'Is-OBEfenaesam.Sč« fete-v.: 1 Oin.
Poštni»ak ssn^ršaulij^janaa«
Sl ei?« 23.
eBsaseas^offlmssrji
Liobliagi®g w sredo SB. fshm^oia IŠS3.
Leto L
ifisaja vsak im ob 8h pep. men sedeti is praznikov.
Mesečaa narsčnina:
is Ljubljano . . . Din 10"—
po pošti.......... »	12'—
ss. inozemstvo .	.	»	22'—
IBgjeSa^H~5aBg^~S^gggtS!gBf^
Oglasi po tarifa.
EsJIIDSICl
lefraskirsKih pisem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.

Poštno čekovni račun št. 13235.
Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon U. 423.
FtASINOVA FINANČNA PC-LITIKA.
Prošli teden so položili v grob enega največjih evropskih finančnikov zadnjega časa. Mislimo, da je dobro, če v kratkih potezah seznanimo naše čitatelje z osnovami njegove finančne politike, ki je Češkoslovaško republiko v razmeroma kratkem času gospodarsko tako visoko dvignila, da danes prednjači vsem novim državam v Evropi.
Osebnost dr. Alojzija Rašina ni ostala v ozkih sponah ene same stranke, temveč je bila last celega naroda. Češkoslovaški narod se bo na Rašina spominjal še dolga leta, tudi potem še, ko bo republika finančno popolnoma utrjena in ko bo zagotovljen miren razvoj njenega gospodarskega življenja. Spominjal se bo nanj, kot se spominjajo narodi na može, ki so jim vsilili pravilno gospodarsko ali politično smer.
Po prevratu 28. oktobra 1918. so bili Habsburgovci odstavljeni s prestola in na Češkem je bila proglašena republika. Izvedla se je torej politična amputacija, toda ostala je še vedno nevarna finančna. zveza. Mi kakor tudi Čehoslovaki smo imeli •skupen denar z Avstrijo in vsemi državami, ki so vznikle iz Avstrije. Avstrijsko-ogrskn banka, ki je izdala tekom vojne preko 30 milijard papirnatih kron, je metala z vsakim dnem nove milijone papirja med svet in vlekla za seboj v bankrot tudi vse države, ki so se še posluževale bankovcev avstro-ogrske banke. Strup iz Dunaja se je prelival tudi po žilah mladih držav. Rašin je videl nevarnost, da bi morala tudi Češkoslovaška republika plačevati račune Avstrije, zato je skoro istočasno z nami odredil kolkovanje vseh v Češkoslovaški republiki nahajajočih se bankovcev. S tem je dobila republika svojo lastno valuto, ki jo je polagoma zamenjala z novimi bankovci. Sicer so se kolki tu in tam ponarejali, toda glavni namen je bil dosežen. Istočasno pa se je pridržala v državnih blagajnah polovica vseh bankovcev. Denarja je bilo leta 1918. in leta 1919. med ljudstvom dovolj, več, kot je zdravo za državno gospodarstvo. Vsaka država, ki hoče imeti dobro in urejeno gospodarstvo, prenese samo gotovo količino krožečega denarja. Če je preveč denarja v svetu, potem povzroča to draginjo, ker postaja denar malovreden. Rašin je zadržal polovico vseh bankovcev, toda kljub temu je preostali denar za narodno gospodarstvo popolnoma zadostoval. Pridržani denar se je porabil za plaćanje premoženjskega davka, deloma pa se je vrnil revnejšim slojem. Bankovce pa, ki so bili odveč, je vzel Rašin iz prometa in jih pustil uničiti. 8 tem je dvignil ceno preostalemu denarju in jo ustalil.
Rašin je vstrajno delal na to, da bi ustvaril za češko valuto zlato podlago. V to svrho je izdelal zakon o premoženjskem davku, ki je služil za podlago valute in nakup zlata. Zasnoval je zbirko za zlati zaklad republike in podpiral vedno vse akcije, ki so stremele za dvigom češke krone. Vedel je, da bo zvišana vrednost češke krone privedla češke državljane k varčevanju, da bo omejila špekulacijo in prispevala h
pravilni sodbi inozemstva o mladi republiki. Da ima danes Bančni urad, katerega je tudi ustvaril dr. Rašin, na razpolago preko poldruge milijarde zlata in zlatili deviz, je izključno dr. Rašinova zasluga.
Rašinu se tudi lahko šteje v čast, da je vsilil češkim politikom zavest. da je treba gospodariti v mejah proračun;!. Češkoslovaška republika je vsled tega danes edina med novonastalimi državami, kjer se gospodari v resnici tako, kot je predvi-devno v proračunu. Posebno oster boj je bil dr. Rašin s socialisti, ki dolgo niso hoteli razumeti, da je
Belgrad, 28. febr. (izv.) Včeraj ob 5. popoldne je bil minister za pravosodje dr. Laza Markovič na dvoru ter predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju predsednikov in sodnikov upravnih sodišč. Za predsednika upravnega sodišča v Zagrebu je imenovan (Jelšo Cavaglieri, za
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Po vesteh, došlih iz Italije, sta italijanski ministrski predsednik Mussolini in naš poslanik Antonijevič izmenjala včeraj ratifikacije st. marglieritskih konvencij o izvršitvi rapallske pogodbe.
Sušak, 27. febr. (Izv.) V Opatijo so dospeli delegati italijanske paritetne komisije za Reko:	Quartieri,
G čutili in Mazzuno v spremstvu ekspertov Carlettija, Vigliona, Brocchija in Rosbocka. Italijanska delegacija je nastanjena v prvem nadstropju hotela »Regina«. V Opatijo so došli tudi naši delegati, ki so nastanjeni v drugem nadstropju istega hotela.
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Včeraj je dospel semkaj iz Zagreba admiral Priča, ki ga je tekom dopoldneva
Rim, 27. febr. (izv.) Pri razpravljanju o francoski Rumeni knjigi o Avashingtonski konferenci predlaga »Tribuna«, da bi se latinski narodi prav tako tesno zvezali, kakor so se anglosaški. Zveza s Francijo bi ne pomenila nove vojne nevarnosti, temveč bi zmanjšala silo Francije. List se zavzema za to, da nudi Italija jamstvo proti nemškemu napadu in da se obe deželi zedinita na skupno sredozemsko politiko. — »Idea Nazionale« pri poroča nap ram kampanji za italijansko - francoski sporazum, da se počaka. Francozi
VPRAŠANJE STROŠKOV PO-RUHRSKE ZASEDBE V ANGLEŠKI SPODNJI ZBORNICI.
London, 27. febr. (Izv.) Na različna vprašanja je odgovoril premier-minister, da imajo stroški zasedbenih vojsk prednost pred reparacijami. Po dogovorit med aliiranci pa sc ti stroški omejeni na določeno trdno vsoto, ki bi se mogla samo povečati, da se pokrijejo izdatki za kake odredbe, ki so jih sklenile aliirane sile, a odredbe, ki jih skleneta belgijska
treba skrbeti tudi za prejemke, če se na drugi strani hoče izdajati.
Proti Rašinu se je največ hujskalo s strani državnih nameščencev, ker je izvedel znižanje plače. Pii tem pa se je pozabljalo na dejstvo, da je istočasno dvignil kurz češke krone, s čimer je v veliki meri ublažil draginjo, tako da si danes češkoslovaški državni nameščenec za manjši denar kupi več, kakor popi reje pri višji plači.
To je kratek pregled o Rašino-vem finančnem delovanju. Bilo je ogromno in češkoslovaški narod dela svojega finančnika ne bo pozabil.
