m GLAS List sfovenokih d*Uvoev r Ameriki No. 138. — Štev. 138. ___ j Q " q ---- _ Bwntered m Second CUw Matter Sfeptewfcer S5th 194« at the Port Office »t New York. X. Y, under Art of Congress of Mawh 3rd, 187» • ~V LP. — LETNIK LIL NEW YORK, MONDAY, JULY 17, 1944 (PONEDELJEK, 17. JULIJA 1944 - —- Tel: CHelsea 3-1242 RUSI PRED VRATI NEMČBE Zadnja trdnjava padla Jugoslovanska vlada Rusi so včeraj prebili najmočnejše nemške utrdbe ter z naskokom zavzeli Grodno, zadnjo trdnjavo pred Vzhodno Prusijo, oddaljeno od pruske meje samo 45 milj. — S padcem Gro-dna je rdeči armada oprta pot do ISTERBURGA in KOENIGSBERGA v Vzhodni Prusiji. Prednji oddelki rdeče armade so že (to^peli do reke Nje- men, samo dve milji od Snvalki okraja, ki ga je Nemčija leta l!>:i9 priključila k Vzhodni Prusiji. Vsled te-a vojaški opazo vak< v Londonu domnevajo, da so Rusi že vdrli v Vzhodno Prusijo. V ofenzivi je pet rdečih armad, ki so včeraj osvobodile nad 340 mest, trgov in va*i od Letske )m do Pripetskih moč- virij. Zavzetje Grodna je naznanil maršali Stalin in ukatzal 20 salv iz i>l>4 topov, (jrodno je oddaljen 45 mili od' meje Vzhodne Prusije. Mesto sta zavzeli tretja beloruska armada general:: Ivana D. Cernijahovskega in druga bela armada generala Mateja Zaharova. Pri zavzetju Grodiia sta se oba generala poslužHa taktike tobkoljevanja v vtfifcih lokih. V 1eli bojih bili tudi donski kozafci, čijih število je bilo tako veliko, da jo maršal Stalin v svojem dnevnem povelju imenoval štiri generale. (»rodno ni samo močna obramba pred Vzhodno Kusijo, temveč skozi mesto prihaja železnica iz Koeni^sberga, javnega mesta Vzhodne Prusije. Kuski kazalki so bili v svojem prodiranju tako hitri da morali Nemci pobegniti peš. ker so potili za seboj 'vsa tezKa vozila. Prihodnji cilj rdeče armade je Bjalostok. Kot domnevajo vojaški izvedenci v Moskvi, o moja nadoga in dolžnost, da obveščam narod iZthm-ženili držav o položaju in 'bojih v Jugoslaviji ter o delovanju generala Draže Mihajloviča, ki se bori s sovražnikom že nad tri leta." ni po volji partizanom Stojan Pribičevie, dopisnik za angleške in ameriške liste poroča iz nekega kraja v Jugoslaviji o sporazumu med dr. Šubašičem in maršalom Titom in o novi jugoslovanski vladi naslednje: Pričeli so prihajati prvi partizanski odzivi na sporazum, ki je bil dosežen med narodnim odborom maršala Tita in 'kraljevo vlado dr. Ivan Šu/bašiča. Johannes Steel o Fotiču | Znani (komentator, Johannes Steel, ki dr&Vno objavlja svoje kritike potom radio postaje WMCA v New Yorku, je tekom prejšnjega tedna izjavil, da ameriška splošnost sedaj u-pa, da bode washingrtonska vlada ustavila intrige "fašistične- ga raketi rja" Kosta Fotiča, ki boru generala Mihajloviča, to- je bil preje jugoslovanski po- da ni obvestil dr. StJbašičeve vlade v Londonu, ker je ne slanik v Washington!!. Imenovani Fotič se sedaj, oziroma Glasovi prihajajo iz osvoboje-nega ozemlja v Sloveniji in iz srbohrvatškili krajev na Hrvatskem in v Bosni. Ne da bi obsojali! narodni o-svobodilni odbor, slovenski, hrvatski in srbski partizanski krogi niso poseibno zadovoljni s sporazumom. V inozemstvu ni znano, da je jugoslovanski partizanski narod bolj nasproten zamejui vladi kot pa narodni osvobodilni odbor in da je Tito med svojimi partizani v svojem vplivu vsled sporazuma mnogo več izgubil kot pa pridobil. Sporazum je bil prisiljen bolj iz mednarodnih kot pa domačih okolščin. V srbskih krajih v Bosni sem obiskal kmete starejše generacije in sem izprevideff, da želijo sporazum med kraljem Petrom in Titom, četudi zagotavljajo, da bi glasovali za Tita. Večini njih ni nič za 'kraljevino. Mlajši rod pa je odločno za republiko. Zamejna vlada pa nima za-slombe niti pri starejših niti pri ložena z 125,000 zavoji cigaret, katere so bile pripravljene za mlajših. Vsakdo se zaveda "da liašim vojakom v ima aanipina vlnd« ^Vr.°J?1° in ^ razna otočja na Paci fiku. Mnogo dalmatinskih otokov osvobojenih Angleži, Ajmerikanci in jugo- slovanski partizani so izvedli več "commando" vpadov na dalmatinske otoke in so vjetli več nemških gar nizi j. Ti vpadi so najlepši zgledi za skupne o-peracije na suhem, z morja in iz zraka. V mnogih skičajih so bile nemške garnizije "popol-uoma uničene. Zavezniki so od februarja neprestano napadali dalmatinske otoke, ki so jih Nemci zasedli. Najbolj uspešen napad je bil na otok Solto. Amerikanci in Ajl-leži so s pomočjo bojnih ladij uničili nemško garnizijo v G roboti. Kmalu nato so Angleži in jugoslovanski partizani vpadni na, Hvar. Od 200 Nemcev v gamiziji jih je bilo 50 ubitih, drugi pa so bili ujeti. Cigarete v izobilju Iz Chicaga, III., se javlja, da tamošnja policija išče dva tatova, ki sta se predstavljala kot voznika truekov in na ta način odpeljala dva truck a na- " *----- - —~ priznava, dr. Subašič dosedajj odkar je bi* odslovljen. vtika v še ni imenoval novega poslani-!ameriško domaČo politiko, in kl\ J Washingtonu. ! pri tem zapravlja denar nezna- " Osrednji narodni odl>or!nega izvora in nepoznanih kraJjevine Jugoslavije, ki je nedavno zboroval v onem deCu svot za propagando proti pred sedniku Rooseveltu. ANGLEŠKA OFENZIVA V FRANCIJI Angleška druiga armada je sinoči nepričakovano pričela novo ofenzivo pri Caenu, je na-napredovala eno miljo in zavzela osem vas L Poročila glede Lesaya niso gotova in se še ne ve, ali so A merikanci mesto že zavzeli, ali že ne. United Press poroča, da so še vedno v teku vroči boji v predmestjih. Znano pa je, da hri bitke bi mu imel priti na so Amerika ne i prekoračili re- pomoč general Reime likam pit", toda pomoči ni bilo. Nemci so še pred prvo svetovno vojno zgradili železnico iz Vzhodne Prusije do ruske meje v edinem namenu, da z njeno pomočjo morejo z vso silo vdariti na Rusijo. FeldSmaršal von Hmdenburgv in generali Ludendorff sta mojster sko izvedla svoj načrt. Ob železnici teče vec cest in po teb cestah so nemške armade prodirale proti ruski meji. Sredi te pokrajine je močna trdnjava Koenig^berg, nato pa so Ma-rurska jezera na razdaljo 40 milj. Nemci so najprej vda ril i na severa in potolkli Ruse, nato pa vdarili na j doto in Rusi, so fcili popolnoma potoičeni ob ko Ay severno od Lessaya, ne da bi bil sovražnik streffjal iz mesta, kar pomeni, da so Nemci mesto najbrže že zapustili. Amerikanci pod poveljstvom generala Bradleva so včeraj napredovali na celi 50 milj dolgi fronti v smeri proti St. Lo, za katero mesto se bi je jo silno vroči boji. Zavzeli pa so Emilie, Les Bfs m Lebourg d 'Enfer o-koli dve miflji severno od mesta, Sedaj Amerikanci nasko-tnjejo zadnji brib pred St. Lo. Nemci so pričeli pošil.