Leto XLII. - Štev. 30 (2107)	Ljst je nastal po združitvi goriškega
Četrtek, 26. julija 1990	tednika	»Slovenski Primorec« in trža-
škega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949
Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE	GORIZIA
TASSA RISCOSSA ITALY
SETTIMANALE - REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PlAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO ll/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Riva	Piazzutta,	18	-	34170	GORIZIA	-	GORICA
Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646
Rizdir ned slomskin predsedstvom in narlaineitaii
Evtanazija!
Iz Amerike je dospela grozljiva novica, ki znova dokazuje, da človek ni več človek, ni več človeški, odkar se (je ločil in ker se je ločil od Boga, začetnika življenja.
Zvezna država 'New York je v nedeljo, 25. junija letos sprejela zakon, po katerem imajo na smrt bolni pravico odločati o svoji smrti. Le-ti lahko določijo tudi osebo, ki bi v njihovem imenu odločala o smrti, če sami ne bi bili več zmožni izraziti svoje želje. Vrhovno sodišče je dalo (na smrt bolnim to pravico.
In ta zakon bodo seveda novorazsvet-ljenci ali še vedno »napredni« razglašali kot nov uspeh, novo pridobitev in nov napredek človeštva. Seveda, napredek grobarjev!
ČLOVEK NI GOSPODAR ŽIVLJENJA
Ta način samomora ali umora je nekaj, kar je samo po sebi slabo, grešno, prepovedano, kar ne more najti nobenega opravičevanja v izgovoru, da se to dela iz usmiljenja do trpečega in neozdravljivo bolnega človeka, da se bolniku prikrajša neznosno in nekoristno trpljenje. Tudi umor iz usmiljenja je vedno umor, tudi če bolnik sam to določi ali želi.
Življenje je največji in najdragocenejši dar božji. Za varstvo in v obrambo človekovega življenja so se vedno dvignili glasovi, ki so vpili proti vsakovrstnim grožnjam in nasilju zoper življenje: proti vsakemu vojskovanju, proti kazni smrtne obsodbe, (proti lakoti (v svetu, proti mučenju, proti zlorabi in izkoriščanju delavcev, mladoletnih ipd.
Že stari modri Platon je videl v samomoru in v umoru dejanje hude krivičnosti proti bogovom, dejanje, do katerega človek nima pravice, ker drzno prekinja življenje, ki naj bi bilo služba bogovom.
Na drugi strani pa so vpregli vse moralne in tehnične sile ter zmožnosti, da bi življenje ohranili, izboljšali zdravstvene pogoje, dvignili življenjsko raven, izbrisali sramoto lakote, gobavosti in podobno.
Vse to kaže, da ima človeštvo v sebi naravni čut vrednote življenja in odgovornosti, da ga sprejme, varuje in razvija. Toda življenje ni samo sebi namen. Življenje je božji dar. Vsak božji dar pa je talent, dan od Boga, da z njim človek ustvarja vrednote, ki naj bogatijo njega samega, človeško družbo in mu zagotovijo polnost življenja po ismrti v večnosti pri tistem, ki je Stvarnik in Gospod nad življenjem in smrtjo, nad časom in večnostjo.
Človek ni gospodar svojega življenja, je le od Boga določeni upravitelj, ki bo na koncu svojega življenjskega službenega časa moral položiti obračun do zadnjega vinarja, do zadnjega trenutka svojega življenja. In prav zadnji trenutki bodo morda najbolj dragoceni in najbolj odločilni za vso našo večnost.
Danes se mnogo govori in piše o lepi smrti, o dostojanstveni smrti. Ker je mnoge ljudi strah pred smrtjo, da bi je
ne priklicali prehitro, ko nanjo mislijo, so si izmislili lepo grško besedo »evtanazija«. Ta naj bi človeka rešila vsega hudega ob koncu njegovega življenja.
EVTANAZIJA JE UMOR ALI SAMOMOR
Evtanazija pomeni, odkrito in jasno povedano, samomor ali umor. Torej dejanje proti božji zapovedi: Ne ubijaj! Ta zapoved je vesoljna in nepreklicna, velja za vse ljudi, za vse kraje in čase. Na podlagi te božje zapovedi in naravne pravice vsakega človeka do življenja, so mnoge države odpravile smrtno kazen, v drugih državah pa ljudje to zahtevajo.
Pomislimo, kaj bi bilo, če bi evtanazija bila nekaj dovoljenega. Koliko nasilnih smrti bi se dogodilo in sicer ne iz pietete do bolnih, temveč iz vseh drugih nizkotnih in poštenega človeka nevrednih nagibov.
Nauk Cerkve o evtanaziji je jasen, objavljen v dokumentu sv. Uflcija iz leta 1940; ponovno obrazložen v govoru Pija XII. katoliškim ženam v Rimu 11. septembra 1947.
Na drugi strani pa Cerkev ni neobčutljiva do težkega problema oseb, M so v težkih položajih neozdravljivih bolezni, starosti, zapuščenosti. Vsem poskuša biti blizu, lajšati (njihove stiske in jim izkazovati mnogotera dela krščanske ljubezni.