člane pa Sava Stojanovič, Josip Stevanovič, Ivan Kostrenčie, Josi}) Trujanin in Josip Sporer. Za predsednika upravnega sodišča v Celju je imenovan dvorni svetnik dv.Ivan Vertačnik, za člana pa finančni svetnik Ljud. Brence in vladni svetnik Henrik Steska.
sprejel zunanji minister dr. Ninčič. Admiral Priča je ob tej priliki poročal o stanju priprav za prevzem Sušaka in tretjega pasu. Po dobljenih navodilih je snoči odpotoval nazaj na svoje mesto.
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Minister za promet je zahteval od finančnega odbora kredit 15 milijonov dinarjev za vzpostavitev blagovnega in osebnega prometa s Sušakom.	p
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Jutri odpotujeta v Opatijo pomočnik generalnega ravnatelja prometnega ministrstva Derocco ter načelnik istega ministrstva Jefta Popovič, ki se pridružita naši delegaciji pri italijansko-jugoslovanski komisiji v svrho ureditve železniškega prometa med Reko in našo državo.
hočejo, pravi list, uporabljati Italijo za orodje imperializma. Francija je konservativna, Italija pa hodi za svojo ekspanzivno politiko, zlasti v Sredozemskem morju. Francija gleda Italijo še preveč kot vladarica. Šele kadar bo Anglija odklonila dati Franciji jamstvo napram Nemčiji in po neizogibnem ponesrečen ju poruhrske akcije bo postala Francija skromnejša in sc bo obrnila na Italijo. Ta bo potem stavila svoje predloge o kolonijalnem vprašanju, kakor tudi preskrbi s premogom in rudami.
in francoska vlada brez poprejšnjega pritrdila ostalih aliiranih sil ter vsak predlog v tem zmislu se morajo skrbno preizkusiti. Dosedaj to vprašanje še ni bilo stavljeno. — Benu je vprašal, kdo bo pokril stroške francoske zasedbe Poruhrja, ali re-paracijski račun ali francoski davkoplačevalci. Bonar Law je odgovoril, da nima njegovemu vprašanju ničesar pristaviti. — Benn je nadalje vprašal: Ali imamo kako jamstvo, da naši reparacijski zahtevki ne bodo
zmanjšani? - - Bonar La\v je odgovoril, da nikakor ne. — Na vprašanje, ali so se s kako a birano silo vršili razgovori radi dopolnilne pogodb-k ver sa bleski pogodbi med Nemčijo, Belgijo in Francijo, ki bi se tikala kontrole železnic v Porenju in Po-ruhrju, je odgovoril Bonar Lavr, da ne.
FRANCOZI ZAPRLI NEMŠKE NA-CIJONALISTE.
Pariz, 27. febr. (Izv.) Kakor poročajo listi iz Diisseldorfa so zasedbena oblastva v Essenu zaprla 150 nemških nacijonalistov, med temi nekaj agitatorjev, ki so prišli iz Miin-stra.
ANGLEŠKA KRITIKA PORUHRSKE AKCIJE.
London, 27. febr. (Izv.) Diplomatski poročevalec „Daily Telegrapha1" poroča, da so včeraj najvišji politični krogi prvič, odkar so Francozi vkorakali v Porubi je, kritizirali francosko vojaško akcijo, in sicer v zvezi z zadnjimi dogodki v Bochumu, katerih možne posledice še povečujejo dosedanjo skrb angleške vlade.
LORD CURZON O ANGLEŠKI ZUNANJI POLITIK L
London, 27. febr. (izv.) Lord Cur-zon je govoril ob priliki obeda, prirejenega njemu na čast, o zunanjem položaju ter naglašal, da noče reči, kaj bi lahko pomnožilo francoske in belgijske težkoče, zakaj pri zadnjih v popolnem sporazumu izvedenih akcijah se mora misliti na to, da so Nemci skupni sovražniki. Lord Cur-zon sodi. da je Anglija postopala pametno, ko je pustila svoje čete v Porenju, da varujejo kolikor mogoče dolgo svoje postojanke z ozirom na vpliv, ki ga imajo, in ker j c Anglija prizadeta pri rešitvi problema ravno tako Itak or kaka druga država ter se želi prisotnost Anglije v Porenju od vseh prizadetih držav. Lord Curzoii je na to pohvalil postopanje društva narodov ter zavračal one, ki hočejo, naj se angleške čete povsod umaknejo. Bolje je, da ostanejo dalje časa na svojem mestu, kakor pa da odidejo prezgodaj. Curzon ne vidi vzroka, zakaj naj bi se Anglija postavila na čelo reorganizacije in pacifikacije.
ANGLEŠKI STROKOVNI KONGRES ZA PORUHRSKE DELAVCE.
London, 27. febr. (Izv.) Splošni svet strokovnega kongresa je sklenil, da se nemškemu strokovnemu gibanju nakaže 500 funtov šterlingov za boj proti zasužnjenju delavcev v Poruhrju. Svet je sklenil izdati poziv na svoje organizacije radi finančne podpore za poruhrske delavce. Vzajemno s tajništvom mednarodne strokovne zveze se bo skrbelo, da r;ide ta denar izključno v prid nemškim delavcem.
DIREKTNI PROMET MED DUS-
SELDORFOM IN PARIZOM.
Pariz, 27. febr. (Izv.) Tisk napoveduje direktni ipromet vlakov od Diisseldorfa do Pariza, ki je omogočen z odstopom angleške proge Neuss-Duren. Obratovala bosta dva nočna vlaka v obeh smereh.
Naša skrinjica (NLS) v mestu Ljubljana je peta - 5.
imenovanje predsednikov upravnih sodišč.
izpraznitev Sušaka in tretjega pasu.
Italijanski listi o Italljansko-francoskem sporazumu.
Franeosko-nemškl spor v Poruhrju.
Dr. Ivan Šušteršič:
KRALJEVINA SHS.
(Dalje.)
In Bolgarija! Nad vse kočljivo vprašanje glede na srbsko ideologijo, katero treba absolutno upoševati in spoštovati, če nam to ugaja ali ne.
Na drugi strani stoji, da jugoslovanski problem ni v celoti rešen, dokler postoja poseben bolgarski problem.
Srečna rešitev bolgarskega problema pa pomenja definitivno konsolidacijo južnih Slovanov in koncentracijo vseh naših narodnih sil. Sele potem smo to, kar nam je usodila Božja previdnost: en narod, ena država od Jadrana do Črnega morja! Potem smo južni Slovani faktor, preko katerega svetovna >iolitika ne bo nikdar več mogla preiti na dnevni red. Smo pa potem tudi bistveno močnejši gospodarski faktor, ki nam daje še mnogo udobnejšo podlago za gospodarski razmah. Potem postanemo skoraj gospodarska in politična
—	velesila.
Srbski državniki, kakor kažejo pojavi zadnjega časa, nikakor ne prezirajo teh činjenic. Druga stvar pa je, če je stvar zrela v javnem mnenju srbskega naroda. Ko to dozori, ne more biti skoraj nobene ovire več; dokler to ni zrelo, bi bilo nezmiselno, siliti v voditelje srbskega naroda. Tolažimo se s tem, da ideja mora prodreti, ker njena zmagovitost leži na dlani in upoštevajmo, da bi brezplodni poskusi usiljevanja učinkovali kvečjemu zadrževalno.
Če bi bil jaz Srb, bi se postavil na stališče, da naj moj kralj postane car vseli južnih Slovanov. Tako carstvo bi bilo, po zgledu nekdanje Nemčije, popolnoma združljivo z gotovo državno samostojnostjo Bolgarije, ki bi, če bi želela, ravno tako lahko obdržala svojo dinastijo, kakor so na primer Bavarci imeli svoje VVittelsbachovce v nekdanjem cesarskem rajhu.
