informator
Številka 15	Leto XX.	Titovo Velenje, 16. aprila 1986
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija
gorenjepro©@sona ©prema
Robotizacija in Jurob '86 Prvi maj v občini Velenje
Goro 102 na razstavi in demonstraciji na 2. jugoslovanskem posvetovanju 0 robotizaciji. Seminar o uporabi robotike.
X kongresnem centru v O pa uji je bilo od 8. do 11. aprila 1986 drugo jugoslovansko posvetovanje o robotizaciji, pripravili pa so tudi seminar o uporabi robotike ter demon stracijo opreme. Organizator-11 te manifestacije so Gospo Uarska zbornica Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije. Sekcija ETAN Reka in in st»tut Jožef Stefan. Ljubljana
Kot soorganizator pa je sode lovala tudi delovna organizacija Gorenje Procesna oprema, ki je uspešno predstavila tudi enega izmed svojih robotov iz družine Gorenje Gore njevi strokovnjaki, ki tesno sodelujejo z ljubljanskim in stitutom Jožef Stevan, so sicer predstavili robot Goro 102, ki ga bolje poznamo kot Jakirca" (Goro 101 je delal v lakirnici tozda Štedilniki), vendar so že razvili nov robot Goro 103, ki se bo odlikoval z enostavnejšim manipuliranjem.
Štafeta mladosti
letošnje zvezne štafete mladosti bo letos,v po nedeljek, 21. aprila, stek tudi skozi Gorenje.
10 uri jo bomo mladinci Gorenja sprejeli medse pri vratarnici ob železniški posta-11 ter jo ponesli skozi novo Prirezovalnico in tozd Pralno Pomivalna tehnika. Trasa štafete bo tekla še skozi obrat
Zam
rzovalnih skrinj in mimo
obrata Zamrzovalnih omar.
Ob 10. uri in 10 minut jo bo «■ mo predali v roke mladincem RLV pri tovorni vratarnici.
Ponosni smo, da bo Titova štafeta tudi letos med nami, saj to pomeni novo priznanje mladosti in ustvarjalnosti delavcev Gorenja! Priznanje odrekanjem in vloženemu trudu ter spodbudo za ustvarjalno in produktivno delo, ki smo si ga začrtali za prihodnost.
Komisija za organizacijo praznovanja 1. maja pri občin skem svetu ZSS Velenje je že sestavila program prvomajskih prireditev.
Že 23. aprila bo ob 10. uri slovesnost v dvorani skupščine občine, na kateri bodo podelili priznanja Savinjsko — Šaleške gospodarske zbornice. Osrednja proslava v počastitev dneva osvobodilne fronte slovenskega ljudstva in mednarodnega praznika dela bo 25. aprila ob 19. uri v Domu kulture v Titovem Velenju. Na slovesnosti bodo podelili priznanja OF in srebrne
znake Zveze sindikatov Slovenije.
Na predvečer praznika dela se bodo prireditve pričele že ob 18. uri na Titovem trgu in Cankarjevi ulici (stojnice, kulturni program, glasba). Sledil bo promenadni koncert godbe na pihala od Kardeljevega do Titovega trga. Ob 21.30 družabno srečanje v Rdeči dvorni.
Prvi maj se bo, kot običajno, začel s kanonado in budnico, ob 11. uri pa bo na Graški gori veliko srečanje^delovnih ljudi in občanov Šaleške doline.
Kongres dejanj
Krško je bilo v začetku meseca mesto mladih. Več sto delegatov slovenske mladine se je zbralo na 12. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije. Številni gostje in predstavniki tiska, radia in televizije, prikaz dejavnosti mladih in številni zaključki — vse to in še marsikaj je dajalo pečat kongresu slovenske mladine, ki od besed prehaja k dejanjem.
Nekako takole smo se tudi pogovarjali z delegatom na kongresu, Darkom Bujanom, ki je skupaj s štirimi tovariši zastopal kakšnih deset tisoč mladincev velenjske občine na tem srečanju slovenske mladine. Darka so kot prizadevnega mladinca za delegata predlagali v svoji osnovni organizaciji ZSMS v tozdu Gal-vana. Pa tudi sicer je Dare znan po svoji aktivnosti v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati.
