Pomursk
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 23. FEBR. 1961 Leto XIII. — Štev. 8 Cena 15 din
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Po konferencah občinskih organizacij Socialistične zveze
K URESNIČEVANJI POBUD
IN SKLEPOV - ZA ŠE VEČJO UVELJAVITEV SZDL
Ni lahko oceniti pomena za naše družbeno-politično življenje takih dogodkov, kot so ga predstavljale konference občinskih organizacij Socialistične zveze. Ugotavljamo pa lahko, da so konference pokazale, da so sklepi V. kongresa Socialistične zveze globoko prodrle v metode in tudi samo vsebino dela organizacij ter da so jih osvojili tudi člani.
Konference so nam pokazale, kako se Socialistična zveza ▼ naših občinah uveljavlja kot tista politična sila, ki zbira delovne ljudi in jim omogoča, da ustvarjalno razvijajo pobude na vseh področjih družbenega življenja. Razprave so prav glede teh vprašanj opozorile na viden napredek, kar na drugi strani priča tudi o tem, da se je v zadnjem času začela izredno spreminjati miselnost o družbenih odnosih. To so pokazale vse konference, čeprav so bila v o-spredju razprav predvsem gospodarska vprašanja.
Neposredno iz diskusij pa tudi lahko ugotavljamo, da je potrebno glede političnega in družbenega dela še marsikaj spremeniti in izboljšati. Na konferencah je bilo namreč opaziti, da so se delegati iz vasi bolj neradi dotikali problemov, ki so bistveni za celotno komuno in da so pri razpravah ostajali zlasti pri svojih lokalnih problemih. Kadar so pa iskali rešitve teh problemov, pa so v glavnem računali na sredstva občinskega proračuna, ne pa na angažiranje prispevkov in mobilizacijo ljudi, katere ti problemi prizadevajo.
Nekateri pojavi so tudi opozarjali na to, da volivci v posameznih občinah še niso dovolj upoštevani pri raznih organih kot tisti činitelj, ki mu pripada največja beseda pri reševanju problemov in odločanju o vseh najvažnejših vprašanjih občine.
V vseh občinah, razen radgonski, so delegati dobili več dni pred konferenco obsežna poročila o stanju in proble-
mih na vseh področjih družbene dejavnosti v komuni. Ta poročila so tudi omogočila, da je zelo širok krog občanov lahko podrobneje spoznal vse tisto, kar se v njegovi občini dogaja, njen dosedanji in bodoči razvoj ter tudi probleme. Zaradi tega ih pa tudi
predkonferenčnih sestankov delegatov in vodstev krajevnih organizacij je bila v vseh občinah opravljena velika mo-bilizatorska akcija delovnih ljudi za nove delovne napore in izpolnjevanje perspektivnega gospodarskega in družbenega razvoja, kar je bilo tudi v ospredju pozornosti delegatov. Delegati so tudi glede tega dali mnogo koristnih pobud, ki so bile sprejete tudi kot sklepi konference. Kot neposredna naloga vseh političnih sil pa je, da vse te sklepe in tudi mnoge pobude začnejo uresničevati v svoji neposredni politični dejavnosti.
V soboški občini predlagajo
šest zadrug
Pred kratkim so bili v nekaterih krajih soboške občine razgovori o aktualnih problemih zadružništva, predvsem pa o novih ekonomsko močnejših kmetijskih zadrugah. Tem razgovorom so prisostvovali poleg predsednikov zadružnih svetov tudi predsedniki krajevnih odborov Socialistične zveze.
Po sklepu nedavnega plenuma okrajnega odbora SZDL, da naj o bodočih organizacijskih oblikah kmetijskih zadrug razpravljajo občinski odbori SZDL, je predsedstvo Ob-
SLIKA levo in zgoraj: med razpravo v komisijah okrajne mladinske konference
činskega odbora SZDL v Murski Soboti ha seji v soboto, po predlogih na omenjenih sestankih, obširneje razpravljalo o bodoči teritorialni razdelitvi med kmetijskimi zadrugami. Po mnenju predsedstva občinskega odbora SZDL, naj bi bilo v soboški občini šest ekonomsko močnih kmet. zadrug in to: M. Sobota, Črne-lavci, Tišina, s sedežem v M. Soboti; Martjanci, Teša-novci, Bogojina, s sedežem v Martjancih; Cankova, Pertoča, Rogašovci, s sedežem na Cankovi; Grad, Vadarci, Bodonci - Kuzma, s sedežem pri Gradu; Puconci, Puževci, Mačkovci, s sedežem v Puconcih in Prosenjakovci, Ratkovci, Selo — Fokovci, s sedežem v Prosenjakovcih.
KMETIJSKA ZADRUGA
PROIZVODNA
ORGANIZACIJA
Plenum Okrajnega odbora SZDL je na zadnji seji v preteklem tednu glede položaja in vloge kmetijskih zadrug v kmetijski proizvodnji ugotavljal, da so kmetijske zadruge začele uspešno organizirati in tudi vplivati na kmetijsko proizvodnjo.
Prav tako je plenum tudi ugotavljal, da sedanja organizacija kmetijskih zadrug in tudi gospodarska moč ne nudita dovolj možnosti za širšo in gospodarsko upravičeno organiziranje kmetijske proizvodnje. Zaradi tega bodo morale naše zadruge dobiti novo vsebino in s tem tudi novo obliko. Ta nova vsebina pa je v tem, da morajo kmetijske zadruge od trgovskega značaja preiti na proizvajalne organizacije, ki bodo z družbenimi proizvajalnimi sredstvi in s svojim kadrom organizirale proizvodnjo na lastnih in najetih zemljiščih ter skupaj z individualnimi kmetovalci na njihovih zemljiščih. Vso to proizvodnjo bo moral organizirati kolektiv, ki je zaposlen v zadrugi in zaradi tega bo moral imeti enak položaj kot kolektiv v ostalih gospodarskih organizacijah, kar pomeni, da bodo tudi kmetijske zadruge dobile organe delavskega samoupravljanja.
V dosedanjem organiziranju kmetijske proizvodnje, ki so ga izvajale kmetijske zadruge, je bilo opaziti nekatere resne slabosti, ki bi lahko zavirale nadaljnji razvoj na-našega kmetijstva. Zaradi pomanjkanja potrebnega strokovnega kadra in usmerjenosti več ali manj na trgovanje s kmetijskimi pridelki, naše zadruge niso čutile toliko prizadevnosti za reševanje nekaterih perečih problemov kmetijstva, kot bi bilo to potrebno, Precej resno oviro predstavljajo tudi razne drobno-lastniške težnje kmetovalcev, ki odločajo o dejavnosti zadruge v raznih upravnih organih.
Te pomanjkljivosti so prišle do izraza najbolj lani, ko je bilo opaziti občuten zastoj v razvoju kooperacije. V prejšnjih letih se' je namreč glede kooperacije uveljavljala težnja, da bi naj ta zajela čim-več kmetijskih površin in so zaradi tega zadruge sklepale pogodbe v različnih okoliščinah in tudi z različno akumulacijo, kar se je večkrat potem zamaskiralo v ceni umetnih gnojil in strojnih storitvah. Zaradi tega je bilo lani v proizvodnem sodelovanju zasejanih manj površin z intenzivnimi sortami^pšenic kot prejšnje leto, čeprav so se te sorte zelo uveljavile in skoraj popolnoma izpodrinile stare domače. Na zastoj v kooperaciji pa so posredno vplivali tudi sprejeti odloki o agrotehničnih minimumih, ker so v nekaterih zadrugah zaradi njih menili, da jim ni več potrebno toliko delati na kooperaciji kot prej. Marsikdaj pa so tudi kooperanti sami ugotavljali, da so zadruge večkrat imele do proizvodnega sodelovanja zelo malomaren odnos in mu pogosto z raznimi neumestnimi ukrepi tudi škodovale. Kot eden izmed vzrokov za razne pomanjkljivosti je tudi dosedanji položaj upravnika, ker je neposredno odgovarjal za vse.
Organizacijo naših zadrug pa je nujno potrebno spremeniti tudi zato, ker so z zakonom ukinjene poslovne zveze kot združenja zadrug in bodo zaradi tega morale zadruge same brez posrednikov iskati tržišča za svoje pridelane ali odkupljene pridelke, kar pomeni, da bodo morale razviti tudi komercialno službo.
Nadaljnji pomemben razlog za reorganizacijo naših kmetijskih zadrug predstavlja organiziranje lastne proizvodnje KZ. Taki obrati oziroma ekonomije se dokaj naglo širijo in so tudi možnosti za še hitrejši razvoj, saj so KZ predvidele, da bi v petih letih z odkupi ali zakupi znatno povečale površine svojih zemljišč. Proizvodnjo na teh obratih pa je potrebno že od začetka pravilno usmerjati in uvajati industrijski način proizvodnje.
Vse to narekuje, da mora postati zadruga močna gospodarska organizacija, z dobrim strokovnim kadrom, organizacijo in delitvijo dela ter z dobro komercialno. službo in računovodstvom, ker mora ustvarjati finančna sredstva, saj se bo izgrajevala v sodobni obrat z industrijskim načinom dela. Nadalje pa še mora ostati kot najvažnejša naloga KZ proizvodno sodelovanje z individualnimi kmetijskimi proizvajalci in njihovim vključevanjem v socialistične proizvodne odnose. To pa zahteva, da mora zadruga biti tudi po svoji organizaciji čimbližja kmetovalcu, s katerim se povezuje v proizvodne odnose.
Organiziranje takih zadrug pa ni mogoče po dosedanji poti združevanja, kot je bilo to pred leti, ker bi vsako nadaljnje združevanje odtujevalo zadrugo od kmeta. Zato se morajo pri sedanjem združevanju povezati v večji zadrugi tisti posli, ki so bili v dosedanjih šibki, vse operativne enote in dejavnosti pa morajo ostati tako, kakor so bile doslej. Nova zadruga bo imela vse organe kot doslej in sicer občni zbor, zadružni svet (ki bo pa v razliko od dosedanjega moral imeti polovico članov, ki so redno zaposleni v zadrugi), upravni odbor in direktorja namesto dosedanjega upravnika. Za opravljanje skupnih, poslov v centru zadruge bodo skrbeli: računovodstvo, komerciala, planska in analitična služba ter sekretariat. 
Proizvodna dejavnost zadruge bi pa bila v poslovnih enotah. Te lahko predstavljajo posamezne dejavnosti kot je zadružna ekonomija ali pa gospodarsko zaokroženo področje, na primer dosedanja zadruga ali pa tudi posamezni kraj. Opravljale pa bodo vse delo, ki je povezano s proizvodnjo in sodelovanjem s kmetovalci. Proizvodne enote bodo imele delavske svete in upravne odbore in tudi samostojno razpolagale z u-stvarjenimi sredstvi. Poslovne enote bodo imele tudi svoj strojni park, skladišča in strokovni kader ter bodo sklepale vse posle za sodelovanje s kmetovalci samostojno. Osrednje službe bodo imele predvsem nalogo, da bodo razbremenile poslovne enote drobnega administrativnega dela.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Okrajna mladinska konferenca v Murski Soboti
MLADI SREDI USPEŠNEGA DELA
Letna okrajna mladinska konferenca v Murski Soboti, ki je bila minulo soboto, je ocenila delo mladinskih aktivov in komitejev ter opozorila na številne pojavljajoče se probleme. Zanimivo je, da so v poročilu Okrajnega komiteja ter referatu predsednika, v prvi vrsti osvetlili nekatere temeljne postavke petletnega perspektivnega plana ter opozorili na vlogo nagrajevanja pri povečevanju produktivnosti.
Precej pozornosti so posvetili delu mladine v organih delavskega in družbenega samoupravljanja. Ugotovili so, da se je število mladih v delavskih svetih povečalo lani za 71, v upravnih odborih pa za 18, medtem ko v zadružnih samoupravnih organih sodeluje okrog 160 mladink in mladincev. Številke so zadovoljive, ni pa zadovoljivo delo mladine v teh organih. Njihovega dela še ni dovolj čutiti, zlasti slabo je v gostinstvu, trgovini in obrti. Se slabše pa je z delom mladine v organih
družbenega upravljanja, predvsem v šolskih odborih, katerih delo je preveč enostransko. Ti se v glavnem ukvarjajo z materialnimi vprašanji in odnosi na šoli, premalo pozornosti pa posvečajo idejnosti pouka ter problemom reforme šolstva. To delo bi pa lahko podkrepili predvsem mladi člani teh organov, vendar se je pokazalo, da tudi ti svojega dela ne poznajo dovolj. Zaradi tega bo potrebno v tekočem letu organizirati več seminarjev in predavanj. Nekaj predaavnj o delavskem
samoupravljanju, nagrajevanju in delitvi dohodka so doslej že organizirali. K temu lahko precej pomagajo tudi mladinske politične šole. Poleg tega pa naj bi razvili tudi strokovno usposabljanje mladih v podjetjih.
Delovnim akcijam so v poročilih posvetili posebno poglavje. Število mladine, ki je bila na zvezni in lokalni delovni akciji, je bilo lani kar precejšnje. Na zvezni akciji so se zlasti odlikovale peta, deveta in deseta PMDB. Brigadirji so se na akcijah lahko
vsestransko izobraževali. Razen političnih predavanj je 186 brigadirjev obiskovalo tečaj za traktoriste, 126 za mopediste, 85 mladink pa je obiskovalo gospodinjske tečaje. Večina brigadirjev in brigadirk je tečaje uspešno opravila. V poročilu so zlasti poudarili, naj se pri sestavljanju brigad več ne pojavljajo stare težave. Lani so se v tem pogledu posebno slabo izkazali v radgonski, ljutomerski in petrovsko-šalovski občini.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Trgovske podjetje
PREKMURSKI MAGAZIN
v Murski Soboti, Titovo ulica 26

Vam nudi v poslovalnici „V E S N A" v Murski Soboti na Titovi cesti 7
veliko izbiro meških in ženskih balonskih plaščev ter vetrovk, vse po znižanih cenah od 20 do 40 odstotkov.
Potrošniki, prepričajte se!	Priporoča se kolektiv.
Kratkovidne in škodljive odločitve
Zakoni, o katerih bo zabela razpravljati in sklepati Zvezna ljudska skupščina naslednji torek In s katerimi bodo uveljavljene spremembe v gospodarskem sistemu, objektivno pomenijo po obsegu in vsebini najpomembnejši ukrep, ki je bil uveljavljen pri nas v zadnjih desetih letih. S tem se je namreč odprl proces, ki bo v svoji dinamiki mobiliziral vse to, da bi
—	prvič, dosegli čim večji obseg, čimvišjo produktivnost in rentabilnost proizvodnje ter
—	drugič, da bi čimbolj pospešili celoten razvoj gospodarstva ih socialističnih družbenih odnosov.
To je objektivno nadaljevanje procesa razdeljevanja dohodka po delovnem učinku, za katerega so se sindikati zavzemali predvsem znotraj kolektivov. Tem pozitivnim in dalekosežnim spremembam v gospodarskem sistemu je treba dajati- vso moralno in politično podporo.
Tako je bilo rečeno na seji predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo, ko je ta torek razpravljalo tako o pomenu sprememb kakor tudi o nekaterih kvarnih pojavih; ki jih je moč zaslediti prav sedaj, zaradi. nerazumevanja posameznih delovnih kolektivov, kaj pomenijo spremembe v gospodarstvu.
Med drugim bodo imele cene poslej povsem drugačen značaj in funkcijo, je bilo rečeno na seji. V večji meri kot, doslej bodo odražale doseženo stopnjo produktivnosti dela in rentabilnosti poslovanja gospodarskih organizacij. Na ta način bodo postale cenei eden izmed ekonomskih či-niteljev, ki bodo neposredno vplivali na porast obsega proizvodnje, produktivnosti in rentabilnosti ter življenjskega standarda. Doslej so bile cene določene na bolj ali manj administrativen način, zaradi česar je prišlo med njimi do nekaterih neekonomskih razmerij, ki so nespodbudno delovala. Pre- hod na širše ekonomsko oblikovanje cen bo nujno povzročil spremembe med cenami za različne proizvode, to se pravi, začel bo odpravljati obstoječo diskvaliteto cen..
Tako na seji predsedstva Republiškega sveta sindikatov Slovenije kot tudi na zadnji seji Centralnega sveta Zveze sindikatov, Jugoslavije je bilo ugotovljeno, da je moč opaziti nekatere pojave, ki nimajo, nič skupnega s svobodnim ekonomskim oblikovanjem cen. Na seji Centralnega sveta je bilo rečeno, da se bodo našli proizvajalci, ki bodo skušali izkoristiti trenutni položaj na trgu, kjer bi mogli, z neupravičenim zvišanjem cen pokvariti odnose pri delitvi in standardu. Tako bi bilo v nevarnosti vse tisto, za kar smo se zavzemali ves čas. Tovariš Svetozar Vukmanovič-Tempo je dejal, da bo sindikat vsestransko podpiral politiko stabilizacije trga in zaščito standarda. Naloga sindikatov pa je, je dejal, taziožiti delovnim kolektivom, da ni smotrno zviševati cen, in sicer iz dveh razlogov: Prvič, s tem se izpostavljajo nevarnosti, da jim bodo ustvarjena sredstva kasneje odvzeta v obliki davkov, za katerih uvedbo se bodo sindikati zavzemali in drugič, višje cene pa bodo prijele za žep tudi tiste, ki jih zvišujejo, ker so proizvajalci hkrati tudi potrošniki.
Na tokratni seji republiškega sindikata Slovenije pa je bilo u-gotovljeno, da so vodstva podjetij V nekaterih gospodarskih dejav-nostih smatrala za potrebno, da se že v času razprav o spremembah v gospodarskem sistemu enostavno dvignila cene, pri tem so mislila samo na ozke trenutne interese. Poskušala so špekulantsko izkoristiti čas, ko instrumenti novega sistema sploh še niso mogli začeti delovati. Ta vodstva so sicer glasno podpirala spremembe v sistemu, toda hkrati pa si skušajo povečati dohodek s špekulacijo, oziroma s tem, da povišujejo cene. Naj se zavedajo kratkovidnosti in škodljivosti svojih odločitev ali ne, toda res je, da povzročajo s takšnimi odločitvami sistemu težave, še preden smo ga začeli uvajati. Takšna politika, je bilo rečeno, je vsekakor protide-lavska, čeprav so se z njo strinjali nekateri delavci. Protidelavska je zato, ker je naperjena proti dejanskim koristim delavcev in jo zato delavci in ostali kolektivi u-pravičeno obsojajo.
V razpravi in zaključkih, ki so bili Sprejeti na tej seji, so bili o-menjeni primeri tekstilnih podjetij pri nas, ki so poviševala ce- ne, čeprav je tekstilna industrija že doslej uživala določene privilegije, izražene v sorazmerno visokih cenah in Čeprav naj bi tekstilna industrija znižala cene za 10 odst., ker bo znižan prometni davek. S takšno špekulacijo podjetja naravnost prisiljujejo skupnost, da še mora vmešavati z u-vozom tekstila na tržišče v večjem obsegu, kot bi bilo to ob normalnih pogojih potrebno, kar bo seveda prizadejalo razpoložljiva družbena sredstva. Skratka, gre za špekulacije, ki naj bi njim prinesla trenutne koristi, v resnici pa bo ob večjem uvozu tekstila škodovalo ravno njim; Vse to pa seveda nuna nič skupnega z ekonomiko manj - pa ž duhom sprememb v gospodarskem sistemu. Predsedstvo ~ Republiškega sveta v svojih zaključkih poziva -vse sindikalne organizacije, da take primere špekulacij in izkoriščanje sedanjega položaja, kjerkoli bi se pojavili, najostreje obsodijo in jih izpostavijo javni kri- .tiki.	P. D. 
NA SLIKI DESNO: z okrajne mladinske konference; ZGORAJ: člani plenuma Okrajnega odbora SZDL v pomenku med odmorom
Kmetijska zadruga
PROIZVODNA ORGANIZACIJA
Poročilo, razprava in zaključki Plenuma okrajnega odbora' SZDL glede področja in naloge KZ v kmetijski proizvodnji 
(Nadaljevanje s l. strani) 
Plenum je posvetil večjo pozornost tudi krajevnim zadružniki svetom kot posvetovalnim Organom zadružnih svetov in bi jih naj imeli večji kraji ali poslovne - enote Vendar pa šo še člani plenuma zavzemali, da bi naj njihovo vlogo prevzele sekcije za kmetijstvo ali gospodarstvo, ki so jih organizirale krajevne organizacije SZDL. 