|ati svoje robbtne aeroplane brez pilotov proti prvim ameriškim vrstam v Franciji. Kot pravijo poročila 8 fronte, so prvi robotni aeropTani prileteli srelli zavezniške frente v Normandiji. NEMŠKI UJETNIKI SO ŠLI NA STR A JK Nemški ujetniki, ki so zaposleni pri nabiranju graha v bližini Utica, N. Y., so šli na stavko za "boljše" pogoje Nabiranje graha ni bas teško delo, ako imajo nalbiralci dovolj časa za zabave in počiva-nje in ako poleg tega dobivajo dobro hrano, iziborno stanovanje, pa dva "pinta" pive dnevno in vrhu tega še *4 candy" in cigarete redno vsaki dan. Toda Mjub vsem tem tWbrotam pričelo je minuli teden 70 nemških vojnih jetnikov v bližini mesta Utica, X. Y., štrajkati. Ti vojni jetniki so bili namreč zaposleni z nabiranjem graha na farmah v bližini imenovanega imesta. Glasom predpisov vojne uprave, morali so ti jetniki oditi v spalne dvorane vsaki dan ob 9:30 zvečer, kar jim pa ni irigajalo, vsled česar so zahtevali. da se jim dovoli nadaljnih 30 minut razvedrila, teko da bi odšB5 k počitku ob lOtih zvečer. To jim seveda ni bilo dovoljeno in — pričeli so s štrajkom. Ko so jih naslednje jutro pozvali nadelo, se temu pozivu niso hoteli odzvati. Na ta način so pokazali vso aroganoo nemškega "Herren-volka". Dejstvo, da so bili v Evropi in Aifriki pošteno tepe-ni, vjeti, brezplačno dop^ljaui v Zjedinjene države, kjer se jim je dovolilo delati na farmah za posebno pHačo. — jih ni ničesa r nančilo in tudi se niso uverili, da niso nekaki "nadljudje", temveč povsem navadni jetniki. Toda poveljnik newyorskega okrožja za vojne ujetnike, jim je takoj dejanski dokaaal, da niso prišli v Zjedinjene države na pi'knik za vpokojene nacije, kajti poslal jih je v zapor — vsakega posebej v malo sobico — za dobo trideset dni. Odredil je tudi, da bodo tekom prvih 14 dni dobivali le krub in vodo mesto dobre hrane. To Ibode "hajiliarjem" pomagalo. In po preteku 30 dni jim bode vojna uprava lahko naz-nanitta, da so Rusi že v Nemčiji in da tamošnji "Herrenvolk" ne ve kam bežati. Slovenski vojak padel Mr. in Frarik Tumšek v Ho-bokenu, N. J., sta od vojnega department a pred dnevi prejela sporočilo, da je njun sin Frank padel v boju nekje na Pacifiku. Prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje! ima zame j na vlada svojo ob last samo zaradi tega. ker jo priznavajo zavezniške vlade, narod sam pa je ne podpira. To pa «e ne pomeni, da so nekateri zastopniški v zamejni vladi všeč partizanom. Prepričal sem se, da so partizanski borci j ako dobro poučeni o dedovanju zamejnih politikov. Saino Titova osebnost je vpli vala. na njegove pristaše, da so sprejeli sporazum z dr. Šnlba-sicem, toda narodni odlbor mora narodn marsikaj raztolma-čiti o celi zadevi. Nasprotno s tem, 'kar ibi marsikdo izven dežele mislil, je ju-goslovanska komunistična stranka taikoj -sprejela sporazum, ker je najbolj realistična in najbolj disciplinirana stranka v narodnem osvobodilnem gibanju. Največje nasprotje proti sporazumu prihaja rz hrvatske seljačtke stranke, od sfo-venskih liberalcev in od srbskih neodvisnih demokratov. Tito ni zastopan v novi vladi Časnika rsiki poročevaLci Rimu so iz krogov maršala Ti- Prazne trueke je policija natšla, toda bila sta prazna. — Lastnik truekov je razpisal tisoč doHarjev nagrade, katero dobi lahko vsakdo, ki naznani tatove. Cigarete so bile last vojne uprave. Japonci so ubili ameriške B-29 letalce Japonska radijska oddaja ki je bila namenjena ameriškim armadam na Pacifiku, je sjx»-ročila, da je letalce, ki so se rešili s pada i i, zadela ista usoda, kot one ameriške letalce, (ki so napadli Tokio pred dvema letoma. Japonski rao ma^eeval za svoj poraz. Ko so nemške armade na vseh frontah v defenzivi. nimajo motenega eilja več. Ivi bi ga hotele doseči. Njih edini cilj >edaj samo se zavleči poraz in svoj lastni smrtni boj. V nemškem vrhovnem poveljstvu mora v kratkem priti do krize. Najvišji poveljniki so prepričani, da je poraz neizogiben. Ruska poletna ofenziva je Nemcem razpršila vsako spanje še na 'kak uspeh. Zavezniške armade so v vsakem ozirti mnogo močnejše kot nemške in tudi zavezniški generali so v svoji strategiji prekosili nemške poveljnike. Pod temi okoharinami morejo nemški generali Hitlerjevemu povelju, da se morajo bojevati do zadnjoga moža, vpraševati samo: "Kako in zafkaj?" Sedanja nemška obramba so ne more primerjati z rusko obrambo v kritičnih letih liMl-194:]. Rdeča armada je mogla zdržati še tako hude vdarce nemške bliskovite vojne, ker je imela za umik dovolj prostora, v ozadju pa so se pripravljala rezerve. Stalin Je bil tudi v času največje tkrize prepričan, «la bo -zbral mogočno armado, ki se 1>o mogla ocHocno postaviti proti vpadniku, kar se je tudi zgodilo — Hitler tesra upanja nima. Zanj je vse izjrubljeno. Rdeča armada je v priče<4ku vojne navzlic v«;em porazom postajala vedno močnejša, nemška armada, postaja z vsakim dnem sln*bža in nima ve£ rezerv. Položaj Nemčije je bolj Wbupen kot pa je bil položaj Francije leta 1940, kajti Francija je po svojem padeu še vedno mogla upati, da jo bosta Anglija in Amerika rešili; Nemčija pa ne more pričakovati, da jo bo rešila Japonska. Hitler in njegov šef generalnega štaba feldmaršal Keitel sta v vojaškem ozirn v istem položaju, kot sta bila v jriniju Teta 1940 maršal Petain in general Weygand, samo da