Čeprav še ni utegnil strniti vseh vtisov s kongresa, pa je vendarle povedal nekaj misli. ,,Vsebinska vrednost kongresa me je najbolj navdušila, pa tudi presenetila. Iz klasične oblike kongresov smo prešli do nove vsebine. Zelo določno, z zahtevami, smo končali razprave v komisijah. Te zahteve smo poslali številnim organom republike in federacije, družbenopolitičnim organizacijam in drugim. Sam sem sodeloval v komisiji za družbenoekonomska protislovja socialistične samoupravne družbe in specifičen položaj mladih. Nisem imel vnaprej pripravljene razprave, pa sem se, podobno kot tudi drugi, vključil v razpravo o delovanju naše zveze socialistične mladine, ki ji moramo dati
12
kongres
•1’86
krško
z s m s
E
politično težo in preiti od interesnih aktivnost' v politč-ne akcije. To pomeni, da se moramo tvorno vključevati v družbeno planiranje, na področja tehnološkega razvoja, kapitalnih investicij, z večjim poudarkom na ekologiji... Za vse to smo našli skupen jezik, določna imena, prave naslove..."
0 vzdušju na kongresu je Dare dejal, da so bile zanj po membne strokovno poglobljene razprave, manj politiziranja, manj praznih besed, zato pa več dejanj. Govorili so, na primer, o novi stopnji industrijskega razvoja, pri katerem moramo preiti iz ekstenzivnega na pot tehnološ k ega razvoja. „Najti je treba
DARKO BUJAN
primemo družbeno klimo, v kateri beseda in misel nista delikt."
Ogromno zaključkov je bilo sprejetih, je povedal Dare Bujan. Kongresni zaključki pa niso plod vnaprej pripravljenih razprav in sklepov, temveč izhajajo iz aktualnih protislovij v družbi, ki jih še najbolj občuti mlada generacija. Prav mladi so to tudi javno povedali.
,,Veliko gostov je sodelovalo in občutil sem, da nam prav starejši dajejo podporo, tudi zaupajo nam. Mlado generacijo čaka trnova pot, je v kongresnem vrvežu v Krškem dejal eden izmed starejših občanov. Toda, tudi včasih je bilo težko. Vzdržali so. Tudi mi bomo."
Polnega novega elana so Darka v ponedeljek dopoldne že čakale nove naloge v tozdu Galvana. V iskanju novih poti pa bo zgolj njegova vnema ali misel mladih premalo. Vsi moramo narediti več za boljši jutri — tudi z dejanji.
iz delegatskega gradiva
lil. SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE GOSPODINJSKI APARATI
Delegati delavskega sveta delovne organizacije Go renje Gospodinjski aparati se bodo v četrtek, 17. aprila 1986, sestali na 3. redni seji. Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda sprejem srednjeročnega plana.
Že v sanacijskemu programu je bila začrtana srednjeročna in dolgoročna vsebinska usmeritev nadaljnjega razvoja Gorenja Gospodinjski aparati Osnovni cilji poslovanja v srednjeročnem obdobju 1986 -1990 so:
—	obdržali vlogo na kakovost nejšega in najkompletnejšega proizvajalca bele tehnike doma
—	še intenzivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela
—	težnje po hitrejši rasti realnega dohodka in s tem žago tovitev socialne varnosti, razvoja ter materialnega in kulturnega napredka.
Za realizacijo teh ciljev je med ključnimi ukrepi poudarjena tehnična, funkcijska in oblikovna posodobitev proizvodnega programa, dvig teh nološke ravni proizvodnje in poslovnega procesa v celoti, s ciljem, da s čim nižjimi proizvodnimi stroški, izboljšano kakovostjo in večjo fleksibilnostjo povečamo konkurenčno sposobnost na tujih tržiščih, je naslednja naloga plana..
