61. številka. V Trstu, v sredo 30. julija I3G0 Tečaj XV. ^ „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden. Tsnku srede in lototo ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: ta vse leto gl. 6.— ; izvori A vat. 9.— gl. za polu leta „ 3.—: „ , 4.50 „ *a četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamično Številko «e dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trsiti po 6 nov.. v Gorici in v Ajdovičini po A nov. Na naročte brez priložene naročnine le npravništvo ne ozira. EDINOST -Preglasi in oznanila «<> rafuno po 8 n«»/ ' vrstica v petitu : za naslove z debelini črkami *e pladnje prostor, kolikor bi ga obsedlo navailnib vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd se račun« p0 pogodbi. Vsi dopisi ho pošiljajo uredništvu t ulici Oarintia St. '25 Vsako pismo mora biti Irimkiivano, ker nefrankovana ho ne *pro-jeniajo. Rokopisi n« ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate pre-••mu upravnistvo v ulici Carintia 28. Odprto reklamaoije ho proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. ■ V rdlnnsl )t m-d Vabilo na naročbo. Prvo poluletje tekočega leta je završeno. Stare naročnike prosimo nujno, da pravočasno ponove naročbo, da ne nastanejo neredi pri odpošiljanju lista. Prijatelje našega lista tndi prosimo, da gledajo nam pridobiti novih naročnikov. Cena je razvidna na čelu lista. Upravništvo „Edinosti". R e g I j a 6 e. Kakor žabe ob poletnih večerih re-gljajo, kvakajo iti ropočejo ob kalu, proseč potrebnega dežja, enako se obnašajo laski pojaci onkraj črno-žolte meje ter prelivajo solze žalosti in sočutja po uiurlciu in pokopanem društvu „Pro Patria". Prvi oglasil se je zloglasni republikanec Imbriani, ter naredil na ministra-predsednika Crispija interpelacijo, kaj meni vlada početi glede „tlačenja italijanske narodnosti v Avstriji". Uradno glnailo društva „Dante Alighieri" pobira za njim kopita ter z rezkimi besedami obsoja odlok avstrijske vlade, rekoč, da vzroki, navedeni o razpustu, so le pretveze. „Dante Alighieri* ima uprav isto pravico pošiljati doneske društvu „Pro Patria", kakor nemški „Scliul-verein" podružnicam v Avstriji. Prav nedolžen dogodek na občnem zboru v Tri« dentu navaja se kot uzrok razpustu „Pro Patrije". Društvo „Dante Aligbieria samo tudi ni mirovalo, dokler ni sklicalo iz-venrednega občnega zbora minoli torek ter sklenilo protest, kateri se je koj izročil ministru Crispiju, proti namenom, predbacivaiiem društvu v odloku avstrijske vlado glede razpusta „Pro Putrije". Protest so podpisali H o n g h i, S o I i m b e n g o, U i a n c h i in M a r t i n i. V protestu trdijo, da društvo „Dante Alighieri" ni iuielo družili namenov, nego gojiti v vseh deželah, kjer prebivajo Italijani, oni vpljiv, kojega goji društvo in narava (sio) povsod, ne da bi se mešalo v ničesar dru-zega, temveč hotelo je ohraniti žive in močne i 111 e I e k n e I n e, moralno in zgodovinske (!) vezi". Povdarjalo je tedaj tudi zgodovinske vozi. No, Trid ent, Trst, Istra in Dalmacija bile so nekdaj rimske pokrajine; naloga lahon-skemu društvu v Rimu je tedaj bila rešiti te dežele ter jih zopet priklopiti k onej zemlji, h kojej zgodovinski spadajo. Podružnica v Benetkah je tudi prote-stovala v smislu glavno družbe v Itimu izjavljajoč, da društvo „Dante Alighieri" vidi brate povsod „dove il si suotia". Enak sklep jo naredila tudi podružnica v Genovi. Iz vsega tega je pač jasno, da je avstrijska vlada udarila na pravo struno : psiček v Italiji je zacvilil, ker rauje naša vlada stopila na rep. Hm... vse nekako diši po „iredenti", kajti drugači bi se bodri sinovi lepe Italijo no ogrevali toliko za tako malenkost. V vseh protestih tiči nek čuden tajen smisel . . . gospoda govore tako nejasno, tako dvomljivo, tako „čudno" o avstrijskih zadevah. Da, ako smemo verovati zastopniku tržaških neodrešcncev, rudečemu „Indipendenteju", minister Crispi je že storil potrebne korake ter avstrijsko vlado o tem interpeloval. Vedremo 1'esito. Ne moremo si kaj, da bi na tem mestu ne omenjali nečega članka o razpuščenej „Pro Patria", kojega je to dni prinesla „La Oazzetta di Venozia", in to tem bolj, kor ga je napisal znani laški patrijot Pavel F a ui b r i. Pred vsem omenja namen „Pro Pa tri j rt" in hvali avstrijsko vlado, ki je dopustila, da so je to društvo tako razvilo in napredovalo. Društvo je razpuščeno, ali ž njim ni šu prišel ob veljavo 19. drž. zakonov, ki zsigotovlja vsem narodom „pravico ohraniti svojo narodnost in jezik". Razpust jo le previdna tiHiedlta proti «la-bem umovanju dotičnoga zakona. K razpustu je najbolj pomagalo slovansko časopisje n. pr. ,11 Diritto croato" (kleiikalno-slovannki časnik pisan v laščini !!!) in Praška „Politik". (Znanost beneškega učenjaka o slovanskem časopisju no sega dalje.) Do tu sklada se z idejami laškega patrijota tudi Tržaška kavka „Indipcndente". Ali kmalu ga nekaj zapeče, zbode prav v srce tako, da se ubogi „Indipendenie* od minolega četrtka prav zvija in joče, ker mu celo prvi laški patrijot Paolo Fambri očita krivdo na propadu „Pro Patrije". Pisatelj trdi namreč dalje : K razpustu pomagal jo brez dvojbe, ako ne največ, liri z e m časopisja „Pro patrije", kajti treba je pripoznati, da preveč pro jo „vedno nnjmanj pro (kar je preveč, škodi) — Na to piše, kako je ta prevelika vnetost in gorečnost škodila svetej stvari povsod in ob vsakej priliki, pretirala ter jo proslavljala do smešnosti. Svaka sila do vi emena. Daljo trdi: „Italijanska vlada po rečenem razpustu nikakor ni žaljena, 11'ti posredno niti neposredno ; — Avstrija jo imeia prod seboj to, kar ima v svojej lasti zbog zavez. Avstrija brani svojo I a 31 n i n o". Zopet daje zaušnico „Indipendenteju", o kojem trdi, da ima zgolj prazno „besede* ter kličo : v o r b a, verba. Avstrija nema uzroka živeti v nemiru z Italijo; njene prave