gielgud-Janko Golias: »Glasba v somraku«; 21.00 Gianni Safred s svojim ansamblom; 22.00 Nedelja v športu; 22-10 V svetu jazz-a. Ponedeljek, 23. decembra, ob: 12.00 Iz lovčevih zapiskov: »Ježev rod«; 13.30 Revija glasbenih instrumentov; 18.55 Male slovenske vokalne zasedbe; 19.15 Radijska univerza: Kako nastane dnevnik: »Fotografija in reklama v službi dnevnika«; 20.00 športni komentar; 20.30 Ruggero Leoncfivallo: »Glumači«, opera v 2 dejanjih. Torek, 24. decembra, ob: 12.00 Opoldansko predavanje: »Na sveti večer po deželah Evrope«; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Božič v pesmi (pripravil Jože Peterlin); 21.00 Edvard Gregorin: »Kralj z neba«, božična legenda. Igrajo člani Radijskega odra. Sreda, 25. decembra, ob: 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Božič v pesmi (ponovitev); 13.30 Glasba po željah; 16.00 Božične pesmi, poje mešani zbor iz Skednja; 17.00 Pavel Golia: »Betlehemska legenda«. Igrajo člani Radijskega odra; 18.50 Koncert tenorista Mira Brajnika, pri klavirju Danilo Švara — Slovenski samospevi; 19.15 »V svitu zvezd«, božična novela. Spisal Jože Peterlin; 19.30 Album božičnih motivov; 21.00 Pedro Calderon de la Barca: »Veliki oder sveta«, božični misterij. Igrajo člani Radijskega odra. Četrtek, 26. decembra, ob: 10.00 Predavanje: »Božič v Južni Ameriki«; 12.00 Predavanje: »Detetovo rojstvo v podobah velikih mojstrov«; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Fran Milčinski: »Krpan mlajši«, komedija v 4 dej. Igrajo člani Radijskega odra; 19.15 Josip Stritar: »Priletnega samca sveti večer« — novela; 21.00 Ilustrirano predavanje: Iz zgodovine Vikingov: »Izgubljeno odkritje« (konec cikla); 21.40 Pri domačem ognjišču. Petek, 27. decembra, ob: 12.00 Opoldansko predavanje: »Bilijon Zemelj v vesoljstvu«; 13.30 Glasba po željah; 18.55 Koncert violinista Karla Sancina, pri klavirju Mirca Sancin; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 O glasbilih: prof. Pavle Merku: »Glasbila s klaviaturo: Predhodniki klavirja in splošno o klavirju«; 22.15 Kitarist Django Reinhardt s svojim ansamblom »Hot Club de France«. Sobota, 28. decembra, ob: 12.00 Življenja in usode: »Letošnji Nobelovi nagrajenci za kemijo in liziko«; 16.00 Radijska univerza: O zdravstvu in higieni dela: »Poklicne bolezni: pljučna, kožna in infekcijska obolenja«; 17.00 Vokalni kvartet iz Ljubljane; 18.00 Oddaja za najmlajše: »Božično spreobrnjenje«. Napisal C. Dickens. Dramatizacija: W. Ha-ckett. Igrajo člani Radijskega odra; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Teden v Italiji; 21.00 Max Real in Mar Ferner: »Trije vaški svetniki«, komedija v 3 dejanjih! Igrajo člani Radijskega odra. Vprašanje št. 418: Prosim, da bi mi pojasnili nekaj glede delničarstva, in sicer: kako postaneš delničar in kakšne koristi imaš od tega? Odgovor: Za podrobno pojasnilo bi bila potrebna dolga razprava, za kar pa