ne moreta skleniti miru. Utrujena neiiwka armada se more braniti samo, če more pričakovati kake pomoči iz ozadja. Nemške armade te pomoči ne morejo več pričakovati. V prihodnjih mesecih nemška armada ne more pričakovati drugega kot samo veliko klanje. Pri tem pa Hitler ni-v položaju raztegniti mirovnih tipalk kot jih je v septembru leta 1918 general Ludendorff. Nemška armada ni več samomorilna armada, temveč kažejo vojaki, da hočejo živeti. Hitler je odstavil feldmyrsala Rundstcdta, ker ni mogel preprečiti zavezniškega vpada v Fiancijo. [-11 mogoče bo odstavil še kakega drugega poveljnika. toda vse to lini ue bo nič pomagalo. Sicer so nemŠte armade še vedno močne, toda raadtrajajo se in konec ni Več daleč. EZS ClTAMUTEM je znano, kako m je vse podrattfo fin rarnotako tudi tiakotrci papir in druge tiskar «ke potrebščine. Da si rojaki t&sigrzr&jo redno dopftofljaaje fiat*, lahko gnrtld" UpTavniltVi* IW rotoe s tew, <*a imajo vedno, če le mogoče, vna pfej pfačsttto naročnino. AIJ NE BI OBNOVILI Slrojro NAKOCTttNO SE DANE6 in ne čaka*, te na opomin, ker ft stem prihranite upravnietvu nepotrebne stroške? ■ mi JiM#l| t HM ......... ti 1 1. i — PJS]Ho f7 IniwJANfc (Is partizansikega lista "Mladina", Glasilo Zveze Slovenske BBadine is marca 1944.) Dragi tovariši! , je (bil ves nemško-d orno bra 11 ski Pišem vsem vam, ki lahko svdbod-no pojete svoje pesmi, ki lahko svolbodno govorite kar miislite, vsem vam, ki se borite za svobodo. Pišem vam v imenu ljubljanske mladine, ki vam pošilja svoje 'borbene pozdrave. . . . Vsak dan pokajo v Ljubljani salve, vsak dan se pozibava-jo človeška trupla na vešalih, vsak dan tun i rajo nedolžni ljudje. A Ljubljana ni ovita v črnino, Ljubljana ne žaluje. Ljubljana je stisnila pesti. Le klic borbe in glas osvete se meša s krohotom »pobesnelih Nemcev in njihovih rabljev — domobrancev. Ne streljanje. ne obešanje, ne množične aretacije, prav nič ne more zlomiti naše zavesti. Po cele razrede izključujejo iz šol. Mladina ve, da (bo zaprta, a se vendar, #>ere in posluša govore o naši Iboi^bi, o naših ciljih. Tisti, ki govore, vedo da jih za to čaka sigurna smrt. a se je ne (bojijo. Prvega novemlbra so Nemci zastražili grobove naših žrtev — slovenskih talcev, da ne bi kdo prinesel šopka rož na njihove grobove. Vendar kwna. akcija, smo po vsej Ljubljani raztrosili nešteto slovenskih zastavic in letakov. Največje nasilje izvajajo nad slovensko mladino. Vsak dem jih zapirajo in streljajo. A mi vršimo naše ajkcije mamoteno dalje. In v tem se vidi vsa naša velika Ijiibezen do svojega naroda. Včasih poslušamo na kakem skrivnem kraju radio. In to kar slišimo nam daje novih sil za mašo boržbo. Slišimo o uspehih in zmagah naših borcev, o uspehih in zmagali naših zaveznikov. S ponosom in občudovanjem zremo na našo Narodno Osvobodilno Vojsko, na. njenega poveljnika — mar Sala Tita in na bratsko Rdečo Armado. Vemo, da je zmaga blizu. To vedo tudi pobesneli Nemci in domobranci, oni tudi vedo, kaj jih potem čaka. In ker vedo, da bodo uničeni, hočejo uničiti tudi nas. Vendar se jim to ne bo posrečilo. Vemo, da bo prav kmalu ochnevaflo po ljubljanskih ulicah partizanska pesem, da bo nad Ljubljano za vedno zaiplaipolala slovenska zastava. In takrat bomo mi, ljubljanska mladina z jasnim čelom stopili pred naše brate — junaške slovenske borce in jim bomo povedali: "Tudi mi smo se borili za svobodo. Za svobodo smo darovaffi mnogo življenj, traših najblojših. za svobodo smo dali svojo kri." — TATJANA. ZRAČNI NAPAD NA MONAKOVO Tukaj objavimo poročilo, ki je prišlo lavno pred zaključkom lista v petek, in smo ga dbdržadi za današnjo izdajo. — Brodovje nad 1000 ameriških težaki h bombnikov, katere je spremljalo nad 500 napadalnih letal1 se je prebila skozi vrsto sovražnih aeropla-nov in. tretji zaporedni dan bombardiralo Monakovo ter Saarbrueoken. S poleta se ni vrnilo deset bombnikov in pet napadalnih aeropftanov. Izstreljenih pa je bilo šest nemških aeroplanov. Druari zavezniški bombniki «0 'bombardirali nemške petrolejke naprave v neverni Italiji in štiri železarske postaje med Milanom in Benetkami. Namen ameriškega Iboinfcar- diranja Monakova je že 3. zaporedni dan razbiti tovarne za aeroplanske motorje v okolici Monakova. Na Monakovo je bilo vrženih pri zadnjem napadu okoli 10,000 ton bomlb. Monakovo je tudi, kakor Saarbmecken, važno železniško križišče za prevažanje vojaštva itn vojnega mater jal a. AngleSko zračno ministrstvo je naznanilo, da je bilo od osmih zvečer pa do dveh ponoči podanih na nemške vojaške naprave v Franciji, na tovarne v dolini Ruhra in na železnice 1300 aeroplanov. Bomfbniki so morali letati skozi debele plasti oblakov in so bombardirati samo s pomočjo -svojih frižfrumenfov. Z I VI IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih pocetkov v starem s'lovanstvn do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 i*, 4 ti RAZGLEDNIH UŽITNO PUSTINJ8K0 RASTLINJE V&i javni jedilni prostori bodo morali pod narodno upravo Urad za upravo cen je oznanil, da bodo skoro vsi javni je-1 dilni prostori prišli pod narodno kontrolo za restavracije prvič 31. julija, 1944. Razširili bodo po v^eej dežeK zmrznjene cene od 4—10 aprila, 1943, ki so sedaj veljavne v večini dežele s pomočjo OPA naredb. Nove naredbe bodo u-kljufile sledečo spreoienntoe: 1. Vsa podjetja, ki prodajajo jedila in pijačo morajo takoj objaviti najvišje cene, za 40 glavnih jedil svojega podjetj«, ki so veljale od 4. do 10. aprila, 1943. *J. Noibeno podjetje za pijačo in jediila ne sme računati več kot pet centov za čašo vroče kave, v&tevsi smetano in sladkor, raosen £e je bila cena višja nego pet centov med sedem dnevno dobo Oktobra 4—10, leta 1942, in je to poročalo 'krajevnemu Uradu za vojne cene in racije. Ledena katva ostane kot je bila aprila 4.—lO., 1943 3. Kontrola cen bo veljavna jbrvič za javna podjetja za jedačo in pijačo v Maine. Vermont, Xew Hampshire, nekatere okraje v Kansas, skoro po vsej Oklahomi, v dveh južnih delih Ohio in v nekaterih zapuščenih župnijah v Louisiani. 