Vesel pojav je, da bolgarski mini-sterski predsednik Stambolijski, ki ima za seboj maso in jedro bolgarskega naroda, kmeta, stoji odkrito in dosledno na stališču, da je treba rešiti bolgarski problem v zmislu združitve s kraljevino SHS. — Stambo-iijski je iskren in velika večina naroda ž njim, kar potrjuje nedavno iz-vestje narodnega poslanca M. Ivanića.
Ne more biti dvoma: dinamična sila nespornih činjenic in objektivni pojavi zadnjega časa tako na srbski kakor na bolgarski strani nam dajejo jamstvo, da jugoslovansko carstvo od Jadrana do Ponta ni prazen san, temveč realna politična ideja, ki se bo ustvarila, kakor hitro pride zanjo pravi čas.
Zakaj nisem posebej razpravljal vprašanja državne oblike: monarhija ali republika? Ker je to vprašanje za nas rešeno, kar sem že pisal leta 1918.
—	Sicer nam je pa Anglija zgled, da se v obliki monarhije lahko razvija
Hans Dominik:	15
OBLAST TREH.
Roman iz leta 1955.
(Dalje.)
Atma je pristopil k spečemu Silvestru in se z roko dotaknil njegovih trepalnic. Silvester sc je zbudil in se osvežen dvignil s svojega sedeža. Magnetično spanje je izbrisalo sledove prestanih naporov in trpljenja. Le kratko ostriženi lasje in pa ominozna obleka sta spominjala na to, da bi bil moral biti pred desetimi urami usmrčen.
Prvi je skočil iz letala Frik Tru-wor in trdno stopil na domača tla. Skrbno je pomagal Silvestru pri njegovem izstopu iz letala.
„Pozdravljen na domači zemlji! Dobrodošel, Silvester, v stari Švedski, v naši Linnais. Za vse nas se pričenja z današnjim dnem novo življenje. Tvoja iznadba, Silvester, je dalekosežnejsa, kakor morda sam slutiš. Usoda nam je dala mnogo. Daru se bomo morali izkazati vrednim."
demokracija, za. katero Angleže zavidajo — republike.
Zaključujem to poglavje s ponovnim povdarkom, da je edina podlaga dobre vnanje politike dobra notranja politika. Tla, na katerih stojimo, morajo biti trdna in hrbet zavarovan, potem se nam ni bati nobenega nasprotnika in tudi neizogibne pogreške v vnanji politiki ne morejo povzročati trajne škode. „Najboljša vnanja politika je dobra notranja politika", tako smo skozi desetletja zaman prepoved o vali avstrijskim državnikom, a obračali smo se do gluhih ušes, ker je ta gospoda delala načeloma le slabo vnanjo politiko in na njeni podlagi še slabšo notranjo politiko na povelja iz Berlina. Zapečatili so usodo svoje domovine. Dal Bog da voditelji našega ujedinjenega naroda upoštevajo omenjeno nujno resnico in se sporazumejo čim preje za trajno notranjo konsolidacijo države in tako ustvarijo zanesljiv temelj bodoče veličine in slave naše prekrasne domovine in sreče našega naroda.
Na čelo poglavja sem postavil devizo mesta Pariz. V mestnem grbu je ladija, ob katero bije vaiovje, a Lidija obvladajoča morske sile, ponosno nadaljuje svojo pot.
Fiuctuat nec mergitur, Tej sliki primerjam našo državo SHS. Tudi ona je ladija, ob k oj o buči vaiovje in jo ziblje sem in tja. A potopila se ni in se ne bo. Obvladala bo vse viharje, to je moje neomajljivo prepričanje. Fiuctuat nec mergitur.
Spisal sem to poglavje, da vsakdo, ki se zanima, ve, kako sodim o svoji domovini. Saj sem izvedel, da se ugiba veliko in da se mi podtika vse mogoče, notri do fantastičnih „razkritij". Sedaj je lahko konec tej igri, ko sem sam vse razkril, ki mislim, da vendarle najboljše vem kar mislim.
Brez pomena je zame, če kdo moje mišljenje odobrava ali ne. Svojo domovino gledam že četrto leto iz daljave, iz tičje perspektive, toda samo z ljubeznijo in brez strankarskih predsodkov. Če bi bil jaz iz daljave kaj slabo videl, naj se popravi. Če se mi dokaže kaka zmota, to tudi sam rad popravim.
A eno stoji, in tega mi nihče ne ovrže: da sem iskreno zapisal to kar mislim.
Prispevajte v naše sklade! * v
MINISTRSKA SEJA.
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Na sno-čni seji vlade, ki so se je udeležili vsi ministri, je bil podpisan na predlog finančnega ministra ukaz o izrednem kreditu za primanjkljaje posameznih ministrstev. Za tem se je vršila seja glavnega odbora radikalne stranke, na kateri se je razpravljalo o sporih
v stranki. Izdan bo komunike, v katerem bo objavljeno stališče radikalne stranke nap ram onim, ki so skušali cepiti strankine kandidatne list.
Soma Atma je zadnji izstopil iz letala. Njegovo vprašanje je prekinilo Frika Truworja v njegovih mislih.
„Kam z letalom ? Tukaj ne sme ostati. Zrak ima oči."
Silvester Bursfeld je stopil bližje k letalu in pogladil z roko po njegovih srebrnobliščečih sc ploščah. Njegovo truplo je spominjalo na lastavičje truplo. Ozko in koničasto, da je je zrak le nalahko opihljaval, ko je sekalo vzduh z hitrostjo izstreljene kroglje. Celo truplo od krmilnega repa do glave komaj dvanajst metrov dolgo. Letalne ploskve so bile sedaj na tleh zvite skupaj in pritegnjene k telesu kot perutnice počivajoče lastavice. V redkejši atmosferi, v višini tridesetih kilometrov, tam pa so se iztegnile te svetle ploskve, razprostrle se od znotraj na ven, dokler niso dosegle širine petdesetih metrov.
Lepo telo s pritegnjenimi perutnicami je počivalo na lahkih kolesih.
„Vankees tega letala ne dobe nikdar več v svoje roke! Nekaj za spomin na električni stol so trii pa že dolžni."
KONFERENCA RADIKALNIH MINISTROV.
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je imel včeraj dopoldne daljše posvetovanje z ministri Ljubo Jovanovičem. Krsto Mi letičem, Veijo Vukičevičem in Gljivo jem Stmilom. Razpravljalo se je o volivni agitaciji, ki jo hočejo pod-vzeti radikalni ministri početkom marca:
DOLOČITEV JUGOSLOVANSKO-ALBANSKE MEJE.
Belgrad, 28, febr. (Izv.) Predvčerajšnjim so došle albanske čete do novodoloeene meje proti prizrenskemu okrožju. Albanski častniki so prišli v stik z našimi radi sporazumne zasedbe nove meje. Albanska vojska in oblasti so razorožile prebivalstvo nevtralnega pasu. Orožje se je pustilo samo zastopnikom oblasti. Oblasti niso naletele na odpor med ljudstvom. Mnogo kačakov se je vdalo oblastem.
RAZMEJITEV Z ROMUNIJO.
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Včeraj dopoldne je imel pomočnik zunanjega ministra Fanta Gavrilovič konferenco z generalom Miloj evičem o razmejitvi z Romunijo.
UREDITEV OBMEJNIH SPOROV Z BOLGARIJO.
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Včeraj dopoldne je bila v zunanjem ministrstvu konferenca naših zastopnikov v mešani komisiji, ki naj uredi obmejne spore z Bolgarsko. Zunanji minister dr. Ninčič je dal našim delegatom ob tej priliki potrebna na vodila za poslovanje v mešani komisiji, ki se sestane v Nišu. Pomočnik zunanjega ministra Ljuba Nešič j c že odpotoval v Niš.
