«Ljubezni vere, in miru in sprave,-Ne branim se je vere B o g o m i 1 e,» prevajalec pa trdi: (podčrtal Prešeren!) «Ne želim da se Bogomila kloni ljubavi koja sa Hristom je združi;» Po vsem tem se bojim, da kljub očitnemu trudu, da bi bila prevoda točna in lepa ter prevajalčevi želji, da bi ju celo mogli imenovati prepev, ne bosta vzbudila pri srbskem bralcu tistega umetniškega ugodja, kot ga nam vzbuja izvirnik ter da ne bo dobil srbski bralec prave slike o Prešernovi umetniški veličini. * V poročilu o prevodih «Sonetnega venca» in «Krsta» v «Glasniku Profesor-skoga društva» 1930, str. 237, se je pripetila poročevalcu J. J. B. majhna nerodnost, ko trdi, da je Prešeren «opevao platonsku ljubav prema čuvenoj lepotici ljubljanskoj, milionerki (podčrtal podpisani) Juliji Primicovoj». Tudi se ne morem strinjati s poročevalcem, da je «Krst pri Savici» ep, s katerim naj bi bil Prešeren «preteča najboljem epiku slovenačke književnosti A. Aškercu*. Morda pa bi vendarle ne škodilo, če bi bil v uredniškem odboru «Glasnika Profesorskoga društva» zastopan vsaj en Slovenec. Zakaj uporablja prevajalec za Prešernovo ime obliko Prešern brez e-ja v končnem zlogu, mi ni znano. Vinkoi Koša k. Cankarjevo «Moje življenje» v italijanščini.1 Prevod Cankarjevega «Mo-jega življenja», ki ga je bil Bartolomeo Calvi lani obljubil v svojem prevodu «Kralja na Betajnovi», je letos izšel v tako razkošni knjižni opremi, da se skoraj kosa s prevodom «Hlapca Jerneja», ki sta ga pred petimi leti objavila v Trstu Regent in Sussek. «11 Re di Betainova» je imel 45 strani uvoda, «La mia vita» jih ima kar 71. Njegova obsežna načitanost nudi prevajalcu priliko, da uvaja Cankarja v najširši krog svetovnih slovstvenih umetnikov in ga zapleta med imena, ki smo jih bili do zdaj malo vajeni videti v taki zvezi. To početje ne diši po samougodnem razkazovanju nabuhle papirnate učenosti. Dasi se pisec včasih za trenutek oddalji od svojega predmeta, vendar je vse podrejeno vrhovnemu smotru: boljšemu umevanju Cankarjevega bistva. Calvijevi izsledki izzovejo gotovo raznovrstne odmeve v Cankarjevih proučevalcih. Tukaj se ne moremo spuščati v njih podrobno razkrajanje. Omenimo le par značilnejših stvari, ki kažejo, kakšna vprašanja načenja Calvi in kako jih pretresa. Razpravljajoč o virih in vzrokih Cankarjevega črnogledja, imenuje Cankarja «največjega predstavnika tega psiho-patološkega stanja slovenskega slovstva» (str. 31). Calvi ne veruje Izidorju Cankarju, da je Cankar že z dvajsetimi leti «odpadel» od krščanstva, temveč sodi, da je bil v globinah svoje duše zmerom veren (47 in 48). Zameta Grafenauerjevo mnenje v «Bijograf-skem leksikonu*, da bi značile prav «Podobe iz sanj» vrhunec Cankarjeve umetnosti, češ, da vrhunca ni iskati v tem ali onem delu, ker je več Cankarjevih del po svoje velikih (52 do 54). Za «Moje življenje* domneva precejšnjo Cankarjevo odvisnost od Rousseaujevih «Confessions» in upa, da mu bo dano, to domnevo v kratkem zanesljiveje podpreti (67). Ob koncu razprave skuša 1 Ivan Cankar: La mia vita. Traduzione dallo sloveno, studio cri-tico e note di Bartolomeo Calvi. «Mussolinia» Edizioni Paladino. MCMXXX — Mantova — Anno VIII. Lire 12. — Strani 267. 506 vso Cankarjevo duševnost sestavno očrtati (68 do 74). Ves uvod priča, da bere Calvi Cankarja precej tako, kakor je Cankar bral druge pisatelje: «Prepiral sem se s pisateljem kakor Jakob z angelom» («Moje življenje», 85). Le tako branje more biti resnično plodno. Calvi priznava, da je izmed vseh slovenskih pisateljev najteže prevajati Cankarja. V celoti bodo beroči Italijani iz Calvijevega prevoda lahko dojeli Cankarjevega duha in zaslutili veličino njegove umetnosti. V posameznostih je prevajalec kakor v «Kralju na Betajnovi» naletel na marsikak trd oreh. Stri jih je vse, vendar so po razbitih lupinah ostali še tu in tam koščki jedrc, ki se niso dali izvrtati. Nekaj manj uspelih mest nam pokaže^ kakšne nevarnosti prežijo v slovenskem besedilu na tujega prevajalca, če ni skrajno oprezen in v obeh jezikih, našem in svojem, izborno podkovan. Cankarjevo besedilo: ... uro, ki že zdavnaj ni več šla, ne bila... (Moje