4. Podjetje nima pravice povišati cene, zaradi boljše hrane ali pa obilnejših porcij, kot je bila v temeljni dobi. Nadomestitev sestavin v katerikoli hrani ali pijači ne ustvari nove Vrste jedilo ali pijačo ter cena ne more biti zvišana. Nova pravila veljajo za jedila, in oibede ter pijače Y restavracijah, hotelih, kavarnah, kafeterijah, delikatesnicali, soda-prodajaLnah, v menzah, nabavljalnih podjetjih, poljskih kuhinjah, v jedilnih stojnicah, atletskih stadijih, stojnicah za hrenovke, ali katerikoli drugem javnem podjetju za pijačo in jedačo. nekatera druga jedilna podjetja teo, ki so bila ukljnče-na: 1. Želetzroiški jedilni vozovi ki spadajo v posebno kategorijo- 2. Boiinicc, razen za jedila, ki so servirana ose ham. ki niso bolniki, in če računajo za taka kosila Ln hrano posebej. 3. Jedilnice s pijačo in jedačo v šolali, univerzah ali drugih poučnih institucijah, ali pa v dijaških organizacijah, ali družbah, ki oflistojajo v prvi vrsti aa dobrobit dijakov in fakultete in me za trgovske dobičke. 4. Prostori za jed in pijačo, ki jih upravljajo miloščinke, verske in kulturne organizacije, priznane kot take od Urada za Notranje dohodnine, in so v ta tnamen oproščene davkov ker dobički ne pripadejo privatnemu delničarju in modo čisti dolbički, če jih je kaj. v versko, kullturno in«miloščinsko dobrobit. f>. Jedilne zadrugo, ustanovljene po ča-sfnikih v vojnih si-Fah. 0. Bona fide klubih. ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADF Ker fell, da se fln bolj razftiri za PIANO HARMONIKO prirejen« koračnica "MLADI VOJAKI" J« Mr. Jerry W. Roprlvftek nredil i založnikom, da rojaki lahko dob« skladbo po znižani real, t« Je Sedaj 35c D« komada sa T« centov. Naročite lahko tudi pri: fflovenic Publishing Ca 216 West 18th Street New York 11. N. Y. ^IIIIIIIIIIHWWWIHWWWIHIWBWIIII NOVA IZDAJA ' BTBTOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide "fcga sveta, ki bo take po-trebni, da mdrate slediti da-ndA^ym i^roiffloift. Zsofljevidi eo t bs^rsK. Jt Oboa 10 csntor BmroŠšš prit "G LASU NARODA", 216 West 18tb Street, Xew York 11. N. Na nepreglednih peščenih pustinjah našega jugozapada in mehiikanskih tševerozapad-liili držav, — oziroma ira pustinjah jiižnc Californije ter ine-iiikaii^ke države Sonora in teritorija Baja California, raste rastlina, katere botanično ime je Ammobroma bonorae. Kakor znano, v teh velikanskih pokrajinah skoraj nikdar ne dežuje, kajti povprečno deže-vauje znaša na leto komaj po - }>al<'a mokrote in večkrat mine kar po tri leta brez kapljice dežja. In kadar je viaiga povol jna, oziroma, kadar tekom zime tu in tam dežuje kako uro ali dve, omenjena rastlina dokaj hitro raste in vspeva, kajti rastlina je parasitične kakovosti. Ime 4'ammobroma" je grškega izvora — "amnio" (pe-nek) in "brommos"' (hrana). Indijanci rwlu Papafro, rabijo to rastlino kot hrano že nešteta stoletja, iu jo imenujejo v svojem jeziku 4'bi a tak" Cbia-— pesek, in tak—korenina). Pinacate, v mehikanski državi »Sonora, so te korenine prvič po-ku-sili, in potem so jedii to hrano-z tako slastjo, da so svojo lastno večerjo enostavno o-stavili, kajti te korenine imajo okiit-; kakor naš sladki krompir, dasiravno je nekoliko drugačen. Člani efestpedieije so prišli do enoglasnega zaključka, da je ammobroma izborna hrana, pa naj že bode v pečenem ali pa tudi v surovem stanju. Te korenine so bolj mehke, kakor redkev in mnogo bolj vodene, kar je v pustinji velikanskega pomena za prehrano in ugasi-tev žeje. kajti te vrste rastlinje vspeva v vseh letnih časih. Iz Sonorp se javlja, da bode vlada imenovane države Zajedi-njenih držav Mexico ukrenila vse potrebno, da se prične z modernim pridelovanjem te prekoristne rastline. Novi patent za ohranitev svežega mesa Zvezi ni urad za patente novih iznajdb poroča, dasta znanstvenika na polju kemije, dr. Ammbroma raste v pustinjah med Imperial! Vallev, (Jal. in n . , , „ . Yuma. Ariz. Poljedelski odde-' J?1^1 n\ b,,a pain nabavijo vse podatke o tej tent lmd st; o07' 1,81 Čudni in koristni rastlini. lzve - novo izna^Nw, s i>omoejo ka- denei so dognali, da ta rastlina1 ^ )e ohr™»« »ieso raste in vspeva v skoraj čistem i mnogo dalj časa sveže, kakor z lin u„ i • „ j i ___■ ' , jdriigimi sličninii pripomočki, pesku: da j<' svetlo rojave bo-' . . ' 1 * je, ter ima izredno dolge korenine, katere segajo tako globoko, da pridejo do saj nekoliko vlažnega peska. Xa ta način kateri >o sedaj v rabi. Glavni temelj iu pogoj novega proizvoda j<* c*zon. v katerem se bakterije in plesnoba dosežejo tudi korenine drugega ne more razvijati. Dejstvo, da bornega pustinjskega ra-stilinja, s katerim se sklopijo in dobivajo cm! take rastline potrebno znano, toda mera. oziroma pra- ozon prepreči pokvarjenost svežega mesa, je bilo že dolgo vlago za Obstanek In ra>t te rastline. Rastlina ammobronia, kar jo je na površju peska ima ploščate iu gobam slične glave, ki so ilste barve, kakor piistinjski pesek, tako, da je to rastlino eelo težko najti. Nadzehiske plošče take rastline merijo od W-* do o palcev v premeru. Krog teh plošr, oziroma na njih roilni, rastlina cvete; vsaki cvet raste iz gobe na svoji biljki, kilter ih je običajno od fi do 8. Cvetje je bfltedo-vijol ne barve in zelo majhno. Ivo od<*vode, nastane iz njeira mala jagoda, v kateri je običajno po 16 semen. Domačini, oziroma Indijanci, rabijo korenine to rastline kot hrano, in sieer na ta. način, da jih peko, kakor krompir. Ko se je mudila vladi na pol je- va količina ozona z ostalimi kemikalijami, ni bila dosedaj pravilno dognana, in ako se rabi le količkaj preveliko količino ozona in oksigena, se meso hitro pokvari. Glasom nove iznajdbe, bodo napeljali v ledenice ultra-violetne žarke, s katerih pomočjo se navaden oksi-gen spremeni v troatmoične molekule ozona. delska ekspedicija v gorovju Rojaka prosimo, ko pošljejo sa naročnino, ako je vam le priroCnr da