KOLIKO JE KANDIDATOV?
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Kakor poroča »Pravda«, je po vsej državi postavljenih 312 kandidatnih list, ravno toliko, kolikor se voli poslancev. Kandidatov je nad 2600.
RAZSTAVA JUGOSLOVANSKIH IZDELKOV V SOLUNU.
Belgrad, 28. febr. (Izv.) Trgovska in obrtna zbornica v Solunu je uvedla akcijo za stalno razstavo naših proizvodov v njenih prostorih. Obrača se na vse naše izvozne tvrdke, naj ji pošljejo vzorce ter podatke in pogoje za dobavo blaga.
MEDNARODNO SODIŠČE. PRISTOP AMERIKE.
London, 27. febr. (Izv.) Reuter poroča iz VVashingtona:	Senator
Kind (demokrat) je vložil resolucijo v prid izvršitvi predloga predsednika Hardinga, v zmislu katerega naj postanejo Zedinjene države član mednarodnega sodišča, ki ga organizira zveza narodov. Kindovo resolucijo je senat brez debate odgodil na nedoločen čas. Vedno bolj se kaže. da je kljub podpiranju številnih osebnosti javnega življenja in vodilnih listov v deželi — malo upanja, da bi bil Hardingov predlog v tem tednu, ki ga ima kongres še na razpolag. . ratificiran.
OGRSKA V ZVEZI NARODOV.
DONAVSKA KONVENCIJA.
Budimpešta, 27. febr. (Izv.) Uradni list objavlja danes sankcionirana zakona o sprejemu Ogrske v zvezo narodov in o končno veljavni francoski donavski konvenciji.
RAZMEJITEV MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MAŽARSKO.
Ženeva, 27. febr. (Izv.) Včeraj se je pričela v glavnem tajništvu društva narodov konferenca o določitvi meje med Mažarsko in Češkoslovaško. Kakor znano, se je svet društva narodov ponudil 31. januarja za razsodnika v tem vprašanju. Sedanja konferenca ima namen ugotoviti podrobnosti poročila, ki ga bo predložil brazilijanski zastopnik Da Gama na prihodnji seji sveta društva narodov. Konference sta se udeležila poleg v vojaških zastopnikov Mažarsko in Češkoslovaške tudi angleški podpolkovnik Garay in italijanski polkovnik Peiiicelli.
Politične vesti.
+ Razdeljene vloge. Včerajšnji „Slovenec" piše o razdeljenih vlogah. Pripominjamo, da si je pri razdeljevanju vlog izbrala Narodna ljudska stranka boljši del: boj za resnico in pravico in pa srnotreno delo za ljudski blagor. Ko bi si bili voditelji SLS s svojim časopisjem izbrali to vlogo, bi bila ustanovitev Narodne ljudske stranke morebiti tako nepotrebna, kot je sedaj utemeljena. Vrste naše stranke se z vsakim dnem množe in čimbolj se bodo množile, tem večje jamstvo je dano, da se na Slovenskem prične zopet enkrat prava ljudska politika za dobrobit slovenskega naroda, ki je razočaran in obupan nad posledicami povojne demagoške politike nekaterih slovenskih strank. Hočemo, da si bo
Silvester je mrmral nejevoljno te besede predse.
„Prav imaš. Stroj bomo še rabili. Moralnih obveznosti po svojih doživljajih nimamo nikakih več. Letalo dobi svoje mesto v Odinovi votlini."
Silvester Bursfeld je nosil na jermenu ob levem boku majhen zabojček iz cedrovine. Prijel je sedaj zanj, kot se prime daljnogled. Nekaj prijemov na različnih vijakih in kot da so duhovi prijeli za letalo, sc je pričelo polagoma pomikati naprej po ravni planjavi. Tako polagoma, da so mu njegovi dosedanji potniki lahko udobno sledili. Kot dobro dresirani pes je teklo pred njimi, medtem ko mu je Silvester Bursfeld sledil s svojim aparatom kot fotograf objektu, ki ga hoče spraviti na ploščo.
Dospeli so na konec planote. Po strmem pobočju je vodila odtod pot nekaj sto metrov globoko k Tornea-elfu. Prepuščeno samo sebi bi moralo na tej strmi poti letalo priti v tek, se prekucniti ali razbiti. Toda, če je teklo dosedaj kot pes, je plezalo sedaj kot divja koza. Previdno sc je vilo po strmi stezi... in sedaj... Silve-
Ijudstvo samo rezalo kruh, ne pa da bi gledalo kose potic, ki jih tlačijo dosedanji „ljudski" politiki v svoje velike žepe. Vse vpitje in zabavljanje proti Narodni ljudski stranki nebo pomagalo nič. Če bi ne bila potrebna, bi je ne bili ustanovili. Resno delo za blagor slovenskega ljudstva pa bo dokazalo upravičenost njenega obstoja.
+ Za ljudsko samoupravo in samoodločbo se je ogreval na svojem shodu v Borovnici g. dr. Šušteršič," tako ugotavlja „Slovenec" ter pristavlja: „Ali je mislil pri teh besedah na samoupravo in samoodločbo slovenskega ljudstva?" Demagoške vprašanje! Na mulate gotovo ni mislil, tudi ne na odmetnike v južni Srbiji ali na kačake ob albanski meji
ster Bursfeld je nagnil svoj aparat nekoliko navzgor in težko letalo se je dvignilo z neprehodne poti v zrak. Medtem ko so njegovi vijaki stali mirno, medtem ko so ležala njegova krila tesno ob trupu, se je zibalo kot metulj pred potniki, ki so se spuščali po strmi stezi navzdol.
Zavili so s pota v stran med zmešnjavo skalovja in grmičevja. Še nekaj sto metrov in pred njimi se je odprlo temno žrelo na pobočju.
Silvester Bursfeld je ravnal s svojim aparatom kot pravi umetnik. Dvigal ga je in povešal, vrtel ga in uravnaval in jc prišel v loku končno baš pred ono žrelo. Pred njim se jc v zraku zibalo letalo.
Počasi in previdno je obrnilo svojo konico proti vhodu. Sedaj se je pričelo potapljati v temo in sedaj je izginilo v njej. Silvester mu je sledil, Frik Tnnvor pa je prižgal ročno električno svetiijko, ki je napolnila jamo z bliščečo svetlobo.
Še nekakih sto metrov pota v obširni, od narave v skalovje zasekani jami. Potem so samotni potniki kre-
—	najmanj pa seveda na voditelje SLS.
-f Kcinm- velja. Na notico pod teni naslovom v včerajšnjem „Slovencu1" vprašamo: „Ali ni dr. Korošec kot minister sopodpisal vladno naredbo o ločitvi zakona? Ali so bile tiste stranke, s katerimi je sodeloval dr. Korošec v vladi, naklonjene katoliški cerkvi? Ali se more reči. da takrat niso bile pod vplivom framasonstva? — Da, da, volitve niso igrača, marveč vestna zadeva. ki ima lahko usodne posledice v verskem in narodnem pogledu!
+ Pašič se smeje ... Cika Baja
—	ovaj Pašič — sedi v toplo zakurjeni sobi v mehkem naslonjaču in smeje se mu srce, smejejo ustnice in smeje lepa, dolga, bela brada ... Dremoten od prijetne gorkote za pečjo pa sanja o ovima klerikalcima iz Slovenačke, koji su rušili i ubijali Slovenstvo i njegovu avtonomiju u jednom najvažnijih momenata, pak su mu doneli pune džepove slovena-čkih para. Ovaj dični doktor Korošec sa svojim štabom, hm ... ovaj... In v teh lepih sanjah se mu usta zadovoljim smehljajo...