življenje, str. 3). Ni kriknila ves čas, še zavzdihnila ne (15). Nobena, še tako bučna igra nam ni dala toliko čiste, globoke, skrivnostno s v e -t e radosti, kakor tisto poluglasno pogovarjanje v mraku (16). morda b i se bili čudili, da se je zgodilo po besedah angelje-vih (18). Velika noč in Mav-sarjev hrib! (20). Kar me je veselilo in m o d r i 1 o, ni smelo biti v nobenem stiku s šolo (59). je gledal obli rob rjave punčice (54). Pred petnajstimi leti sem prišel domov (77). Calvijev prevod!: orologio ... che gia da molto tempo non andava piu, senza essere sta to... (str. 83). Non emise neppure un grido in tutto quel tempo e neppure si levo su (96). Nessun divertimento cosi sciocco ci ave-va mai procurato tanta pura, profonda e segreta gioia quanto i 1 chiasso che face-v a m o nell'ora del cre-puscolo (97). forse ci s a r e m o me-ravigliati perche c i 6 accadeva d o p o le parole deli'angelo (99). Una grande n o t -t e e u n colle di Mau-sar! (100). Duello che mi r a 11 e -grd e mi fece s a -vio, non poteva venire in nessun caso dalla scuola (123). f issava il tondo d o r s o d i una bruna bam-bola (141); Un po'prima che compissi i q uin -dici anni tornai in famiglia (169). Prav bi bilo: orologio ... che gia da molto tempo non andava piii, ne suonava... Non emise neppure un grido in tutto quel tempo e neppure u n s o -s p i r o. Nessun divertimento, per quanto chiasso s o, ci aveva mai procurato tanta pura, profonda, misteriosa-mente santa gioia quanto quel d i s c o r -rere a mezza voce nel crepuscolo. forse ci s a r e m m o me-ravigliati se le parole dell'angelo si fossero avverate. La Pasqua colle di Mausar! il Duello che mi r a 11 e -g r a v a e mi faceva s a v i o, non doveva stare in nessun rapporto con la scuola. guardava il tondo> o r 1 o della bruna p u -p i 11 a. Quindici anni fa venni a časa. 507 Vedla me je s k o -z i prvo izbo (116). sprožil je kazalec ob palcu in muha je plusknila v sredo vode s toliko močjo, da se je globoko potopila, preden je ni počasi in sunkoma priplulo na gladino (135). zdelo se mi je, da živi v drugem svetu, ki ga ne poznam; in da bi se zgrudil od osuplosti in groze, če b i ga spoznal (146). Kakor vešča je bila tvoja mladost (150). dokler ne poginejo od vsega hudega (152). Če se Bogu ne smilijo, se ne smejo tudi človeku ne (152). Mežnar in ministrant sta potrkavala (160). M'aveva r i c o n o -sciuto dalla prima stanza (210). fece per prender-la tra il pollice e F i n d i c e, m a la mosca si tuffo in mezzo all'ac-qua con tarita forza, che vi si immerse profonda-mente, a n z i c h e a r -rivare adagio e d' un colpo sulla superficie (231 in podobno 234). mi pare vivesse in un altro mondo, che io non conosco; e che si sa-rebbe data volen-tieri la morte per la costernazione e lo spavento, se 1'aves-s e conosciuto (240 in 241). Come esperta fu la tua giovinezza (245). finche cssi non si s o t -tragono a tutti i cattivi (247). Se non fanno compas-sione a Dio, non p o s -s o n o farla neppure al-1'uomo (247 in 248). II sagrestano e 1'inser-viente bussarono (255). Mi condusse a t -traverso la prima stanza. fece scoccare 1' i n -dice lungo il pollice e la mosca si tuffo in mezzo all'acqua con tanta forza, che vi si immerse profondamente prima di essere portata adagio e a scosse sulla superficie. mi pareva vivesse in un altro mondo, che io non conosco; e che i o sa-rei stramazzatoal suolo per lo stu-p o r e e lo spavento, se io 1'avessi conosciuto. Come un fuoco f a -t u o fu la tua giovinezza. finche non c r e p a n o per aver sofferto tutte le sciagure. Se non fanno compas-sione a Dio, non d e -v o n o farla neppure al-1'uomo, II sagrestano e 1'inser-viente suonavano il cariglione. Manjših netočnosti je tudi precej. «Mesarjeve klade» so postale «mizar jeve» (le travi del falegname, 84 in drugod). «Vzdih» ni «respiro» (82), temveč «so-spiro». «Zastro se oči» ni «si schiudono gli occhi» (82), temveč «si chiudono gli occhi». «Silen dim» ni «il fumo silenzioso» (82), temveč «un denso fumo». «Isba» in «dolina» Italijanu nista to, kar Cankarju, zato bi se te dve besedi bili morali prevesti. «Izrezek