Značilnost tega srednjeročnega obdobja bo začetek ..Inovacije programa in tehnološkega prestrukturiranja proizvodnje gospodinjskih aparatov."
Programsko prestrukturiranje bo usmerjeno predvsem v konstrukcijsko izpopolnitev ter funkcijsko dograjevanje proizvodov, ob upoštevanju
enotnega kuhinjskega prosto ra. Programsko prestrukturi ranje zajema še dopolnitev proizvodnih programov gli de asortimana in v manjši me ri razširitev programa z novi mi izdelki.
V okviru tehnološkega prc strukturiranja bo poudarek na modernizaciji in fleksibilni a v tematizaciji proizvodnje, k' bo temeljila na računalniško zasnovanem informacijskem sistemu.
Poseben poudarek bo dan re produkcijskemu prestrukturi runju Vodili bomo aktivno po litiko zagotavljanja optimalne kakovosti surovin in sestavni! delov.
Za uresničevanje predvidenih naložb v inovacijo programa in tehnološkega prestrukturi ranja bodo v tem srednjeroč nem obdobju potrebna investicijska vlaganja v višin 36.206 mio din in 1.953 mio din za zamenjavo iztrošene opreme. Za tolikšne potrebe v tem srednjeročnem obdobju ne bomo ustvarili dovolj last ne akumulacije. Zato bo po trebno sredstva iskati pri po slovnih bankah doma in v tu jini, pri domačih in tujih do daviteljih, del teh sredstev pa bo združen na osnovi Samo upravnega sporazuma o zdru ževanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih pro gramov organizacije združe nega dela SOZD Gorenje.
Delegati bodo na seji razpravljali in določili predloge samoupravnih aktov o temel jih plana Gorenja SOZD ter o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno organizacijo Gorenje Gospodinjski aparati in delovnima skupnostima Splošni po sli ter Informatika in organi zacija.
Humane akcije
Lepila v elektroniki
Prejšnji ponedeljek, 7. ap rila, so se na sestanku zb rali tudi krvodajalci delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju.
Obravnavali so poročilo za prejšnje leto, o njem smo v Informatorju že poročali, seznanili so se s programom dela za letos, posebej pa so se pogovorili še o krvodajalskih akcijah v aprilu.
Letos aktiv načrtuje 16 krvodajalskih akcij, večino za bolnišnico v Slovenj Gradcu in Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani. V teh akcijah naj bi krvodajalci Gorenja opra-
vili okrog 700 odvzemov krvi, medtem ko v občini Vele nje letos načrtujejo okrog 4.500 odvzemov krvi.
V četrtek, petek in soboto prejšnji teden je imel Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubija ne krvodajalske akcije v Titovem Velenju, udeležilo pa se jih je okrog 170 delavcev delovnih organizacij in skup nosti Gorenja v Titovem Ve lenju. Prejšnjo sredo se je krvodajalske akcije udeleži
lo tudi 5 delavcev Gorenja Notranja oprema iz obrata keramika. Naslednjo akcijo, ki naj bi jo organizirala bolnišnica Celje, pa načrtujejo junija
V torek, 22. aprila in v četrtek, 24. aprila bo seminar Locitite o uporabi posebnih lepil, antikoro-zivnih in impregnacijskih sredstev ter podobnih izdelkov v sodobni tehnologiji.
Skupaj s Rapidom, zastopni kom ameriške firme Loctite, je Izobraževalni center Gore nje pripravil seminar, na kate rem naj bi predstavili nove in že uveljavljene specialne produkte te firme, ki jih uporabljamo v sodobni tehnologiji Tako bi naj udeležencem seminarja na kratko orisali upo rabo specialnih lepil za isto
rodne in raznorodne elemente, produktiv za statično tes nenje, impregnacijskih sred štev in sredstev za zavarova nje vijakov in utrjevanje sc stavljenih elementov ter anti-korozivna sredstva Spregovorili bodo tudi o lepilih, ki se utrjujejo s pomočjo ultravijolične svetlobe in se uporablja -|o za lepljenje čipov in elek tronskih elementov, impreg niranje tiskanih vezij in tes nenje relejev Firma Loctite pa je razvila nekoliko novih lepil na bazi ciankrilata, ki jih lahko uporabljamo v elektroniki in, s katerimi bodo prav tako seznanili vse udeležence seminarja.