+ Župniki in kaplani. Pod tem naslovom poroča včerajšnje »Jutro« o shodu N L S v Borovnici ter pristavlja: »Borba v farovžih je nova pikanterija našega političnega življenja in nič se ne bomo čudili, če v kratkem prično župniki s prižnice proklinjati svoje kaplane, da so zapeljivci ljudstva, kaplani pa krtačiti svoje župnike, da so pravi antikristi.« — K temu odgovarjamo s nastopno točko programa Narodne ljudske stranke, ki pravi: «Za Cerkev zahtevamo svobodo v izvrševanju njenega visokega zvanja in spoštovanje njenih pravic, pa tudi za dostna gmotna sredstva, da se morejo njeni služabniki vredno preživljati. Jasno odklanjamo vsako kul-turno-trojstvo. Z isto odločnostjo odklanjamo tudi vsako zlorabo Cerkve v politične namene in njeno ponižanje v deklo posamezne politične stranke. Branili bomo vzvišenost ir, svetost Cerkve zoper vse napade bojevitega brezverstva, ravno tako pa tudi zoper svetohlinsko razjedanje njenih moraličnih temeljev po političnem klerikalizmu, ki nadomešča krščanski zakon ljubezni in resnice z lastnim zakonom sovraštva in laži ter zlorablja požrtvovalnost duhovščine in idealno ljudsko vernost za zgolj posvetne strankarske namene. Cerkev naj bo svobodna v svobodni državi in njena vrata naj bodo široko odprta za vse vernike, ne pa le za pristaše ene politične stranke. Verska strpnost je neobhodno potrebna v državi, ki jr versko tako raznolična kakor je naša.« Kar se tiče »J ut rovih« domnev o bojih po župniščih, ugotavljamo, da pripada tudi drugod duhovščina raznim strankam, ki se sicer razlikujejo po svojem političnem programu, ki pa imajo vendar eno skupno točko, krščansko svetovno naziranjc. Kar se tiče bojev po župniščih, ugotavljamo, da cenimo slo-
—ir .....
nili nekoliko na levo. Letalo je izginilo za mogočnimi bazaltnimi stebri. Ko je Silvester povesil sedaj svoj ža-rilec, se je tudi letalo lahno spustilo na tla. Njegova kolesa so pristala in letalo je stalo sedaj varno in nepremično na s suhim drobnim peskom pokritih tleh naravne votline. Silvester Bursfeid je prestavil vijake na svojem aparatu na ničlo in ga spustil zopet ob svojem boku.
„Tako! Tukaj ne bo letala nikdo odkril! Vsaj v tem slučaju ne, če se tukajšnji prebivalci Odinove kotline še vedno tako boje, kot poprej.”
••Boje se!“ Ovčarji in gozdarji tod okoli še vedno verujejo, da prebiva v tej jami kar cela vrsta strašnih duhov.
Frik Trmvor je smeje izgovoril te besede.
„Celo pri belem dnevu se v velikem ovinku izogibajo te votline. Tako brzo se ne bo upal nihče vanjo, dasi je vhod širok in visok. Boje se te jame, in če bi njihov strah pojenjal, potem imamo mi pač v rokah sredstvo. da ga zopet obnovimo.”
vensko duhovščino previsoko, da bi ji mogli radi pripadnosti k eni ali drugi stranki prisojati možnost zlorabe svojega visokega zvanja v politične namene. To velja tembolj za ono duhovščino, ki pripada po svojem političnem nazivanju Narodni ljudski stranki in na katere program je tudi pristala.
+ IMgrajski »Pravdi« odgovarjamo, da smo že od početka govorili o našem programu tako jasno, da smo onemogočili vsako sumnjo o naših ciljih. — »Slovencu«, ki tako rad citira belgrajske demokratske liste in se »tega starca« tako boji, odgovarjamo isto. Zdi se nam celo, da bodo radi naše jasnosti postavljeni gospodje pri »Slovencu« kmalu v tako neprodimo temo, da niti njihove demagogije ne bo več videti.
,+ Cepljenje med Protičevci. V Velikem Bečkereku so vložili nezavisni radikalci (Protičevci) dve listi, katerih ena kandidira dr. Mihailoviča, druga pa dr. Momčila Ivaniča. Protič sc je zavzel za listo dr. Ivaniča.
liaša skrinjica (fES) v votivnem okrožju Ljubljana— ftoosnesto (dežela) je tretja — 3,
tiW3Eemslke westl-
*	Španski kralj obišče papeža. Španski kralj obišče prihodnji mesec Italijo. Na kolodvoru v Rimu ga bosta sprejela obenem laški kralj in papežev zastopnik, nakar odide v Kvi-rinal, nato pa se takoj poda v Vatikan.
Kvirinal in Vatikan. Neprijazno razmerje med italijansko vlado in Sv. stolico se vedno bolj blaži. Mussolinijeva vlada kaže veliko pomirljivost napram Cerkvi. Znano je stališče Mussolinijevo v cerkvenem vprašanju: Velika moralna sila papeška na ves svet pospešuje italijanski vpliv, in pripeljati Ital i jan stvo do svetovne moči, je naloga Mussolinijevega narodnega poslanstva. Ker dosedanje vlade niso mogle ukloniti Vatikana z nasiljem, je Mussolini zabrenkal na milejšo struno. Uvedel je zopet konfesionalne šole, obesil na steno šolskih sob sliko Kristusovo in sploh proglasil, da je Italijanstvo integralno zvezano z rimskim katolicizmom. In zdi se, njegova taktika zmaguje. Predstavniki vlade so bili že na posetih celo v uniformah v papeževi palači, kar je nekaj neverjetnega. Vatikanski »Gsservatore« že odkrito piše o odstranitvi konflikta med cerkveno in posvetno oblastjo.
‘‘Mussolini ne sprejme Friedricha? Po vesteh iz Rima je dospel tjakaj vodja ogrskih „Prebujajočih se Mažarov" Štefan Friedrich. Informirani politični krogi trdijo, da Mussolini Friedricha ne bo sprejel.
*	Zakaj se Italijani niso vtikali v reparacijski problem? Italijanski senator Crespi je 16. febr. v rim-
Pri teh besedah je pokazal na aparat ob Silvestrovem boku.
iz te jame so stopili zopet v soln-čni dan. Odšli so po stezi vzdolž reke in dospeli v staro rodbinsko hišo Trmvorjev, ki je zrla obdana od brez in jelk doli na Tormueli.
*
„Britannia rules the wawes, Bri-tannia rules the vvinds.” Iz stotisoč grl je plala stara melodija z novim besedilom in bučala preko plavih voda So-leuta. Brodovje lahkih angleških vojnih letal se je ravnokar prikazalo na obzorju. Njihov prihod je pomenjal predigro in začetek velikih tekem, katere sta priredila Aeronautical Fede-ration of G. B. in Imperial Aero Club na morski ožini med otokom Wigh-tom in agleškim obrežjem. V skupinah po sto so pribrzela letala. Izločila so se nekje iz modrine neba ali morja. Vseh sto je tvorilo v zraku latinski V kakor ptice selilke in te oblike so se strogo držala, medtem ko so izvrševali različne manevre.
(Dalje prih.)
•s kem senatu poročal o prebodu jih delih k versailleski pogodbi in je rekel k točki reparacijske številke tudi tole, kar nas še posebno zanima: »Kdo bi mogel določiti Nemčiji re-paracijsko številko? Očitno samo Amerikanci. Mi Italijani smo bili takrat pripravljeni slediti jim v vsem brezpogojno. Toda nas so reško vprašanje in odprte vshodne meje tako ovirale v svobodnem gibanju, da nismo mogli povzeti (v vprašanju reparacij) iniciative, ker smo se čuvali, da bi si ne nakopali sovraštva Anglije in Francije, ki smo ju nujno potrebovali, ako smo hoteli pobijati Wilsonov upor proti našim vshodnim aspiracijam.