Po dosedanjih razpravah v posameznih občinah bi naj v Pomurju imeli najmanj 10 in največ 14 zadružnih organiza cij, namesto sedanjih 38 KZ. Proces združevanja  je potrebno čimprej končati, veh dar ne z birokratskim načinom določanja, ampak na najširši osnovi posvetovanj— in
demokratičnega odločanja in soglasja kmetijskih proizvajalcev. Hitrejšo izvedbo procesa pa narekuje izvajanje vseh poslovnih nalog KŽ in izpolnjevanje' perspektivnega plana.
JAZ
Včasih se razburjamo Zaradi gospodov in gospodi-čen itd. Kritiziramo to na sestankih, pomaga bolj malo. Temu ali onemu se pač zdi bolj imenitno, če je gospod namesto tovariš.
Pred nedavnim pa sem bil. priča (in to ne prvič!) še bolj nenavadnim maniram.
Jaz imam denar, zato lahko kupim nove stroje!
»Kaj misliš, da jaz nimam dobro urejenega podjetja? 
Jaz pa sem mojemu delavskemu svetu povedal ...
in	
In tako naprej samo jaz (potem seve da tudi moje imam to, moji bodo to, tvoji pa niso sposobni  - (komur je volja lahko sam nadaljuje razgovor, ki sem ga v treh stavkih končal).
Pa bo kdo vprašal, kakšno zvezo g pa ima to s prvim odstavkom?
Ampak, včasih je bil tudi kdo, ki je lahko napisal: Mi, Gustav III... odločamo to in to. Pri nas jih že dolgo ni več.
• Vse skupaj je na videz ironično, vendar le toliko resno, pa čeprav ne pobrano na seji delavskega sveta, da se moramo zamisliti, zamisliti predvsem zato, če, slišimo kaj takega iz ust direktorjev naših podjetij.	-jm
Iz razprave na Plenumu okrajnega odbora SZDL
Čimprej urediti področja zadrug
Po Uvodnem referatu,ga je imel član predsedstva OO SZDL tov. Stefan antalic, se je razvila živahna razprava, V kateri je sodelovalo 15 članov plenuma in gostov. Prvi je spregovoril IVAN ROS. Govoril je Q. težnjah, da bi naj zadruge razdelile doho-
dek kmetovalcem, kar pa izvira predvsem iz tega, ker se ta ustvarja zlasti pri blagovnem prometu. Glede nagrajevanja v kmetijskih zadrugah je poudaril, da mora delitev osebnih dohodkov temeljiti na delovni prizadevnosti delavcev in uslužbencev KZ. Posebej pa je opozoril na reševanje socialnih problemov in to predvsem pri starejših ljudeh, ki ne morejo obdelovati svoje zemlje in dobivajo podporo. Prednost bi naj imeli tisti, ki vstopajo v socialistične proizvodne odnose. Nadalje je tov. Ros ugotavljal, da so priprave na spomladansko setev slabe in da zadruge še nimajo potrebnih proizvodnih planov.
J0ŽE KUHAR je glede združevanja zadrug Bogojina, Teša-novci in Martjanci opozoril na lo-halistične težnje ter se zavzemal, da se naj združevanje čimprej izvede.
JOŽE SLAVIC je govoril o raz-voju posameznih področij in poudaril, da mora o tem odločati zlasti prizadevnost teh področij in da se naj rajonizačija razvija tako, kakšna bo iniciativa: v posameznih okoliših. Nadalje je tov. Slavič govoril še o oblikah odkupa in zakupa zemljišč ter o ka-
drovskih vprašanjih kmetijskih zadrug.
JANEZ BLAGOVIC je govoril o združevanju KZ v ljutomerski občini in o odnosih kmetijskih zadrug do kmetovalcev, zlasti pri strojnih storitvah.
J0ŽE KOLARIČ se je zavzemal, da bi še naj v okrajnem merilu prediskutiral in tudi določil ves nadaljnji razvoj zadružništva in proučile možnosti za organiziranje ekonomsko upravičenih obratov.
VLADO FERENC je govoril O načinu združevanja zadrug in poudaril, da mora pri tem prevladovati demokratično načelo, ne pa administrativno odločanje.
ALEKSANDER TOROK je govoril o združevanju zadrug v lendavski občini in uvajanju mehanizacije v kmetijsko proizvodnjo.
RUDI RAPL je govoril o težavah pri združevanju kmetijskih zadrug v soboški občini, STEFAN FERENCEK pa o lokalističnih težnjah pri združevanju zadrug v lendavski občini.
FRANC SEBJANIČ je poudaril, da naj bo izjemoma le ena zadruga v občini. Poudaril pa je, da se morajo zadružni sveti zavzeti za čimprejšnjo ureditev zadružnih
področij, MARIJA LEVARJEVA pa je govorila o združevanju zadrug v radgonski občini in o odnosih med KZ in, kmetijskimi gospodarstvi.
FRANJO SONAJA je menil, da je kljub zastoju v kooperaciji v kmetijski proizvodnji lani bil dosežen viden napredek.
BOGO VERDEV je govoril o odnosih med kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi gospodarstvi in poudaril, da ti odnosi niso vedno pravilni in jih bo morala Socialistična zveza bolj učinkovito reševati.
RUDI ČAČINOVIČ je poudaril v svoji razpravi, da so napačne težnje, da bi naj nekatere obrate kmetijskih gospodarstev priključili kmetijskim zadrugam kot nižje organiziranim proizvodnim enotam.
IVAN KREFT je govoril o tem, da bi ponekod vlogo kmetijskih zadrug lahko uspešno zamenjala kmetijska gospodarstva -in tudi razvijala vse tiste dejavnosti, ki jih sedaj imajo zadruge.
JOŽE VILD je govoril o Zadružnem koledarju Pomurja in njegovi vlogi pri socialistični preobrazbi kmetijstva.
Še razvijati proizvodne odnose
med kmetovalci in zadružniki
V zaključni besedi predsednika Okrajnega odbora SZDL toV. Franca Škoberneta in tudi v sklepih, ki jih je plenum sprejel, je bilo poudarjeno,-da je s pripravljanjem združevanja kmetijskih zadrug potrebno takoj začeti. O združevanju naj takoj razpravljajo zadružni, sveti, ki naj tudi imenujejo svoje predstavnike v komisijo, ki naj pripravi pravila, novo organizacijsko shemo in pravilnike nove zadruge. Priprave naj bodo take, da’ se določijo vsa delovna mesta, predvidi kadrovska zasedba, zlasti pa, da se določijo enote, ki bodo imele organe delavskega samoupravljanja. Te priprave morajo biti kon-
čane do rednih občnih zborov.
Razpravljali o združevanju in tudi sprejemali sklepe o tem ter o času volitev zadružnih svetov pa bodo redni občni zbori. Posebno volitvam novih zadružnih svetov bo potrebno posvetiti vso pozornost, ker so zelo važna poli-tična. akcija kot priprave nanje bi naj bili sestanki s člani zadruge. Na teh sestankih bi naj razpravljali o dosedanjem delu zadruge in nalogah glede perspektivnega plana, zlasti pa o novi vsebini zadruge glede na novo obliko organizacije in uvajanje delavskega samoupravljanja. Pri vseh teh razpravah je potreb-
no upoštevati dosedanje uspehe in slabosti ter govoriti tudi o odpravljanju pomanjkljivosti.
Kot ena najvažnejših nalog novih poslovnih enot bo morala biti kooperacija. Proizvajalne odnose med kmetovalci inzadrugami bo potrebno razvijati od dosedanjih zametkov na višji nivo. Nadalje bo pa potrebno ustvarjati pogoje za ustanavljanje zadružnih ekonomij.
Plenum je tudi ugotavljal, da so nedavna posvetovanja s predstavniki kmetijskih zadrug pokazala, da te organizacije še nimajo izdelanih akcijskih programov za 1. 1961. Zato je plenum sklenil, da je z ozirom na spomladansko setev in začetna poljska dela potrebno take programe takoj sestaviti, ker drugače ne bodo zadruge pripravljene niti z mehanizacijo niti z ostalim na to, da bi perspektivni program že letos začele uspešno uresničevati.
Nadalje je plenum tudi sklenil, da morajo sekcije za kmetijstvo pri krajevnih organizacijah SZDL ob odlokih o agrotehničnih minimumih temeljito prediskutirati namen teh ukrepov in potem tudi politično vplivati, da se odnos do njih spremeni.
OKRAJNA MLADINSKA KONFERENCA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kar zadeva društveno aktivnost miadine, so ugotovili, da je vsestranska, vendar še nezadovoljiva. V DPD Svoboda, MKUD in prosvetnih dru-štvih, sodeluje 1600 mladink -in mladincev, v 28 TVD Partizan pa 2880 mladih. Precej jih sodeluje tudi v društvih Ljudske tehnike ih gardskih, društvih. Mladinski aktivi, ki imajo materialne možnosti, naj bi uredili televizijske klube, organizirali pa naj bi tudi več javnih mladinskih nastopov, kot so »Pokaži, kaj znaš« in »Spoznavaj svet in domovi-, no, ki so doslej skoraj povsod uspeli.
Zlasti lepe uspehe so lani dosegli aktivi mladih zadružnikov, ki so s svojo proizvodnjo marsikje dobro uspeli ter za izkupiček kupili televizorje in podobno. Vaška mladina pa zadnje čase kaže veliko zanimanje tudi za kmetijsko-go-spodarske šole, ki pa jih je v okraju žal samo osem. V poročilu so za tem posvetili še precej pozornosti delu šolske mladine in mladihe v podjetjih.
Razprava na konferenci se je razvijala- v dveh. komisijah. V komisiji za idejno vzgojo in organizacijska vprašanj v kateri je sodelovalo 67 delegatov in gostov, so še posebej opozorili na vlogo kmetijsko-gospodarskih Šol, ki jih je potrebno ponovno for -mirati. Nakazali so tudi po-tebo po tesnejšem, delu z mladino ki odhaja na sezonsko dejo ter po utrditvi aktivov med madžarsko manjšino. Zavzeli so se tudi za pestrejše idejno-vzgojno delo za ustanovitev televizijskih klu~ bov ter širše vključevanje v
mladinske organizacije, Zvezo komunistov in SZDL. Ob tem pa so poudarili, naj mladinski aktivi pred volitvami raznih samoupravnih organov poskrbijo, da bodo prišli vanje sposobni in prizadevni mladinci. Prav tako naj bi še nadalje organizirali mladinske politične šole, ki naj bi bile v nem stiku z Ljudsko univer-zo.
Živahna je bila razprava tu-di v komisiji za delavsko in družbeno upravljanje, saj, je v razpravi sodelovalo od 59 delegatov in gostov kar 30. Obravnavali' so predvsem vlogo mladih v proizvodnji in samoupravnih organih. Tako so ugotovili, da bo potrebno glede na velike proizvodne na-loge v večjih kolektivih usth-noviti klube mladih proizvajalčev; ki bodo prav kot ostali
mladinski aktivi v podjetjih morali predhodno na svojih sestankih razpravljati o vprašanjih, ki jih bo kasneje obravnaval delavski svet. Ti klubi in aktivi pa bodo morali skupno z občinskimi mladinskimi vodstvi težiti za tem, da se čimprej ustanovijo centri za izobraževanje na delovnem mestu, ki bodo zlasti za mlade proizvajalce velikega: pomena. Zavzeli naj bi se tu-di za zboljšanje nagrajevanja, ki naj bi temeljilo predvsem na prizadevnosti in učnih uspehih vajencev in mladih delavcev. Ker je v tem pogledu. stanje zlasti kritično pri zasebnih obrtnikih, so predlagali, naj se formira posebna komisija, ki bo proučila stanje ter z ugotovitvami seznanila pristojne organe. Za tem so se dotaknili še dela šolskih
skupnosti, kjer delo mladine ni zadovoljivo ter poudarili, da bo potrebno mladino bolj upoštevati tudi v šolskih odborih. Več pozornosti pa naj bi v bodoče posvetili socialnim vprašanjem dijaške mladine, predvsem razdeljevanju štipendij ter regresov za avtobusne vozovnice.
Sobotni konferenci so kot gostjo prisostvovali sekretar OK ZKS Ivan Ros, član CK LMJ Milan Vujačič in član predsedstva CK LMS Tone Ferenc.	-ko
9000 članov LMS v Pomurju
V zadnjih dveh letih se je v mlad. organizacijo vključilo nad 3000 mladincev in mladink. Danes je v Pomurju že
okrog 9000 organizirane mla-dine. Vendar je kljub temu še več kot 30 odst. mladine, ki ni vključena v mladinsko organizacijo. Na nedavni letni konferenci je bilo posebej poudarjeno, da bodo morali občinski komiteji in okrajni komite LMS posvetiti več skrbi za vključevanje mladine v organizacijo LMS. Istočasno pa še zboljšati vsebino dela v organizaciji, tako da bo vsak član čutil v njej organizacijo, ki misli o njem in rešuje skupaj z njim njegove življenjske probleme, probleme mladih ljudi.
PRVI ABSOLVENTI SKS Preteklo soboto so v oddelku za odrasle pri Srednji kmetijski šoli v Rakičanu zaključili redni pouk. Absolventi — teh je 180 - bodo opravljali zaključne izpite v dveh rokih: prva skupina že začetkom marca, druga pa koncem marca oziroma v začetku aprila.
POMURSKI VESTNIK, 23. febr. 1961
2
SPOMINI NA LUMUMBO
Ves svetovni tisk obširno piše o usodi umorjenega kongoškega premiera Lumumba. Celo oni del »sedme sile«, ki pokojnega premiera ni podpiral, ocenjuje zahrbtni umor kot dogodek, ki nima v moderni zgodovini primera. Vse bolj prihaja do spoznanja, da predstavlja mrtvi Lumumba simbol uporne, prebujajoče se Afrike, ki ne more več trpeti na lastnih plečih tujega vmešavanja in gospodstva.
Priobčujemo nekaj spominov nekega švicarskega novinarja, objavljenih v »Die Weltwoche«, ki je dobro poznal premiera Lumumbo in njegov mogočen vpliv na domačine.
Prvič sem videl Lumum-bov, lik na srajci šoferja, ki je vozil taksi. Podobo so. vtisnili na obeh straneh. Pod njo je pisalo: »Neodvisnost — 30. junija. Lumumbovo ime sem slišal še v Brazzavillu, v neurejenem in pravzaprav glavnem mestu bivše francoske kolonije Kongo.
V Leopoldvillu sem si zaman prizadeval, da bi videl Lumumba. Rekli so mi, da je odpotoval v Bruselj na zasedanje druge konference za o-kroglo mizo o Kongu. V njegovi -vili v Leopoldvillu, katero mu je dal na , razpolago nek njegov-politični prijatelj, sem srečal njegovo soprogo, brate in številne tajnike, kakor tudi večje, število voditeljev stranke Kongoškega nacionalnega gibanja, ki so prihajali poročat. 
Naslednjega dne sem zvedel, da je Lumumba odpovedal svoje sodelovanje na konferenci v Bruslju in da je odpotoval po nujnem poslu v Starileyville, v Vzhodno provinco Konga. Takoj sem krenil za njim. 
Tu. sem ostal štirih dni in sem med tem časom prebil sam mnogo ur v razgovoru z Lumumbo.
Lumumba je bil velik človek. Impozanten pojav. Četudi je tedaj imel le triintrideset let, je imel večjo avtoriteto kakor kateri koli drugi kongoški politik, s katerim sem se srečal med svojim bivanjem v Kongu. V hiši, katero mu je dala v Stanleyvillu stranka na razpolago, je Lumumba prebil največji del časa v prostrani pisarni. Veliko okno v pisarni je bilo neprestano odprto, vendar skozi njega ni valoval sveži zrak, pač pa so se pod njem neprestano stiskale gruče otrok, starčkov in dobro oblečenih žena, vendar z raztrganimi ^srajcami. Zbirali so se od ranega jutra do pozne noči, da bi videli svojega človeka, borca za svobodo, in slišali njegove besede. Zato se je Lumuiuba med dnevom večkrat pojavil na oknu in govoril odtod. Nekateri pod oknom so odhajali, na njihovo mesto pa so prihajali drugi Razen tega je v čakalnici pred Lumumbovo pisarno sedelo vsak dan tudi nekaj desetin strankinih voditeljev, ki šo čakali, da jih sprejme in se seznani z njihovimi poročili.
Med razgovorom so ga večkrat, prekinjali telefonski pozivi. Veči-no telefonskih razgovorov je o-pravljal sam.
Nekega dne je prišla k njemu delegacija iz Bialija, da bi mu poročala o izidih volitev v okoliških vaseh. Pri tem se je potožila, da na dan volitev niso imeli dovolj njegovih slik. Poslane slike so prišle prepozno po krivdi belgijskih oblasti, so mu pojasnili delegati. Delegati so tudi poudarili, da so belgijske oblasti podpirale predvolilno ihto za njih. naklonjene kandidate, ki so po Vsem ozemlju Konga tekmovali, z njihovo stranko. Lumumbovi ljudje so te ljudi imenovali »stranke črnskih plačancev« .
Lumumba je sprejemal tudi veliko Število brzojavk iz raznih krajev dežele o belgijskem vmešavanju, ne samo od delegacije. Zato je tudi takoj napovedal tiskovno - konferenco, na kateri je zahteval, naj nujno ustanove pro-vizorno nacionalno vlado za Belgijski Kongo, in zagrozil, da bo odpovedal sodelovanje v izvršnem svetu, če njegovega protesta ne
bodo upoštevali. Ob tej priložnosti je tudi omenil, da govori v imenu še nekaterih političnih voditeljev krajevnih strank.
Ni bil tudi redek primer, da so se pri njem ustavljali tudi Evropejci s prošnjo, naj jih sprejme. Vendar to nišo bili samo novinarji. Nekega dne je prišel k njemu nek mlad belgijski zdravnik in se pritoževal, da so ga belgijske oblasti premestile. To so storile zaradi tega se je hotel poročiti s črnko; Lumumba ga je po-
trepljal po ramenu in mu svetoval; naj izpolni ukaz. Sicer pa bo Kongo za nekaj dni svoboden, pa boste lahko služili, kjer boste hoteli.
Zanimiv je primer nekega u-pravitelja osnovne šole, Grka po rodu, kjer je bilo zaposlenih največ belih- učiteljev. Upravitelj je med kongoškim nacionalnim bojem sodeloval z nacionalnim gibanjem. Prišel je k Lumumbi, da bi nekaj pripomnil na način pred volilnega boja nacionalnega giba-, nja. Lumumba si je zadevo zapisal in . se mu toplo zahvalil.
Nekega dne mi je Lumumba dejal, da je mnogo delal, in me povabil« da bi šel z njim na spre-; hod. Sedla. sva v njegov, odprti »Chevrolet« ter krenila s hitrostjo 10 km na uro v mesto. Skoraj v vseh ulicah sva slišala vzkli-ke »uhure« (besedo, ki pomeni neodvisnost in svobodo). Kmalu -naju je obkolila množica otrok, ki je vzklikala »Glejte našega o-četa!« ali, »Tu je naš oče!«. Vsi so si prizadevali, da bi se dotak-mli njegovega avtomobila, oni v
prvi vrsti pa so ihteli od sreče, da so dobili njegovo roko in ali se dotaknili njegove obleke. Za- radi takega reagiranja sem prekinil z Lumumbo razpravo o belgijski ustavi. Lumumba je brezhibno govoril francoski.
Ce je Lumumba obiskal kako-vas v Kongu, se je vedno, dolgo zadržal, ker so mu vaščani postavili barikade na obeh straneh, avtomobila in so mu dovolili, da se odpelje dahe šele potem, ko jim je govoril Lumemba znan kot najboljši govornilc v Kongu in bi v tem pogledu lahka
tekmoval samo z Nkrumahom in Turejem.
Tisti, ki bi spremljal Lumumbo tudi; na najkrajši, poti skozi Kongo, bi se hitro-prepričal-o njegovi veliki priljubljenosti. Od prvega dne, ko je 1. 1959 ustanovil iz malegan sindikata državnih uradnikov Kongoško nacionalno gibanje, je gibanje naglo napredovalo in si pridobilo največje število pristašev v vrstah kongoškega naboda predvsem zaradi priljubljenosti predsednika. Odkar je pričelo samo gibanje z delom in Se je tudi sam politično udejstvoval, se je odločno boril za kongoško neodvisnost.