podobe» ni «l'espressione d'un' immagine» (100), temveč «lo squarcio d'un' immagine». «Spotoma» ni «subito» (106), temveč «per via». «Kobilica» ni «zanzara» (130), temveč «cavalletta». «Ruhe» niso hrvatske «ruhe» ali slovenske «rjuhe» (163), temveč nemški «mir». «Zagrniti» ni «svelare» (199), temveč «velare». «Ustna» niso «le bocche» (212), temveč «le labbra». «Narav-nost» ni «naturalmente» (233), temveč «direttamente». «Duhati mrtveca» ni «puzzare di morto» (234), temveč «fiutare il cadavere». Ker se knjiga drugače gladko bere, se take nepopolnosti skoro ne opazijo in se izgubijo v preobilici res lepih, Cankarja vrednih mest, n. pr. klestiti = fare il vandalo (106), cmerava mevža = cuor di coniglio (112); V prvem tre- 508 notku, še v poluzavesti = Li per li, tra il sonno e la veglia (238) i. dr. Lastna in krajevna imena prikraja Calvi za laška usta: Vrhnika = Vernica, Tičnica = Uccelliera, Trdina = Terdina, Horjul = Oriolo, Močilnik = Mocilnica, Ljubija = Lubia, Retovje = Retovie, Matica = Matiza, Ribnica = Ribnizza, Ljubljanica = Lubianizza. Na par mestih je nekaj besed izvirnika izpuščenih (n. pr. «Prva misel v presilnem zavzetju je bila:» str. 22 v izvirniku), zdi se?, da ne hote, ker pisatelj sam poudarja, da je hotel dati popoln prevod. A. B u d a 1. SLOVENSKI JEZIK Jack London: Mož z brazgotino in druge novele. Priredil Tone Seliškar. Izdala Cankarjeva družba v Ljubljani. 1930. Druga izdaja. 96 strani. Pričujoča druga izdaja šestih novel z življenjepisom in sliko ameriškega pisatelja Jacka Londona se loči od prve samo v tem, da so popravljene neke tiskovne pomote. Seliškar je novele priredil in s tem hotel reči, da se ni tesno oklepal besedila izvirnika, marveč da je nameraval ustvariti vzporedno z izvirnikom svobodno umetniško predelavo. Izvolil si je pot, ki je na videz lažja, v resnici pa nevarnejša. Od takega prevajalca, ki ve, da se dva jezika ne skladata kot dva geometrijska lika in da prevajanje ni rokodelski posel, upravičeno pričakujemo domač in neizumetničen jezik in slog ter tako dovršeno preustvaritev, da je prevod, oziroma predelava, Slovencem to, kar tujcu izvirnik. To pa zavisi od jakosti prevajalčeve sile ustvarjanja. Seliškarjev prevod, ki se še preveč drži izvirnika, se mestoma lepo bere, a kaze ga razne pravopisne maroge, oblikovne posebnosti, nedomača in nekam lesena skladnja, odvisno tujkarjenje in neuglajen stil. Kdor bo v prevodu fskal umetniških prevajalskih vrlin, se bo kruto prevaril. Nekih pogreškov, ob katere se dan za dnem drugod spotikamo, bi tu zaman iskali, tako n. pr. «išče se Uršo Plut». Uspešno se je izogibal nekih posebnosti, ki so v prevodu prave bele vrane: oko v oko (51), lasten = svoj (35), naprej = = dalje (58), cel = ves (18) i. p. Dasi gre na rovaš slabe poprave nekaj pravopisnih in glasovnih nepravilnosti (11, 12, 30...), nam vendar ostane še dovolj omembe vrednih stvari. Razlikovanje med predpono v in u omahuje skoro do obupnosti. Razen na udarce naletiš na prevdarne povdarke. Ohraniti je pomensko razlikovanje: urezal sem si palico (= odrezal, ne vrezal — 58) in vrezal sem zarezo v palico. Popraviti je Ijubeznjivo, zanjko in klopčič. Za nemški Gefiihl so si slovenski pisci nekako pred 60 leti izposodili od Hrvatov, a ti od Rusov potrebni izraz č u v s t v o, ki ga nekateri redki pišejo neupravičeno v izprevrženi obliki čustvo. Kot ne pišemo govorenje, tako tudi taborenje ne moremo. Čitalca motijo omahovanja, kakor: izgubiti in zgubiti. Poleg preden in laže nastopata vredno in lažje. Dalje nahajamo prislove: višje, najboljše, raje in zastarelki preje, čimprej e. Tudi spaček obstoja ni prizanesel, četudi samo enkrat (stran 12.). Iz sklanje je omeniti: z otroci, solncev in množinski imenovalnik volk i. Slovenska knjiga ne pozna oblike dva polena in oklo ženskega spola. — Za svojilnimi zaimki najdemo nedoločne oblike: njegov otrpel pogled (15, 27). Tvornopretekli deležnik zamrznjen, zmrznjen se glasi samo enkrat pravilno z a m r z e 1. — Razlikovati je med žensko = bitjem ženskega spola in ženo = omoženo žensko. Glede oblik samcata in pravcata glej Breznikovo slovnico.