* Slovenska žena žrtev Italijana. Pred dvema letoma se je poročil italijanski železničar Priore s hčerko bogatega slovenskega kmeta Skuška pri Št. Petru na Krasu. Dokler je bogata dota sladila zakonski jarem, je bilo vse dobro. Ko pa je vir usahnil, je lahkoživec zapustil ženo in živel razuzdano z raznimi ženskami. Pa tudi tega se je naveličal. Vrnil se je k zakonski ženi in pobotala sta se. Odpeljala sta se v Št.
Peter na praznovanje zakonske sprave. — V bližini Št. Petra sta dva fanta, ki sta sledila svojemu psu, našla zagrebeno žensko truplo, silno raztepeno, z vrvjo okoli vratu. Z glave so bili lasje skoro popolnoma izruvani. Preizkava je dognala, da je to nesrečna hči slovenskega kmeta, ki jo je umoril zverinsid mož.
* Novi češkoslovaški finančni minister. Za naslednika pokojnega dr. Kasina na čelu finančnega ministrstva češkoslovaške republike je bil imenovan poslanec narodnodemokratske stranke inž. Teodor Bečka, predsednik upravnega sveta Živnostenske banke. Novi češkoslovaški finančni minister se je rodil v Neveklovu 1. 1863. Leta 1912. je bil izvoljen za predsednika trgovske zbornice v Pragi, a 1. 1913. je postal član upravnega sveta Živnostenske banke, nato podpredsednik in 1. 1921. predsednik. Po polomu Avstrije ga je narodno-demokratska stranka poslala v narodno skupščino, v kateri je bil tudi poročevalec o prvem proračunu češkoslovaške republike. Novi minister je svak pokojnega dr. Ra šina.
Domače vesti.
— Umrl je v Metliki v visoki sta rosti 85 lot g. Franc Jtitraš, posestnik in bivši večletni župan. — N. v m. p.!
— Umrl je dne 24. t. 1. v Dragutinovi! v Banatu načelnik tamkajšnje železniške postaje g. Janko Janežič po kratki in mučni bolezni v starosti 35 let. Truplo pokojnikovo so prepeljali v Ljubljano, kjer je bil pogreb danes ob pol enajstih dopoldne od glavnega kolodvora k Sv. Križu. — E. i. p.!
— Zdravniška vest. Asistent dermatološkega oddelka splošne bolnice v Ljubljani dr. Fran Virant je podal ostavko.
— »Slovenec« odgovarja s tem, da išče po »Ljudskem dnevniku« tiskovne pogreške. Samo pazi naj, da se tiskarski škrat ne bo nad njim maščeval.
— Uradniške plače. Finančno ministrstvo je nakazalo za mesec marc državnim nameščencem le dosedanje plače in doklade. Naredba o novih dokladah na podlagi zadnjih sklepov finančnega odbora še ni iz dana, ker še ni dosežen sporazum glede uvrstitve krajev v posamezne draginjske razrede. Znano pa je, da določa sklep finančnega odbora, da se morajo novi dodatki izplačati že s 1. marcem.
— Uradno se objavlja, da so vse vesti, katere po došlih poročilih razširjajo Nemci, da bo glasovanje za njihove kandidate v severni Sloveniji, kjer so postavili svoje lastne kandidatske liste, nekak plebiscit za to, da bi ta del Štajerske zopet pripadel pod Avstrijo, kažnjive in neresnične. Oblasti bodo proti vsem onim, ki bi take vesti razširjali, postopale najstrože po zakonu.
— Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico nam sporoča: Cena mleku, postavljenemu v Ljubljano, je za mesec marec Din 4. Toliko v vednost vsem odjemalcem.
— Veliko javno tombolo priredi na Kongresnem trgu društvo »Gosposvetski Zvon« dne 6. maja 1923. T slučaju slabega vremena pa 10. maja t. 1. ob 15. uri (3 h) popoldne. »Gosposvetski Zvon« goji velikopotezne načrte in za uresničenje istih priredi omenjeno tombolo. P. T. društva se naprošajo, naj uvažujejo ta oglas pri svojih event. prireditvah. — »Gosposvetski Zvon«.
— Veseli sejmarji. Predvčeraj-nim, ko se je vršil ljubljanski semenj, so se mešetarji vračali z dobro založenimi denarnicami prav dobre volje domov. Mimo grede, kakor je že njihova navada, niso mogli iti mimo nobene postaje, da bi ne »kropili birta«. Ko so se trije taki sejmarji na srkali dodobra vinske kapljice, so jo mahnili iz Ljubljane proti Lipljenam. Med potjo pa so sc sporekli in nato tudi stepli. Slišale so se razne italijanske in hrvaške kletve, nakar so začele padati tudi pesti po glavah. Jože Jeršin, posestnika sin iz Medvod pa se ni zadovoljil samo z pestjo, ampak je pote-
gnil iz žepa nož, ter ga parkrat zasadil v hrbet posestniku Janezu Virantu iz Lipi jen, katerega so vsled težkih poškodb morali oddati v ljubljansko bolnico.
— Preureditev selske službe pri pošti Brezje. — Štev. 3359 (Ha— 1923). S 1. marcem t. 1. se preuredi pri pošti Brezje dostavljanje pošt nih pošiljk po selskem pismonoši takole: V I. okraj se uvrste kraji: Dobrepolje, Črnivec in Noše. V II. okraj pa Pirašica, Leše, Paloviče, Visoče in Vediše. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak pondeljek, sredo in petek, v II. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto.
— Krajevne carinske kontrole. Pri carinarnicah v Ljubljani in Splitu so pretekli teden pričele s svojim delovanjem krajevne canske kontrole.
— Osebne izpremembe v sodni službi. Imenovani so: Za deželnosod. svetnika pri okrož. sodišču v Novem mestu Gustav Barle; za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Ljubljani dr. France Ženko z Brda; za okr. sodnika in sodnega predstojnika na Brdu Alojzij Debeljak iz Kamnika; za okrajne sodnike so imenovani: sodni pristav dr. Hedvik .felušić v Ogulinu za Maribor, sodnik Rajko Loderhas za deželno sodišče v Ljubljani, dr. Ernest Rosina za Dolnjo Lendavo, Josip Rus za. Gornjo Radgono, dr. Stanko Žitek za dež. sodišče v Ljubljani, Mirko Detiček in Josip Kolšek za Brežice, dr. Ivan Petsche za Črnomelj; premeščeni so sodniki: Ivan Trinkavs v Maribor, dr. Janko Kosan v Celje, Artur Mrevlje v Ptuj in Stanko Bregar na Vrhniko.
— Iz politične službe. Premeščeni so: okrajni glavar dr. Ivan Lininger iz Radovljice v Ljubljano: okr. glavar dr, Branislav Fišer od okrajnega glavarstva v Ljubljani k oddelku za notranje zadeve na pokrajinski upravi; okr. komisar dr. Lovro Hacin iz Celja v Radovljico; prov. vladni k on c. Eg'on Bayr iz Ljubljane v Ptuj.
— Odpust iz državne službe. Iz državne službe je odpuščen Ernest Golob, tajnik I. razr. v ministrstvu za socialno politiko.
— Odlikovanja. Odlikovani so: z redom sv. Save IV. razr. okrajni zdravnik v Novem mestu dr. Janez Vavpotič; z istim redom V. vrste Dako Makar v Metliki in Julij Macole v Gradacu; /. zlato svetinjo za civilne zasluge: Miko Željko v Gribljah; z redom sv. Save II. vrste Viktor Bračič, upravitelj obrat, ravnateljstva južne -železnice v Ljubljani.