težkočo, njeni pravi sovražniki živč nekje drugje (nemirnoži v Italiji). Svetuje na to mir in razumnost, kajti moč Italije je odvisna od trojne zveze ; ako bodemo sami iskali netuir ter napravili nemogočo sedanje stanje, ostanemo sami — na cedilu. PODLISTEK. Ne pozabi me! List i/, dnevnika; spisal J. M. Kriv če v. (Konec.) Ves vspehan končal je žalostno svoje pripovedovanje. Neseni niti poskusil ga tolažiti, dobro vedoč, da tak6 hudo skele-čim ranam človeškega srca najbolji de, ako so jili ne dotaknemo. Zamislil se je — — — — vedel sem, da mu po duši plujo spomini na pro-, šlost, ki se mu ne povrne nikdar več — in zato sem spoštoval ta molk in sem tudi jaz molčal. Ali žalosten sem bil tudi j jaz: žalostno usoda milega mi tovariša izza sladkih otročjih let segala mi jo do srca. Zakrvavelo mi jo srce pri vsakem | pogledu na poleg mene sedečega prijatelja, kateremu je bleda smrt že črtala značilna svoja znamenja po bledem in velem lici. Pogosto ponavljajoči se suhi kašelj je tudi pričal, da se mlado to življenje nagiba zatonu. Ali pogodil je čustva, koja se pretresala bitstvo moje. Solznimi očesi mi: reče: „Hvala ti prijatelj; srčna hvala na' sočutju tvojem I V veliko tolažbo mi je,! da imam v zadnjih urah izgubljenega življenja svojega dobrega prijatelja pri sebi.' ---Prav imaš, da me no tolažiš: za-rno ni tolažbe, rešiteljica moja bode — bleda smrt. Vdal sem se v voljo božjo; sveta volja Vsemogočnega naj se izpolni. Kakor sem odpustil — — — — — njej, tako odpustim tudi onim, ki so se trmo svojo zrušili s ečo in življenje moje. Ti pa prijatelj, spominjaj se me in moli za blagor duše mojo!" Molče mu slišnem roko — prijateljski ta pojav bil je sveta prisega, da mi je trdna volja izpolniti željo nesrečnega mi prijatelja. Približalo se je poludne: zvon bližnjo cerkvice opominjal je vernike k opoludun-Bkej molitvi. Solnce je močno pripekalo. Vstala sva ter počasi odšla k obedu; toda dogovorila sva se, da se popoludno zopet snideva na tem mestu. Ob določenej uri podal sem se zopet k studenčeku — toda njega ni bilo; čakal sem precej časa, toda zastonj. Hudo me je to vznemirilo, ker vedel som, da bi bil gotovo prišel, ako b i b i 1 m o g e 1. Uverjen sem bil, da se mu je stanje shujšalo. Bežal sem, kolikor sem le mogel, v njega stanovanje. Nesem se varal; obnemogel ležal je v postelji. Molče mi je ponudil koščeno svojo roko. Že zvunanjost njegova pričala mi je da se mu je v kratkih par urah stanje grozovito shujšalo. Tega prepričanje bil je tudi on sam: slutil je, da se mu bliža živ- ljenja konec. Rekel je ž d istfiiui glasom : „Prijatelj, kmalu bode vsega konec: Slutim, da ne bodeiu doživel jutrajšnjega dne." Scdeni poleg posteljo in položim roko na potno čelo njegovo. Mrzel pot obroBil mu jo čelo. V istem trenutku došcl jo zdravnik; umaknem se mu diskretno. Pro-iskal in pretipal jo bolnika in tudi dal strežniku neka navodila, ali videlo se mu jo, da stoji kraj svojo znanosti. Zdravnik me pogleda pomenljivo, kakor bi hotel reči: pri kraju smo, podlegli smo v boju proti neizprosnemu in nepremagljivemu sovražniku — blede j smrti. Ko odide zdravnik, sedem zopet kraj po-stelje. Bolnik pa jo sopel počasnejše in počasnejše. Pojemajočim glasom in prosečim pogledom mi reče: „Ne pozabi svoje obljube — pozdravi jo — in moli zame." Prikimal sem z glavo. Tedaj pa je vstopil pravi zdravnik — zdravnik, ki je bil res na svojem mestu — vstopil j« odposlanec sv. našo cerkve, katerega so pozvali na lastno željo Filipovo. In zadnji čas je bil, da jo prišel: bolnemu prijatelju ginevale so vidno življenja moči. Po doliodu duhovnika som se poslovil pri prijatelju obljubivši mu, da ga zopet obiščem prihodnjega dne. \ Članek je kaj hlastno pograbil tudi b£ez značaj ni „Mattino" ter s tem sam svojej -logiki dal lepo zaušnico. Kje je pač bil mijvečji lirizem, nego v tem kameleonu-Jti prižiga danes jedno luč Bogu, jutri jedno hudiču. Danes brca vlado, jutri se jej pa hlini, da na videz zasluži svojo — plačo. Celo najboljši italijanski patrijotje vas obsojajo, gospoda Lahoni, koji hočete mej nami vpeljati nek drugi red, dišeč po vele-izdajstvu. Za enako zelje ni tukaj ugodnih tal. Trst ni in no bode laški — dokler v njem prebiva zvesti slovanski rod, katerega nikakor ne morete utajiti ; in dokler ob njega periferiji, liki železni obroč, ga ob-koljujejo krepki slovenski okoličani, koji vam gotovo ne bodo Jedili na vašem pogubnem potu. Zadosti vas poznamo, volkovi : uživate avstrijski kruh in gostoljubnost, pri tem pa rovatc proti slavnej vladi. IM, nesramnost vaša bila je tolika, da ste hoteli pod krinko §. 19 ustavnega zakonika, na podlagi svojih pravil, gojiti naj-črnejšo namene, državi in nam nevarne. No, vlada se jo še ob pravem času zavedla in prestrigla vam peioti. „Pro Patria" je umrla: De profundis! Politični pregled. Notranje dežela. Bivši namestnik Tržaški in poznejši trgovinski minister baron P i n o šel bodo I v pokoj, Najzadnje služboval je kot deželni predsednik Bukovinski. Bil je dober ; in dobrohoten uiož ; Goriški — v Gorici .bil jo svoječasno okrajni glavar — in j Tržaški Slovenci se ga kolikor-toliko hvaležno spominjajo, kajti ni bil tako zagrizen in principijelen protivnik našemu jo- Druzega dne napotim se na vse zgodaj do Filipa. Mejpotoma pa je že zapel smrtni zvonček žalostno svojo pesem: našel sem mrtvo truplo nepozabljivega mi prijatelja — duh njrgov pa se je že dvig-| nil v jasne višave k nebeškemu očetu. Postrežnik mi jo povedal, daje bolnik še v zadnjih trenotkih zašepetal: „Jelica" • in „no pozabi me"! * * * Malo dni po Filipovoj smrti pridrdra elegantna ekvipaža pred kopeljni hotel. Raz voz stopita dve jako bogato in elegantno opravljeni dami. Sedeta k mizi, pri katerej Bem sedel tudi jaz. Kmalu smo se zapledli v vsakdanje pogovore. Po kratkem opaževanji bil sem gotov, da je mlada