se poslužujejo —* UNITED STATUS oxJroma CANADIAN P0STAD MONEY ORDER, nniJJJiiiiinuii^ IIl!M"l!l!li:nlM"ll!llllllll»"UHtw KUHARSKA KNJIGA: Recipes ef All Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STAKE SEDAJ •3." ^Knjigfc je 11 da vezana in ima 82 i atrani^Eft KečtpU šo napisani T anglvikem jeziko,' ponekod pa so tudi r jeziku naroda, fct mik je kaka jed posebno ▼ navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo sa knhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj tsveitoatl In izpopolniti. KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 Wast 18th Štraat Hew York II, it. t, MONDAY, JULY 17, 1944 VSTANOVLJEW L IMS Kratka Zgodba ■ t Umi O'FUhertyi VIHAR NA MORJU Dve stari ženski sta čepeti na skalah v velikem vegastem braniku ob morski obali za vasjo Ruiidaugan. Pletii *ta. Vseokrog njiju in zadaj -ta bili .njuni rdeči -krili edini 'barvni F Hsti med sivim pečevjem. JSpre-daj se je razprostiralo morje, modro in mimo. Daleč zunaj, kjer je sijalo sc#nce, se je bles-ketalo. X(4bo je bilo sinje in prašno. Vetra ni bilo čuti nobe nega. Edino Grmenje je prihajalo z morja birzu obale, kjer je oseka ravno minevala. Voda je »prbrala med povodnim rastlinjem po rnfoeh daleč zunaj; plunkaia je v črne skalne pasove, ki jih je r»br»ščala rdeča morska trava. Bil je pontfaden večer. Zratk je bil tope! in svež, I kakor da bi bil naprsen s kolin-sko vodo ali s čim takim. Starki sta pletli volnene nogavi<*e in se vmes natiiioma zaspano pomenkovali. "Oh, da." je spregovorila tista, ki so jo nazivali velika Brigita Con Ion, ženska sedemdesetih let, visoke rasti in velike močif močne oglate brade kakor moški, rdečega obraza in zamišljenih oči, ki so se vselej zdele, ko da kaj žalujejo. Okoli vratu je imela zavezano majhno črno ogrinjavko, katere vogal je prisvaljkala, da si je i njo očedila desno uho. 44 Nič ne vem," je dejala, 44zakaj da L me v tem ušesu boli zmeraj, kakor se nareja na slalbo vreme. Spet čutim, kakor da bi mi potomk žiiborel notri. Moja stara mirti, Bog ji daj počivati v miru, so tudi trpeli na tem." 44 l>a, " je povzela druga ženska ter leno in priliiinjeno vzdilmila, "proti takimi«* znamenjem ne pomore nič." Drugi, Mariji MuMen. je bi-||lo šele pet in šestdeset let in rdečkasti lasje ji še i»i>o močno |»osiveli. Imela je spreminja vc sive oči in bila zelo suhljate postave. V ribički vasi Rutidaugan so se je vsi bali zaradi njenega opravljivega jezika in ker je imela navado pri-ntfuškovati zvečer pri vratih sosedov in streči im njihove pogovore. "He, lie," je pristavila velika Brigita in žaiobno gledala na morje, 4 4 za res živimo le po milosti Ijožji, prav zares, ko morje kar naprej preži, da nas pogoltne. In vendar le zaradi morja ne pomremo od lakote. Zares, da je chjdno marsikaj, prav zares.'* Odprla je pleten-ko v zebe in naklonila glavo na njo. Zamišljenih oči je strmela ven na morje . kakor da bi si poskušala nekaj razločiti. Starki sta se znova zatopili v molčanje in pletli naprej. Bibavica je premenila in začelo je natekati. Odondod, kjer sta čemeli starki, je *vet segal na obeh straneh daleč v morje. Na vzhod je bil ves v visokih čereh. Xa zahod pa se je ma-lone v isti ravni z morjem vlekla pusta daflja golih sivih skal, po suta -s prodniki. Naprej na zahod se je polagoma dvigala v visoke kleči. Po skalovju so se plazile lahke sapiee, ki so se včahih sunkovito zganile, zdaj ti* zdaj tam. Starki jih nista o-pazili. Itznenada je z morja pritegnil oster veter in napuhnil starima ženskama krili kakor v balona. Nekaj trenutkov je vi hral zlokobno, na-to pa ga spet ni bilo nikjer. Stari sta zaskrbljeno poihihafri in iz enakega naariba zviH vsaka svoje plete-nje, preden sta spregovorili be-sedo. Nairrbančene^a čela sta se ozrli drujja v drugo. * * Kaj ti nisem rekfei, Marija!" se je tesnobno preteče zavzela velika Bri-gita. Toda iz njenega neznano otožnega šepeta je bilo čuti tudi nekaj neizmerno veseleara. Pokrila si je usta v. d ki njo desne roke in potlej zamahnila, afco je zamahovala z roko iz navade. 44Ta bo-fečina v ušesni me nikoli ne ogoljufa," je začeflfc znova. 4'Kar res. da bo nevihta?" In Marija MtfMen je viknila: "Bo^r nas varuj hudega! a moj mož pa je ztwiaj na ribjem lovu s sinom Patrikom in Štefanom Hallo-ranom. TTsmiiljena mati Božja!" je vsa iz sebe zajeeala in se spravila na noge. "Tz vse vasi so le on n4 odprtem morju in vihar bo! <~e nisem jaz nesrečna! Utonili bodo. utonili!" Na eelem se je po sili pripravita v velik >trah in tarnanje in stegnila roke proti morju. Razprostrtih rek je stala vrh pro-dja in prameni sivih las so ji frfralii okrog obraza, začela je preklinjati morje in žalovati nad svojo usodo. Veter pa je rastel in žvižgal in ji napihoval rdeče krilo navzdol, da so se ji smili udi ostro očrta vali. "O, Bog ti odpusti, ženska neumna!" je zakričala velika Brigita in se zaradi trganja v desnem kolku s trudom posta-vila. na noge. 4 4 Kaj le kKčeš nesrečo, hudoba! Ne skušaj morja! Rajši nehaj s tem, da bodo utonili!" V njenih besedah so se zrcalili siloviti pokončujoči gibi pobesnele narave, slepe in vesele isvojega divjanja. Besede so fbrubale iz nje čudno srdito, kakor je od morja sem buril veter. Rezal je mrzlo, prezirno in ostro, kot žvižgajo preko bojnega polja svimčenke, ki jih niso videli še ittkdar nikoli. Marija Mullen je stafta iztegnjenih rok. Ni se zmenila za veliko Brigito. Venomer je z rezkim glasom kriknila: "Utonili bodo, utonili!" — Kazalo je da je tudi njo obšla blaznost, v kateri sta žalost in ■in Mali Oglasi imaj o velik uspeh i Sedanji dogodki spominjajo na zgodovinske dogodke Da je bi* izdelan JOth Oiitnrv Fox Film "AVilson" so za vprizoritev demokratske konvenci je leta 191:2, na kateri je »bil Woodrow Wilson nominiran za predse I nizkega kandidata porabili električni luči, ki bi mogle razsvetljevati mesto z 80.000 prebivalci. Slika kaže največji prizor, ki ga je napravila kaka filmska družba, in to je 1»s Angeles