— Policijske vesti. Pri lesotržcu Mat. Šmogovcu v Kabšah so zaplenili 120 kozliejih (ševro) kožic in pa 2 gonilna jermena ca 42 kg težka, še skoro nova. To blago je bilo, do sedaj še neznano kje, ukradeno. — V kolodvorski čakalnici v Črnomlju je ukradel neznanec 200 kron vreden svetilkin senčnik. — Zasebni uradnici Darinki Ka-talanovi v Ljubljani je bila ukradena iz stanovanja v Vojvoda Mišičev! ulici ussijata ročna torbica, v kateri je imela zlato žensko uro in pa nekaj denarja.
Stran 4.
S';t: V,
L J 0 D S K X D N E Y N I K_
Gospodarstvo.
Skupna škoda znaša okrog !R)00 kron. — V stanovanju Ivanke Tavčarjeve na Sv. Petra cesti je bilo ukradeno zasebni uradnici Vitoslavi Klinc več zlatnine in denarja vredno 8000 kron. — V dramskem gledališču je ukradel nekdo učiteljici Mariji Krištofovi črno boo s sivo podlago vredno 3000 kron.
— Otvoritev kavarne. V prostorih novozgrajene palače Ljubljanske kreditne banke nasproti glavne pošte je otvoril gospod Fiala kavarno, opremljeno z vsem modernim komfortom. G. Fialo, ki je znan po svojih strokovnih sposobnostih, toplo priporočamo vsem Ljubljančanom, kakor tudi posetnikom z dežele, gospodu kavarnarju pa želimo najlepših uspehov. (Glej današnji inserat!)
— Razni vlomi in tatvine. Neznani vlomilci so odnesli iz gostilne Ane Vavtar na Krtini pri Vel. Loki več živil, blaga, perila in obleke v vrednosti
10.000	kron. — Na glavnem kolodvoru v Ljubljani sta bili ukradeni iz železniškega voza 2 posteljni odeji vredni 500 kron. — Antonu Habjanu, posestniku v Domžalah, je bilo ukradeno iz veže restavracije pri kolodvoru črno kolo vredno 5000 kron. — Sod. p is. predst. Rajko Stojen v Ljubljani sta bili pokradeni 2 zlati ženski uri, ena z dvema in druga z enim pokrovom, dalje srebrna ženska zapestna ura, zlat poročni prstan in več druge zlatnine in srebrnine. Pred nakupom se svari. — uozdnim delavcem v Rogu je pokradel neznan tat samokres, žepno uro in več obleke in perila. — V Kamnigorici so odnesli neznani obiskovalci posestnici Apoloniji Zdešarjev! več živil, kruha, 4 kokoši s petelinom, nekaj čevljev in ker je deževalo, so vzeli tudi tri dežnike. — Bančni uradnici Ani Divjak na Bregu 20 je bil ukraden iz stanovanja beneški kolje z več poldragulji in diamanti, dalje srebrno toaletno ogledalce in verižica v skupni vrednosti 60.000 kron. — F rancetu Cink v Mariboru so pokradli neznani vlomilci iz stanovanja več perila, obleke in eno uro v skupni vrednosti 75.000 kron. — V vilo trgovca Franca Urha so vlomili neznani tatovi i;i odnesli več blaga, perila in obleke ter nekaj srebrnine v skupni vrednosti
41.000	kron. — V Hrastu so pokradli tujci, ki so se potikali že delj časa v okolici, več posestnikom precejšno množino raznega perila, ki sc je sušilo na vaških ograjah. — Delavki Marti Belič sta bili ukradeni v baraki na Kodeljevem 2 posteljni preprogi vredni 2000 kron, posestnici Franji Goršič na Krakovskem nasipu 2 rjuhi vredni 1000 kron in trgovki Ivani Foj-kar na Dol. cesti pa iz odprtega dvorišča za 3000 kron raznega perila, ki se je tam sušilo.
— Reklamno šipo je razbil neznan razgrajač v izložbenem oknu zastopstva parobronde družbe »White Star Line« v Kolodvorski ulici. Šipa je bila vredna 26.000 kron.
— Mariborska kronika. Radi tatvine šip pri vojaških barakah v Samostanski ulici in radi poškodbe tuje lastnine na škodo vojaške oblasti, je bil aretiran Starič Ivan ter oddan državnemu pravdništvu. — Radi beračenja je bil oddan v zapore Nekrep Nikolaj. — Na glavnem kolodvoru je bil aretiran Franc Bezjak, ki je ukradel svojemu delodajalcu, nekemu posestniku v Ribnici, obleko in zlato uro. — Pri kartanju sta se sprla Goser Ivan in Bauman Karel v gostilni Schein na Vodnikovem trgu. Ker pa je bil Goser slabejši, je pograbil za trd predmet in z njim Baumana poškodoval. — Mesarja Mikulin in Spaninger sta se v kavarni Žigart najbrž radi prevelikih dobičkov sprla in stepla. — Alojzij Žabert, ki je bil oddan v vojaške zapore, je izvršil celo vrsto tatvin. Organist iz Sahnice Lempl ga obtožuje, da mu je Žabert ukradel raznovrstne obleke v vrednosti 8468 K. Dognano je, da so tudi druge ovadbe na poti. — Lestan Amalija je bila pred nekaj dnevi na zahtevo tretje osebe aretirana na glavnem trgu radi tatvine masti in prešičevega mesa, ki ga je ukradla pri Sv. Urbanu. Značilno je, da je prišla tatica v roke pravici prej, predno je dospela ovadba od orožniške postaje pri Sv. Trojici. Vrednost ukradenega blaga znaša več tisoč kron.
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	12
g Eksploatiranje rudnika Ljubije. Iz državnega rudnika Ljubije, ki jo bogat na železnih rudah, bo zdaj pričel transport nepredelanih rud na Čeho-slovaško, kjer jih bodo predelali v visokih pečeh. Računa se, da bo Čeho-slovašku predelala letno več tisoč vagonov teh rud.
g Brzojavne in telefonske pristojbine v inozemskem prometu v razmerju 1 frank — 26 dinarjev. Počenši s 15. februarjem t. 1. je kot enakovrednost franku določenih 20 (dvajset) dinarjev. Od tega dne se mora toraj plačevati pri vseh inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank ali del franka dvajsetkratni znesek v dinarski veljavi.
g Akcije južne železnice so v Trstu vsled zadovoljivih vesti o poteku konference poskočile na 185. Kakor poroča Wolf je nominiranje zlate lire osigurano, da se prepreči padec na rimskem deviznem tržišču.
g Renska plovba prenehala. Renska plovba je nad Duisburgom popolnoma prenehala; le med Duisburgom in Rotterdamom se promet še vrši. Da je obrat na Renu ustavljen, je posledica generalnega štrajka, ki ga je bila sklenila centralna zveza strojevodij in kurjačev in nemška zveza transportnih delavcev -— posledica vojaških ukrepov Francije in Belgije o plovb enem obratu. Omenjenima zvezama pripada skoro vse osobje renske plovbe. Francoski poskusi, da bi ustvarili lasten plovb eni obrat, so se popolnoma ponesrečili. Le v posameznih slučajih se je Francozom posrečilo nad Mannhei-mom, da so zavlekli v tir nekaj vlačilcev z lastno marino in najetimi Holandci. V ostalem pa ni šlo vsled pomanjkanja strokovno izvežbanih moči. Niti tranzitni promet se ne da izpeljati.