gospica — Jelica. „Ste-li že dolgo tu v kopelji ?" vpraša me plašno in videlo se jej je, da je vzburjena. „Mesec dni, gospica." „Prosim Vas, oprostite, ne bi mi mogli povedati, ni-li tu nekov mlad huzarski častnik Vprla jo srpo vame svoje oči. Tesno mi je bilo pri srcu in najrajše bi bil od-hitel. Toda moral hoiii govoriti. Vsaj me je vezala obljuba, dana prijatelju v zadnjih trenotkih njegovega življenja. „Da bil je, ali ga ni več !" Zadnje besede sem posebne povdarjal. ziku, nogo je večina birokratov izza prejšnjih let. Pino je služboval vsega skupaj 41 let. Najznamenitejši čin njegovega ministrovanja bila je osnova postnih hranilnic. Nemci na Češkem dokazali so nam zopetno — kar je sicer vsemu svetu znano — da se juha nikakor ne je tako vroča, kakor se skuha. Radi izvolitve g. Heinricha v deželni šolski svet žugali so, da se ne vdelaže deželne razstave, ki bode leta 1891. Pretnja ta ni prav nič oplašila Čeh ov, kajti, ako bi jo bili vresničili, bi pa bili Čehi sami priredili razstavo. Zato so pa češki listi kaj hladnokrvno pisali o tej nemškej pretnji; ali vladnim krogom je veliko na tem ležeče, da se tudi Nemci vdeleže rečene razstave, kar je prouzročilo, da so vladna glasila kaj ostro pisala proti Čehom in jim slikala samega pe-klenščeka na steno za slučaj, da ne pri-jenjajo. Ali nemški kolovodje |po Češkem poznajo bolje obstoječi položaj, nego gospodje ministri, in vedo, da z narodom češkim ni šale. In zato so bili lep6 pametni in previdni ter pretnje svoje neso izvršili, ampak rešili so se nekako sofisti-ški iz zadrege — sklenili so namreč: še-Ie potem, ako ne pride do sprave, se ne udeležimo razstave. „N. F. Presse" hvali na odličnem mestu modro previdnost Nemcev, ker neso vzlic »pobalinstvu" in „verolomstvu" Čehov uveljavili gasla : Oko za oko, zob za zob ! Kako milostni ste gospoda, toda le v očeh onih, ki vas ne poznajo. Mi pa vemo, kje vas čevelj žulji: za tisto „spravo" se bojite, kajti pri fenomenalnem probu-jenji narodne zavesti v Čehih, ne bi bila taka „sprava" nikdar več mogoča. Če sto torej milostni, ste milostni le sebi. Brezmiselno je, da očitajo staročeškim poslancem „verolomstvo", ker ti-le vsaj nekoliko uvažujejo menenje naroda. Mi bi vprašali: kak dobiček bi imela „sprava" od tega, ako bi nevolja naroda — in to bi se zgodilo, ako bi Riegerjeva stranka vztrajala pri svojej trmi — popihala vse staročeske poslance s političnega pozorišča ? S Ako torej staročeški poslanci nekoliko previdnejše postopajo — uvažujoč javno menenje — koristijo s tem le ouiinoznej tej spravi. In zato jih pa še psujejo nemško-liberalni listi v priarčnej zvezi — z vladnimi in poluvlad-niuii. To je nemška hvaležnost! Da pa razne pretnje ne bodo opla-šile Čehov, pričajo vsa javna glasila češka, „Opavsky Tydennik" piše: „Nam ne treba, da se bojimo. Narod češki je branil vedno le svoje pravo in ako za vso njegovo do- bro službovanje in za vse velike žrtve ne bode našel simpatij pri vladi, spoprijaz-nil se bode kaj lahko z mislijo, da se je treba posloviti pri vladi in se pripraviti za novi boj. Opozicija ima tudi svoje dobro: narodni čut se okrepi, politično življenje postane živahnejše i n ves narod združi se v jedno vrsto. In tudi ne bi bilo tako hudo, kakor žugajo oficijozni listi, ako pride kako drugo ministerstvo na krmilo. Isti časi so minuli za vedno, da bi moglo kako ministerstvo tako svojevlastno postopati, kakor se je godilo za časa Auersper-govega mini8terstva. Moč naroda češkega se je od takrat podvojila in tudi mej drugimi Slovani so se odnošaji zboljšali." V nedeljo bilo je po Češkem več volilnih shodov. Dosedanjemu staročeškemu poslancu dr. Mixu so volilci dovolili, da ne pristopi več staročeškemu klubu; staročeški poslanec dr. L o is položil je svoj mandat; volilni shod v Železnembrodu pozval je dra. Riegra, da položi svoj mandat. Vsi ti pojavi so gotovo simptoma-tični glede na mišljenje naroda češkega. Iz Serajeva poročajo, da je vlada vsled naredbe Kallayeve vinsko deselino za vselej odpravila. Novo zasajeni vinogradi bodo deset let davka prosti. Ta naredba jo za vinarstvo v Hercegovini zelo važna. Predstojništvo italijanskega društva „Dante A 1 i g h i e r itt izročilo je italijanskemu ministru Criapiju protest proti izjavam avstrijske vlade povodom razpuščanja „Pro Pat rije" o namerah re- katere je premamil ta dvorni svetnik, mu bodemo vedno hvaležno spominjali. Nina tem izvestno ne bodo hvaležni. ! poznal razločka stanu, bil je prijazen z Vnanje drŽave. j vsakim. Čislali smo ga kot uradnika, člo-„Varšavski dnevnik" ima dopis vekoljuba in narodnjaka. Želeče do-iz Belegagrada o odnošajih v Bo 1 g a r- i brega sveta, obračalo se je ljudstvo rado s kej. Dopisnik pravi, da v sedanjem času j do njega. Pogrešali ga bodemo prav hudo, je težko dobiti iz Bolgarske poročila, ka- ( kajti pri našem sodišču bil je on jedini tero bi tamošnje odnošaje res pokazalo y.slovenščine popolnoma v e š 6 pravem svitu. Sodeč po tem, kako trgovci,! u r a d n i k. Žnjim seje mogel gorjan naš potovalci in drugi ljudje opisujejo položaj, tako zaupljivo pogovarjati, kakor doma so reči se mora, da sedanja bolgarska vlada svojim sosedom, kajti Gabrijelčič je po-ne bode tako hitro prebolela u b o j s t v a ^sem poznal potrebe ljudstva našega, majorja P a n i c e. Častniški korpus (Rodil se je sam v soškej dolini: v Pla-razdeljen je na 4 stranke. Jedni so na vah pri Kanalu). strani sedanjega princa, drugi na! 1» kakor smo rekli: ne le kot urad-strani Stambulova in ostali na strani n>ka, ampak tudi kot moža in narodnjaka Cankova in Karavelova. Dopisnik smo ga spoštovali. Kamor-koli je prišel trdi, da je izvestno večina častnikov na — * vsako družbo in društvo — vsprejeli strani Rusije. Ubojstvo Panice je še po- smo ga radostnim srcem. In v vsakej večalo simpatije do Rusije, ter približalo družbi