PROTESTI PO VSEM SVETU - Zaradi zahrbtnega zločina nad predsednikom Lumumbo in njegovimi tovariši je prišlo v mnogih krajih sveta do ogorčenih demonstracij pred belgijskimi diplomatskimi predstavništvi. Slika prikazuje množico Beograjčanov pred belgijskim veleposlaništvom v Beogradu.
Belgijski častnik ubil Lumumbo
LEOPOLDVILLE - Predsednik Gane Nkrumah je pred dnevi sporočil, da je po vesteh, ki jih je prejel iz Konga, predsednika zakonite vlade Lumumbo ubil nek belgijski častnik že 18. januarja. Predsednika in njegova dva tovariša Okita in Mpola so pripeljali na dvorišče, in jim ukazali, naj pokleknejo in molijo. Nato je
črni vojak po ukazu belgijskega častnika ustrelil Okita in Mpola. Ko bi to moral storiti tudi s predsednikom Lumumbo, je povesil puško. Nato je belgijski častnik potegnil pištolo' in ga sam ubil. Po Leopoldvillu krožijo vesti, da tudi misija OZN ve za ime morilca in da ga bo objavila ob pri— merni priložnosti.
RAZPORED SIL - Enote Mobutuja, Kalondžija in Combeja, v katerih prevladujejo belgijski častniki in svetovalci in seveda belgijsko orožje, se pripravljajo na ofenzivo proti silam zakonite vlade v Stanleyvillu, ki jim' poveljuje general Lundula. Trenutno se bijejo ogorčeni boji med pripadniki plemena Baluba, kateremu je pripadal' tudi Lumumba, in čombejevimi enotami na območju Severne Katange.

Pot predsetinika Tita z ladjo »Galeb« v Gano

NA VEČ KOT POL POTI
»GALEB« — Šolska ladja jugoslovanske vojne mornarice, s katero potuje predsednik Tito na obisk nekaterim afriškim deželam, je po vesteh z dne 20. febr. ob osmih zjutraj naredila 2200 morskih milj, kar predstavlja polovico poti med Splitom in Akro, glavnim mestom Gane, kjer se bo jugoslovanski visoki gost najprej ustavil. Do ponedeljka opoldne je »Galeb« v spremstvu treh rušilcev in trgovske ladje »Lovčen« prispel na območje Kanarskih otokov.
Življenje na ladji poteka povsem normalno. Predsednik Tito ima stalen stik z domovino in skrbno spremlja vse domače in tuje dogodke. Del svojega časa prebije tudi v razgovoru s člani delegacije in drugimi sodelavci.
POZNA ODLOČITEV
Varnosrti svet je v torkovih jutranjih urah pooblastil glavnega tajnika OZN, da sme uporabiti tudi oborožene sile, da »prepreči državljansko vojno v Kongu" — Separatist Kalondži ubit šest političnih prvakov, Simpatizerjev Lumumbe
Zahrbtnih, političnih umorov v Kongu še ni konec. Ni se še polegel odločen protest javnosti zaradi gnusnega umora zakonitega predsednika kongoške vlade Lumumbe in dveh-njegovih ožjih sodelavcev, že so v ponedeljek v Bakvangi, v sedežu separatistične vlade Kalondžija, uradno sporočili, da so ubili šest političnih prvakov, pristašev pokoj-nega premiera. In da bi bila mera še bolj polna, umora sploh ne prikrivajo z nekakšno zgodbico, kakršno so lansirali v zvezi z umorom Lumumbe.
Separatist Kalondži je torej lepo posnemal svojega kolego v Katangi. Združeni narodi, se niso niti zganili, da bi zavarovali življenje zaprtih prvakov, glavni tajnik se je še naprej skrival za plaščem »stroge nevtralnosti«, četudi je veljala le bolj za LumumboVe pristaše. Svetovna javnost pa je; obsodila zločin in ga obsoja -naprej.
In menda prav zaradi glasu vesti, ki se je spričo grozotnih, nezaslišanih umorov spet zbudila v svetu, je Varnostni svet v torkovih jutranjih u-
rah sprejel odločitev, ki bi iahko povsem drugače usmerila tok dogodkov, da se je to; zgodilo- poprej, v času, ko je-bilo belgijsko posredovanje v kongoške zadeve več kot očit 'no. Pooblastil je glavnega tajnika OZN, da sme pri izvajanju načel Združenih narodov uporabiti v Kongu tudi oborožene, sile,rda bi preprečil »državljansko vojno«. Zgodilo Še je namreč, da so enkrat vsi predstavniki VS obsodili krvave zločine v Kongu in s tem tudi tiste ki ga izvajajo, Seveda je učinkovitost spre-
jetega ukrepa odvisna spet od metode glavnega tajnika. Znano je, da je določena skupina zahodnih dežel pred dnevi skušala preprečiti razpravo o Kongu v VS, ter s tem pridobiti za Kasavubuja, Mobutuja, Kalondžija in Combeja čas. Najnovejši zločin pa je vendarle prisilil tudi te, da so spričo notranjih protestov morali javno priznati, da je tre-ba v Kongu »odločno in takoj posredovati«. Hammarskjold je torej dobil odprte roke. Sedaj ga več ne ovirajo »načela nevtralnosti in nevmešava-nja«, za katerimi se je doslej skrival.
Ni dvoma, da se bodo Ka-savubu, Kalondži in predvsem Čombe upirali sklepom' VS, posebno še, če bodo enote OZN posegle v evakuiranje vseh belgijskih čet, častnikov in svetovalcev brezkompro-
misno, kakor to terja sprejeta resolucija Varnostnega sveta. Seveda bi morali podrobno raziskati same umore ter krivce kaznovati, ker gre za kršitev osnovnih pravic človeka in s tem Ustanovne listine OZN. Če bodo predstavniki OZN skušali glede dejanskih morilcev zatisniti eno oko, bo to spet en dokaz več, kakšna je »objektivnost« v kongoškem primeru.
Predvsem pa se vsiljuje vprašanje: ali ne bodo z zavlačevanjem spet oslabili razmeroma jasno odločitev VS?
Sestanek v Akri
AKRA — Tu so v nedeljo odprli konferenco onih dežel, ki so se pred nedavnim sestale v Casablanci. Sodelujejo zunanji ministri Gane, ZAR, Gvineje, Republike Mali, Maroka, Ceylona ter o-pazovalci Libije in začasne alžirske vlade. Konferenco so sklicali na pobudo ganskega predsednika Nkrumaba, obravnavala pa bo položaj v Kongu po uboju premiera Lumumba. V ponedeljek so poslali protestno brzojavko Varnostnemu svetu spričo novice, da je secesionist v tako imenovani »rudarski državi«, Kalondži, ubil šest znanih politikov in Lumum-bovih zaveznikov. Te so ujeli najprej v Leopoldvillu, nato pa so jih Mobutujeve oblasti izročile Kalondžiju, ki je posegel podobno kakor Čombe v Katangi po starem kolonialnem sredstvu, po u-moru brez obsodbe.
BELGIJSKA SKUPŠČINA RAZPUŠČENA
- BRUSELJ — v ponedeljek Je belgijski kralj podpisal dekret, s katerim razpušča skupščino in razpisuje volitve za 26. marec. Sklep pravzaprav ni nikogar presenetil, saj doživlja Belgija zadnje čase veliko krizo. Predvsem opozarjajo na gospodarsko krizo, ki se je pojavila v akutni obliki po izgubi kolonije Konga iq nato prišla na dan v znani stavki.
GANA-DEŽELA BODOČNOSTI
Dežela, hi jo bo prvo obiskal predsednik Tito na svoji afriški turneji Ogromna naravna bogastva, ki jih le delno izkoriščajo Petletni načrt deželnega razvoja
Boj za osvoboditev
Prva dežela, ki jo bo predsednik Tito obiskal na svoji afriški poti, jo Gana, nekdanja britanska kolonija Zlata obala. Svoj čas je bila dežela središče trgovine s sužnji, obenem so jo razglasili za deželo zlata. Njeni sedanji potomci pa so z rdečo barvo v nacionalni zastavi označili dolgo-trajen boj za neodvisnost, z rumeno bogastvo svoje dežele, z zeleno nepregledno bogastvo gozdov, s črno (barvo svoje kože) pa vero v boljšo prihodnost.
Gana je prva britanska kolonija, ki je dobila leta 1946 svojo, četudi še kolonialno u-stavo. Toda kmalu so se nacionalne, sile tako okrepile, da so morale britanske kolonialne oblasti zahtevati britanske vojake in šele z njih pomočjo so zatrle upor domačinov. Dve leti pozneje so ustanovili afriški odbor za predloge o ustavni reformi. Večino predlogov tega odbora so sprejeli leta 1951. Nato so tudi sestavili vlado, ki jo je vodil Kvarne Nkrumah. Ta je postavila, tudi Britancem zahteve, ki so' jo morali sprejeti.
L. 1954 so. sprejeli novo u-stavo. Dve leti pozneje- je Nkrumahova stranka nacionalne konvencije dobila več kot polovico poslanskih mest
v skupščini. Skupščina je tudi izglasovala resolucijo o neodvisnosti, ki jo je britanska vlada priznala 6. marca leta 1957. Avgusta lani se je prebivalstvo izreklo za republiko in s tem odklonilo u-stavno monarhijo. Izbralo je tudi Nkrumaha za svojega predsednika. Svečana razglasitev republike je bila 1. julija 1960.
Gansko gospodarstvo je pretežno agrarne narave. Največ pridobivajo surovega kakaovca, saj je Gana po proizvodnji na prvem mestu. Močno je razvito tudi rudarstvo. Proizvodnja zlata znaša letn6 25.000 ton, proizvodnja diar mantov pa 2 milijona karatov. Po pridobivanju manganovca je na drugem mestu na svetu. Gana ima tudi' velike možnosti za proizvodnjo .boksita, Vendar je ta šele v povojih.
Zunanja trgovina znaša letno
220 milijonov funtšterlingov kar je precej za to sorazmerno nerazvito afriško deželo, ki šteje 7 milijonov prebivalcev in meri le 220.000 kv. kilometrov. Kakih 70 odst. domačinov se ukvarja s
kmetijstvom, industrija pa je še zelo slabo razvita. Vlada posveča v drugem petletnem načrtu (od leta 1959 do leta 1964) gradnji cest in pristanišč ter preskrbi električne energije in gradnji industrij-
skih naprav za predelavo domačih surovin največjo pozornost. Za vse to naj bi izdali 250 milijonov funtšterlingov, ki jih bodo dobili v obliki posojil v tujini.
Gana se zavzema za politiko aktivne nevtralnosti. Predsednik Nkrumah je takole označil smotre svoje stranke in vlade: »U-resničiti hočemo socializem na podlagi afriških socialističnih načel, prilagojenih ganskim razmeram.«
POMURSKI VESTNIK, 23. febr. 1961
3
V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI ŠE NI VSE UREJENO
Studijska knjižnica v Murski Soboti se je pred nedavnim preselila v nove prostore Pravzaprav niso novi v pravem pomenu te besede; so pa večji in bodo — z manjšimi adaptacijami — vsekakor bolj primerni kot prejšnji, v starem soboškem gradu.
Ko si človek danes ogleduje stavbo, v katero se je knjižnica vselila — vseeno ali od znotraj ali od zunaj — dobi vtis, da je bila selitev, ne glede na to, da je bila zaradi prejšnjih neprimernih prostorov nujna, le nekoliko preuranje-na. Stavba je namreč precej zanemarjena in potrebna nekaj takojšnjih popravil vsaj na centralni kurjavi in električni napeljavi. Samo veliki požrtvovalnosti sedanjih uslužbenk knjižnice gre zahvala, da sta lahko tako knjižnica tako tudi čitalnica začeli takoj nemoteno poslovati.
Tudi sicer še v knjižnici marsikaj manjka in je pomanjkanje opreme v novih prostorih še mnogo bolj prišlo do izraza. Mnogo knjig in vse revije ter časopisi so slej ko prej razvrščeni lepo po tleh; nekaj polic je tik pred tem, da zaradi teže knjig popustijo; kot obešalniki služijo kljuke na oknih; kot mizice za pisalne
stroje in podobno pa iznajdljive uslužbenke u-porabljajo najrazličnejše zaboje. Nujno bi torej rabili nekaj manjših in večjih miz, poleg tega pa še nekaj namiznih svetilk itd.
Se nadalje je problematično vprašanje stalnih uslužbencev. Dosedanji upravnik, ki je bil nameščen le honorarno, je zaradi prezaposlenosti odpovedal, nov pa še ni imenovan. Zato vse upravnikove posle že dalj časa opravlja bi- bliotekar.
Da bo vse to urejeno, bo treba seveda še mnogo truda in tudi precej denarnih sredstev. Upoštevati pa moramo, da je Studijska knjižnica kot kulturno-prosvetna in znanstvena ustanova pomembna za celotno Pomurje in ima kot taka tudi reprezentančni značaj. Že do sedaj so v njo prihajali ljudje iz drugih krajev države in tudi tujci; knjižnica bi naj v bodoče postala eden izmed važnih centrov za proučevanje zgodovine Pomurja, zato upravičeno predvidevamo, da bo teh obiskov vedno več in ne more nam biti vseeno, s kakšnim mnenjem bodo ti ljudje odhajali od nas. Ali bo to mnenje pozitivno ali negativno, bo torej v precejšnji meri odvisno od dostojno urejene Studijske knjižnice.	I. L. 
Kakšne Ljudske univerze si želimo?
Do sem je bilo vse v redu in prav. Ko pa je tudi ObLO Murska Sobota ustanovil svojo Ljudsko univerzo, se je nenadoma pojavilo vprašanje: sta dva taka zavoda za Mursko Soboto potrebna? Pravzaprav je to vprašanje malo čudno formulirano in bi verjetno bilo bolj prav, če bi se raje vprašali: ali nam je poleg občinskih potrebna še okrajna Ljudska univerza? Jasno je namreč, da za Soboto dva zavoda z enako vsebino dela res nista potrebna. Ce bi že od vsega začetka to vprašanje tako postavili, bi verjeti no prihranili precej burnih diskusij na najrazličnejših forumih in bi tudi do sedaj veljavnega zaključka prej prišli: okrajna Ljudska univerza je potrebna, le da mora korenito spremeniti celotno koncepcijo Svojega dela.
Okrajna Ljudska univerza je bila ustanovljena pred dobrima dvema letoma in je ves ta čas imela dvojno vlogo, saj je delovala v okrajnem merilu, še bolj pa opravljala funkcije soboške občinske Ljudske univerze. Kljub temu, da je vse to delo vodil en sam človek, so uspehi bili precejšnji in je zaslužna zlasti za ustanavljanje občinskih Ljudskih univerz in za njihovo začetno delo. Sedaj, ko so se nekatere občinske Ljudske univerze že lepo uveljavile, pa ta pomoč seveda več ne zadostuje in nji-
hovi predstavniki odkrito izjavljajo, da okrajna Ljudska univerza v sedanji obliki za njih »ni privlačna« E razen za občini Petrovci-Šalbvci in Beltinci. Vse občinske Ljudske univerze pa vseeno čutijo potrebo po močnejšem središču, ki bi njihovo delovanje koordiniralo. Zaradi tega bi morala okrajna Ljudska univerza bistveno spremeniti vsebino in način svojega delovnega področja.
Tako bi naj tak center skrbel za vzgojo predavateljskega kadra. Moral bi imeti stalen krog predavateljev, po možnosti specializiranih za posamezna področja. Prav tako naj bi izdeloval skripta za različne- šole. za odrasle, politične šole itd., in teze za posamezna predavanja, ki jih zdaj večinoma dobivamo iz Maribora ali iz Ljubljane. Okrajna Ljudska univerza bi si tudi morala izpopolniti svojo knjižnico predvsem š politično literaturo in si tako u-stvariti nekak servis modernih učnovzgojnih pripomoč-kov. (Zaloga filmov, ozkotrač-ni kinoprojektorji, diaskopi, epidiaskopi, slike in podobno.)
Ko je bila v Soboti ustanovljena še občinska Ljudska univerza, se je precej govorilo o tem, da bi naj prevzela funkcijo okrajne. Dejanskopa ta sploh še ni začela delovati niti v občinskem merilu in za
sedaj nima niti primernih prostorov niti dovolj finančnih sredstev in torej nikakor ne more prevzeti odgovornosti za pomoč ostalim občinam.
Okrajna Ljudska univerza bo ostala vsaj še to leto. Seveda pa moramo vedeti, da s takšno zasedbo vseh zgoraj navedenih nalog ne bo mogla
v redu izpolnjevati. Ker to vprašanje verjetno še ne bo tako hitro rešeno, občinskim Ljudskim univerzam ne bo kazalo drugega, kot da se vsestransko čimbolj in čimprej osamosvojijo ali pa še nadalje iščejo pomoči drugod. Toda; ali bo to res naj boljša rešitev ?
I. L.
Več poučnih ekskurzij
Na nedavni skupni seji sveta za šolstvo, sveta za prosveto in kulturo ter sveta za telesno vzgojo OLO so v glavnem razpravljali o šolskem proračunu za leto 1161 ter o določitvi prioritetnega reda za negospodarske investicije za šolsko leto 1961.
Poročilo, ki je bilo podano na seji sveta za šolstvo, omenja med drugim učne uspehe učencev v prvem polletju ter analizira metodiko pouka.
Kot kažejo ugotovitve, se pojavljajo večje potrebe po investicijah v šolstvu, kakor pa so na razpolago sredstva. V prvi vrsti bodo letošnja sredstva namenjena za izgradnjo nekaterih že začetih objektov kot na primer dograditev Srednjetehnične šole v Lendavi, Kmetijske šole v Rakičanu, prostorov za zavod prosvetno-pedagoške službe, dalje za nabavo opreme, učil, telovadnic na šolah itd. Pri
investicijah pa je namenjen tudi del sredstev za adapta- cijo Študijske knjižnice v M. Soboti in izgradnjo telovadišča v Rakičanu.
Večina učiteljev ima pravilen odnos do učencev, kar se kaže v rednih pripravah na pouk, v nazornem posredovanju učnega gradiva, nevsiljivem navajanju učencev na pravilne, odnose do ljudi, do dela in imovine. Posamezni učitelji se zanimajo tudi za novejše učne'oblike, ki pa si še docela niso utrle pot v šolo, posebno kar zadeva skupinski pouk. V precejšnji meri so na nekaterih šolah usmerili pouk v naravo, zato vedno bolj uvajajo poučne ekskurzije, ki pa so še premalo usmerjene v podjetja, zadruge, muzeje NOB v Murski Soboti in Ljutomeru itd. Prav pri tem lahko, učenci spoznajo proces proizvodnje, družbeno upravljanje, še seznanjajo, kako se v; proizvodnji izkoriščajo pri-rodna bogastva itd. Poieg tega pa morajo biti učitelji sami, poleg dela v razredu, seznanjeni z dogajanji izven šole. Poznati morajo problematiko domačega kraja, se zanimati za dogajanja doma in v svetu, zlasti pa z intenzivnim študijem spoznavati proces socialistične preobrazbe.
Vse to pa je - kot so ugo-tovili na omenjeni seji —, šele na začetni stopnji, pri čemer je napredek sodobnega pouka v veliki meri odvisen tudi od ustaljenosti posameznih učiteljev v določenem kraju.
M. L.
BAKOVCI
Prosvetno društvo v Bakov-cih je pred kratkim uprizorilo veseloigro »Krčmarica«. Društvo namerava v kratkem uprizoriti še dve dramski deli. V Bakovcih nameravajo graditi tudi dvorano, zato vse množične organizacije zbirajo sredstva.
S seje kmetijsko - tehnične komisije OOLT
VZGOJA TRAKTORISTOV
V ponedeljek popoldne se je sestala kmetijsko-tehnič-na komisija okrajnega odbora Ljudske tehnike.