Predstavitev fotolaboratorija naročite zbirko 100 romanov
Pred nedavnim so v delovni Organizaciji Gorenje Raziska ve in razvoj predstavili delo svojega fotolaboratorija Na predstavitev fotolaboratorija so povabili več predstavnikov delovnih organizacij in skupnosti Gorenja, ki pri s volem delu naročajo storitve Sirafične in fotografske stroke. Trenutne možnosti področij dela reprofotolaborato-'ija temeljijo na opremi, ki le v kletnih prostorih stavbe delovne skupnosti sozda Gorenje. Sedaj lahko opravijo naslednje storitve: preslikave iz papirnih predlog in prosojnih predlog, kontaktne kopi-
h' iz jrosojnih predlog, preslikave in rastriranje fotografij, izdelavo negativov in pozitivov na filmu in papirju, izdelavo filmov za sitotisk tiskanega vezja.
Naročila sprejemajo med6. in 8 uro v fotolaboratoriju, kjer je zaposlen grafik Stane Pod -lunšek
Naj dodamo še to, da so na predstavitvi fotolaboratorija prisotni spregovorili tudi o potrebah po podobnih storitvah, za kar so v Gorenju Raziskave in razvoj izdelali usmeritev za nadaljnji razvoj te dejavnosti
Možnosti uporabe plastičnih mas
V torek, 22.aprila 1986 bo ob 11. uri v sejni sobi nad restavracijo Gostince enote predavanje in tazgovor s strokovnjaki general Electric Plastic in *na Commerca o uporabnosti plastičnih mas.
Izobraževalni center Gorenje Pripravlja predstavitev uporabe plastičnih mas pri gospo
dinjskih aparatih. Strokovnja ki General Electric Plastic in Ina Commerca bodo spregovorili zlasti o možnostih uporabe plastičnih mas pri proizvodnji pralnih strojev, njiho vih programatorjev, ohišij in podobno. Seveda so na ta razgovor povabili konstruktorje, tehnologe, oblikovalce, skratka vse, ki jih ta problematika zanima in zadeva.
SPOROČILO LJUBLJANSKE BANKE
Višji zneski pri plačevanju s čeki in dviganju gotovine
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje obvešča imetnike tekočih računov, da lahko od 1.4.1986 dalje dvigajo:
a)	pri vseh enotah LB v goto-
vini na en ček v znesku 25.000 din
b)	pri vseh ostalih bankah in PTT organizacijah v Jugoslaviji v gotovini na en ček v znesku 10.000 din
c)	pri brezgotovinskih plačilih na en ček v znesku 25.000din
Poslujte s tekočim računom, saj le-ta omogoča sodobnejše in varnejše življenje.
Ugodno do dragocene zbirke. 10 % popusta, 12 obrokov
Ponatis zbirke Sto romanov je v zadnjih letih eden največ jih založniških podvigov, prav gotovo pa tudi velik kultur ni dogodek
Zato se nam je v Gorenju zdelo prav, da ga podpremo! Posebej zato, ker je bralna kultura med nami Gorenjčani razvita in potrjena oblika kulturnega udejstvovanja Sto romanov obsega najbolj sloveče svetovno branje, ki je osnova kulturne razgledanosti
Podrobne informacije dobite v Oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost (tel 132, ATC II) ter pri svojem kultur nem animatorju v tozdu ali dsss
VILI VALAND
Pretekli ponedeljek nas je globoko pretresla novica, ki ji sprva nismo verjeli. Nenadoma se je pretrgala nit tvojega življenja, polnega upov in pričakovanj. Ni ti bilo dano. da bi izpolnil vse svoje želje in hotenja v kratkem, toda polnem življenju. Življenju, ki ti je prinašalo srečo, razočaranja, bridkosti.