posluževal se je dosledno svojega častnike raznega mišljenja do spoznanja, materinega jezika, da Bolgarskej jo treba osloboditi se od j Tudi narodna društva ga bodo težko Koburžkega jarma. pogrešala, kajti bil jim je zvest podpornik. Nek odličen Član Sofijskega meščan-1 Fin svoj takt in čist svoj značaj po-stva pripovedal je dopisniku, da v Sofiji, kazal je tudi s tem, da je — ozir jema-kakor tudi po deželi, od dneva do dneva joč na čudne Goriške odnošaje — odklo-pričakujejo katastrofe in da so uverjeni, nil od neke znane strani ponu-da se Koburžan ne vrne več v Bolgarsko, je no mu deželnozborsko kan-Iz razgovora s tem odličnim Sofijcem, ka- didaturo. Vsak pravi in pošteni Slo-teri sedaj ne pripada uobenej stranki, more venec mora mu biti na tem hvaležen, se razvideti, da je ustanek majorja Panice j Zapustil nas je torej g. Gabrijelčič: imel globoke korenine. Mnogi Bolgari bili ali mi njega ne bodemo pozabili, ampak so prepričani, da bode Panica — ako se ohranili mu bodemo hvaležen spomin, mu posreči namen — naprosil Rusijo, da Podgradcem pa častitamo, da so dobili Bolgarskej odpusti zmoto nje in da jo zopet tega gospoda v svojo sredo. vzprejme pod svoje pokroviteljstvo. Narod j - Bolgarski je v zadnjih 4 letih veliko žrtvo-' Iz Gorice, 25. julija. (Letno občno daj val, da bi se iznebil vladanja Koburžana. zborovanje učiteljskega društva Samo ob i čenega društva. Protestlerji pravijo I društvu „Dante AligbieriK je le namen, j Samo ob volitvnh leta 1887. v Plevni, — spomenica.) Včeraj je zborovalo j „da po onih deželah, kjer žive Italijani, Kutlovici in Peruštici pobili so nad 250 učiteljsko društvo za Goriški i vzdrži nekatere intelektuelne, moralne in j In koliko jih je padlo pod udarci okraj" v Gorici na slov. odd. dež. kmet. i zgodovinske vezi. O ta nedolžna; Koburžkih žandarjev v Orehovici, lladži- šole v navzočnosti 29 udov in 3 gostov, jagnjeta! Toda mi, ki živimo y neposred- ' Eski-Zagri ? Ni ga mesta v Bol- Po pozdravu društvenega predsednika, g. j njej vašej bližini, vemo dobro, da je uprav garakej, v katerem ne bi bile žene, ki ne T. Jug-a, in volitvi 2 g.čen zapisnikaric, .preveliko zanimanje v Trstu in po Pri-jve<*°) kam da so jim prešli otroci, bratje prebere se zapisnik zadnjega zborovanja, morskem za tiste „zgodovinske vezi" pri-i*n možje- Smelo sme se reči, da je za Na to poroča tajnik, g. P. Medvešček, o I moralo potrpežljivo vlado našo, da je raz- ^aaa Koburžanovega vladanja narod bol- druUv. delovanju in o drugej skupščini pustila društvo „Pro Patria". Sicer pa je! garski doprinesel večje žrtve, nego v dobi „Zaveze", iz katerega poročila posnamemo. Turškega robstva do leta 1876. da društvo šteje 76 udov, da je imelo v Stambulova se je polotil strah; iz raz- minolem letu 3 občna zborovanja, a odbor kako bi kvalifikovali nesramnost gospoda nil1 n,est Bolgarske dobil je nad sto pisem, 4 seje. Slavna „Slov. Čitalnica" v Gorici Bonghija itt drugov, da se osmelijo pro-! v kojih mu groze se smrtjo. Pisma ta de- je voljna prepustiti svoje prostore za III, testovati — kritikujejo naj le, kolikor jim lujej° grozovito na njega dušno razpolo- glavno skupščino „Zaveze", če bode o razpuščenje „Pro Patrije" čisto notranja avstrijska zadeva in ne vemo, drago — državi proti naredbam v sosednjej ženje, ker mu pričajo, da se smrtjo Panice Binkoštih zborovala v Gorici, ni še uničil organizacijo zarote.ReČeni Sofijec ' Blagajnikovo poročilo (g. Ant. Baje) Tako nesramnost doživeli smo te dni J6 završ>' svojo pripovedovanje: Uverujem kažo ugodno deaarno stanje. Na predlog tudi z druge, nemške strani. Ne- da bode Evropa kmalo zopet videla g. c. kr. okr. š. nadzornika Fr. Vodopivca „Ga ni več ? Je-li odpotoval ?" vpraša me vsa zbegana. Tresla se je na vsem životu. „Gosplca, vidim, da se posebno zanimate za umrlega mi prijatelja." „Umrlega?! Je-li Filip umrl?!" Planila je kvišku; bleda kakor zid zrla je name, kakor bi hotela reči: „Je-li res, ali se šališ ?!" „Da gospica, pred osmimi dnevi izdihnil je blago svojo dušo.* „Mama, pojdive v sobo v hotel!" „Prosim gospica, samo še jeden tre-notek: izvršiti mi je še poslednjo željo prijatelja." „O Filip, nepozabljivi mi Filip!" za-ihtela je. „Da bil jo v a š zvesti Filip do zadnjega vzdiha. Tu imate priči njegove zvestobe!" Izročil sem jej sliko in prstan. Pritisnila je ti stvari strastno na svoji Hstnici. Odišla je v hotel, oprta ob roki matere svoje; niti pozdravila me ni v groznej duševnoj bolesti. * * * Ni-li bila grozna usoda: on je legel v prezgodnji grob žalujoč po izgubljenoj ljubici — ona pa mu je ostala zvesta, premagavši po dolgotrajnej borbi trmo đtarišev. Bolgarsko v naročju Rusijo in jo mogoče, vlagalo bode društvo prebitek v slovensko da princ Ferdinand ne bode v Sofiji pra- hranilnico v Gorici. znoval triletnice svojega uzurpaturškega Na predlog g. Iv. Mercina, c. kr. uči-kneževanja. telja na vadnici, izreče se odstopajočemu „Pol. Corr." javljajo iz Belega- odboru priznanje, na kar je sledila volitev grada, da kraljica Natalija nikakor novega odbora. Voljeni so: gg. T. Jug, ne namerava ostaviti sedanjega svojega bi- A. Baje, A. Poniž, P. Med vešč ekT valisče. Natalija nikakor noče odstopiti raz M. Lovrenčič in namestnika: C o p i, pozorišča. Tudi ni res, da bila sinoda priz- in Z e g a. mnogo glede izurjenosti in izvežbanosti te na'a PrftV0VeUavn08t razveljavenja njenega Predsednik se spominja poroke v hiši vojske; in na drugej strani so nervozno-i zakona' Avtentiškega sklopa sinode do presv. cesarja Fr. Jožefa I. in predlaga, vznemirjeni, ker je mogoče, da bi morali i 8edaJ niti nH Poznaj°- nai 8e učiteljstvo pokloni g. ces. kr. okr. uprav na korist Avstrijo vršiti dolžnost ' Ekumeniški patrijarh in sinoda ugo- glavarju, da izreče avoje čestitko. Izvoli bo ki jo naklada trojna /veza." j varjala sta proti imenovanju b o 1 g a