Razpravljali so predvsem o vzgoji traktoristov in kmetijskih strojnikov v okviru programa društev traktoristov in strojnikov. Sklenili so, da osnovnega šolanja za poklic traktorista ne bodo o-
pravljala društva, ker je to šolanje uvedeno že v mladinskih delovnih brigadah, kjer se bodo mladinci lahko usposobili za traktorista tudi letos. Osnovno kvalifikacijo si bodo lahko pridobili v okviru tečajev, ki jih bo zagotovila komisija OOLT, le oni, ki jih želijo prekvalificirati v ta poklic kmetijska gospodarstva. Za te in za traktoriste, ki so
interesenti za višjo kvalifikacijo, bo predlagala kmetijsko-tehnična komisija kmetijski zbornici ustanovitev izobraževalnega centra za vzgojo traktoristov pri kmetijski šoli v Rakičanu.
Ob kvalifikacijah traktoristov je komisija ugotovila, da izpit iz agrotehnike za traktoriste ni vključen v celoto izpita, ki ga mora kandidat o-praviti -in zato predlaga, da bi tudi ta del bil sestavni del izpita za traktorista.
SOBOŠKI
PIONIRJI
V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger deluje na Osnovni šoli I. v Murski Soboti pionirska Ljudska univerza. Ljudska univerza za pionirje je na šoli že začela s predavanji, dvakrat tedensko. Vzporedno s predavanji pa bodo pionirji zbirali gradivo, slikovni material itd. Na sporedu so zelo zanimiva predavanja, ki bodo tudi dopolnjevala pouk zgodovine, zemljepisa, spoznavanja prirode in družbe, higiene itd.
Pionirji pridno zbirajo gradivo iz NOV. Pripravljajo pa tudi posebno gradivo, ki ga nameravajo izdati pod naslovom »Moj kraj včeraj«. Pripravili bodo tudi album z zgodovinsko dokumentacijo domačega kraja. Pevski zbori se že pripravljajo na samostojen koncert. V programu imajo dva samostojna koncerta, na katerih bodo peli prekmurske, otroške in partizanske pesmi.
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
italijansko-francoske proizvodnje, posnet v Jugoslaviji v režiji W. Tourjanskega. V glavnih vlogah nastopajo John Derek, Elsa Mar-tinelli in Dawn Addams, stare ruske narodne pesmi pa pojejo solist in zbor beograjske opere. Režiser slovi v Franciji kot specialist za zgodovinske spektakle, ki so postali zadnje čase zelo dobro idoče filmsko blago. V tem filmu gledalci pač pridejo na svoj račun, saj na platnu ne manjka ne ljubezni, ne spletk, ne pijanih, brkatih Kozakov, ki preganjajo glavnega junaka kakor v kakšnem ameriškem westernu. Tu so še stotine statistov in dvakrat toliko konj — vse skupaj pa je v slogu lažizgodovinskih romanov v snopičih oziroma zvezkih. Film nalašč za vse tiste nezahtevne gledalce, ki so jim sicer všeč plesne dvorane, v katerih razne Na-
Marlon Brando in Muko Taka v filmu »Sayonara«
taše in Maše plešejo valček v naročju očarljivih oficirjev. Domiš-ljije zahtevnejšega gledalca film, žal, ne more zadovoljiti.
Film bo na sporedu soboškega kina in sicer ob koncu tega tedna.
SAYONARA — Ameriški film, posnet na Japonskem. Režiser Joshua Logan. V glavnih vlogah: Marlon Brando, Muko Taka, Pa-tricia, Owens, Ricardo Montablan in drugi. Dogajanje tega filma nas odvede na daljno Japonsko, ko je še leta 1952 besnela na korejskem polotoku vojna. Ta Lo-ganov film je sama ganljiva zgodba v tragični ljubezenski idili ameriškega oficirja, letalskega asa in japonskega dekleta. Film nevsiljivo in posredno postavlja problem odnosov med rasami in zavzema stališče proti rasizmu, proti rasistični nestrpnosti in kritizira tudi ameriško vojsko ter običaje belih, hkrati pa daje polno priznanje stari japonski civilizaciji, — čeprav ne predlaga sodelovanja med obema deželama. Loganov film je iskren, v obraz-laganju human in pretresljiv zaradi svoje človeške tragike. Prav zaradi teh odlik si ga je tudi treba ogledati.
Film bo to soboto in nedeljo na sporedu kina v Ljutomeru.
BELI VRAG — Film je jugoslo-vansko-italijanska koprodukcija, po splošni sodbi kritike pa kupčija z močnimi mišicami ameriškega igralca Stevea Reevesa. Filmu »Beli vrag« je književna osnova sicer Tolstojeva pripovedka »Hadži Murat«, je pa narejen prav tako v slogu lažizgodovinskih filmov. Slab scenarij in slaba režija nista omogočila igralcem, tudi dobrim, da bi rešili, kar se rešiti da. Stevea Reevesa kot igralca skoraj ni moč opaziti, od jugoslovanskih igralcev pa so se najboljše znašli Milivoje 2iva-novič (imperator), Mavid Popovič (spremljevalec) in Marija Toci-novska (spremljevalka).
Film bo prihodnji teden na sporedu kina v Lendavi.
2ENA DNEVA — italijanski film, ki brez zvočnih imen na listi igralcev vendarle mnogo pove. Ce drugega ne, to, kakšne zle posledice lahko ima »dirka« za zvezdništvom in sla po uspehu v življenju za vsako ceno. To poučno resnico nam film posreduje s pomočjo povsem nezahtevne zgodbe, ki pa je podana tako, ko da bi brali kroniko s prvih in zadnjih strani listov današnjega kapitalističnega sveta.
Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina v Slatini Radencih.
ZENSKA IN M0ŽICELJ - Francoski film znanega režiserja Ju-liena Duviviera z »obvezno« Bri-gitte Bardot v glavni vlogi bo krajšal to soboto in nedeljo zimske večere obiskovalcem kina v Gornji Radgoni. Opozoriti je treba, da ne bodo doživeli razočaranja samo tisti, ki so zadovoljni že z običajnim slačenjem BB. Vse drugo v filmu zaostaja, tudi dialogi so formalni in puhli, čeprav je soavtor scenarija Julien Duvi-vier.
Zadružni koledar Pomurja za leto 1961
2e drugo leto smo dobili Zadružni koledar Pomurja. Morda se nam to niti ne zdi tako pomembno, toda druga številka (in kot sklepam iz razgovora z urednikom koledarja Vanekom Šiftarjem, je v pripravah že tretja številka) nam priča, da se je ta edicija v našem družbenem življenju uveljavila, kar pa ni tako malo, kot bi sl mislili. Ta druga številka pa nam tudi kaže, da je lanska — morda nekoliko tudi poskusna — zelo dobro zastavila pot, saj je ta druga v oblikovnem pogledu ohranila grafični obraz in tudi dokončno izoblikovala fiziognomijo ter odpravila nekatere pomanjkljivosti začetnega značaja.
Koledar, ki ga izdaja Pomurska založba, je ena izmed zelo redkih tovrstnih izdajateljskih delavnosti v Jugoslaviji in hkrati tudi izredno posrečena rešitev težnje, neposredno vključevati kmečke prebivalce Pomurja, torej veliko večino prebivalcev naše pokrajine
v sodoben način kmetijske proizvodnje ter jih mobilizirati za razvojno pot našega kmetijstva, ki jo določajo svojstveni gospodarski in družbeni pogoji. Koledar po svoji vsebini (v zadnji številki zelo uspešno) s to potjo seznanja ljudi in hkrati tudi z uspehi, hkrati jim pa postaja z ozirom na navade tudi nepogrešljiv priročnik.
Za zadnjo številko lahko ugotovimo, da je oblikovno in tudi vsebinsko bolj pestra kot prva in da je tudi vsebinsko nekoliko širša. Zlasti je potrebno opozoriti na nekatere prispevke o vzgojnih vprašanjih, ki so poleg člankov s področja kmetijstva zelo dragoceni. Enako tudi članki s področja zdravstva in drugi. Pogrešamo pa nekoliko razne zdravstvene, veterinarske in druge nasvete. Bolj bogat in tudi kvalitetnejši pa je literarni del, kot novost pa predstavljajo nekateri, zelo zanimivi članki, ki posegajo v preteklost, kot so Bele Sevra o raz-
voju vinogradništva v Prekmurju, Jana Baukarta O ljudskih grbih v Prlekiji idr.
Na splošno bi torej lahko zapisali, da ta nova številka predstavlja v primerjavi s prvo lep napredek, da je vsebinsko bogatejša ter da tudi odgovarja na tista vprašanja, ki se danes pred pomurskimi kmetovalci često pojavljajo, to je glede nadaljnjega razvoja našega kmetijstva in načina obdelovanja zemlje oziroma gospodarjenja. Na tem področju je koledar postal zelo dober posredovalec znanstvenih dognanj. Poleg tega uspeha pa nam zadnja številka poraja tudi nekatera vprašanja in tudi bojazen. Gre namreč za to, da se koledar ne bi omejeval le na eno gospodarsko področje, ampak da bi vsaj informativno zajel celotni gospodarski razvoj Pomurja, saj ta, kot izrazito kmetijska vprašanja zanima tudi kmečkega prebivalca, ker vidi rešitev svojih problemov v o-kviru celotnega gospodarskega na-
predka. V tem pogledu bi bilo prav, če bi nas koledar leto za letom seznanjal s temi vprašanji in tudi s tem, kako izpolnjujemo naš perspektivni plan. Ta vprašanja bi sicer nekoliko razširila vsebinski obseg koledarja in tudi krog bralcev, ki jim je namenjen, kar pa je morda z ozirom na razvoj tudi utemeljeno, saj se bo po predvidevanjih perspektivnega plana čez pet let spremenila socialna struktura prebivalcev tako, da bo kmečkega prebivalstva 47,4 odst.
Te pojave se mi zdi, da bo potrebno upoštevati, kar pa ne bo težko, če bo uredništvo koledarja tudi v prihodnje ostalo zvesto dosedanji fežnji, da naj koledar po-sreduje svojim bralcem odgovore na najbolj aktualna družbena vprašanja. To težnjo je uredništvo začelo uspešno uresničevati in zato pričakujemo, da bo osnovno vodilo tudi pri naslednji številki.
8. Balažič
Pri Pomurski založbi v Murski Soboti bo te dni izšla zbirka pesmi Naceta Kranjca-PaJlina »Ker sem človek«. Knjiga bo naprodaj v vseh knjigarnah CZP »Pomurski tisk«, lahko pa jo naročite tudi pri založbi sami.
*
Na sliki: Faksimile rokopisa pesmi >Ko v poljano legajo mrakovi.. .<
4
Uradno imamo danes v našem okraju šest Ljudskih univerz — zavodov za izobraževanje odraslih: pet občinskih in eno okrajno. Petrovsko-šalovska občina Ljudske univerze še nima, beltinska in radgonska pa nimata nameščenega stalnega upravnika in se borita s precejšnjimi finančnimi težavami, soboška pa je bila ustanovljena šele pred kratkim.
V Beltincih gradijo nove ih prostorne gasilske garaže
POMURSKI VESTNIK, 23. febr. 1961
Še malo in tudi tega vogala ob vhodu v Kocljevo ulico v M. Soboti ne bo več. Kmalu naj bi na tem mestu zrastlo novo poštno poslopje.
V	KRATKEM PO POMURJU
DOBROVNIK — Kmetijska predavanja so bila minuli teden v Kobilju, Kamovcih in v osnovni šoli v Dobrovniku. Predavanj se je udeležilo veliko število vaščanov.
V	nedeljo je mladina iz Dobrovnika priredila v šolski 'dvorani »Veseli večer«. Zanimanje za prireditev je bilo veliko, kar kaže tudi to, da je bila dvorana polna do zadnjega kotička.
LENDAVA ^gLansko leto je bila v Lendavi ustanovljena enoletna administrativna šola za odrasle. Šolo obiskuje 27 slušateljev in to večinoma mladina. V nedeljo" so bili na šoli izpiti za prvi semester.
GRAD H Mladinski krajevni "komite LMS je imel v nedeljo pri Gradu razširjeno sejo s predsedniki in sekretarji vaških aktivov. Razpravljali so o bodočem delu mladinskih aktivov ter med drugim sprejeli sklep, da bodo v nedeljo priredili v kino dvorani »Pokaži, kaj znaš«. Gostovali pa bodo tudi dijaki iz Murske Sobote.
V	sredo pa je bilo pri Gradu predavanje po Kardeljevi knjigi »Socializem in vojna«.
MARTJANCI — V ponedeljek se je pričel v Martjancih kuharski tečaj. Tečaj obiskuje okrog 20 deklet in žena iz Martjanec in iz okoliških vasi. Tečaj bo trajal tri tedne.
V nedeljo je mladina iz Martjanec gostovala z igro »Pričarani ženin« v Brezovcih. Igro si je ogledalo veliko število vaščanov. Z igro nameravajo gostovati tudi v drugih okoliških vaseh.
PETROVCI-ŠALOVCI — Na občinski konferenci Zveze borcev Petrovci-Šalovci, ki je bila nedeljo, so med drugim razpravljali o zdravstveni zaščiti' udeležencev NOB ter ob zaključku sprejeli nekatere sklepe. Dvajseto obletnico vstaje naj bi proslavili v G. Petrovcih. Domača vojaška karavla naj bi od te proslave naprej nosila ime padlega borca Aleksandra Perše.
BELTINCI - Minuli teden je bila seja Občinskega ljudskega odbora Beltinci. Na skupni seji so med drugim razpravljali o delu upravnih organov občinskega ljudskega odbora ter imenovali predsednike in člane svetov ObLO. Na ločenih sejah pa so sprejeli odlok o dopolnilnem prispevku občinskega proračuna.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
V	Križevcih pri Ljutomera so doslej delovala tri različna društva Ljudske tehnike — avto moto, radioklub in društvo Ljudske tehnike, v okvira katerega je delovala še fotoamaterska sekcija. Nedavno so se odločili v radioklubu, da se bodo združili z društvom Ljudske tehnike in sicer zato, ker imajo za samostojno delovanje premalo strokovnega kadra. Kot sekcija omenjenega društva so se navezali na radioklub v Ljutomera, kjer jim zdaj urejajo sprejemnooddajno aparaturo, ki bo služila križevski sprejemno-oddajni sekciji.
Priporočljivo bi bilo, če bi se tudi tamkajšnje avto moto društvo vključilo v društvo LT kot sekcija, ki ima po določilih Avto moto zveze Slovenije iste pravice kot sleherno avto moto društvo. Tako bi okrepili in poenostavili delovanje' Ljudske tehnike v tem kraju, 
Akcija za pionirska igre v radgonski občini
Tudi v radgonski občini so se pionirji vključili v enoletno akcijo — Jugoslovanske pionirske igre. Pred dnevi je bila prva seja odbora za pionirske igre. O delu in poteku pionirskih iger je poročal tov. Manko Golar. Ustanovili so sekcije in imenovali 4 do 6-članske delovne komisije, ki bodo sestavile načrte pionir-skih odredov, ki se bodo vključili v to enoletno kulturno akcijo. Sekcije vsebujejo dejavnosti za fizkulturo, za literaturo, šah, likovno vzgojo, za tehniko, glasbo itd.
Ika
Videm ob Ščavnici
Avto-moto društvo Videm ob Ščavnici je pred nedavnim organiziralo tečaj za šoferje-amaterje. Tečaj bo predvidoma trajal do konca meseca marca, obiskuje pa ga okrog 30 ljudi.
Intervju s predsednikom Kraj. odb. SZDL na Cankovi
VEČ SKUPNIH AKCIJ
Predsednik krajevnega odbora SZDL na Cankovi Ivan Vrebac nam je v razgovoru odgovoril na nekatera vprašanja, ki so se nanašala predvsem na delo organizacije s podružnicami in o delu sekcij:
O Posamezne podružnice krajevne organizacije SZDL so se v zadnjem času zavzele tudi za organiziranje raznih prostovoljnih delovnih akcij, s katerimi bodo reševale skupne probleme. Člani iz Cankove in Domajinec so na primer
sklenili, da bodo za dograditev šole - prizidali bodo dve učilnici, telovadnico in šolsko delavnico — izdelali še letos 50.000 kosov zidne opeke ter
po možnosti zbrali še nekaj drugega gradbenega materiala. Prostor za izdelavo opeke jim je odstopila zadruga. S prvimi deli bodo začeli že ta mesec. V Domajincih in Topolovcih pa nameravajo že spomladi urediti ceste, vendar bo najbolje, če organizirajo skupno akcijo.
O Krajevna organizacija ima sedem podružnic, ki so se glede članstva precej okrepile, posebno še v času V. kongresa SZDLJ. Tako imamo na Cankovi že okrog 80 in v Domajincih nad 70 odstotkov volivcev, ki so člani SZDL. Število pa je precej porastlo tudi drugod.
O Sekcije, ki smo jih formirali ob reorganizaciji, se še s svojim delom niso docela uveljavile. Doslej se je še najbolje odlikovala sekcija za kulturno-prosvetno dejavnost, nekoliko slabše pa je z ostalimi tremi. Sekcijo za družbeno upravljanje smo zadolžili, da bo med, drugim sledila vsem sejam gospodarskih organizacij in njihovim razpravam, pa tudi ostale imajo precej široke programe.
O Ob koncu nam je tovariš Vrebac tudi povedal, da bodo morali delo organizacij-še bolj poživeti. ter zlasti povečati število raznih skupnih akcij, ki so še marsikje potrebne.
-ko 
Pravni kotiček
VPRAŠANJE;
Ste štirje bratje, starša sta vso posestvo prepustila z izročilno pogodbo najmlajšemu sinu, vašemu bratu, v pogodbi pa omenila, da ste dedno odpravljeni. Od staršev ste svoječasno dobili telico in posteljo, zavezala sta se še, da vam izplačata 20.000 din, kar bi morala storiti do konca leta 1942, tega pa nista izplačala še do danes. Zanima vas, če lahko izpodbijate izročilno pogodbo, ali lahko zahtevate plačilo zneska 20.000 din in ali imate pravico do nujnega deleža iz premoženja svojih star-
ODGOVOR:
Izročilne pogodbe-ne morete izpodbijati iz razloga, da je v njej nepravilno navedeno, da ste. dedno odpravljeni, ali pa iz razloga, da po svojih starših niste dobili toliko, koliko bi znašal vaš zakoniti oziroma nujni delež.
Zahtevek na plačilo 20.000 dinarjev bo zastaran, to ne bi bil v slučaju, če sta stariša v zadnjih 10 letih priznavala, da sta vam 20.000 din dolžna plačati.
Pravico do nujnega deleža boste lahko "uveljavljali šele po smrti staršev. Ker priznavate, da ste na račun dediščine že nekaj dobili, kar pa po-vsej Verjetnosti ne dosega vrednosti nujnega deleža, boste lahko zahtevali le dopolnitev nujnega deleža. Ta dopolnitev znaša razliko med že dobljenim in celim nujnim deležem. Nujni delež znaša polovico zakonitega deleža, v vašem primeru 1/8 oziroma po prvo umrlem staršu 1/10, ker je po tem zakoniti dedič tudi njegov preživeli zakonec. Nujni delež oziroma njegova dopolnitev še uveljavlja v zapuščinskem postopku ali pa s> tožbo v roku treh let od smrti zapustnika. Če so starši vse svoje premoženje izročili vašemu bratu, boste po smrti staršev lahko zahtevali od njega dopolnitev svojega nujnega deleža iz bratu izročenega premoženja, toda le iz tistega dela, ki mu je bil podarjen.
VPRAŠANJE:
Sprašujete za veličino nuinega deleža in če se računa tudi od premičnin?
ODGOVOR:
Odgovor na to vprašanje je delno zajet v odgovoru na prejšnje vprašanje. Po Zakonu o dedovanju so nujni dediči: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Drugi predniki ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša, polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonu. Nujni delež se računa od celotne zapuščine, v katero spadajo poleg nepremičnin tudi zapustnikove premičnine.
Negova postaja iz leta v leto vse bolj privlačna turistična točka v Pomurju. Kljub slabim prometnim zvezam ljudje vseeno radi prihajajo v ta kraj. Posebno privlačno je lepo negovsko jezero, nova lovska koča, ki jo je lani zgradila tamkajšnja lovska družina, in čudovito lepi gozdovi s posebnimi vrstami lesa, kakršnega v Pomurju nikjer ne srečamo. Od Ne-ove je lep razgled po bližnjih valovitih gričih Slovenskih goric. Sicer pa kraj ni velik. Hišne številke se končajo že nekje pri 30. številki. V vasi imajo osnovno šolo in trgovino. Tudi radgonsko Vinogradniško posestvo ima tu svoje delovišče. NI pa toliko vinogradov, kakor smo jih vajeni videti okrog Kapele in Radgone. Tudi njiv je malo. Naravno bogastvo so predvsem gozdovi.