Znal si premagovati številne težave, dosegal uspeh za uspehom. Vsakega tvojega uspeha smo bili veseli tudi sodelavci, naj si bo doma, ob učenju, na delovnem mestu. Izgubili smo marljivega in vestnega delovnega tovariša. Bil si vedrega duha, pripravljen vselej pomagati sodelavcem, znal si potolažiti prijatelja, človeka. Izgubili smo mnogo več: upe, na katerih smo gradili, upe, v katere smo verovali. Se tako siv dan si znal spremeniti v prijetno razpoloženje, še tako težke trenutke odločitve a' znal
spremeniti v lagodne, pri Tj meme položaju.
Se danes ne moremo verjeti kruti resnici, obdani z bolečino in žalostjo, da je resnično pretrgana nit tvojega triinštiridesetletnega življenja. Nemočni in sklonjeni smo se poslovili pred tvojim preranim grobom. Dolžni smo ti besede zahvale za vse delo, za vse, kar si nesebično razdajal nam vsem.
Vsi, ki smo te poznali, s tabo preživljali svetle in temne trenutle življenja, te bomo ohranili v lepem spominu.
Sodelavci
Naši upokojenci
V delovnih organizacijah in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju se je marca upokojilo kar 19 delavcev in delavk, večina tudi tokrat invalidsko.
Invalidsko so se upokojile štiri delavke v tozdu Pralno pomivalna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati Vera Bric je v Gorenju delala od junija 1971, Uršula Cverle od novembra 1966, Elizabeta Hojski od avgusta 1968, Matilda Kočevar pa je bila v Gorenju že od septembra 1962 V tozdu Štedilniki iste delovne organizacije seje po dvain dvajsetih letih starostno upo kojila Marija O rti, v tozdu Gostinska enota pa so se upokojile štiri delavke. Po štiriin dvajsetih letih dela v Gorenju se je invalidsko upokojila Frančiška Luskovec, Ivanka Pusovnik je v Gorenju delala od julija 1965, prejšnji mesec se je invalidsko upokojila, prav tako kot Mimica Slatin šek, ki je v Gorenju delala od junija 1969 Starostno se je iz tega tozda upokojila Vera Škorjanec, ki se je v Gorenju zaposlila pred sedemnajstimi leti V delovni skupnosti
skupnih služb Gorenja Gospo dinjski aparati se je Jožica Zajc po petnajstih letih dela v Gorenju upokojila invalidsko, Angela Zelenko, v Gorenju se je zaposlila marca 1970, pa se je upokojila starostno. Od maja 1971 je bila v Gorenju zaposlena Helena Fajdiga, prejšnji mesec pa se je starost no upokojila v Gorenju Servis. V delovni organizaciji Gorenje Commerce sta se prejšnji mesec invalidsko upokop' li Kristina Skok, v Gorenju je bila od oktobra 1962, in Ma rija Sodin, ki je bila v Gore nju zaposlena od oktobra 1973 Anton Slamek se je v Gorenju zaposlil decembra 1966, prejšnji mesec pa se je invalidsko upokojil v Gorenju Elektronika Široka potrošnja. V delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema so se v tozdu Gradbeni elementi upo kojile tri delavke Marija Piki je bila v Gorenju enajst let, Zdenka Pliberšek pa štiri le ta, obe sta se upokojili inva lidsko. V istem tozdu pa se je redno po osemintridesetih letih dela v Gorenju upokoji la Marija Škrubej. V Gorenju Interna banka se je po dvain dvajsetih letih dela v Gorenju starostno upokojil Jože Zelenko.
Jožica Zajc:
.Najtežje je bilo prvi dan dela, ko sem pod veliko stiskalnico prelagala težke obode pralnega stroja. Pa je minil prvi dan...
Delala sem tudi pri proizvodnji zamrzovalnih skrinj. Vse delo je bilo ročno Kako ponosni smo bili, ko smo sestavili prvih tisoč skrinj. Danes jih vsak dan naredimo tisoč..."