r- v ta namen društv. odbor. sramnost ta bila je še hujša, kajti obsegala je tudi insult na čast naše armade. „Kolnische Zeitung" je namreč tudi kritiko-| vala in nekako protestovala proti razpuščenju . „Pro Patrije" z ozirom na obstoječo trojno J zvezo. „Take naredbe škodujejo — tako pravi rečeni nemški list — tej zvezi, kajti j po Italiji itak nemajo pravega zaupanja v avstrijsko vojno silo in ne pričakujejo Ne vemo sicer, kako bodo naši T0. j 8 k i h škofov za Macedonijo in Istega dne podpisovali so slovenski jaški krogi odgovorili na tako zasramova- jtudi ruski minister za vnanje stvari GierB župani v Gorici sp o menico presv. ce- nje, ali konstatovaci moramo ta fakt ker' P09'a' j® ruskemu dragomanu Ivanovu sarju, da tako skažejo udanost do vladarske nam kaže, kake zaveznike da imamo, j depešo, v Uterej pravi, da bi rečeno rodovine. Mi smo sami gospodarji v hiši svojej in i ilue»ovanjo značilo okrepčenje n e p r i- Pripomnim naj še, da se je trgovec a si uredimo odnošaje svoje, kakor jo nam P 0 z n a n e v'*do in da bi to žalilo šolskimi potrebščinami, g. G. Likar v poaeb- drago in kakor odgovarja našim k o-' rU8^a Sutstva. Valed teh protestov se bode nem dopisu zahvaljeval učiteljstvu za pod- r i s t i m. Slovesno pa moramo protesto-'ttvar n»jbrže zavlekla. To pa bi bil hud poro ter se še dalje priporočal. Ako do- vati, da bi se drugi nepoklicani mešali v nase notranje zadeve : protestijemo v ime časti države naše in suvrenne nje samostojnosti. Pre vzvišeni vladika v Lincu izdal je v očigled predstojećim deželno-zborskim volitvam poseben pastirsk list, v katerem poživlja vse vernike, da volijo le one može, kntere bodo na-svetoval katoliški volilni odbor. udarec g. Stambulovu, kateri je hotel pri Btavim, da je g. Likar edini slovenski tr- govec iste vrste v Gorici, da je vrl in delaven Slovenec — narodnjak, upokojen 1 učitelj a 4 mladoletnimi otroci — zado-, ščuje, da je sveta dolžnost, ne le vsacega slovenskega učitelja, ampak vsacega poštenega Slovenca podpirati ga. Žal, da ! marsikdo, ki nosi na jeziku vedno Boga Iz Tolmina dne 26. julija. [Izv. dop.] njegove presvete nauke, v dejanju pa prihodnjih volitvah uprav to imenovanje porabiti kot glavno agitacijsko sredstvo. DOPISI. i Po večletnem bivanju v Tolminu zapustil j0 hl,Jši neg° Turek, ki o krščanskej lju-Deželnim glavarjem za Solno-'nas je danes bivši tukajšnji pristav in se-, bezni ve toliko, kakor o španjskih vaseh, graško imenovan hode naibrže en libe- danji sodnik v Podgradu, g. Miha! ralec. To bi bil torej sad vspeha dvornega Gabrijelčič. Dobri ta gospod si je i Iz Goriške okolice, 18. julija. Nova svetnika Lienbacherja. Oni konservativci, pridobil veliko zaslug za naš okraj in se ga maša — z a g o z d a). V nedeljo, dne 13. julija, bil je v Sovodnjah vesel praznik. Obhajala je vas redek dan — novo maso, katero je daroval g. A. Uršič. Soseska je pokazala svoje spoštovanje do duhovskega stanu s tem, da je na svoj račun marsikaj storila* Vas je bila lepo okinčena, da lepše ni mogoče. Posebno se je izkazal blagorodni gosp. baron Bianchi * Rubijah, ki je poleg druzega daru posodil krasnih cvetlic za okinčanje cerkve in šolskega poslopja, kjer je bil obed. Duhovni oče je bil vitez Tosi, duhovna mati pa g. Marija Kodrmačeva. Prekrasne slavnosti pa ste motili dve „zagozdi". Prva je domači g. vikarij, koji se ni hotel udeležiti obeda radi necega sovraštva. Druga „zagozda" pa g. vikar iz Gabrij, kateri se je sam imenoval „za-gozdo". To pa je prišlo tako le. Pri slavnostnem obedu v šoli Sovodenjski napivalo se je na vse strani, kakor je pri takih prilikah navada. Med drugimi je domači gospod učitelj napival slogi med duhovščino in u č i te I jstvom. Odvrnil pa je nn to omenjeni gosp. vikar, da on je zagozda med duhovščino in učiteljstvom ! Živio gospod „zagozda" !1 To ime — zgodovinsko ime — naj mu obvisi! To so menda vspehi stare „Soče" in cvetke iz Goriškega žlahtnega vrta. Y. Domače vesti. Povodom poroke nadvojvodinje Valerije sklenil je odbor pevskega društva „Adrijn" v Barkovljah v svojej seji sledeče: a) da se na predvečer poroke razsvetlijo prostori pevske šole; b) da se razobesi avstrijska, slovenska in hrvatska zastava na društvene prostore in c) da se odpošlje posebna deputacija k slovesnej službi božjej, — Včeraj opoludne poklonili sti se g. namestniku Rinaldiniju deputaciji „Del. podp. društva" in političnega društva „Edinost", izrazujoči častitke rečenih dveh društev. — Dne 20. t. m. poklonila seje deputacija „Tržaškega podpornega in bralnega društva" in bila je sprejeta v odsotnosti gospoda namestnika po dvornem svetovalcu gospodu vitezu pl. Reyi. Društvo bode danes razsvetlilo svoje prostore in jutri pa razobesilo slovensko in avstrijsko zastavo; po predsod-ništvu udeleži se tudi sv. maše. Prvo izdajo denašnje številke zaplenilo nam je državno pravdniŠtvo zavolj poročila o zborovanju isterskega italijanskega političnega družtva v Rovinju. Za drulbo sv. Cirila in Metoda nabrali v žganj arij i g. E. Benedikta prijatelji „Pro Patrie" for. 1.70 — Stanko Godina podaril 40 kr. Zadnji dan šolskega leta na dvoraz-rednej slovenskej šoli sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. 