Shrine Auditorium. Na tlesni je Alexander Knox, ki igra vlogo pro«lnika Wilsona v tem zgodovinskem filmu. veselje izgubila svoj pomen in se pomešala v situejši občutek. Morje se je začelo napenjati in r»zporjati v potoke pen. Vihar je naraščal. Ljudje iz vasi so pritekli na obalo. Zbrali so se pri starkah na kamnitem braniku. Kmalu je bil tu cel roj rdečih kril in v črne rute zavitih glav. Okoli so se razpostavili moški. Zaskrbljeno to se pogovarjali in pogledovali ven na zahodno stran morja. Ob vsakem valu, ki se je razbiS ob skalni obali, se je morje kopičilo vse silovitejše. Začelo je renčati, premetavati se in Škripati, ko da bi škrtali počastili zobje. Oživelo je in tulilo z neštetimi glasovi, ki so po-slnpo preklinjali. Roke na hrbtu so se prestopali po p rod ju in se nezaupno ozirali jki morju, ko da se bo naslednjo minuto pognalo sem gor in jih pogoltnilo. Zena Štefana Halflorana je pocenila na prodnik kraj Marije Mullen. Ker sta bila njuna moža aunaj na ribjem lovu, so se vsi začeli zanimati zanju. Sami sedii .sta se zdeli neizmerno važni, ker sta imeli moža v smrtni nevarnosti pred skupnim sovražnikom morjem. Obraz se jim je potegnil od žalotsti, toda Mt. zvedenih oči jima je sijal divji ponos. Gledali sta na (morje sovražno kakor žene zdavnih vojčakov, ki so stra-žile na obzidju kamnitih utrdb, medtem ko so se njihovi možje spredaj bojevali zoper sovražnika s kamnituimi sekirami. Žena Štefana Hallo-rana. medla in bledia žena bo-lelmih zariplili oči brez vejic, je venomer obračala glavo v to in ono stran. Gledala je izpod o-brvi in majhne črne rute na glavi in iskala s pogledom jmj morju proti zahodu. "O, da," je dejala in vrtela z glavo. 44Ko si je zjutraj de-val v red kavlje, sem nwu pravda, naj ne hodi von, ker so danes ta dan pred dvajsetimi leti moj oče umrli za pljučnico, če se kdo spominja." **Utonili bodo, utonili!" je kričala Marija Mullen. Klečala je na prodniku, na sebi na pol volneno moško kamižolo. Bila ji je trikrat prevelika in kakor jo je imela zapeto oko*K vratu, je bila v njej videti kot potapljač. Butanje valov v čeri proti eahodni strani je gluešilo veter. Veter je vršal enakomerno in slišati ga je bilo ko šumenje (Nadaljevanje na 4. strani) STRAŠNA NESREČA ZADELA PASCALIS V SEVERNI KANADI Pasealis je bila naselbina v bližini zlatega rudnika na IVr-roitu v provinci Quebec. V okolici je precej Slovencev*, med njimi tudi Jankovičeva družina, oziroma uaša Ana in Lukov Jolian s svojimi otroci. Postavila sta si tam dom in ga metli la. ( e tudi je bilo v goedovju, pa so se počutili dobro, ko so se enkrat privadili. Danes sem pa prijel naslednje pismo; datirano <>. jullija, 1944: "Mogoče ste slišali na radi-jo, kako nesrečni smo tu, na Pa seal i s. Vse nam je pogorelo do tal. Ves Pasealis. kjer je bilo več kot 200 hiš je v dobrih dvajsetih minutah pogorel. Komaj da smo jaz, Johnny in Jolian ušli iz ognja. Anica pa tudi komaj. To je bila Še večja nesreča, ker smo bili vsi od doma. Ko bi bili doma, bi mogoče rešili Frigidaire in pralni stroj, tako sma pa prav ob vse. Frauk ve, kako razširim je bosta od Val-Dor pa do Perroua, vse to se je izpremenilo v umrje ourn.ja. Mi smo Sli iz Val-Dor proti domu; smo mislili, da homo prodrli sko«i osen i z avtom. Toliko časa smo šli skozi dim da smo konečno prišli v velikanski ogenj, in nemogoče mi bo pozabiti to, in mislim, da mi je tisti trenotek precej pobelil lase. Poleg nas je bila še neka druga kara v tem, in sreča za nas, da nismo šli par jardov najprej, ker bi prav gotovo postali žive baklje. Saj mogoče boste č i tad i kakšen ogenj je tu. Ko smo šli mi od doina, ob 10:45 dopoldne, ni bilo nič dima videti nikjer. Jaz sem še gledala naokrog in premišljevala, če je vamo pustiti vse. Jolian ni delal, ker je bil rov zaprt, sva si pa mislila, saj bomo hitro naizaj. Ob pol dveh, sem jaz telefonirala v Pasealis, da ne moremo takoj 'domov in trgovcu naročifta, da naj A-nico vzamejo na varno, če bi bila kakšna nevarnost vsled o-gnja. Trgovec mi je pojasnil, da ni nevarnosti za Pasealis in naj bom brez skrbi, kar se A-nice tiče. Par ur kasneje, je bil pa ves Pasealis eno samo pogorišče. Sedaj smo na Val-Dor in tudi nismo varni. Sinoči je bil tak vihar,.da smo mislili samo nato, kako -bi se rešili življenja, ker če se Val-Dor vname, si tudi življenja nismo varni. Danes je malo boljši. Anica je toliko strahu prestala, da ne vem, če bo kdaj pozabila. Jolm-ny je imel pred desetimi dnevi malo operacijo in se zelo bojim, ker vsi pravijo, da je mogoče, da se pojavijo kakšne po- sledice vsled prestanega strahu. Kaj bomo počeli, še nič ne vem in ni treba pisati, dokler jaz ne pišem, ker ne vem kje bomo znova pričeli. Vsa ta reč se že vleče štirinajst dni in nebo je vsak dan zakrito z dimom. Vedno smo bili v skrbeh in premišljevali kako bo z delom po vojni in kaj z domom v slučaju brezdelja, toda, da bi se kaj takega pripetilo se pa nismo nadeja'li. Rešil si ni nobeden nič, ker se je vse tako hitro zgodilo. — Frank je videl kako sva imela midva in se lahko predstavljate. kako se pučutimo. Zgorelo naui je tudi trideset kokoši in deset zajcev. Anica je rešila slike, dva moja eOata, dve obleke in sebi x SEDAJ LAHKO DOBITE f LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI r pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO $2. 50 ZA ZVEZEK i T r "Two Way Passage" V tej knjigi, ki Je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, dale pisatelj nasvet, kako bt btlo mogoče po sedanji vojni pomagat! evropskim narodom. Iz vseh evropskih drisv, tudi Is Jugoslavija so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel čas, da Mroleiia države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot tur dve strani — kakor M se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga In jo "" " vsakemo, Id razume angleško. "What's Your Name" "človeški odmori na vprašanje. Id se tiče sreče milijonov . . (% tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki smeri Uri dnevnik • tej knjigi. Pri narocbi se poalužke naslednjega kupona FoMljsm Money Order sa $.......... ,.., m laitooT*H*iift podpisano (1) knjigo (i) s »'• •••••••••tta(iii,.i.