OBVESTILO ŠTUDENTOM OB DELU! Tehniška fakulteta Maribor
je razpisala za šolsko leto 1986/87 vpis za študij ob delu na Centru srednjih šol v Titovem Velenju na oddelkih:
Vabimo
Danes gostuje v domu kulture v TitovemVelenju Gledališče čez cesto iz Kranja. Predsta v a Milana Jesiha Afrika bo ob 20. uri.
V petek, 18. aprila, bo v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju ob 20. uri koncert moškega pevskega zbora Ka juh iz Šoštanja in Rudarskega okteta iz Titovega Velenja.
Zveza kulturnih organizacij občine Velenje in odbor za kulturo delavcev bratskih rc publik vabita ljubitelje glasbe, humorja in recitalov na Aprilsko muzičko ueče — aprilski glasbeni večer. Prireditev bo v soboto, 19. aprila 1986, ob 18. uri v domu kulture v Titovem Velenju.
Zveza kulturnih organizacij občine Velenje organizira v
torek, 22. aprila, 3. srečanje otroških folklornih skupin, ki bo ob 18. uri v domu kulture. Vstopnine ni.
-	elektrotehnika
-	strojništvo
-	gradbeništvo
-	kemija
Vse informacije dobite v tajništvu TOZD EKŠ, tel št. 853-181
V oddelku emajlirnice tozda Štedilniki so se pred nedavnim poslovili kar od treh dolgoletnih sodelavcev Upokojila sta se zakonca Julijana in Adolf Štorman ter Pavla Draušnik. Z bogatimi izkušnjami o emajliranju je Adolf Štorman prišel v Gorenje že leta 1961 iz celjske Cinkarne. Delal jev težkih pogojih v starih rudniških prostorih, kjer je Gorenje začelo svoj hitrejši razvoj. Zgrajene so bile nove emajlirnice, v katerih je četrt stoletja delal Adolf. Tudi Julijana Štorman je prišla v Gorenje že leta 1961, delala v emajlirnicah in zadnjih 15 let dela je preživela ob emajliranju kot labo rantka.
Leta 1968 se je v emajlimici štedilnikov zaposlila tudi Pavla Draušnik. Osemnajst let težkega dela je za njo Na slovesu so se dolgoletnim emajlitcem zahvalili za ves trud in delo vodja tozda Štedilniki Jože Piki, predsednik osnovne organizacije ZSS Edo Večernik in obratovodja emajlirnice Oto Cokan, ki je vsa ta dolga leta delal skupaj z Julijano. Pavlo in Adolfom. Zato so bile njegove besede še posebej ganljive.
TE VESELI DELO OBLIKOVALCA KOVIN? SE ŽELIŠ USPOSOBITI ZA POKLIC?
GORENJE PROCESNA OPREMA - TOZD TEHNO LOŠKA OPREMA VABI VSE, KI VAS VESELI STROJ NA OBDELAVA KOVIN IN KI STE PRIPRAVLJENI SPREJETI OBVEZO DA SE OB DELU IZŠOLATE. ZGLASITE SE V ODDELKU KADROVSKIH. ORGANIZACIJSKIH IN SPLOŠNIH ZADEV (telefon 412)
Kakšen bo potek usposabljanja? V tozdu Tehnološka op rema boš razporejen na dela pomožni orodjar. Praktični del usposabljanja boš imel na delovnem mestu, teoretičnega pa štirikrat tedensko v Centru srednjih šol Titovo Velenje.
Delal boš v dveh izmenah. Kadar boš imel dopoldansko izmeno, se boš izobraževal popoldne in obratno.
Po uspešno končanem šolanju , trajalo bo 2 leti, boš pridobil poklic oblikovalca kovin (IV. stopnja) in možnosti napredovanja na bolj zahtevna in bolje vrednotena dela orodjar II, orodjar I, orodjar specialist.
Poleg tvoje pripravljenosti je pogoj le ta, da imaš dokončano osemletko.
PREMISLI, ODLOČI SE IN SE NAM JAVI!
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 -1 /72 z dne. 23. 1. 1974.
4 stran — informator gorenje