Znamenitost Negove je tudi grad. Škoda, da je tako zapuščen. Ko sem se ob svojem obisku v Negovi pozanimal, zakaj ga ne obnovijo, so mi povedali, da za to ne morejo nikjer dobiti sredstev. V gradu so sicer uredili nekaj stanovanj za delav-
li niso samo pri željah in načrtih. Krepko so prijeli za delo. Vsak je prispeval, kolikor je bilo v moči. Izvolili so gradbeni odbor in začeli z nabiralno akcijo v lesu. Do zdaj so nabrali že blizu 40 kub. metrov tesanega lesa. Ker tudi za opeko ni
Negovčani nočejo zaostajati
Lani 70 tisoč zidakov
ce. Morda bi se dala urediti tudi kakšna dvorana, oziroma bi tisto, ki jo uporabljajo sedaj, obnovili. Tu bi lahko uredili tudi manjše gostišče, ki ga zdaj Negova nima.
Lepo imajo urejeno osnovno šolo. Otrok je dovolj za vseh osem razredov. Problem pa imajo s pomanjkanjem učiteljev. Namesto deset učiteljev jih imajo
Tako kot sebi, je F. Kramberger iz Negove poslikal hišo tudi sinu.
samo pet. Med pogovorom z upraviteljem osnovne šole Jankom Štuhecom in z nekaterimi domačini pa sem spoznal njihovo naj večjo željo: čimprej zgraditi zdravstveni in kulturno-prosvetni dom. Na ta dom so začeli misliti že pred leti. Pred dvemi leti so se le odločili. K zdravniku v Radgoni, Lenartu ali celo k Vidmu ob Ščavnici je le predaleč. Tudi kino si želijo. Večkrat na leto bi lahko zaigrali kakšno igro. V novem domu bi lahko imeli tudi proslave. Pravzaprav, tu bi bil pravi kulturni center Negove in bližnjih vasi. Osta-
bilo sredstev, so se odločili, da jo bodo sami žgali. Tako so naredili že 70 tisoč zidakov. Prav toliko, če ne še več, pa jih bodo nažgali letos. Pravijo, da bodo s prostovoljnim delom zgradili kar dve stavbi. V eni naj bi bil zdravstveni dom in prostori za krajevni urad, v drugi pa kulturni dom z dvorano in stanovanjem za učitelje. Tu bodo uredili tudi telovadnico, ki jo v sedanjih prostorih osnovne šole nimajo. Seveda so že pri dosedanjem delu naleteli na vrsto težav-. Potrebno je plačati stroj za žganje opeke, pa tudi ljudi, ki so naredili že več, kakor so se zavezali za prostovoljno delo. Iz te zagate se bodo rešili na ta način, da bodo naredili okrog 30 tisoč opek več, kakor je potrebno. To opeko bodo prodali in finančnih sredstev bo vsaj za manjša opravila dovolj. Ko bodo imeli pripravljen ves gradbeni material, bodo takoj začeli z delom pri gradnji doma. Upajo, da bo to že v letošnjem poletju. Tudi načrte že pripravljajo.
Omenili so mi tudi ceste. Slabe prometne zveze jim delajo kopico preglavic. Že nekaj časa sicer gradijo cesto Negova-Ihova, ki bo priključena na Severno magistralo, vendar potrebe narekujejo tudi gradnjo ceste Negova-Benedikt. Zvedel sem, da vse številnejši turisti zahtevajo ureditev manjšega gostišča ob negovskem jezeru in gradnjo garderob. Potrebno je urediti tudi okolico jezera in skrbeti za to, da se bodo ljudje še in še vračali na res prelepo negovsko jezero in seveda tudi v Negovo. Prijazni Negovčani bodo to vsekakor uresničili. Od turizma si mnogo o-betajo. Prav gotovo njihove želje in predvidevanja ne bodo ostala samo pri sklepih.
R. Jaušovec
V Murski Soboti nov-moderen hotel
V Murski Soboti smo že nekaj let pogrešali sodobno urejen hotel z zadostnim številom ležišč. Vse večji turistični promet, ki je zlasti narasel v Pomurju lani, je dal povod, da so v Gostinskem podjetju »Zvezda« v Murski Soboti za-- čeli razmišljati o gradnji novega hotela. K temu jih je silil tudi nagel razvoj industrije v Murski Soboti. V Pomurju se je v zadnjih letih močno razvilo tudi lovstyo. Tuji in domači turisti so večkrat morali prav zaradi pomanjkanja ležišč v Murski Soboti prenočevati v Radencih. Vendar tudi v Radencih niso mogli med sezono sprejeti vseh. Kako se je v Murski Soboti lani povečalo število" gostov, nam povedo tele številke: samo pri »Zvezdi« se je število domačih gostov povečalo za 21 odst. v primerjavi z letom 1959, tujih gostov je bilo za 128 odst. več, nočitve domačih gostov so se povečale za 18
odst., nočitve tujih gostov pa celo za 212 odst. Pri takem številu domačih in tujih gostov se je znatno povečal tudi promet. Samo v prvih devetih mesecih lani so pri »Zvezdi« zabeležili 45 odst. več prometa, kakor v istem razdobju leta 1959. Pri tem se je povečal tudi dohodek podjetja in sicer za 62 odst., ki ga bodo letos uporabili predvsem za lastno udeležbo pri gradnji.
Z gradnjo novega hotela so začeli pred dobrimi tremi tedni, ko so podrli delavnice »Ra-fimusa« na Titovi cesti v podaljšku »Zvezde«. Nov hotel bo imel 58 ležišč z moderno opremo. Nekaj sob bo takih, ki bodo imele kopalnice in telefone. Za gradnjo bo vloženih okrog 60 milijonov dinarjev, od tega bo »Zvezda« prispevala 5 milijonov dinarjev iz lastnih sredstev. Stavba bo zgrajena v treh nadstropjih. Kot investitor je Kombinat
Borovo, ki bo imel v pritličju svojo prodajalno in skladišča.
»Zvezda« je tudi investitor pri gradnji stavbe na ogalu Titove ceste in Staneta Rozmana ulice v Murski Soboti. Tu bo imelo podjetje svojo slaščičarno in hitropostrežni biffe.
Gradbena dela teh dveh prostorov bodo stala 10 milijonov dinarjev, za opremo pa bodo porabili 7 milijonov dinarjev. Poleg lastnih sredstev bo podjetje najelo posojilo pri ObLO, za opremo pa bodo v celoti najeli posojilo iz republiških sredstev. Nov hotel, slaščičarna in biffe bodo gotovi že v prvi polovici prihodnjega leta.
V dosedanjih prostorih ho-
tela »Zvezda« bodo preuredili kuhinjo in uredili nekatere sanitarije. V vse sobe starega hotela so že napeljali vodovod z mrzlo in toplo vodo. Tudi restavracijo, ki je dose-daj služila predvsem za razne sestanke, bodo preuredili v namene, za katere je bila zgrajena. Restavracija bo začela delovati že v drugi polovici marca letos. V njej bodo uvedli tudi postrežnino.
Pri »Zvezdi« mislijo tudi na kader, ki bo potreben v novozgrajenih prostorih. Zato bodo poslali nekaj, že sedaj zaposlenih ljudi, na prakso, v večje turistične kraje. Poleg dosedanjih bo podjetje zaposlilo še kakih 15 ljudi.
Občni zbor sindikalne psdnžnice DOZ
Preteklo sredo so imeli člani sindikalne podružnice DOZ v Murski Soboti letni občni zbor. Med drugim so obravnavali na občnem zboru tudi prve uspehe samoupravljanja v tej ustanovi. Soboški zavod spada v pogledu samoupravljanja med poizkusne zavode,
dočim je pri večini zavarovalnih zavodov upravljanje še centralizirano.
Člani sindikalne podružnice so bili v lanskem letu precej aktivni na športnem področju, najbolj delavna pa je bila strelska sekcija.
BRALCI NAM PIŠEJO
J. B. Matjaševci
Ce sem prav prebral Vaše pismo, ste morali v mlin štirinajst-krat zaradi moke. Pa še enkrat stopite tja in upravnici povejte, da se strinjamo tudi pri nas s tistim stavkom na koncu Vašega pisma:
»Tu bi moralo biti malo več družbene kontrole!«
A. S. Ljutomer
Pišete, da je lovski čuvaj F. S. 15 metrov od domačega dvorišča ustrelil psička, ljubljenca družine, posebej otrok. Delavci, zaposleni
pri podjetju LIP ste obsodili tako početje.
Sporočite čuvaju, naj lastniku psa da vsaj tistih nekaj kovačev, ki jih je dobil za smrček ustreljenega psa!
L. F. Dolnji Slaveči
Iz Vašega pisma se da razbrati, da je Vaša kmetijska zadruga kupila plemenjaka švedske pasme, ki pa ga Je lastnik moral prodati, ker so pripuščali nekateri vaščani zakotne merjasce.
Če bi nam v pismu zaupali imena »skrivačev«, bi jih obiskali.
POŠKODOVAL GA JE Z UDARCEM PO GLAVI Minuli teden je Okrožno sodišče v Murski Soboti obsodilo na šest mesecev strogega zapora Janeza Himelrajha, doma s Stave-šinskega vrha.
Obtoženi Janez Himelrajh je bil kaznovan, ker je hudo telesno poškodoval Rudolfa Žnidariča na Janževem vrhu s tem, da ga je s kolom udaril po glavi in mu pri tem povzročil globoko rano.
POMAGALA PRI PREHODU ČEZ MEJO
Obtoženca Stefan Prša, doma iz Hotize in Imre Balažič iz Kapce sta pred kratkim sedela na zatožni klopi zaradi kaznivega dejanja, ker sta spravljala ljudi čez jugoslovansko državno mejo in pri tem zaslužila visoke vsote denarja.
Okrožno sodišče v Murski Soboti ju je obsodilo na 1 leto in šest mesecev strogega zapora.
ROJSTVA
Rodile so: Irmai Šiftar iz Strukovec — dečka, Dragica Nemec iz Grabrovnika — deklico, Kristina Ficko iz Krajne — dečka, Marija Gjerkeš iz Nedelice — deklico, Marija Lejko iz Kroga — dečka, Marija Horvat iz Lendave — deklico, Terezija Smodiš iz Me-linec — dečka, Marija Cipot iz Sebeborec — deklico, Emilija Panker iz Lucove — deklico, Frančiška Lipovec s Kamenščaka — deč-
ka, Helena Horvat iz Crnelavec — dečka, Helena Sekereš iz Doorov-nika — dečka, Marija Seke iz Dolge vasi dečka, Marija Smej iz Gaberja — dečka, Anica Perkič iz Gornje Radgone — dečka, Regina Cipot iz Vadarec — deklico, Hedvika Ranko iz Ropoče — dečka, Rozalija Režonja iz Gaberja — dečka, Berta Kološa iz Moščanec
—	dečka, Hedvika Vereš iz Kroga
—	deklico, Slavica Belci iz Pod-gradja — deklico, Irena Gabor iz Petišovec — dečka, Ana Gorčan iz Melinec — dečka, Marija Horvat iz Kupšinec — deklico, Margit Bene iz Gaberja — deklico, Kornelija Babič iz Veržeja — deklico, Zlata Sukič iz Murske Sobote — dečka, Sabina Šlibar iz Lendave
—	deklico.
SMRTI
Umrli so: Marija Opaka iz Gornjih Črnec, stara 40 let.
POMURSKI VESTNIK, 23. febr. 1901
5
RADIJSKI PROGRAM
NEDELJA
6.00—6.30 Jutranji pozdrav; 6.30 Veselo na' pot; 7.30 -Radijski koledar in prireditve dneva; 7.35 Iz arhiva naših pihalnih orkestrov;
6.00	Mladinska radijska igra — A-leksander Popovič: Stolp v oblakih; 8.40. Iz albuma skladb za o-troke; 9.40 Blaž Arnič: Pesem planin; 10.00 Se pomnite tovariši... France Drobnič: Mesec dni dolga pot; 10.30 Množične pesmi bratskih narodov; 10.45 Spoznavajmo svet in domovino! 11.45 Glasbena medigra; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert, pri vas doma; 15.30 Kar radi poslušate; 16.00 Humoreska tega tedna — Corint Colomb: Televizija; 16.20 Iz operetnega sveta; 16.40 Peli so jih mati moja. ..
17.00	Melodije za vse; 17.30 Radijska igra — Fjodor Mihailovič Dostojevski: Tuja žena; 18.16 Vesela godala; 18.40 Pisana vrsta domačih skladb; 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 V ritmu slow foxa;
21.00	O Verdijevem življenju in delu — 10. oddaja; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05 Noč-ni koncert.
PONEDELJEK
8:05 Drobne orkestralne sklad- -be; Trije plesni orkestri; 9.00 Naš podlistek — Dakijevi; spomini,-— I., 9.20 Iz Mozartovih oper; 10.15 Vedri zvoki; 10.40 Zbori Vasilija Mirka; 11.00 Po svetu jazza; Trije, glasbeniki modernega jazza«; 11.30 zarotroke 12.00 vaški okttet Vas pozdravlja; 12.15 Radijska krpečka univerza — inž. Franc Cegnar:. Sodobna embalaža za sadje; 12.25 Zvočili kaleidoskop; 12.45 Majhen koncert hornista Jožeta Falouta; 13.30 Baročne , skladbe igra Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Zabavni potpuri;
14.15	Jugoslovanske radijske postaje' pozdravljajo sloveriske poslušalce - Radio Sarajevo; 15.40 Naši popotniki na tujem — Mirko Cepiči; Kakor živa meja; 16.00 Popoldanski koncert operne glasbe;
17.15	Šoferjem na pot! 18.00 Športni tednik; 18.15 Johannes Brahms: Lepa Mageolna; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Glasbeni varietč;
20.45	Kulturni globus; 21.05—23.00 Koncert orkestra Beograjske filharmonije; 23.05 Iz naših študijev; 23.55 Prijeten počitek!
TOREK
5.05-	5.10 Poročila in dnevni ko-
ledar; 5.25-5.45 Z domačimi melodijami v veseli dan! 8.05 Izberite, melodijo tedna!, 8.50 Kitara v ritmu; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo Niko Keše: Kako so naši pradedje tlačanih; 9.40 Ženski zbor Svobode« Apače p. v. Marije Lapošy in zbor »Svobode« Zgornja Šiška p. V. Julija Bučarja; 11.00 Odlomki iz Gounodove opere Faust; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Sovjetska in poljska Zabavna glasba; 12.00 Danica Filiplič in Greta Ložar sta nabrali nekaj, novih pesmic. Harmonika:	Avgust Stanko; 12.15
Kmetijski nasveti — vet. Franc Černe: Vprašanja plodnosti goved na govedorejskih obratih;
13.30	Glasbene razglednice; 14.05 Radijska, šola za višjo stopnjo — Tu se je ustavila teka; 14.35 Dva prizora iz opere »Zaljubljen v tri oranže«; 15.40 Listi iz ...domače, književnosti — Meto Jovanovski: Maščevanje; 16.00' Izbrali smo za vas; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Razgovor z yolivci; 17.25, Robert Schumann: S Koncert, za klavir in orkester v a-molu; 18.00 Iz haših kolektivov; 18.15 Dve skladbi Bojana Adamiča,; 18.20 Kotiček za mlade 1 jubitelj e glasbe; 18.45 Izobraževalni obzornik;' 20.00 Zbor, Poljskfega radia p.v. Alojzija Kluczriika in Tadeusza Doberžan-skega; 20.30 Radijska igra — Hel-mut Sčharf: Voh nezanesljivih (Prva ižvedba); 21.30 Matija Tomc: Nizki rej, suita, koroških plesov za orkester; 21,45 iz, filmov in glasbenih revij; 22-15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu; 23.05 Za ljubitelje, popevk; 23.251 Po svetu jazza; 23,55. Prijeten počitek!
SREDA
545-540 Poročila in dnevni koledar; 5.10—5.30 Z domačimi melodijami v veseli dan! 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole iz Ljubljane pred mikrofonom; 8.30 Franz Schubert: Simfonija št. 6 v C-duru; 9.00 Jezikovni pogovori;
9.15	-Ali-vam ugaja? 10.15 Prizori in arije iz Verdijeve Traviate;
11.00	Od polke do rock and rolla;
11.30	 Za cicibane; 12.00 Domači in-termezzo; 12.15 Radijska kmečka univerza — inž. Janez Perovšelc: Kakšno je in kakšno naj bi bilo znanstveno raziskovanje kooperacije; 13.30 Iz: skladateljske skicir-ke Heitorja Ville-Lobosa; 14.05 Radijska šola za' srednjo stopnjo - Niko Keše: Kako so naši pradedje tlačanili. (ponovitev); 14.35 Orgle in orglice; 14.40 »Venite, rožice moje«; 15.45 Radijska univerza — Franček Sušnik: Počitek rastlin pozimil 16.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.30 Glasbeni spomini z orkestrom Geoff Love; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna, kronika; 18.20 Novejše skladbe iz slovenske zborovske kulture; 18.45 S citrami po Evropi;
20.00	Eugen D'Albert: Nižava; 22.15 V ritmu današnjih dni; 22.50 Literatih nokturno; 23.05 Iz modernega, glasbene sveta — 20. oddaja.
Četrtek
5.05—	5.10 Poročila in dnevni koledar; 5.10-5.45 Z domačimi melodijami v veseli, dan! 8.05 Glasba ob delu; 8.35 Zbor RTV Ljubljana poje skladbe staroklasičnih mojstrov; 8.55 Radijska šola za višjo- stopnjo — Tu se je ustavila reka (ponovitev); 10.15 S popevkami po Evropi; 1,0.40 Pet minut za novo pesmico in- Pozdravi za mla-de risarjev 11.15 Hammond orgle;
- 12.OO. »Oj more duboko ...« Dalmatinske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Prve letošnje vrtne setve; 12.25 Arije in dvospevi iz oper »Ivajlo« Marina Goleminova in »Borisa Godunova« Modesta Musorgskega;
13.30	Veliki plesni orkestri; 13.50 Nastopa Koroški akademski oktet; 14.05 Odlomki iz baletov; 15.40 Iz svetovne književnosti — Morleg Callaghan: Dva moška ribarita;
16.00	Ruleta za zabavo; 16.30 Pianist Gyorgy Sebok igra skladbe Bele Bertoka, in Zoltana Kodalyja;
17.15	45-minut turizma in melodij;
18.00	Orkestralni odlomki; 18.30 Petnajst minut z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Četrtkov
večer domačih pesmi in napevov;
20.45	Literarni večer — Miniature Zofje Nalkowske; 21:25 Gražyna Bacewicz: Uvertura; 22.15 Po svetu jazza — Jazz pod drobnogledom — V.; 23.05 Mladim plesalcem; 23.55 Prijeten počitek!
PETEK
5.05—	5,10 Poročila* in dnevni koledar; 5.10—5.30 Z domačimi melodijami v. vesel dan! 8.05 Koroške narodne izvajajo Koroški' zbori;. 8.25 Zvočna panorama; 9.00 Naš podlistek — Dakijevi spomini — H;
9.20	Benjamin Britten: Glasbena matineja; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe,  - Jugoslovanski skladatelji pišejo za mlade poslušalce; 10.15 Igra vam Violončelist Oton Bajde; 10.35 Veliki zabavni orkestri; JL1.00 Scene iz opere Tu-randot Giačoma Puccinija; 11.30 Človek - in zdravje (ponovitev); 11.40 Sedem popevk za sedem pevcev; 12.00 Petnajst minut s Kmečko godbo; 12:15 Radijska kmečka univerza — inž. Tone Zorc: Elementi za gospodarnost živinorejske proizvodnje; 12.25 Klavir v
ritmu; 12.40 Pisani zvoki ž Dravskega polja; 13.30 Melodije za dober tek; 14.05 - Radijska šola za nižjo stopnjo — Tone Pavček: Marec se predstavlja; 44.35 Dva odlomka iz opere Danila, ja Švare Slovo od mladosti«; 15.45 Radijska univerza; 16.00 Petkovo, glasbeno-popoldne; 17.25 Od plešišča do plesišča; 18:00 Iz naših kolektivov; 18.15 Orkester Raphaele;.
