Gospodarske stvari. Bezgovec. Le malo kdo izmed naših gospodarjev zna porabiti bezgove jagode^ katerih se nahaja v mnogih krajih vse polno. Ve6inoma jih pustijo pti6em. In vendar se d* napraviti iz tega sadja jako dober kompot, posebno pa še izborno žganje, ki služi tudi v razli6nih boleznih, posebno če te boli trebuh, tako kakor nobeno drugo. Ko so jagode dozorele, potržejo se in zmastijo v kadi, podobno kakor se masti 6rno grozdje. Za nekoliko 6asa za6ne mošt vreti. Da se tropine ne vzdignejo in v zraku ne skisajo, potlačiti jih je s prevrtanim lesenim pokrovom, ki se ob kado pribije ali pritrdi s kolom. ob strop, pod mošt. Ko je mošt povrel, spravi se v žganski kotel ter prežge. En hektoliter maS6e da do 8 lit. dobrega žganja. Belo vino naj ne vrč na tropinah. Ako ho6emo imeti prijetno belo kapljico, ki nam ne bo stiskala ust, kedar jo pijemo, moramo grozdje koj po trgatvi zruastiti, mošta pa ne smemo pustiti, da se kuha na tropinah, marve6 odto6iti ga je takoj v sod, in tu naj vre. Tako vino imelo bo manj čreslovine in radi tega ne bo tako trpko, kakor so navadno naša bela vina. Da so takšna bela vina v resnici boljša od trdih, znajo na Štajerskem in Nižjem Avstr. prav dobro vsi vinogradniki. Nekateri mislijo, da se vino, ki ni bilo «kuhano> na tropinah, rado pokvari, to pa ni resni6no. Ce se žnjim pravilno ravna, ne more se pokvariti. Res, da se tako hitro ne včisti, kakor druga vina, a zato je bolj milo, gladko in sploh mnogo prijetniše. Komur je mnogo Ieže6e na tem, da ima vino rumeno barvo, doda mu lahko nekoliko sežganega sladkorja, katero sredstvo je nedolžno in dovoljno, vendar je bela, zelenkasta barva drugod bolj priljubljena. Naše pravilo bodi torei: Belo vino naj se kuha na tropinah čim manje tem bolje. Nad 24 ur naj ne ostane nikdar s tropinami. Poskusite in prepri6ali se bodete! Državna vrtnarska razstava vršila se bo letos od 2. do 8. oktobra na Dunaju v krasnem vrtu kneza Schwarzenberga. Za Casa razstave skli6e se tudi drugi splošni avstrijski vrtnarski zbor in sadjarski shod. Priglase za razstavo sprejema do 1. septembra poseben komite v Schonbrunnu na Dunaju 13/1. Jako lepo bi bilo, 6e bi se tudi naSi vrtnarji vdeležili te razstave. Ako bi imel kedo veselje do tega in ima v resnici stvari, ki so vredne, da se jih poSlje na razstavo, prijavi naj se vin. in sad. društvu v Trstu. Predno trgate, preglejte vinsko posodo! Naš kmet pokazi prav mnogokrat tudi ves svoj vinski pridelek, ker ga dene v slabo posodo. Če se kje to dogodi, imenovati se mora pač veliko nemarnost. Vino, ki je dobilo duh po plesnu, zelju, repi itd. je malo več vredno in da se uporabiti k večemu za doma6o pijačo. Če zapazimo, da vinska posoda ne diši tako, kakor bi morala, oprati jo je treba večkrat z vrelo vodo, kateri se je dodalo na vsakih 100 1. okoli 2 kg sode. Nazadnje naj se nalije posoda s čisto vodo, katera pa naj ostane v nji nekoliko dni. Predno se posoda rabi, naj se zavine (zabolidi) s kuhanira vinom ali pa tudi z vodo, v kateri so se kuhale dobre tropine. »Vrtnarski in vinarski list«.