(.,aaia(l(tMf, Mefe ta« ..................................................... flt, olica aH Box it............................................. Mesto In drfeva........................................ _ Glas Naroda" m w, 18th OTREET KEWTOBK H^NrT. MONDAY, JULY 17, 1944 PROKLETfl Spisal EMILE RICHEBOUBO Is francoščine prestavil J. L (77) "Ne vem, kakšni občutki vas v tem trenotku Obhajajo," odgovori starček ginjen, "a vi ne pomislite, da mladenič zaradi teli 'besed obupa!" "Obljubila. «em mu za danes odgovor, Mardoche in to je edin odgovor, ki mu ga morem dati." "Dobro," reče starček tožno. "A nepotrebno je, da idem v Fremicourt; iz vzroka, ki vam ga ne smem povedati, 'Leona ne bode tam ob uri, ki ste jo določili." "Mardoche, ali veste, kje stanuje f" "Stanuje v Saint Irunu pri gostilničarju Bertauxu. • "Hvala vam. Pisala mu bodem danes zvečer aJi jutri." "Dovolite, da vam stari Mardoche da svet. Gospodična Blanche, ne dajajte si toliko sile s tem pismom, ako imate mladeniču sporočati kaj slabega. Njegovo življenje je itak žalostno, da ne potrebuje še hudega udarca od vase strani. Pomislite to, zaklinjam vas, pomisllite to! V nekoliko dnevih boste i-meli čas!" "Pa mora biti!" zakliče dekfliea. % "Tedaj ga ne lju/bite?" "In ali ga smem ljubiti*" vzklikne obupno.4'Ali imam pravico, IjiAriti ga?" Miardoche jo je gftedal 'bolestno—iznenaden. "Moj Bog," reče starček s tresočim glasom, "zakaj li govorite tako? Kaj li je pravzaprav?" Ona prične jokati. "Ah, jaz sem zelo, zelo nesrečna!" zastoče. "Nesrečni ste! Vi nesrečni?!" zaklice Mardoche ter se vzravna in žarno pogleda. "Kaj se je vam zgodilo? Povejte mi! Ali je Jacques Mel-iier, ali Pierre Rouvenat, ki vas je užalil? O, bodisi karkoli hoče, jaz senati si prisegel, da vas hočem varovati; povejte mi, povejte!" "Nimam se potožiti o Mellieru in Rouvenatu, Mardoche; baš nardbe, onadva sta storila vse, da Ibi me tolažila." "(1emu torej te solze? Čemu ta obup?" 1 "Mardoche," odgovori deklica, "nekega dne sem imela strašne sanje, in včeraj sem sanjala isto. Moj boter in jaz sva bila v grozni nevarnosti; njega je hotel sovražniJk zavra-tuo preibosti, a mene je preganjal ostudna golazen . . . Ne-k-i mož je prišel nama na pomoč ter naju je rešil. In ta mož ste bili vi, 'Mardoche! Odkar sem to zadnjikrat sanjala, mislim zatrdno, da vas je ljubi Bog poslal v te kraje, da nas vse čuvate! To je tudi vzrok, zakaj z vami sočustvujem!" ljulbi, ljubi otrok!" zamrmra starček glolboko ginjen. "In tako nočem vam tudi ničesar zamolčati," nadaljuje mlada deklica. "Hočem vam povedati vse; izvedela sem včeraj, da nisem hči Jacques Mell'lierova!" Mardoche prelbledi kakor mrlič. "In kdo vam je to povedal?" vpraša z zaduSnim glasom. "Bratranec Jacques Mellierov, Fran Parizel." "Tn, ali ni Rouvenat tega malopridnika poteptal kakor črva!" eakliče Mardoche kakor besen. "Parizla ni več na pristavi; zapodili so ga!" "Teda je li res; vi niste bči Mellierova?" "Jaz nisem njegova hči." "In, afli vam je ta Fran Parizel, ki toliko ve in zna, po. vedal, kdo je vaš oče I" povpraša starček plaisno dalje. "Da." "Tedaj vaš oče . . . "Mardoche, vi se ustrašite ..." Nesrečnik se je že tresel po vsem životu "Moj oče se zove Jean Renaud," nadaljuje mlada deklica ihteč. "Pred kakimi devetnajstimi leti je bil radi umora obsojen ter pregnan. Jaz sem otrok kaznjencev!" Stari Mardoche bolestno zakriči. Deklica pa govori dalje: "Ali umete zdaj, zakaj ne more gospod Leon več misliti name in zakaj nimam pravice, da bi koga ljubila?" Mardocheu je pokaDo srce Pa, ali vam Rouvenat ni povedal . . .t*' zaječija starček. "Ah, kaj naj bi mi bil povedal?" "Jaz . . . ja»z ne vem. Pa -lahko 'bi vam bil na primer povedal, oib kakih okolnostih se je zgodil umor . ." "< emu mi je treba to znati? Nekega drugega bi pa vendar rada izvedela! Moj boter mi je obljubil, da mi pove zgodovino uboge moje matere ter nesrečnega mojega očeta, a to šele, ko bodem dvajset let stara." Mardoche povesi glavo. "Da," midti si, "kadar bo stara dvajset let. Tako mi je bil obljubil; ima prav, da čaka. O, kako rad bi ji bil stari Mardocfce zaklical: "Tvoj oče je nedolžen, Blanche! In ti nisi več hči kaanjenčeva, kajti Jean Renaud, tvoj oče, stoji pred <«-bojt ..." Te besede eo bile na njegovih ustnih, pa dbal se je, ko pomieli, kake nasledke bi utegnile imeti. Če bi se okril svojemu otroku, potem bi ne mogel več opravljati naloge beračevi Moral bi deMici tudi dokazati, da je nedolžen. Ko se je že žrtvoval za Jaoquesa Melliera; ali naj bi zdaj zatožil* In, če bt Blanche »vedela resnico, ali Ibi še hotela sprejemati do-brote Mellierove? Vee to je bito premisleka vredno! Akoaram pa ni še bila prišla ura, da bi se vsa zadeva pojasnila, vendar se je bilo nadejati, da pride. Sin Lucile Mel-tierove, ki ga je bil on zasledil, je moral premeniti ves položaj. % _ (Nadaljevanje sledi.) TVrANOfTJKN L KONFERENCA O MEDNARODNI VALUTI M moKRazen Mariie Mllllen !in žene Štefana Hallortana so Izvedenci, katerih naloga je D. O. in član odbora redproci ustvariti mednarodno denarno tete ali medsdbojnili sporazU-vrecfaiost, ki odboru je jo v Bret-ton Woods, New Hampshire, so še vedno kar čez mero zaposleni, kajti njihova naloga je urediti mednarodne denarne zadeve in vrednosti tako, da bode prebivalstvo vsega sveta s tem zadovoljno in da ljudje, ki so dosedaj prihranili lepe svote sedanjega denarja, bodo tudi v povojnem času živefii brez skrbi, da ostane vrednost njihovih prihraoikov taka, kakor je sedaj. In ako ne izdelajo načrtov, ki bodo preprečili, da ne postanejo sedanji bankovci raznih držav v povojnem času, povsem navaden—papir za cigarete, potem bi bilo najboljše, da gredo že -sedaj domov. Zjedinjene države zastopa pri konferenci, Mr. Harry