28. t. m. Ob 8. uri zjutraj šli so učenci našega zavoda v prazničnoj obleki v farno cerkev k zahvalnej sv. maši, kjer so peli učenci II. razreda tor končali sv. mašo zahvalno pesmijo in cesarsko himno. Navaočne so bile odbornice ženske podružnice, nadzornik društvenih zavodov in mnogo druzega občinstva. Nežni otročiči v šolskem vrtu so bili prvi na vrsti, da pokažejo kako jih je voditeljica učila govoriti, de-klumovati in peti. Tu se otroku prično razjašnjevati razni pojmi s pomočjo nazornega uka in šolskih iger. Iz šolskega vrta dobivajo razredi najboljše učence. V prvem razredu izpraševal je verouk čast. g. Bernard Sever, zavodni katehet. Učenci so na stavljena vprašanja prav dobro odgovarjali in lepo molili. Učiteljica J. Delkin izpraševala je računstvo, čitanje in nazorni nauk. Otroci so dobro in razumljivo odgovarjali. Učenec in učenka sta prav lepo zapisala in v zloge delila stavek. Zatem so zapeli in dva učenca sta primerno deklamovala. Gosp. načelnik M. Mandić, pohvalil je otroke ter jim priporočal, naj tudi na počitnicah kaj ponav- ljajo. Z razdelitve šolskih naznanil in cesarsko himno se je izvršilo izpraševanje. Načelništvo in množica slušateljev stopi v . II, razred. Verouk, računstvo, čitanje, nazorni nauk in slovnica so se vrstili. Otročiči so mirno poslušali in odgovarjali. Pri I računstvu, katero je obsegalo prištevanje, odjemanje, množenje, meritev, delitev, ! mere, uteži in denarje, so bili skoraj vsi .izprašani. Za odmor so vmes telovadili. Zatem so brali razna berila, razjašnjevali i pojme, odgovarjali na vprašanja o rastli-I nah, domačih in gozdnih živalih, dvoživkah, ribah in členarjih : vse na podlagi berila. ; Tudi na slovnična vprašanja, posebno o ! pravopisju, so dobro odgovarjali. Na to pokliče učitelj nekatere dečke in deklice, naj ' povedo na pamet priučena berila in pesnice. Trije so prav na kratko in umevno opi-, sali živenje svetih bratov Cirila in Metoda. Slednjič zahvali učenec I. Jelušič v svojem in v imenu vsili součencev in součenk , slavno voditeljstvo v Ljubljani, si. načel-i ništvo v Trstu, častite učitelje, ljube rodi-! telje in vse rodoljube za njih žrtve slov. šoli. V zahvalo hočejo pa otročiči biti zvesti Bogu, mili domovini in presvitlemu cesarju. Gosp. načelnik pohvali mladino, ker so se tako pridno učili, ter jih opo-, minja, naj tudi o počitnicah kaj ponavljajo. I Razdelitev šolskih naznanil in cesarska pesen sta zaključila izpraševanje. Letos se otrokom neso delila darila, obljubilo je pa načelništvo, da bode pridne otroke | o drugej priložnosti obdarovalo. — V prvem in drugem razredu bila so razpostavljena ženska ročna dela, in sicer v I. razredu : kačkane vajenice in kačkani podbratki; v II. razredu: nogovice, pleteno posteljno pregrinjalo, dve volneni ruti in več kačkanih izdelkov. — Iz tega poročila je razvidno, da so zavodi sv. Cirila in Metoda pri bv. Jakobu prav lepo napredovali, na čemer gre vsa hvala učiteljskemu osobju: gospodičinama Delkin in Michelli — katera pa, žal, zapusti zavod naš — in učitelju g. Kamuščiču. Vsi navzoči so so prepričali, v kako plemenit tmoter se porabljajo darovi, namenjeni družbi sv. Cirila in Metoda. Zato pa priporočamo zavod ta tudi za bodočnost blagonaklonjenosti slovenskega občinstva. Izlet „Tržaškega Sokola" v Devin, ki , bode dne 10. avgusta, obeta biti sijajen. I Vdeleženci odpeljejo po ob 8. uri popo-i ludne s posebnim najetim parnikom, na | katerim bode svirala godba. V Devinu i bode ljudska veselica s telovadbo, petjem in plesom. Vozni listi dobivajo se že sedaj ' pri uredništvu „Edinosti" ; uradniku „Del. [podpornega društva"; gosp. M. Keržetu, .trgovcu Piazza S. Oiovanni; g. A. Žitku, ( via Stadion ; g. Ant. Lampctu, via Barriera vecchia in v Dolenčevej tiskarni. Odbor „Sokola" prosi vso ono gospodo, katera se hoče vdeležiti izleta, da prej ko prej kupi vozne liste, da bode vedel na koliko število sme računiti. Slavna društva po deželi že sedaj opozorujemo na ta izlet. Z italijanske strani dobivamo skoro vsaki dan kak dopis. Iz jednega dopisa, došlega nam pred par dnevi, priobčimo v prevodu par markantnejših stavkov. V re-čenem dopisu čitamo: Slavno uredništvo! Mi vsi, koji smo vdomačeni v Trstu, oziroma njega okolici, strinjamo so popolnoma s postopanjem slavnega ministerstva proti društvu „Pro Patria", kajti društvo to bilo je zgolj političuo in po tem takem škodljivo državi samej. Da dobiva mladina naša svoj pouk v italijanščini, nikakor ni treba, da se osnovljajo društva d la Pro Patria, katere zavodi širili so 1 e i r r e-d e n t i z e m. Osobito pa ni treba tacih zavodov za okolico, kjer imajo pravo do obBtaja le slovenske šole, kajti tam so otroci slovenske narodnosti in smejo zahtevati, da se jim pouk deli v materinem jeziku. Otrokam treba tudi verske vzgoje, katera pa je po irre-dentizmu izključena, kakor izključuje irre-; dentizeni za slovenske otroke pouk v materinem jeziku. Laž pa je, da bi bilo vse meščanstvo v žaljeno radi razpusta „Pro Patrie", kakor si domišljajo in trdijo liberalni listi, temveč se tega čina veseli večina Tržačanov, kateri so ostali dobri Avstrijci. Za „Pro Patrio" karakteristično pismo pisal je naime pred 2 mesecema nek Go-ričan svojemu v Rimu živečemu prijatelju. Pismo je prijavila tudi „Neue Freie Prcese*. Pisec pisma se ponaša, da ima društvo „Pro Patria", kateremu celo s I o-veski duhovniki pošiljajo svojo prispevke, svoje bogato obiskovane šolo tudi v slovensk i|h v a s e h in da nek s 1 o-vensk kanonik ni mogel boljo slaviti cesarjev imendan, nego da je poslal „Pro Patriji" primeren dar. Priznanje Goriškega Italijana, da je imela „Pro Patria" svoje šole tudi po slovenskih vaseh, vzamemo zadovoljstvom tiaznanje, da-si nam je to poznana, neturiška istina. Kako pa se s tem priznanjem strinja istega „Gori-eana" trditev, da je bila le narodna s a-moohrana „Pro Patrije" namen?! Nikakor pa ne moremo verjeti — ker jo absolutno neverjetno —, kar nam ta „Go-ričan" pripoveduje o duhovnikih in oelo o slovenskem kanoniku! Celo to pismo se nam vidi izlagano in še le sedaj skrpano, da bi oprali zamorca, ki je pa tako črn, da ga ni moči oprati. To naše menenje potrjuje tudi istina, da se „Go-ričan" jezi in krega italijanske rogovileže a la Imbriani, in da je pismo prijavila „N. Fr. Presse". Fakta govore, gospdda, fakta; zastonj je ves vaš trud, da bi se ( opravičili! Magistratovi Benjamini. Kakor bi ne-' dostajalo domačih sposobnih moči, po gaslu, ki ga označuje, imenoval je