18.30	V dvoranah Svobod in prosvetnih društev; 20.00 Četrt ure z orkestrom Ray Martin; 20.15 Tedenski zunanjepolitični, pregled; 21.15 Oddaja o morju ih pomorščakih ; 22.15 Po Strunah in tipkah; 22.35 Moderna plesna glasba; 22._50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni ko-, motni koncert.
SOBOTA
5.05—	5.10 Poročila in dnevni koledar; 5.10—5.45 Z domačimi melodijami v vesel dan! 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Violinist Karlo Rupel pred mikrofonom; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Tone Pavček: Marec se predstavlja (ponovitev); 9.25 Koktajl za zabavo; 10:15 Danilo Bučat: Belokranjske pisanice; 10.55 V ritmu polke; 11.00 Po svetu jazza — Prva pozavna New Orleansa — Kid Ory;
11.30	Pionirski tednik; 11.50 Otroci pozdravljajo; 12.00 Trio Rudija Barddrferja; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Stojan Vrabl: Popolna zaščita bogatorodnih jablanovih nasadov; 13.30 Domača mešalca ... (narodne in ponarodele melodije); 13.50 Od arije do arije;
14.20	Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Za razvedrilo;. 16.25 Iz najnovejšega repertoarja Jugotona; 1640 Komorni moški zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 17.15 Po kinu se dobimo;
17.45 Pevec Marko Novosel 18.00 Jezikovni pogovori; 18.30 Koračnica s španskimi pihalnimi godbami; 18.45 Okno v svet; 20.00 Pozor snemanje! 20.20 Henry Cecu: Obe plati postave, I. epizoda — Navidezna obravnaVa 21.15 Poslušaj, in povej nam! 22.15 Oddaja za naše, izseljence; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu.
RADIO MURSKA SOBOTA
NEDELJA
12.00. Razgovor z volivci, lokalna poročila; 112.20 Domači zbori in ansambli; 12/30 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.00 Želeli ste, poslušajte.
PONEDELJEK
17.00—17.15 Športna poročila, od-daja za mladino, obvestila. 
TOREK
47.00	Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Glasbeni spored
Četrtek
17.00	Lokalna poročila, obvestila reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Želeli ste, poslušajte.
SOBOTA
17:00 Naš sobotni sprehod 17.15 Obvestila, reklame ; 17.30 Želeli ste, poslušajte.
Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00-8.00 in od 15,00—23.00. Ob nedeljah, in praznikih pa od 6.00 do 23.00. ure.
Ljutomerski kegljači so tretjič nastopili
V nedeljo je na štirištež-nem kegljišču v Ljubljani tretjič nastopilo kegljaško’ moštvo ljutomerskega TVD Partizan v tekmovanju za republiško prvenstvo. Žana-sprotnika so imeli Ljutomerčani, tokrat, močnejši, klub iz-Jesenic, ki brani naslov republiškega prvaka.
V	tem srečanju so ljutomerski kegljači podrli 6,1.97 kegljev in tako dosegli uspeh v primerjavi s prejšnjimi nastopi. Tekmovalci so imeli srednji dan, kar je moč razbrati
ENOTNI SMOTRI
Razprava na posvetovanju o ustanovitvi okrajne zveze za telesno vzgojo je nakazala tudi nekatere specifičnosti, s katerimi se srečuje telesna vzgoja v Pomurju. Posebne pozornosti je vredna ugotovitevj da nas je v zadnjem času izredno dinamičen razvoj te-lesno-vzgojnega in športnega delovanja v Pomurju prehitel za nekaj let — tako v pogledu ustreznih gmotnih pogojev za funkcionalno delovanje osnovnih organizacij in njihovih-vodstev kot tudi v pogledu kadrov in športnih objektov.
V primerjavi z drugimi,- go-
spodarsko močnejšimi Slovenskimi okraji (okraj Kranj ima n. pr. približno enako število TVD »Partizan« kot Pomurje, toda nekajkrat več namenskih sredstev za telesno vzgojo) smo glede gmotnih pogojev v znatnem zaostanku, to pa narekuje smotrno in gospodarno uporabljanje razpoložljivih sredstev kot tudi namensko pritegovanje novih sredstev iz lokalnih virov, čeprav lahko pričakujemo izboljšanje na tem področju tudi z bodočim gospodarskim napredkom pokrajine.
Pomanjkanje strokovnega
kadra je zlasti očitno na naših šolah, enako pa tudi v osnovnih organizacijah; ki često prav "zaradi tega ne morejo zadovoljijo uresničevati svojega osnovnega smotra: množičnosti in ob njej ustrezne kakovosti. Najbolj je prikrajšana naša mladina, ker zaradi pomanjkanja dobrih vodnikov in trenerjev često ne moremo povsem zadostiti njenemu zanimanju. Izjiod je treba iskati predvsem v. usposabljanju že o bstoječega kadra in odločnejšem štipendiranju mladega kadra na ustreznih telesno-vzgojnih šolah. Tako naj bi
Spet oživela nogometna igrišča
Po temeljitih zimskih; pripravah nogometašev 3 vodilnih pomurskih klubov so spet oživela nogometna igrišča. V nedeljo smo bili priče trem; prijateljskim srečanjenv na domačih tleh. In bilanca: dve prepričljivi zmagi in en neodločen rezultat za barve domačih!
jateljsko srečanje« V začetku tekme so imeli pobudo domačini, ki so ob bodrenju občinstva parkrat nevarno ogrožali grafičarjeva vrata, toda že po prvem prejetem golu so močno popustili. Potem so gostje ves čas tekme prevladovali na igrišču in to svojo premoč tudi izrazili z goli. Za črno-bele so bili uspešni: Maroša 2, Radulovič/ Varga, Merica, Puklavec po 1 gol. Pri Grafičarju je bil najboljši Lebar, ugajal pa je tudi Maroša.
TUDI RADGONČANI SE PRIPRAVLJAJO
Tudi moštvo NK Radgona, ki je v jesenskem delu tekmovanja za prvenstvo PNL zasedlo častno drugo mesto, se z veliko vnemo pripravlja na spomladansko tekmovanje. S treningi so začeli ob pravem času. V nedeljo popoldne se bodo prijateljsko srečali z mladinskim moštvom Sobote. Tekma obeta biti zanimiva, saj so še tudi mladi igralci Sobote lani lepo uveljavili v tekmovanju v okviru SML. Radgonsko nogometno moštvo so letos tudi okrepili z novimi igralci, zato pričakujejo, da bo v prihodnosti doseglo v svojem tekmovalnem prizadevanju še večjo kakovostno raven. 
Sobota: Kovinar (Maribor)
2 : 2 (2 : 1)
Enajstorica Sobote je imela v gosteh mariborskega Kovinarja. Na stadionu se je zbralo okrog 500 gledalcev, ki so po daljšem premoru spet bodrili svoje igralce. Srečanje, ki se je končalo z neodločenim rezultatom, je bilo po svoje zanimivo: čeprav so lihe-li gostje v I. polčasu rahlo terensko premoč, se je domačinom posrečilo izenačiti in celo doseči vodstvo (gole za Soboto sta dala šarotar in Maučec), medtem ko so Mariborčani v n. polčasu izenačili, dasi so domači s čestimi napadi potisnili goste v obrambo in se je tem samo nekajkrat posrečilo prebiti do vrat Sobote. Tekmo je dobro vodil Kološa iz Sobote.
Nafta : Udarnik (Kučani) 6 : 1 (3:0)
V Lendavi so gostovali nogometaši iz Kučanov. Moštvo Udarnika igra v ID. hrvatski coni in je trenutno na IIL mestu v tej kakovostni skupini. Na stadiohu Nafte se je zbralo okrog 300 gledalcev, ki so bili tokrat zadovoljni z igro domačih, ki igrajo iz nedelje v nedeljo lepši nogomet; kot vse kaže, bo lendavska enajstorica do pričetka tekmovanja ža prvenstvo v SCL že enovita celo-ta, ki bo marsikomu lahko prekrižala račune. Obe enajstoripi sta tokrat pokazali lepo igro. Pri gostih se je posebno odlikoval vratar, kljub šestim prejetim golom, pri domačih pa srednji. Jtri-lec Požega. Gole za Nafto so dali: Varga, Hrastič, Gregor, Branilo-vič (najlepši gol na tekmi), Kul-čar in mladi debutant Prendl.
Sodnik Varga je dobro ^ opravil svojo nalogo.
Planika : Grafičar
0 : 6 (0 :3)
Moštvo soboškega Grafičarja je gostovalo v Turnišču, se;: pomerilo z jesenskim prvakom Pomurske nogometne lige — tamkajšnjo Planiko — in ga tudi premagalo z visokim rezultatom. Na tekmi ,se je zbralo okrog 500 gledalcev, kar je nov turniški rekord, če upoštevamo, da je tokrat šlo. za pri-
Z letnega občnega zbora strelcev radgonske občine
LETOS TRI NOVA STRELIŠČA
Na letnem občnem zboru Občinskega strelskega odbora v Gor. Radgoni so med drugim ugotovi-li da se je strelski šport Jani močno uveljavil v občinskem okolišu. Tako so za 90 odst. razširili svpje vrste in ustanavljali nove strelske družine. Sedaj deluje v okolišu 7 SD z nad 600 člani, med katerimi je tudi nekaj dobrih strelcev. Tako so se strelci radgonske občine na lanskem tekmovanju ob Dnevu republike u-vrstili na drugo mesto v okraju, radenska strelska družina Je v e-kipnem tekmovanju v počastitev Dneva JLA zasedla tretje mesto v obacajhi konkurenci, njen član pa med posamezniki prvo mesto v okraju. Razen v strelskem športu
delujejo videmski strelci aktivno nA kulturno-prosVetnem področju in si tudi tako pridobivajo potrebna sredstva.
Lahi so uspešno priredili tudi tečaj za inštruktorje. Obiskovalo ga je 16 članov. Letos bodo še povečali število članov, ustanovili več sekcij v okviru raznih društev v delovnih kolektivih in na terenu, ustanovili bodo tudi ženske ekipe in najboljšo poslali na okrajno tekmovanje ob Dnevu žena, z raznimi prireditvami ih tekmovanji pridobivali potrebna sredstva itd. -V Radgoni, pri Vidmu in v Radencih nameravajo zgraditi strelišča za malokalibrsko puško. Nabaviti bodo morali tudi nekaj orožja, saj imajo sedaj komaj 23 zračnih pušk, med katerimi jih bo več treba temeljito popraviti. V letošnjem delovnem progrhmu imajo tudi niz tekmovanj in prireditev v počastitev 20-letniče ljudske revolucije. Na zboru so izvolili novo upravno vodstvo občinske organizacije s predsednikom tov. Grubarjem.
J. K.
ŠPORTNA
TRIBUNA
Srednja šola za telesno vzgojo v Mariboru sprejela letno vsaj 10 slušateljev iz Pomurja.
Tudi število in razporeditev obstoječih športnih objektov ne ustrezata sedanji stopnji razvitosti telesne vzgoje, zato bomo, morali v prihodnosti zgraditi več sodobnih športnih objektov važno pri tem pa bo
tudi, kje in kako jih borno zgradili. Pri gradnji, teh objektov bo vsekakor morala obveljati večja načrtnost in perspektivnost, pogojena predvsem z bodočimi potrebami in urbanistično ureditvijo naših naselij. Namenska sredstva, ki bodo na razpolago, bo potrebno združevati in ne več drobiti, saj bodo samo tako prinesla tudi zaželene rezultate.
Telesna vzgoja kot enoten vzgojni proces ne izključuje različnih oblik, ki so pogojene s krajevnimi potrebami in nagnenji mladine. Važna, je predvsem vsebina. Tako bodo ponekod, zlasti še na podeželju, partizanska društva še naprej ostala glavni nosilec splošne telesnevzgoje in športnega prizadevanja mladine. Kateri zvrsti telesne vzgoje bodo dali poudarek, je odvisno i od tega, kam bo prvenstveno težilo članstvo. Ljutomerski primer dovolj zgovorno priča o tem, da je moč doseči ugodno harmonijo med splošno telesno vzgojo in športom tudi v TVD Partizan. V večjih središčih bo morda prišlo tudi do določene specializacije s tem, da bo TVD Partizan skrbelo predvsem za splošno telesno vzgojo, s specializirano telesno vzgojo pa se bodo ukvarjala športna društva in njihove strokovne zveze, ki bodo obdržale svojo pomembno vlogo pri razvijanju posameznih športov tudi v prihodnosti itd. Posebno pozornost zaslužijo šolska športna društva, ki so z doseženimi uspehi že opravičila svoj obstoj tudi v Pomurju (Sobota, Radgona, Beltinci), prav zaradi tega, ker predstavljajo glavni rezervoar kadrov za potrebe telesnem vzgoje. Teles-no-vzgojno delovanje je po- trebno bolj približati tudi delovnim kolektivom - najprej z ustvarjanjem osnovnih pogojev za rekreativni šport, ki naj postopoma prehaja k višjim oblikam	tekmovanjem.
To je nekaj osnovnih nalog okrajne zveze za telesno vzgo- jo, ki jo ustanavljamo tudi v Pomurju — toda le v prvi etapi, kajti težišče tega prizade- vanja bo moralo biti na občinskih zvezah, katerih usta- navijanje in organizacijska krepitev bo prav gotovo o-snovna naloga okrajne zveze. Ustandvljene zveže ne bodo nikakšni novi vodstveni orga- ni, marveč samo vsklajevalci telesne vzgoje na svojih ob-moč jih in utirjevalci enotne poti do še očitnejših uspehov na tem področju družbenega delovanja v skladu s smerni- cami, ki jih bo dal I. republi-ški kongres telesne kulture v Ljubljani.
SREDNJI REZGETAT
tudi iz posameznih rezultatov: Bohinec 732, Čebašek 807, Gajšek 782, Marttaušič 781, Belinger 749, Kovačič 737, Pevec 777, Steržaj 832 podrtih kegljev.
Ljubljanski rezultat še ne pomeni za ljutomersko moštvo posebne kakovostne rav-
ni. Kot kaže namreč, letos dosega kljub izboljšanim treningom nekoliko slabše rezultate kot pretekla leta, kar pa je lahko tudi prehoden pojav. V marcu bodo ljutomerski kegljači nastopili še na Jesenicah in Kranju. 	M. S.
KOLO PRESENEČENJ
V zadnjem kolu zimskega tekmovanja v okviru Pomurske košarkarske lige je veliko presenečenje zmaga mladega moštva Va-
jenca nad ekipo Grafičarja. Tekma je bila izredno zanimiva, dinamična in borbena. Rezultat: Vajenec : Grafičar 51:48 (29:20). Moštvo Grafičarja je izgubilo tudi drugo tekmo proti moštvu ESS z-rezultatom 58(37 (22:20).
Prvič so igrali košarkarsko tekmo za prvenstvo tudi v Rakičanu. Gost tamkajšnjega moštva je bila ekipa Sloge. Domači so prepričljivo premagali goste z rezultatom 68:26 (37:10). To je bila pravzaprav »derby« tekma med zadnjima moštvoma na lestvici in igralci Rakičana so si tokrat priborili določeno prednost na domačem terenu.
V	pionirski ligi sta se srečali moštvi Mladosti B in Faboša iz Beltinec. Mladi Beltinčani so v prvem polčasu bili zelo uspešni, v drugem pa so znatno popustili ih, zato tekmo izgubili: 14:22 (12:4).
V	ženski konkurenci sta se pomerili za točke moštvi Sloge in Sole za zdravstvene delavce. Rezultat: 20:8 (8:4). Mlade medicinke so bile tokrat debutant, vendar pa so se kar uspešno uveljavile.
Zaradi pomanjkanja igrišč niso bile v nedeljo odigrane nekatere tekme v vseh treh ligah.
V	9. kolu se bodo srečala naslednja moštva: Grafičgr : Akademik, Vajenec. : Ljutomer, Elan .: Rakičan, Sloga : ESS, v ženski konkuernci SZD : Mladost, Elan : Sloga, v pionirski pa Polet A :
Mladost A, Polet B : Mladost B.

SOBOŠKI PLANINCI NA POHORJE
Letošnje zimske, počitnice so prinesle mladim članom soboške-ga Planinskega društva kar pet dni prijetnega zimskega oddiha v Mariborski koči na Pohorju.
Smučarskega tečaja se je udeležilo 12 članov pod strokovnim vodstvom vaditelja A. Sendliriger-ja; Udeleženci so na tečaju pridobili osnovno znanje o smučarskih veščinah, prirejali so izlete od koče k žičnici in ture do sosednjih koč, spoznavali so lepote zimskega športa. Seznanili so se z nevarnostmi v gbrah in . gledali film »Osnovna šola smučanja«. Pridobljeno teoretično znanje so povezali, tudi s prakso. Kajpak ni manjkalo hiti zabave in zdravega razvedrila. Poseben dogodek je bil, če je kakšen preveč vnet radovednež moral poljubiti snežno odejo Ob zaključku tečaja so priredili tudi tekmovanje; Žares: mladi soboški planinci so se težko poslovili od prostranega, zasneženega Pohorja.
Mar ni to tudi lep vzgled, drugim društvom, da je potrebno
razvoju zimskega športa posvetiti večjo pozornost tudi v Pomurju. V prihodnosti bo kazalo tudi doma prirejati zimska) športna tekmovanja ih to zvrst športa še bolj približati naši mladini.
Juteršnik in Šefei — člana U0 KZS
Preteklo nedeljo je bila v Ljubljani skupščina Košarkarske zveze Slovenije. Našo podžvezo so zastopali trije delegati. V novi u-pravni odbor KZS sta bila izvor ljena tov. Juteršnik in Sefer.. Košarkarski šport se je v zadnjem času močno razmahnil po Slove-niji, prav tako tudi v Pomurju, Posebno pereči problemi v klubih nastajajo zaradi pomanjkanja ka-»-drov, denarnih sredstev in igrišč,
2. marca se bo pričel v Soboti seminar za košarkarske sodnike, Seminar bo v dveh skupinah: do-poldne in popoldne.
POMURSKI VESTNIK, 23. febr. 1961
6
ZAČETEK ŽE SPOMLADI
Občinski sindikalni svet v Murski Soboti bo tudi letos priredil Delavske športne igre v počastitev občinskega praznika. Letošnje tekmovanje bo, kot lahko pričakujemo, mnogo bolj množično in bo prav gotovo prineslo napredek tudi v kakovosti, saj se bo pričelo že spomladi in bo trajalo vse leto do občinskega praznika, kar je novost, ki jo toplo pozdravljamo.
Tekmovanje bo po liga-sistemu. Sindikalne ekipe bodo tekmovale v nogometu, odbojki, keglanju, streljanju, šahu, namiznem tenisu, lahki atletiki, perjanici, kolesarjenju in pouličnem teku. V tekiftovanju bodo sodelovale tudi ženske ekipe. Na splošno nudi letošnji razpis tekmovanja več sproščenosti in pogojev za množično sodelovanje. Predvidevajo, da bo čez vse leto poseglo v borbo za točke 3000 tekmovalcev iz. soboških in okoliških podjetij.
In še ena prijetna novost: najboljši tekmovalci iz posameznih športov in disciplin se bodo plasirali v občinsko reprezentanco, ki bo pozneje nastopila tudi na ustreznem tekmovanju v republiškem merilu. Ob zaključku tekmovanja bodo izročili najboljšim ekipam in posameznikom pokale in diplome v trajno last, ker bo to tekmovanje jubilejno, v znamenju proslavljanja 20.. obletnice vstaje jugoslovanskih na-rodoifa
Petek, 24. febr. — Matija Sobota, 25. febr. — Saša Nedelja, 26. febr. — Andrej Ponedeljek, 27. febr. — Gabrijel Torek, 28. febr., — Roman Sreda, 1. marca — Albin Četrtek, 2. marca — Radoš
MURSKA SOBOTA - od 24.-26. februarja, italijansko-francoski barvni kinemaskop. film: »Splavarji z Volge«; od 27.-28. febr. francoski barvni vistavisionski film: »Folie Berger«; od 1,—2. marca ameriški, barvni vistavi-sionski film: »Princ in igralka«.