D. "White. Namen zporovanja je ustanoviti medma roden denarni zaklad in mednarodno banko za rekonstrukcijo in povojni trgovinski razvoj. Mr. White zastopa (Mr. Morgenthaua, oziroma tajnika zvez. zakladniškega urada, kajti White je višji u-radnik tega urada. Pole*; tega je pa tudi tajnik znane Import-Export Banke v Washimcgtonu, mov. Nekako pred letom dni, je bil Mr. White dokaj vznemirjen, kajti tedaj je vladal kar največji uieeporazum med državami inozemstva in našo republiko, v kolikor pride "denarna vrednost v poštev. Vsled tega je neprestano defioval na to, da pride do sedanje konference, katere naloga je ustvariti mednarodno valuto. Olede te konference je pa senator Taft ravnokar izrazil svoje mnenje in sicer v smislu sledečih točk: Zjedinjene države bi morale prispevati z svoto šest tisoč milijonov dolarjev, Anglija z IVa tisoč milijonov, Rusija iz tisoč milijoni dolarjev in vse druge države z mnogo manjšimi svo-tami, — toda pri vsem tem bi i imele Zjedinjene države pri mednarodni banki le EDEN glas, oziroma ravno tofiko, kakor vsaka ostala država. To pa pomenja, da bi bila naša repufV lika pri Vkrepili medna rodne banke vedno v manjšini, in da bi morala eventuelno plačati končne račune. — Vsled tega je Mr. Taft mnenja, da z te konference ne bode — nič. Vihar na morju (Nadaljevanje z 3. strani.) velikega slapa v veliki odda- kor mu je bilo nasvetovano. ljenosti. Toda hrumenje morja se je neprenehoma spreminjalo. Naraščalo je in ponehavalo in nedoumljivo menjavalo glasovne vrste, kakor da bi igral godbeni zbor velikanov. Pošastno razločno je bilo čuti bu-čanje pa spet sikanje ali bobnenje. Ločeno od vsega poprejšnjega iu sledečega je bilo vsaktero tako grozeče in prevladujoče kot prividi, ki se gnetejo v blaznem umu, ločeni in čudno neodvisni drug od drugega. Potlej se je od zahodne strani sem pokazal čoln, ki so ga poganjali trije možje. V morje je molela ostra, -»koncema srpasto zakrivljena čer, ob katero so se metali valovi. Odon-dod se je pojavil čoln, majhna črna pika na modrem in belem morju. Uzrli so ga le za trenutek in plašno zasikali: "Tu so." Nato je čoln izginil. Ljudje so videfli z obale, da se je orjaški val brezčutno spel in ga zagrnil. ZdeflO se jim je, da je morje čoln pogoltnilo in da je izgubljen za večno. — Ženske so kričale in križale roke čez prsi. Nekatere so vikni-le: "Sveta Devica, pomagaj!" Moški pa so rekli samo: "To je bil val s Srpa, ta jih je zajel" Vendar jim je sapa zastajala in usta so jim zevala. V kolkih so se nagibaOi navspred in stregli, ali se bo čoln še prikazal. Ko so ga spet zagledali, so burno zamrmrali: "Ha, Bog jih obvaruj!" Od predorja, ki ga je čoln pravkar minil, je bilo po vodi sem dolg kos poti • fcavetrno. Čoln je spel bliže in ljudje so ga lahko videli ves čas, ne da bi ga kdaj izgubili izpred oči. — Lahko so razločili mož,e ki so veslali. Dejali so: "Tisti na zadnjem krmu je Stefan Hallo ram. Napak je da ga imajo za daj. Na viharen dan je preslab pri veslih." Previdno so se začeli pomikati k robu morja, kjer naj bi čolni pristal. Bližal se je trenutek, ko bo čoln treba tvegati iu kreniti fo kraju. Bližale so se črne skale, ob katerih bo razdivjano morje morda raztrešilo troje mož. Moški na obali so se čedalje bolj vznemirjali. Marsikaterega je »preletavala groza. Ženske so začele tarnati. Na obali je završalo hripavo in nerazločno golča-nje, podobno govorici poblaznelih ljudi. Vsi so dajaili nasvete, nihče pa ni ravnal, ka- Mesto, kjer naj bi bil čoln pristal, je bilo sredi majhnega zaliva. 'Med grebenastim pe-čevjem je bila na ltvi strani ravna skalovina, kjer je pred nekaj leti udarila strela in od-krhnila grelben skafre. {Sredi hiba vice je morje ob mirnem vremenu doseglo pečevje, da je bilo tu lahko priti s čolnom h kraju. Toda zdaj so se preko rogov podili prevrnjenim gričem enaki valovi in se urno valili po ravni planjavi. Moški na obali so stali na meji bra-nikt in pečevje, petdeset metrov od morja. Toda kadar je morje nabuhnilo, so jim valovi pljusknifli do nog. Moški so zmajevali z glavami in se spogledovali. Brat Petra Mullena, suh človek, s hromo nogo, je med dlanmi zaklical možem v čolnu: — "Vzdržite zunaj, ikakor dolgo morete. Skozi to valovje ne pri- trov proč pristajališča. Ljudje na varnem. modro in belo vodo in drvel skale. Oči velike Brieite nii Razprodaja KNJIG 35 Praški Judek r J po 50 centov komad. i SpilhnaiiDOva povest — Pre-vel »Josip Vole IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA IGRE s----—— 11 i Domače živali 7\ Spisal Damlr Felge) 14 Pravljice in pripovedke za mladino Spisal SUrtJSter KoSutnlk 28 Magda (igral — Alojzij Bemer .1 2 i Kreutzerjeva sonata 1 Spisal L. N. Tolstoj 29 Peterčkove poslednje sanje (I*ra> — Psrel Oollo 15 Suneški invalid Spisal Kilv«*ter KoSntnlk 30 Potopljeni zvon (Itcra » — Oerbsrt Banptmann ' 3 1 Andrej Ternorc Spisal iTsn Albrebt IT Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrlnec 31 Revizor (Igral — Nikolaj Vsslljevlt 6 i Preganjanje indijanskih i misijonarjev 1 Spisal Josip Spillman 18 Mladim srcem DrugI zvezek. Zbirka za slovensko mladina Spisal Kuver HeSko 32 Spodobni ljudje (Igra) — L. Lipovec 33 Črne maske (Igra) — U Andrejev ' 8 Pravljice Zapisal H. Majar 19 Student naj bo Spisal Fr. S. Finagar 10 Dedek je pravil Spisal Julij SlapSak 25 Duhovni boj (Isdala dražba sv. Mohorja) L. 8kupoli 34 Antingone (Igra) Poslovenil C. Golar / 12 Frank Baron Trenk Po rasnih rirlh napisal GJuro Pandurlt 26 Denar Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. Albin Ogrls 36 Sveti Just (Igral — Spisal dr. F. Petrooio 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra) — J. Erheftnlkln V. Roje IS Pariški zlatar Poslovenil 811*®stw K. Edini vojni bond, za katerega vam bo žalt je oni. ki ga nist«5 kupili! „ KUPITI CN MKXTftA» SOND DAN ESI je saloga teh knjig sel o omejena, je pri naročilu priporočljivo ome-l^^nitt več ibirk, da nam bo m ta na&n mosoGe vsak en sadoroUltl.