mestni magistrat pomožnim zdravnikom v Tržaokej bolnici dr. M e r I i j a, italijanskega podanika. Ali ministerstvo za notranje stvari ni bilo b tem odlokom krivonosih očetov zadovoljno in je zaukazalo mestnej delegacij, da imenovanega zdravnika odpravi. Radi česar so se zbrani možakarji zopet zbrali v sejo ter odločili proaiti mir.isteistvo, da reče-nega doktorja pusti na svojem mestu, dokler no dovrši dveletne prakse. Izvestno bi se lahonski starašini ne bili upirali, ako bi šlo za zdravnika — domačina. Narodna društva, katera namerjajo prirejati letos še kake slavnosti, opozarjamo, da bode dne 7. in 8. septembra v Celji velika sokolska slavnost. Ker je želeti, da se te slavnosti udeleže Slovenci iz vseh pokrajin mnogoštevilno ter tako dokažejo iskreno sočuvstvovanjo neustra-šljivej četi hrabrih bojevnikov za sve'a prava našega naroda na Spodnjem Sta-jarskem, naj bi se imenovana dva dneva po mogočnosti ne vršila nobena druga narodna slavnost ali večja veselca. Ubogi Trst. Mestna delegacija je zopet zavrgla 100 gl. občinskega denarja, do-volivše je za dirke Tržažkih biciklistov. Da le more skazati svoje lahonske mišljenje, meče skrbna delegacija občinski denar tudi skozi okno. 0 veselici slovenskih abiturijentov v Ljubljani* doposlalse nam je sledeči dopis: Seme, katero so sejali uzorni rodoljubi, delujoči na našem narodnem polji, navdušujoči sodruge svoje za bodočnost našo: mladino za vse vzvišene ideje ljubezni narodne, ni palo na kamnita, nerodovitna tla, ampak vuklilo je, razvijati se pričelo, in obeta nam lep sad. Sloga in jedinstvo ostala sta doslej v Slovencih malo da ne jedino le pojma, lepi besedi, ali v resnici besnela je nesloga in strankarstvo kot kuga v naših vrstah. No, mladež naša prekaša nas v tem in te nesreče, tega tolikanj prokletega greha, ni videti v njej. V mislih imamo namreč veselico slovenskih abiturijentov v Ljubljani. Da je bilo dovolj truda iu napora v to treba, ve vsakdo, ki je prebil ne-kedaj dijaško dni in pozna zapreke, ki se stavljajo slovenskemu mladeniču. Le pravo uzorno rodoljubjo, mladeniški ogenj, ki plamti za sveto pravo domovinsko v njih, omogoči lehkć kaj jednacega, kar se nam je videlo doslej skoro nemogoče. Lepo nadeje hude se v srcih naših, zroči takovo vstrajno delovanje že v teli letih, in veselimo se prav iz sred in ponos takih sinov giblje se v nas. In ta veselica obera biti uprav veličastna, sijajna. Na programu jo velika beseda, katere glavna točka je: „Koncert z vojaško godbo," Maškov; „Kdo je mar?", „Dijaška" in Foersti rjeva: „Po-bratimija" ; te kompozicijo spojene se igranjem „Dijaškega življenja". Kaj radovedni smo na izpeljavo to točke, vzlasti, ako *e premisli, kako težki skladbi sta „Kdo je tuar P" in „Pobratimija." „Dijaška" pak nam jo doslej še neznana pesem in kakor čujemo, zložil jo je baš v ta mtrticn naš slavni Nedved. Tudi deklamacija obseza velik del programa. O teh podrobnostih govorile bodo ob veselici izdane svedočbe. Prosta zabava, ples in občni komers seveda neso smeli izostati. Skratka: vsega vspeha želimo vam Tržaški Slovenc1, vrli mladeniči na vašem delovanji, lvdor obetu mladenič postati tak mož, vesela ga jo njegova domovina! Živeli! Vabilo k velikemu koncertu, katerega priredi „Slovensko pevsko društvo" v nedeljo 10. avgusta 1890 v Mariboru. J. Ob 10. uri predpoldne glavna pevska vaja v dvorani Mariborske čitalnice. P. n. pevkinjo in pevce prosimo, naj pridejo o pravem času, da se zamorejo pevske vaje udeležiti. H, Ob 12. uri opoldne VI. veliko zborovanje se sledečim vsporedom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Spromenitev društvenih pravil. 7. Volitev a) predsednika iu odbora, b) računskih preglednikov. 8. Razni nasveti. — C. Ob I. uri popoldne skupni obed na vrtu gostilne „Gam-brinushalle", pri kojem svira godba. — D. Vspored velikega koncerta na vrtu gostilne „Gambriuushalle", 1. Ilandl: „Slom-šekova koračnica", svira godba. 2. Nedved : „Pevčeva molitev", moški zbor. 3. Suppć: „Nachtigallcn-Lied", svira godba. 4. A. Volarič: „Slovan na dan", mešan zbor. 5. Smetana: Fantazija iz operete „IIu-bička", svira godba. 6. A. Towučowsky : „Žene mrak se", moški zbor. 7. I. Zaje : Ouvertura k operi „Die IIexe von Boisy*. 8. Sattner : „Po zimi iz šole", mešani zbor. 9. Blaschke: „Ljubica", četvorka, svira godba. 10. Foerster : „Domovini" velika kantata za moški zbor se samo- in čvetero-spevi in sprcmljevaujcm orkestra. 11. Schneider: „ Albrechtsuiursch", svira godba. 12. Dr. Ipavic: „Poročni zvon", mešani zbor. 13. Lubin: Varijacije za 2 roga, svira godba. 14. Dr. B. Ipavec : „Brezi jadra", moški zbor. 15. Millocker :„ Ko-sakenritt", hitra polka. Iti. Bazin-Bendl: „Križarji na morju", veliki mešani zbor. Začetek točno ob 5. uri popoldan. Ustop-nina: a) za neude 1 gld., za celo obitelj ^ SM b) podpirajoče ude 50 kr. ; za dijake 30 kr.; c) kmete 30 kr. ; d) pevci prosti. Koncerta se zamorejo vdeležiti p. n. udje, povabljeni iu uvedeni gostje. — E. Po koncertu prosta zabava s petjem in godbo. Pri prostej zabavi nastopijo posa-mozna pevska društva in svira godba. Na Dunajskem vseučilišču bilo je pro-moviranih doktorjem zdravilstva dne 23. t. m. 34 kandidatov. Zdravnikov nam torej ne bode manjkalo. Lahonsko gospodarstvo. Pri Isterskej deže'.nej blagajni zasledili so veliko pone-verjenje. Pri pregledovanju rečene blagajne dne 24., 25. in 2C. t. m. našli so, da primanjkuje 82 zastavnih listov po 1000 gld. Isterskega zemljišno-kreditnega zavoda. Preiskava je dognala, da je blagajnik Gregor Rigo, posredovanjem menjalca denarja Mandclna v Trstu, rečene zastavne liste zastavil za znesek 82.800 gld. pri „Banca Commerciale Triestina". Do sedaj še ne vemo, ali so sploh rcftili kaj tega denarja. Dežela lsterska bode imela najbrže veliko škodo. Z Opčln so nam piše: Blagovolite v Vašem cenjenem listu objaviti, da