SLATINA RADENCI - od 25.-26. febr. ameriški barvni kinema-skopski film: »Od pekla do Teksasa«; 2. marca italijanski ;film: »Zena dneva«
VERŽEJ - od 25.-26. febr. jugoslovanski film; »Edini izhod«. LENDAVA - od 24.-26. februarja Italijanski barvni kinemaskop-ski film: »Spomini iz- Italije«; od 28. febr. do 1. marca iugo-slovansko-italijanski / kinema-skopski film: »Beli, vrag«. GORNJA RADGONA - od 25.-26. febr. francosko-italijanski film: »Zena: in njena igračka«. LJUTOMER - od 25.-26. febr. ameriški barvni kinemaskop. film: »Sayonara«; od 1.—2. marca a-meriški film: Nekateri so za vroče«. . .
VIDEM OB SČAV. - od 25.-26. februarja jugoslovanski film: »Viza zla«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 26. do 27. febr. italijanski film: »Skoda,. da je taka«; 1. marca ameriški film: »Polies Bergeres«.
za čas od 23. febr do 5 marca Nesttamo in hladno vreme s pogostimi! Večji del snežnimi padavinami in mrazom ponoči, vendar pričakujemo močne padavine le okrog 25.
februarja in okrog 3. marca.
DAROVALCI KRVI NA
TRANSFUZIJSKI POSTAJI
Murska Sobota od 13. do' 18.
februarja 1961
Leppold Baranja — devetič, iz G. Črnec, Stefan Bakan, Bara Ba-kan, Stefan Žilavec, Ana Sinko, Karolina Stem, Jožefa Kuzma, Marija Gomboc, Marija Kerec, Karolina Praši, Ana Kočar, Ljudmila Stajnko, vsi iz Cankove.
Stefan Kovač tš tretjič, iz Sa- lamenec, Janez Bencik. — tretjič, ! iz Vaneče.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
Transfuzijska postaja M. Sobota
VEČJE ŠTEVILO SEZONSKIH DELAVCEV SPREJMEMO. Informacije pri Francu Sneplu, Gorica, p. Puconci. Zaslužek dober.
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE v Murski Soboti Vas vabi, da se udeležite
OBČNEGA ZBORA,
ki bo v četrtek, dne 2. marca 1961 ob 19. uri v dvorani Obč. odbora SŽDL Murska Sobota, Titova ul. 18 (bivša Zadružna banka).
AVTO-MOTO DRUŠTVO STEFANA KOVAČA obvešča vse svoje Člane, da bo imelo redni letni'' OBČNI ZBOR dne 26. febr. 1961 s pričetkom ob 9. uri dopoldne v prostorih Hotela "Zvezda".
Dnevni red običajen.
Vsi člani avto-moto društva vljudno vabljeni!
APRILA LETOS POPIS PREBIVALSTVA
Letošnji popis bo obsežnejši in bolje pripravljen kot prejšnji: zajel bo »širši program«, ki ga priporočajo na mednarodnih sestankih statistikov za takšne akcije. Popis prebivalstva ni zamišljen kot navadna statistična akcija, temveč je družbenega pomena, kar lahko sklepamo tudi iz tega, da bodo izvedli popis prvič v zgodovini jugoslovanske statistike po smernicah in predpisih posebnega zakona.
Zbrane podatke bodo obdelali v novoustanovljenem elektronskem centru. Tako bo dal popis podrobno sliko vseh globokih sprememb, ki so nastale v deželi od leta 1953 in ki jih z ostalimi, statističnimi metodami ne bi mogli točno določiti. Spomnimo se samo, da je v tem obdobju upadel delež kmetijskega prebivalstva za 12. odst., da je zaradi migracije teh ljudi v mesta in industrijo in zaradi stotisočev mladih ljudi, ki so končali šole, danes struktura prebivalstva precej drugačna, da je uvedba in krepitev družbenega upravljanja in komunalnega
, sistema privedla do globokih sprememb na vseh področjih živ-ljenja in dela.
Kako pomemben bo popis, kažejo še nekatere okoliščine. Popis poteka v času, ki je blizu zaokroženi dekadi, tako da bo omogočena primerjava z razvojem v drugih deželah. Pri popisu bodo zajeli tudi stanovanja, kar bo dalo izčrpne podatke o dosežkih, položaju in potrebah na tem področju življenjske ravni. Popis bodo izvedli leto dni za popisom kmetijstva (ta je bil maja lani), tako da bodo lahko primerjali podatke obeh statističnih akcij. Strokovnjaki razen tega opozarjajo, da bodo podatki popisa, ki jih bodo obdelali, razporedili v tabele in natisnili v elektronskem centru, že v kratkem času- na razpolago za proučevanje. Razen tega. bodo urejeni za vsako od 28.000 jugoslovanskih naselij posebej, tako da bodo samoupravni organi, od najvišjih do najnižjih, imeli prvič potrebno dokumentacijo.
V zveznem zavodu za statistiko so na osnovi poskusnega : popisa, ki je bil marca lani, pripravili obrazce za popis, v katerih je precej tehničnih in metodoloških novosti. Da bi olajšali delo popisovalcem in državljanom, so ob Vsakem vprašanju navedli tudi vrsto možnih odgovorov. Tako bodo za dobljeni podatek samo. obkrožili ustrezno številko. Na primer: vprašanje o pismenosti so predvideni trije odgovori: 1. čita in piše, 2. samo čita, 3. nepismen. Podobno razvrščeni bodo tudi odgovori na vprašanja o poklicu in kvalifikacijah, tako da se bodo izognili težavam, ki so se javljale pri prejšnjih, popisih Da bi dobili kar najbolj točen pregled šolske izobrazbe in bi lahko potem na tem področju primerjali z drugimi državami: ali je državljan neko šolo končal ali ne in koliko razredov oziroma letnikov posamezne šole ali fakultete ima.
Nekatera vprašanja na popisni poli (razen te bo treba izpolniti še polo za gospodinjstvo in v mestih vprašalno polo za stanovanje), naj omogočijo boljši pregled notranje migracije, ki je bila v povojnih letih zelo intenzivna. Ce ne živi v kraju; kje se je rodil, bo državljan odgovoril na vprašanja: Od kod ste se preselili? Kdaj ste se preselili? Kraj, v katerem delate? Statistiki so prepričani, da bodo odgovori na ta vprašanja odkrili mnoga pomembna in zanimiva dejstva o gibanju prebivalstva v povojnih. letih.	(Pres-servis)
DEKLE k 3-članski družini sprejmem takoj. Inž. Poldauf, Vrtec, Slatina Radenci.	M-170
MOPED COLIBRI z grajenim sedežem za dve osebi, v dobrem stanju, ugodno prodam Ivan Balažič, Renkovci 130, p. Turnišče.	M-176
KNJIŽNO OMARO in mizico ugodno prodam. Informacije: Stefar na Kovača, 27-2, M. Sobota.
M-177
KUHINJSKO KREDENCO , ugodilo, prodam. Naslov v upravi. lista.. PROSIM VSE, ki vedo kaj o Ko-lomanu Racu, ki je ijil v Kanadi, naslov: Sasausen, Ave Toronto 3, Ontarno, da javijo zaskrbljenim staršem, katerim se že dolgo, ni javil. Terezija Rac, M. Črnci 50, p. Tišina. M-146 VAJENCA za soboslikarsko stroko sprejmem takoj. Ernest Bran-sperger, Trstenjakova 14-a, M. Sobota.	M-148
POSESTVO v bližini Polj Cap, se-stoječe iz hiše z gospodarskim -poslopjem in 6ha obdelovalne zemlje, prodam. Pojasnila daje Ivan Poznič, Slovenska Bistrica, Ozka ul. 2.	M-149
ENOSTANOVANJSKO vseljivo hišo z vrtom v Mariboru, Klime-tova ll, prodam.
M-150
POSESTVO, 52 a, s stanovanjsko hišo na Rožičkem vrhu pri Vidmu ob - Ščavnici, prodam. Za-želeni interesent se lahko oglasi na naslov: Ivan Ivančič, Pla-carovci št. 16, p. Gorišnica pri
Ptuju.	___M-151
POSESTVO, 3 ha, v Ivanjševcih, prodam. Informacije: Ivanjšev-ci št. 17, p. Spodnji Ivarijci..
M-171
LESENO HlSO, z opeko krito,
- 5 x 15 m, v dobrem stanju, poceni prodam. Peter Kučan Križevci v Prekmurju St. 78.
M-180
HlSO z gospodarskim poslopjem in 1 ha orne zemlje, ugodno prodam. Karel Ferfolja, Peti-šovci 174, p. Lendava. M-181
NEDOGRAJENO HlSO ali vseljivo stanovanje v Murski Soboti kupimo. Naslov v upravi lista.
M-152
DEKLE od 14 do .16 let sprejmemo k enoletnemu otroku v Murski Soboti. Plača po dogovoru. Naslov. v upravi lista.	M-156
NOVO stanovanjsko hišo in 1800 kv. s. zemljišča v Petišovcihr ši. 77, ObLO Lendava, prodam. Javna dražba -bo 5. marca 1961 ob 12. uri na licu mesta. M-157 TRAME, roženice, imam na prodaj. Anton Štuhec, Logarovci.
M-159
GOSPODINJSKO POMOČNICO k enemu otroku z delnim znanjem kuhanja, sprejmem takoj v Ljubljano. Naslov v upravi Usta.	M-160 
ENOFAZNI elektromotor, 1 KS, .1400 obr. min., primeren za tračno Žago ali sadni mlin.
prodam Informacije: Hrastje-Mota 10.	M-161
KREDENCO, primemo za kuhinjo ali sobo, »ugodno prodam. Vprašati: Titova 2a.	M-162
5 tj SLADKEGA SENA imam na prodaj.- Informacije: Veščica" 4.
M-163
HARMONIKO sem izgubil dne 12. februarja 1961 od Starenove vasi do Bunčan. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagra-di vrhe. Alojz Ivančič, Bunčani 22.	M-164
MOTORNO KOLO znamke Pretiš NSU-Prima 175 ccm prodam. Naslov upravi lista.	M-165
MLIN NA MURI v Dokležovji brodami Ivan Gyorkoš. M-166 MOTORNO KOLO, starejši tip,
125 čem, generalno popravljen, prodam za 65.000 din. CmreČjak, Ormoška 31, Ljutomer. M-167 POSESTVO, 5 ha obdelovalne. zem-
Ije  v enem kosu, v ravnini blizu glavne ceste, z vsemi poslopji, inventarjem, orodjem in živino dam ugodno v najem ali prodam, lahko tudi po kosih. Ogled vsak dan. Frančiška Jakopič, Konjišče 19, p. Apače.
M-182
Ljudmil Stojanov:
HATIDZE
Mola Jumer, razbojnik in vojaški begun, se je naposled odločil, da bo stopil dol v vas in obiskal ženo. Ze tri dni zapovrstjo ni bila prišla, ogrnjena z belo ruto, zardela in utrujena, da bi mu prinesla novic in hrane. Tri dni je ni videl in to ga je skrbelo; prevzelo ga je strašno hrepenenje po njej. Preplašeno je pomislil, da so jo ujeli in jo mpgoče mučijo. Dozdevalo se mu je, da sliši njen glas v zavijanju vetra, ali dogovorjenega signala ni in ni bilo. Vsakovrstni glasovi noči so ponavljali njeno ime — Hatidže —, ki mu je postalo vir nenehne naslade. Ko je ponoči stopal ven, da bi se nadihal čistega gozdnega zraka, je čutil silno potlačenost zveri, ki ji je bil kdo ugrabil najljubši in najboljši plen. V sencah hrastov in obrisih skal je videl njo: zdelo se mu je, da prihaja, in ta nepretrgana samoprevara ga je napolnjevala z divjo nebogljeno togoto. Čutil je' celo vonj njenega telesa - duh po jagodah in čemeriki, in njena postava se mu je kazala v podobi rajske deklice. Večkrat je ves vztrepetal; vsak košček njegovega telesa je nabreknil od pritiska vroče in srborite krvi. V enem od takih trenutkov se je mahoma odločil, da bo stopil dol v vas. Ležal, je v prazni votlini na ležišču iz praproti, urno skočil na noge in se pripravil za pot. A tudi zaloga hrane je šla h kraju.
S hrbtom se je uprl v težak kamen, ki je zapiral vhod v njegovo Skrivališče, napel mišice, trdne kakor korenine, in ga odmaknil; pri tem so mu kosti pokale kakor smrekova polena na ognju. Globoko se je sklonil in stopil iz votline. Bila je topla poletna noč in velike zvezde so žarele kakor diamanti. V samotnem borovem gozdu so se razlegali podzemeljski glasovi in nekje v prepadu se je prepirala reka s temo, skozi vitke meče borov pa je pogledoval tenak mesečev srp, podoben skrivnostnemu znamenju nad srebrnimi oblaki.
Sredi globoke in vlažne nočne tihote je Mol A Jumer čutil neskončno slast svobode; dušo mu je napolnilo pobožno in ponižno čustvo, obseženo v eni besedi:
—	Alah.
Spustil se je po dobro znani potki, strmi in vijugavi, tolikodane zračni, med skalami in drevjem, med zamolklimi sencami gozda navzdol, čedalje niže. Noč je bila 'razlila svoj mesečinski somrak, ki je kakor svila zagrinjal naravo, neme skale, vrhove in soteske. V grobnem molku teme so imele stvari svoj pogovor, nedoumljiv za človeka, ki je zavzet s svojimi mislimi. Peneči se življenjski napoj se je pretakal v Jumerovem srcu — kakor klic iz pozabljenih dni, do katerih spomin komaj komaj seže. Mar ni podoben tem svobodnim borom in mar sl ne rešuje najdražjega, kar ima svoje življenje? Mola Jumer je trdno stiskal puško in oprezno korakal, pripravljen, da se spoprime s kakšnim koli presenečenjem.
Spuščal se je v dolino kakor kamen, ko ga zakotali vihar, kakor orel, ko strmo poleti na plen, in samo ena misel mu je bila v srcu: Hatidže. V duši se mu je jasnilo, da je ona edino, kar ga veže z življenjem, in da je krivda, zavoljo katere ga preganjajo, privrela iz njenih oči in ga vsega prevzela kakor strup, ki opije do brezumnosti. Gledal se je pred sodniki — starimi, namrščenimi polkovniki — in v domišljiji je začel odvijati nit pohujšljivega dvogovora.
—	Zakaj si to storil?
—	Zahtevala je.*
—	Kdo?
—	Hatidže.
Tedaj so se mu v zavesti začeli vrstiti prizori smrti, ki jih je bil videl, izvrševanje smrtne kazni nad krivimi, kakršen je sam, in ponavljal si je drhte, a odločno:
—	Nikoli!
In veter je poprijel njegovo misel in zavijal v goli soteski: nikoli, nikoli. . .
Ko je prispel do reke, je obšel žage in mline, da bi se izognil kakršnemu koli srečanju z ljudmi, in ko je stopil čez velikansko suho bukev, ki je bila podrta čez vodo namesto mosta, se je znašel na svojih • travnikih. Kakor povsod v tistih krajih, so bile tudi v tej vasi hiše razmetane, tako da mu ni bilo težko priti, ne da bi ga bil kdo opazil. Njegova hiša se je belila tako blizu, da bi jo lahko zadel s kamnom, in zato je bila videti še bližja. Medla luč je brlela na enem oknu. Mola Jumer je zažvižgal dogovorjeno znamenje. Stal je tik pred streho. Pes je spoznal svojega gospodarja in je veselo stopal okrog njega ter mahal z repom, ne da bi zalajal. Tu je bila podoba noči drugačna in drugačni so bili glasovi. Tiha dolina je počivala v planinskem nedrju, razpolovljena s srebrnim trakom reke in uspavana od skrivnosti njenega pripovedovanja. Mola Jumer je počakal še trenutek in zopet zažvižgal. Vrata na balkonu so loputnila in ženski glas je komaj slišno zašepetal:
—	Mola!
Mola Jumer je razbral iz glasu vznemirjenost in zato je vprašal še zmerom šepeta je:
—	Kaj je, Hatidže?
—	Nič, je odgovoril glas, — starši so legli.
Zaslišal je bose korake žene, ki je stopala dol po stopnicah in stekla k vratom na cesto. Leseni zapah se je premaknil in trenutek nato se je znašel Mola Jiimer iz oči v oči s svojo ženo. V mehki mesečini^ se je Kopalo dvorišče, in čeprav sta stala v senci zidu, je po njenem pobledelem obrazu in drhtečih prstih jasno videl, da se je bilo zgodilo nekaj nenavadnega.
—	Veš, — je rekla, — vas je polna vojske. Tebe iščejo! Sinoči so premetali vso hišo in zdaj stražijo na cesti.
Mola Jumer se je zmračil; obraz mu je prešel težak, črn oblak. Velik in močan, je stal nad njo kakor velikanski bor nad tanko in krhko jelko. Roko ji je dal na ramo, z drugo pa je še zmerom držal puško. Bil je do zob oborožen. Misel na verige in zapor, na ločitev od žene mu je naoolnjevala dušo s togoto in odporom.
—	Kaj hočejo ti psi! — je siknil.
Ta novica je podrla v njem veselje ob snidenju. Roka na njenem ramenu je postala težka; Hatidže ga je gledala s tiho zavzetostjo, vendar jo je grobo odrinil in velel:
—	Stopi!
Stopila je naprej, on pa za njo. Zgoraj je zaslišal težko smrčanje očeta in za trenutek je skozi odprt balkon nehote pogledal na spečo pokrajino, vso v potu poznega poletja, pogledal je proti nebu, posutem z velikimi zvezdami, in zopet na anemijo, ki je s težavo dihala skozi šuštenje trav in zamolklo udarjanje rečnih valov; topa bolečina se mu je zapičila v srce in vsega ga je prevzela strastna, neukročena ljubezen do življenja,. kakor da bi bil duh krvomočnice prežel vse njegovo bitje.
Zopet se je stisnila k njemu in spregovorila tiho tiho:
—	Mola, duša moja, ampak če te ujamejo!
V njenem glasu je bilo toliko nemira, da se je moral nasmehniti. Njegovo trdo srce je zalila dobrota, kakršno začutijo puščavski beduini, ko se obrnejo k Alahu. Prijel jo je za roko, odgrnil težko volneno odejo, ki je nadomeščala vrata, in jo popeljal v sobo. Odložil je puško v kot, medetm ko je žena iskala ogorek v peči, da bi prižgala ugaslo petrolejko, se obrnil proti vzhodu, pokleknil na golo rogožino in začel moliti k Alahu.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Razpisna komisija ZDRAVSTVENEGA DOMA — Ljutomer razpisuje delovno mesto
administratorja-ke
Pogoji: predpisana šolska izobrazba.
Pravilno kolkovane prošnje naj vlože prosilci pri Upravi Zdravstvenega doma Ljutomer.
Večje število zidarjev in nekvalif. delavcev
sprejme takoj gradbeno podjetje »GRADITELJ« Ljubljana, Smartinska 64-b.
Za hrano in stanovanje preskrbljeno.
10 delavcev
sprejmemo za gradbena in kmetijska dela; plača po akordnih postavkah, terenski dodatek, skupno prenočišče preskrbljeno.
Družino
s 3 člani, sposobnimi dela v hlevarski službi v novih hlevih sprejme
KMETIJSKI OBRAT VIPAVA, okraj Gorica.
Upravni odbor Gostinskega podjetja »HOTEL CENTRAL« Murska Sobota
razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso ali nižja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso na vodilnem mestu.
Ponudbe pošljite na gornji naslov najkasneje do 15. marca 1961.
Nastop službe je 1. maja 1961.
Komisija za razpis delovnih mest Živinorejsko-veterinarskega zavoda Ptuj
razpisuje delovno mesto
hlevaria
za oskrbo plemenskih bikov v Osemenjevalnem središču v Ptuju.
Pogoji: samski, zdrav moški s prakso pri oskrbi živine.
Plača po tarifnem pravilniku zavoda. Opremljeno samsko stanovanje na razpolago. Osebni ogled delovnega mesta zaželen. Prošnje za sprejem pošljite do 28. februarja 1961 Upravi Živinorejsko-veterinarskega zavoda Ptuj.
Kmetijske zadruge, gospodarstva, gostinski obrati in individualni proizvajalci — pozor!