g Moravsko-šlezijska banka v likvidaciji. Provizorična bilanca izkazuje 170 milijonov Kč pasiv. Sanacijski načrt: privilegirani upniki bodo izplačani takoj, a vlog ne realizirajo, ampak jih prenesejo na kon-tokorent Hipotekarne banke v Brnu; depo-sitarji dobe takoj d e pote nazaj; nekritim upnikom pa bo izplačano 250 milijonov, a šele po 10 letih. Skoraj polovica vlog je izgubljenih.
g „Ren-Dmiava montanska in železo-tržna d. d.“ se je ustanovila. Udeležena je pri njej Aquila — skupina, Otto Mansteld & Co. Berlin, centrala Industrie Handels -Compagnie in Osterr. \Verke A. G. Namerava eksportirati železo in ima v načrtu osnavljanje podružnic na Balkanu. Družba sama pa je udeležena na Stahl- und R6hrenwerke, ki jih ravno hoče iztržiti.
g Visoka železna konjunktura na Češkem in v Avstriji. Ruhrska akcija je poživila železni trg na Češkem in v Avstriji tako, da je nastala haussa. Češke železarne so dobivale doslej naročila največ iz Ogrske in Jugoslavije. Zdaj pa jih je preplavila Nemčija in celo iz prekomorskih krajev, kjer je
doslej dobavljala nemška industrija, so zdaj prišla naročila. Jelko naroča predvsem Francija, Anglija, Španija in Švica. Na Balkanu je nemška konkurenca izpadla in češki izdelki imajo zdaj v cenah prosto roko. — Koks pa si je zagotovila Alpine M mita n iz Ostrovskega revirja. Ker pa so te zaloge skoro razprodane, bo najbrže zopet poživila svoje podjetje v Porembi. Tudi eksport jekla v Nemčijo bo najbrže zopet prišel v tek.
g Neprijetnosti z ru‘irsko železno zalogo. Na VVestialskem so se nabrale velike zaloge železnega materiala, ker nočejo in-drustrijci izvažati in torej eksport počiva. Zato namerava antanta železo zapleniti in ga na lastno pest prodati. Na Francoskem je itak pomanjaknje minskega koksa in vsled tega tudi surovega železa občutno. Zato pa cvete irancoski železarski industriji lepa konjunktura, ki bi z razprodajo ruhrskih ta-brikatov prenehala, kar bi pa industrijo neprijetno zadelo. Ker pa notranja Nemčija za enkrat kot kupec ne more priti v poštev, bo treba — produkcijo omejiti.
g Ruske koncesije Sšndsir-Company.ii so pomembne tudi s stališča svetovne politike. Pogodba zagotavlja Sinclair-Compa-nyji eksploatacijo delov otoka Sahalina za pridobivanje petroleja in stranskih produktov v dobi 36 let. Dalje ima družba pravico zgraditi dve pristanišči, ki bi pa bili last sovjetske vlade. Družba mora v prvih petih letih investirati 400.000 zl. rubljev, vladi pa mora izplačati 5% od prodanega blaga kot najemnino. Ako bi pa ničesar ne prodala mora plačati vladi 100.000 zl. rubljev na leto. Razen tega pa mora Sinclair Com-pany odrajtati od prodanega blaga 1 % v zlatu in postopno dalje. Vlada ima pravico pogodbo odpovedati, ako bi pokazale Zedinjene države kako sovražnost proti Rusiji, oziroma, ako je v teku petih let ne b> juridično priznala, — pri čemer pa družba ne dobi nobene odškodnine.
BORZA.
Zagreb, 27. febr. (Izv.) Devize: Dunaj 0.1460 — 0.1467, Berlin 0.46 — 0.47, Pešta 3.47 — 3.45, Bukarcšt 49 — 50, Milan izplačilo 497 — 499, ček 493.50 — 495, London 488 — 491, Pariz 635 — 637.50, Praga 308 — 309.50, Švica 1950 — 1955, Newyork 103.25 —- 103.75, valute: dolar 101.25 — 101.75, avstr, krone 0.1430 do 0.1440, češke 307, madžarske 3.35, franki 620 — 624, lire 490 — 492, leji 45.
Curih, 27. febr. (Izv.) Berlin 0.0237. Newyork 532.50, London 25.07, Pariz 32.90, Milan 25.75, Praga 15.75, Budimpešta 0.18, Bukarešta 2.45, Beograd 5.15, Sofija 3.10, Varšava 0.0105, Dunaj 0.007475, avstr. žig. krone 0.0075.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 28. febr. (Izv.) 1 dolar 101.50 do 103.50 Din, I funt šterlingov 489 Din 100 francoskih frankov 630 Din, 100 švicarskih frankov 1945 Din, 100 mark 0.465 Din, 100 avstrijski kron 0.146 Din, 100 češkoslovaških kron 309 Din, 100 lir ital. 494 Din, 100 ogrskih kron 3.45 Din.
ferotšno gledališče.
DRAMA.
Sreda, 28. februarja: Idijot. Red C.
Četrtek, L marca: Za pravdo in srce.
Red D.
OPERA.
Sreda, 28. februarja: Gorenjski slavček. — (V prid Udruženju gledaliških igralcev.> Izven.
Četrtek, 1. marca: Vrag in Katra. Red E.
Bnžba ILIRIJA, Ljufiljana
Kralja Petra trg, 8. — Telefon štev. 220. Nakup gozdov. — Eksport lesa. Prodaja drv in premoga v Ljubljani na drobno in debelo.
Ispred sedišea*
s Poštne zadeve. Pred dež. sod. so je vršila obravnava proti poštarju V. ki. Milanu Deteli in njegovemu soobtožencu odg. ured. »Napreja« Antonu Podbevšku po § 104 srb. k. z. »Naprej-je priobčil v 271. štev. notico, v kateri omenja, da. je sprejemal ravu. dr. Debeljak od sarajevskega pošt. ravn. De kaniča velike vsote naslovljene na nje-g.-.v-o ime in tudi osebno in sicer baje za tisk poštnih znamk. — Skrajni čas je, da se te razmere urede. — S tem soje glasom obtožnice merilo na tožnika osobito v zvezi z Dekanieem, ki je imel svoječasno neprilike radi neke poneverbe. Milan Detela trdi, da članka ni pisal niti ga ni naročil, vsled česar odpade tudi dokaz resnice. — Dr. Debeljak je izpovedal, da nima nobenega direktnega dokaza, da bi bil obtoženec pisal ta članek, pač pa sklepa to iz dejstva, da se je obtoženec vedno in izredno zanimal ravno za vse poštne afere in da je njegovo trdno subjektivno mnenje, da je on pisec ali in spi ralov tega članka. — Tudi je imel obtoženec priliko videti, koliko znamk je bilo odposlanih in kakšne zneske je pošta dobivala. — V svrho spopolnitve doka-zilnega materijala in dobavo raznih dokazilnih spisov je bila obravnava preložena na negotov čas.
Naročajte
»LJUDSKI DNEVNIK«!
Izdaja konzorcij > Ljudskega dnevni k m* — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. BLusnika nasl. v Ljubljani.
Pisalne strefe
rabBjesie
TtoRexEo.t Ljubljana

mmmm \
u; •• • ur
1
&

*15#



P. n.
-	občinstvu ter
znancem, prijateljem in go-stom z dežele vljudno naznanjava, sva odprla 28. februarja opoldne
u ml piEči Ljubljanski Mine banke* traspr. 8la@. polfs
prvovrstno Eco vozno
“EMONA
\	op
su:
X

RESTAVRACIJA se pozneje in se bo to sl. občin-
opremčjeino z vsem icomiorčom-
Sklicujoč se na najino dolgoletno prakso, upava cenj. goste s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočava za naklonjenost.
l<a« in Kati	.
FIALA-	odpre nekaj dni
stvu naznanilo po časopisih.