bode na Opčinah prvi so me nj za živino in kramarsko blago dne 4. avgusta t. 1., — potem pa redno vsakega 4. dne v mesecu. Z dnem 3. avgusta odpre ae na progi južne železnice na O p č i n a h postaja (Haltestelle) na mestu, oddaljenem 10 minut od vasi. Nova tarifa na južnej železnici. Dr.e 1. septembra t. I. vpelje se tudi na južnej železnici nova, znatno znižana tarifa za prevažanje oseb. Nova tarifa je veljavna tudi na ogerskih crtah, kjer se namreč odpravi 15°/0 priklada v zlatu. Na avstrijskem se cene znižajo za 15% mej postajami do 30„ km. daljave ; mej postajami od 300—400 za 20 odstotkov in preko 400 km. za 30 odstotkov. Novo tarifo je naredhenik| trgovinskega ministerstva že objavil. Kranjsko-Primorsko gozdarsko društvo imelo bode dne 9. in 10. septembra svoje zborovanje, katerega se bodo vdeležiti tudi vnanji udje mednarodnega poljedelskega in gospodarskega kongresa. Program je sledeči : dne 9. septembra ob 8. uri 30 m. zjutraj dospejo udeleženci v Sežano, od koder se podajo na ogled nasadov na Krasu. Zvečer ob 7. uri je dohod v Trst. Po dohodu snidejo se udeleženci v pivarui „Kralj ogerski" bra ob 8. uri zjutraj ima prišla na sledečo ženijalno idejo: pošiljala sta v mesto zaboje z napise „stroj", v katerih je pa bil v resnici le en kamen v približnoj teži jednega stroja. Zuboje te izročila sta colnem uradu, da vrši svojo dolžnost. Čolni urad je zaupal napisu ter pridejal špago in svinec. Za tak zaboj, namenjen za mesto, ni treba — kakor smo rekli — carine plačati. V mestnej zalogi sta pa previdno odstranila špago in svinec ter v zaboj vložila resnično mašino, za katero ni bila plačana carina. Zaboj sta potem priredila, kakor je bil poprej: sc svincem in špago, ter tem načinom razpošiljala mašine v inozemstvo, ne da bi bila ni jeden krajcar carine plačala. Lloydov parnik „Dereuice", ki jo plul iz Trsta v Carigrad, je trčil v Grškem morju v nek angležk parnik. Potniki, pošta in blago se je rešilo na Francoski parnik „Donzo". Parnik je vreden 489 000 gld. Ljubosumnost. Neka 50-letna babura si je domišljevala, da jo njen ljubček izdaja ; šla je nek večer v Barkovl je ter se ga je dobro nasrkala. Na to je šla proti morskemu bregu, kjer jej je voda segala do kolen. Tu je sklenila utopiti se. Ali voda jej le ni hotela priti do grla. Zdi-hujočo in mokro izvlekla sta debelušasto I)ne 10. srptem-! baburo dva delalca na kopno. Odvedli so Kranjsko-Pri- jo to v bolnico, kjer se je prespala. morsko gozdarsko društvo" svoj občni zbor, { ——————— T; GosuodarsJce in trpraske stvari. Kreolin v vrtnarstvu. Avguštin Briani obrtni kemik Corso štv. 22. — Barkovlje 249. pripravlja te-le sirupe: malinovec ..........kilo po 8(1 kr. »bež • • •........... , 80 „ iz mulin tu tamarinda..... „ r 80 „ iz črnili murv......... „ „ 80 „ iz granatnih jabolk...... „ „ 90 „ iz tamarinda ......... „ „ 55 „ iz poineranč , . . •..... „ „ 80 „ Dalje pripravlja tudi koncentrovau sirup iz da-teljnov iz Aleksandrije. izvrsten lek proti kašlju prouzročenomu po prehlajonju, proti unetju pluč, bronehiti ird. 80 kr. kilo. 5—5 Opazka: To cene veljajo za dom, naročnikom za trg zniža se za 10 odstotkov. Pošilja tlago doVro spravljeno in poštnine prosto Teodor Slabanja siebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17, priporoča so vljudno pri visoko častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 41—30 Pcšilja blago dobro spravljeno In poštnine prosto! Ob 9. uri je zborovanje obeh društev Skupni obeJ ob 3. uri popoludno ; zveče vožnja v Miramar. Železniška enketa zbrala se je dne 28. t. m. v Celovci in soglasno vsprejela predlogo deželnega odbora Koroškega glede nove železniške proge iz Divače čez Razdrto v Skofijoloko in čez Karavanke in Rožno dolino v Celovec. Na tej enketi bili so zastopani deželni odbori gorenjo- je z apnom, tolščobo, katranom itd.; s tem avstrijski, koruški, kranjski, isterski; trgov- mazanjem se pa luknice Jtoži zamažejo, in ske zbornice v Pragi, Budejevicah, Hebu, drevje se vslod tega ne debeli. Vzameš li Plznu, Linzu ; mestni zastopi Tržaški in na Celovški. V zadnjej številki „Novic" popisujemo kreolin kot sredstvo proti mnogokaterim boleznim. Kreolin pa ima, kakor trdi njegov iznnjditelj, gospod Zmerzliknr, tudi veliko vrednost v vrtnarstvu. On piše: Da so mlado drevjo obvaruje zajcev, mažejo Creolina Pearson priporočena po odličnih zdravnikih in liigijenikih kot spočilično neotrovano, najizdntnejso in najcenejše sredstvo, ki uniči vsako okuženje že v kalu in odstranjuje neprijetni in škodljivi duh in vzhlap in kateremu gre prednost pred ogljen-čevo kislino zarndi lastne ni u splosne vspešnosti proti parazitom in mrčesom. Creolina Pearson v svojej najkoristnojSej porabi kot Milo (žajfa) alla Creolina podaja hišnemu gospodinjstvu najboljše, najzdra-vejše in najcenejše milo za dišavo in toaleto : je pravo milo bodočnosti. Kdor poskusi te izdelke, kateri se dobe pri lekarn i ćarjili in drogistih, in jih porablja, ta uvažujo glavna pravila zdravstva", previdnosti in varčnosti. j; Po državnej železnici odšlo je minolo nedeljo 3538 potnikov v Boršt, Herpelje in Divačo, Požar se je vnel v nedeljo zvečer proti 8»/4 uri v gozdu pod Kontoveljem, prouzročen po nekaterih iskrah brzovlaka V malem času je silen veter zatrosil ogenj po vsem gozdu. ki je gorel do druzega P0^an0 lubadijo en liter vode 5 navadnih žlic kreolina in s tem dobro opereš in utreš deblo, pa dobi drevesna lubad duh in okus, da so je nobeden zajec ne Joti, ob enem pa ugonobiš vso zalego in ličinke raznih mr-česov. Da dež kreolina ne izpere, poškropi potem deblo še z beležem. Tudi stara debla je priporočeno izmivati s tako vodo, ker s tem ugonobiš vso zalego pod raz- dne ter so ga še le v ponedeljek pogasili na m sto došli vatrogasci. Lastnik gozdu je bila južna železnic i* — Isti večer je gorelo tudi v lesnem f