AGROINVESTPRODUKT Maribor
prej KPPZ Maribor, Partizanska c. 6
vam nudi po ugodnih cenah:
1.	prvorazredni drevesni material
vseh sori na raznih podlagah
2.	prvorazredni trsni material
vseh sort
3.	enodnevne piščance in račke
vseh pasem
4.	pehance
Za cenjena naročila se priporoča kolektiv
AGROIN VESTPRODUKTA - Maribor Partizanska cesta 6, telefon 30-88
Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri Obrtnem podjetju »KROJ« v Murski Soboti razpisuje
prosta delovna mesta
saldokon tista modelarja prikroje talca
Pogoji: pod točko 1. srednješolska izobrazba ali 3 do 5 let prakse na tem delovnem mestu; pod točko 2 in 3 visokokvalificirani! krojač s 5 leti samostojnega dela na tem delovnem mestu.
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo vložiti pri Obrtnem podjetju »KROJ« v Murski Soboti.
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tlaka Časopisu in založništvo podjetje "Pomurski tisk" v Murski Soboto - Direktor in odgovorni JOŽE VILD  - Ureduje uredniški odbor - List pošiljamo samo
uradu  - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo nanje — Uredništvo Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 133 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Naročnina 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inizemstvo letna 1500 din. 
Tekoči račun pri Komunalni kaniti v Murski Soboti St. 605—70
POMURSKI VESTNIK, 23. febr. 1961
7
NA SVIDENJE LETA 2150
Izredno lepo vreme je tudi nam v Pomurju omogočilo, da smo si preteklo sredo ogledali edinstven prirodni pojav: sončni mrk. Na soboških ulicah, kakor tudi drugod, so številni radovedneži nastavili pred oči zadimljeno steklo. Pri nas sicer nismo videli popolnega sončnega mrka kot v Dalmaciji, Bosni, Makedoniji, zato prinašamo v tem poročilu nekatere podrobnosti z opazovalnic na Hvaru in Jastrebcu pri Nišu.
Ekipe domačih in tujih a-stronomov, ki so prispele na Hvar, so imele izredno srečo. Vreme za opazovanje sončnega mrka je bilo idealno. Nekoliko slabše je bilo na Jastrebcu. V pojasnilo tole. Do-čim je bila na Hvaru prava pomlad, je bilo na Jastrebcu pošteno mrzlo, zjasnilo pa se je tik pred pričetkom sončnega mrka.
Mesec je ob času mrka bil oddaljen od Zemlje okrog 366 tisoč kilometrov. Med mrkom so nastale — ne pri nas seveda - občutne razlike v temperaturi. Tik pred mrkom je znašala temperatura na Hvaru 13,5 stopinje, 15 minut po mrku pa je temperatura padla na 7,3 stopinje. Nekaj čez pol deveto uro zjutraj je na kristalno čistem nebu povsem zamrla sončna svetloba. Mesto Hvar je tonilo v mrak in
na nebu so se prikazale zvezde. Opazovalci so se zavili v plašče. Skozi zatemnjena stekla se je prikazala Sončeva korpna. Dve minuti sta skoraj bliskovito minili. Komaj da so zapeli petelini, ki jim je nenadna »noč« zmešala urnik in že se je spet prikazalo Sonce.
Malo kasneje so opazovali mrk na drugi jugoslovanski postojanki astronomov na hribu Jastrebac blizu Niša. Med drugim so imeli na Jastrebcu tudi nekaj domačih živali, na katerih so opazovali, kako bodo reagirale na sončni mrk. Razen manjše vznemirjenosti niso opazili nič bistvenega. Z Jastrebca je prenašala sončni mrk tudi naša televizija.
Popolni sončni mrk bodo pri nas spet lahko gledali leta 2150.
Briljantni prstan — takšno je bilo nekaj sekund sonce
FENOMENI RAČUNANJA
Tridesetkrat v stoletju se rodi nekje v povsem povprečni družini otrok, ki se sprva ne loči od drugih, morda s to razliko, da se nekoliko teže nauči govoriti, značilno zanj pa je, da večkrat strmi predse, kakor da sanja z odprtimi očmi. Potem starši odkrijejo njegov dar: z ustrezno vajo se otrok spremeni v blestečega računarja.
Tako pravi prof. Tocquet, ki proučuje nenavadne računarske spretnosti nekaterih ljudi. Neki Gauss, pravi omenjeni profesor.
Je ob sobotah izplačeval plače delavcem. Obračunaval je tedenske mezde z delom čez uro vred. Njegov sin, ki mu je bilo takrat tri leta, se je kar nenadoma oglasil:
Očka, nimaš prav! To znese toliko in toliko. — Oče je ponovno računal in ugotovil, da ima otrok prav.
Nekaterim računarjem se razvije ta dar sorazmerno počasi.
Japonka Osaka je pri 25 letih komaj dobro pisala in seštevala, kasneje pa je postala izvrsten računar. Naj pride ta dar zgodaj ali kasneje, nekaj je značilno za takega človeka: na drugih področjih celo zaostaja za povprečnimi ljudmi, v matematiki pa se giblje kot riba v vodi. Opisati je ta dar težko, zato je najbolje postreči z nekaterimi primeri. Neki zdravnik je Japonko Osako vprašal, koliko je 97 na kvadrat, potem 97 na deseto potenco in je takoj dobil odgovor. Omenjeni Edravnik si je napisal na papir sto številk in jih je Osaki prebral s hitrostjo ene številke na sekundo. Osaka jih je ponovila po vrsti in čez tri četrt ure v obrat-
nem vrstnem redu.
Italijan J. Inaudi je prestal takole preizkušnjo. Poiskati je moral številko, katerega kvadratni in kubični koren se razlikuje za 18 (enačba tretje stopnje). Prej kot ▼ dveh minutah je izračunal, da je to število 729. Potem: dvomestno število, pri katerem je razlika med štirikratno prvo in trikratno drugo številko enaka sedem, vrednost števila z obrnjenima številkama pa se zmanjša za
VODORAVNO - 1. konec življenja, 5. prepir, 9. olika, vedenje, 11. prvi slovenski libreto, 12. kemični znak za astatin, 14. industrijsko in kulturno središče Štajerske, 16. zlog v solmizaciji, 17. železniška proga, 19. skupina žic, 20. agregatno stanje vode, 21. država na arabskem polotoku, 23. klica, kalček, 24. del stopala, 25. očka, tata, 27. polmer kroga, 28. sorodnica, 29. pasta za poliranje, 31. moč, 32. bajeslovna žival, 33. kemični znak za dušik, 34. orodje ključavničarja, 36. moško ime, 37. oranje, 38. zagrebška kozmetična tovarna, 41. veznik, 42. hitim brez glave, 44. kositer, 45. izgovorjava črke, 46. preglednik, 48. kazalni zaimek, 49. vesoljno prevozno sredstvo, 51. zarjavel, nebrušen, 53. moško ime, 54. strop.
18. Dve minuti razmišljanja in Inaudi je rekel, da takega števila ni, kar je tudi res.
Najbolj hvaležno področje za take izredne računarje je koledar. Računar Lidereau ponovi vprašanje: »Kateri dan je bil 3. januarja 1845?« Zapre oči, pol minute premika ustnice, potem pa pove: »»Petek.««
Za nekatere račune, ki jih ti računarji igraje opravijo na pamet, bi rabili po mnenju strokovnjakov več mesecev normalnega računanja.
DBOBNE ZANIMIVOSTI
IZMENJALA STA SAMO NEKAJ BESED
V	neki hamburški tiskarni sta se dva tiskarniška delavca sprla in se pričela obmetavati s svinčenimi vrsticami. Ko so sodelavci priklicali dežurnega policaja, sta izjavila, da je bil to le prijateljski prepirček, skratka — »»izmenjala sva le nekaj besed!-«« sta rekla policaju.
PIJE V RESTAVRACIJI PREŠERNOVA KLET Neki prijatelj beograjskega pesnika Rajka čukiča je hotel pesniku nekaj sporočiti iz Titograda, toda ni poznal njegovega naslova. Zato je napisal na dopisnico tak naslov. »»Rajku Cukiču, pesniku, pije v restavraciji Prešernova klet — Beograd««. Dopisnico je prejel Rajko Cukič brez zamude.
RIBE PLEZALKE Ob obalah zahodne Afrike živi posebna vrsta rib — periofalta-mus. Dolge so 15 centimetrov, imajo pa škrge tako urejene, da se prav dobro počutijo na suhem. Ce jim preti nevarnost, se zarije-jo v ilovico ali splezajo na drevje.
VERONIKA JE BILA PETER
V	znanem pariškem nočnem klubu »»Caroussel«« je že dalj časa z izrednim uspehom nastopala privlačna črnolaska vabljivih oblik ter s svojo »»stripteas«« točko navduševala gledalce. Vse je bilo v redu do tistega nesrečnega večera, ko je v njeno garderobo vstopila policija in od nje zahtevala dokumente. Takrat je Vero-
NAVPlCNO — l. satirična povest, 2. kratica za mnogo, 3. glavno mesto Italije, 4. pentlja, 5. kar loči fanta od dekleta, 6. vrtnina, 7. pivo pri starih Slovanih, 8. lesena zavesa, 9. človeku najdražja oseba, 10. riževo žganje, 11. židovsko ime, 12. žensko ime, upanje, 15. vrsta cigaret, reka v Srbiji, 18. moško ime, 20. pilot, 22. gorska država nad Indijo, 24. bridka zdravilna rastlina, 26. takoj, 28. značilna oblika, 30. znak za liter, 31. kemični znak za žveplo, 32. vedno, 33. goli, 35. zavoj, paket, 36. lahko hlapljiva tekočina, 37. sirota, 38. moško ime, 40. letopis, 42. grška črka, 43. geslo, 46. pregovor, 47. suženj, 50. ime črke* 52. reka v severni Italiji.
nika morala opraviti še eno »slačimo« točko, posebej za policaje, ki so se lahko prepričali, da stoji pred njimi — kakor je pisalo v osebni legitimaciji — Pietro Gra-glia — moški.
57. TROFEJA
V 13. letih je lovec Franjo Dunaj na Kapeli ustrelil že 57 lisic in 17 jazbecev, kar je rekord med lovci radenske Lovske družine. Na sliki vidimo Franja Dunaja, kako se z zadovoljstvom sklanja nad svojo- 57. lisico, ki jo je ustrelil prav v teh dneh.
(Nadaljevanje a 7. strani)
ii
Pred svitom, ko petelini še niso tretjič zapeli, ko so zvezde postale večje in je zarja stopala na prve stopnice k nebu, je Mola Jumer pustil za seboj most čez reko in se izgubil na ozkih, strmih planinskih stezah. Duša mu je bila vedra in znova prepojena z življenjem kakor od suše razpokana zemlja, ki jo je orosil dež: korakal je mimo in zanesljivo kakor Človek, ki čuti v sebi moči za boj na življenje in smrt. Jasno jutro je dihalo vanj svojo obnovljeno, žarečo možatost, ki se mu je kakor močno vino pretakala po vseh žilah ter mu prečiščala čustva in misli. Podoba Hatidže, ki je trepetala nad njim kakor nad svojim edinim, neprecenljivim zakladom, je sijala v njegovi duši, prepolni ljubezni in hvaležnosti. Pijan od njenega ljubkovanja, katerega dehtenje je še zmerom čutil v krvi, je prispel do svojega skrivališča, preden so se zapičili prvi sončni žarki, podobni kopjem velikanskega, drznega strelca, v ponosna, valovita čela vrhov.
Doma pa je tisti čas zavladal pravi preplah. Še pol ure ni minilo po njegovem odhodu, kar so dvorišče napolnili vojaki; vse je bilo na nogah. Stražar je opazil senco na dvorišču, a tudi luč na majhnem oknu. Očeta, mater in snaho so odgnali na občino na zaslišanje. Tam so že bili zbrani vsi uglednejši ljudje iz vasL Mlad oficir z naočniki, poveljnik odreda, je razglasil, da bo z vseh štirih strani zažgal vas, če razbojnik ne pride sam predenj. Ali nobeden ni vedel, kje se skriva. Oče in mati sta sedela zmedena, potlačena od morečih misli, pričakujoč najhujše. Strahovita nesreča, ki so jo poosebljale sive postave vojakov, se je zgrnila tako nanagloma, da se nobeden od njih ni mogel zbrati. V vojakih so videli odposlance drugega sveta, tujega in strašnega, maščevalnega, skrivnostnega, daljnega, odtrganega od živega telesa zemlje, postavljenega na laži, ki ubija in prinaša prekletstvo s seboj. To čustvo je bilo nejasno, toda silovito, in podobno je bilo neustavljivim zimskim vetrovom, ki so pihali zmerom s tiste strani gora, s severa.
Kot izkušen lovec je oficir sedel sam v sobi in čakal na plen. Vedel je, da se mu ne bo izmuznil. Zunaj so s krotko prekrižanimi rokami čakali najveljavnejši vaški možje. Tiho so se pomenkovali, da bi sl pridobili milost policijskega oficirja, ki se je zdel dober človek; a je vendarle moral izvršiti svojo grožnjo. Ampak do sklepa se nikakor niso mogli prikopati, ker v resnici nobeden od njih ni vedel, kje se razbojnik skriva. Cas je tekel; približevala se je ura, ko bi ga bilo treba prignati — živega ali mrtvega. Očeta je bolelo, ker mora toliko ljudi trpeti zavoljo njegovega sina, a se je tolažil, da se najhujše vendarle, ne bo zgodilo.
Drugačnih misli je bil varuh postave. Moral je dobiti to bitko, da bi obvaroval avtoriteto oblastev. Postava je bila trdna in ni trpela dvojnih razlag. Oče pa si ni bil na jasnem glede prestopka svojega sina in je še zmerom dvomil, da je zagrešil zločin. Alahova volja je bila, naj orel leti visoko in naj bo človek svoboden. Oče je opazoval, kako se vse v naravi poganja za svobodo, in tako ni mogel doumeti, kako da živijo ljudje, ki delajo proti Alahovemu redu. V teh pobožnih mislih ga je nekdo stresel za ramo. Stražar je bil zaklical:
—	Oče!
Stopil je čez prag in čutil nenaraven strah; srce mu je razbijalo v prsih, kakor da bi jih sekal s sekiro. A ko je zagledal mehki in blagi oficirjev obraz — pričakoval je, da bo uzrl samega šejtana -, je rekel sam sebi, da stoji pred človekom, in to ga je pomirilo.
Na vprašanje, kje je sin, je odgovoril preprosto:
—	Ne vem, efendi!
Usule so se grožnje; če se bodo izpolnile, bo ogenj na njegovem ognjišču za vselej dogorel. Iz tistega, kar je rekel oficir, se je videlo, da ugled postave terja, da vojaškega beguna ujemo. V zavesti starca je čudno jasno vstala krivda njegovega sina. Doumel je, da obstoji tudi človeški red, ki je bil kršen, in da so človeške postave trše ob božjih. Videl je sina: raztrganega, skrčenega v mrzli votlini, obsojenega, da prej ali slej pride v roke krvnika. Zato je zamahnil z roko proti gozdu in spregovoril malodane vdano:
—	Tam je gozd, efendi. Ujemite ga.
A te besede si je bilo mogoče razlagati tudi kot trmo; svetel plamenček je zasijal v inkvizitorjevih očeh in lica so mu krvavo zagorel. Ves molčečen in mračen se je odločil, da bo poskusil zadnje in najzanesljivejše sredstvo: stran pred smrtjo. Na njegov ukaz so vstopili oboroženi vojaki. Starca so odgnali iz hiše in podoficir je dobil potrebna navodila. Medtem ko so starca gnali ven, so ga grobo in nedvoumno suvali. Doumel je neusmiljeno povelje in uvidel, da to ni več gola grožnja; bil je prepričan, da so mu dnevi šteti, in odločil se je, da bo sprejel smrt, kakor je sprejel življenje: iz Alahovih rok.
Zgodilo se je, da je bil kraj, namenjen za izvršitev smrtne kazni, ravno njegova njiva. Že od mladih nog jo je oral in sejal. Tu so izkopali lamo in prednjo je stopil starec z zavezanimi očmi in slišal ofi; cirja, ki je rekel: 
—	Se imaš čas. Povej, kje je sin, in rešil boš svojo dušo.
Starcu se je zazdelo, da stopa po mračnem gozdu, pred njim pa se odpira brezno, iz katerega se plazijo ognjeni jeziki, katerih dih ne žge, marveč ledeni. Kakor da bi ga bilo težko železje zadelo v kolena, so se mu prelomila, spustila k tlom in se zarila v mehko stmišče.
Zaslišalo se je povelje... Ostro so zaškrtali zaklepi na puškah, z zamolklim odmevom so se oglasile bližnje gore.
- Še imaš čas!
Potem so se razlegli streli...
In preden je zamrl odmev v vlažnem labirintu soteske, so mu sneli obvezo z oči in ga grobo sunili naprej, topega od krute igre, po kateri se še ni prav zavedel; in udarjali so ga s težkimi kopiti, katerih sunki so se mu zdeli kakor ljubkovanje.
III
Tudi mater razbojnikovo so poklicali na zaslišanje. Nagubani obraz ji je pokrila bledica kakor bukovo steblo, ki ga grizeta čas in vlaga. Prvič v življenju je morala odgovarjati na vprašanja, za katera ni vedela, kaj pomenijo. Z nezaupanjem je sprejela novico, da iščejo njenega sina zato, ker je pobegnil iz vojske, ker je sama pri sebi vedela, da je vojska nekaj, kjer se ljudje ubijajo. Zato se ji je sinova krivda pokazala v megli uganke. Po njenem so prej zaslužili kazen tisti, ki gredo na vojsko, ne pa tisti, ki so proti temu. Zanjo je bilo docela razumljivo, da vsako drevo raste v svojem gozdu, in da nima nihče pravice, da bi mu vzel to pravico. Njeno srce ni bilo vajeno dvoma in čutila je, da bi bilo za njenega sina, naj se je še tako pregrešil, veliko sramotneje, da bi padel v roke teh mračnih ljudi, kakor da še naprej živi med kamenjem in divjimi zvermi. Zato je na vprašanje, kje se ji skriva sin, odgovorila z odkritosrčno prostodušnostjo:
—	V gozdu, efendi.
—	Ampak kje, na katerem kraju?
—	Ne vem, efendi.
—	Kdo mu nosi hrano?
—	Nihče, efendi.
—	Ni tebi v prid, če tajiš ...
—	Kaj. praviš, efendi?
—	Ce se sam preda, bo nemara pomiloščen, ali če ga mi ujamemo, bodo namazali vrv ...
—	Cesarsko delo, efendi...
—	Morala bi se zavedati, kaj govoriš ...	
—	Mi smo preprosti ljudje, efendi.
Bilo je jasno, da se iz nje ne da izviti nikakršno priznanje.
Oficir je prebral v njenih očeh žilavost prainstinkta, ki je najprej sebičen, potem pa — neizprosen. Le da ni bil navajen na umik. Izkušnja ga je bila izučila, naj bo trdovraten in premeten. Znal je vplivati prav na prainstinkte teh upornih gorjancev, meriti s svojim orožjem na naj-občutljivejše mesto. Vsekakor je bilo čudno, da nobeden ni vedel, kje se razbojnik skriva; ali so pa mogoče vedeli vsi in ga ravno zato ni bilo mogoče ujeti. Dva vojaka sta odgnala mater domov; stopala je z mirnim srcem kakor človek, ki je svoje življenje izročila v božje roke. Vso to nesrečo je jemala za hudo bolezen, ki jo bo tako ali drugače dobra sila življenja vendarle ozdravila.
(Konec prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK, 23. febr. 1961
8
400 KILOMETROV KNJIG
Na svetu sta dve veliki knjižnici: Leninova knjižnica v Moskvi in Kongresna knjižnica v Washingtonu. Kongresna knjižnica ima danes 12 milijonov knjig in časopisov, 13 milijonov rokopisov ter več
milijonov foto-negativov, gramofonskih plošč, magnetofonskih trakov, plakatov in pisem. Med knjižnimi zbirkami je tudi 39 milijonov dragocenih primerkov redkih knjig. Knjižnica stoji na površini 14,4 ha, knjižne police pa merijo čez 400 kilometrov.
Kongresna knjižnica je bila Ustanovljena leta 1800. Sprva je služila le kot priročna knjižnica za člane Kongresa. Leta 1812 je knjižnico uničil požar. Danes je v tej knjižnici zaposlenih 2700 ljudi.
Vohun na letališču
N
A

A
K



A
N
K
A