Jezus sam je postavil poseben zakrament za bolnike in umirajoče, da jim na poseben način vliva v dušo tolažbo, mir, vdanost, da vzdržijo do konca v trdnem upanju in veri, da so do konca življenja še vedno koristne osebe, saj s svojim telesnim in duševnim trpljenjem skupaj s križanim Jezusom odrešujejo svet.
I. K.
To, da so Slovenci na aprilskih volitvah (iz)volili antikomunistično politiko, kot figure v njej pa komunistične osebnosti se že začenja bolj in bolj odražati v delovanju predsedstva Slovenije na eni strani in republiškega parlamenta in vlade na drugi. Vdiko pove že izibor javnih svečanosti in prireditev, na katerih se pojavljajo posamezne osebnosti. Na srečanjih z borci je skoraj praviloma navzoč Kučan, medtem ko se Peterle in Bučar pojavljata tudi na slovesnostih z deloma verskim značajem. Tako imenovani del opozicije (ZSM-Liiberalna stranka) se je iz tega posredno že ponorčevala, ko je pred nekaj tedni poslanec te stranke Jaša Zlobec v sobotni prilogi »Dela« posmehljivo pisal o govoru premiera Peterleta na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Tam je Peterle govoril tudi o družinskem petju in družino primerjal z narodom.
TRENJA PREDSEDSTVO-VLADA
V	skupščini (katere delovanje isti pisec kritizira v zadnji prilogi sobotnega »Dela«) spet utegne priti do zelo živahne razprave, saj je predsedstvo Republike napovedalo, da bo skupščini predlagalo, naj sprejme 27. april (dan ustanovitve OF) za državni praznik, češ da pač temu dnevu vsi Slovenci priznavajo že znani pomen.
Glede na to, da se Kučan gotovo zaveda, da je danes večini že vendar jasno, da je pri OF šlo za izsiljeno partijsko koalicijo z nekaterimi marginalnimi skupinami, predloga predsedstva ni mogoče razumeti drugače kot ustvarjanje trenja med predsedstvom na eni in parlamentom ter vlado na drugi strani.
Da to trenje v pogledih obstaja, je odkrito povedal sam Matjaž Kmecl, član predsedstva Republike Slovenije, ko je v skorajda užaljenem tonu govoril o že skoraj pozabljenem pisanju »Demokracije«, češ da je Kučan s »svojim« delom predsedstva v času prvega zasedanja slovenskega parlamenta pripravljal državni udar. Pri tem se je Skliceval na dejstvo, da je prav predsedstvo tisto, ki je bilo izvoljeno imensko in najbolj demokratično.
Romanje treh narodov
Že tradicionalno romanje treh narodov (Pellagrinač dai tre popui - Romanje treh škofij - Dreilandervvalfahrt) bo letos na Sv. Višarjah v soboto 18. avgusta. Udeležili se ga bodo verniki iz videmske, ljubljanske in celovške škofije s svojimi škofi. Geslo romanja je: »Marija, mati skupnega doma evropskih narodov«. Višek srečanja bo ob koncelebrirani maši ob 10.30 vseh treh škofov in prisotnih duhovnikov.
Lepši časi za ukrajinsko Cerkev
Od 25. do 26. junija je bila v Vatikanu 9inoda ukrajinskih škofov oziroma škofov uniatske Cerkve. Prišlo jih je 29, od teh 11 iz Ukrajine (SZ), 7 iz Kanade, 4 iz ZDA, po eden iz Argentine, Vel. Britanije, Francije, Nemčije, Poljske in Jugoslavije.
Gre za škofe, ki vodijo uniatsko Cerkev, ki je najbolj številna v Ukrajini (Galicija), ima pa svoje vernike tudi drugod po svetu. Po zadnji vojni so se namreč številni izselili v Kanado, ZDA in druge dežele. Duhovniki in škofje so jim sledili. Zato imamo uniatske škofe tudi drugod po svetu.
Uniati so glede liturgičnih obredov zelo slični pravoslavnim, razlikujejo pa se po tem, da priiznaivajo primat rimskega papeža.
V	Rusiji je Stalin leda 1946 z dekretom ukinil uniatsko cerkev in jo pridružil ruski pravoslavni Cerkva. Ta je s tem dekretom postafla tudi lastnica vseh nepremičnin uniatske Cerkve, zlasti vseh cerkva, samostanov in drugih liturgičnih zgradb.
KRIVE SO TUDI NAPAKE
Leva linija se zajeda tudi v nedavni obisk Peterleta in Rupla v Združenih državah. Tako je Jože Smole v parlamentarni komisiji za mednarodno sodelovanje ministru Ruplu postavil vprašanje, na čigavo povabilo sta bila v ZDA in kakšne narave je bil njun obisk, nakar je Rupel brez besed zapustil sajo.
Napako je naredil tudi pravosodni minister Pirnat, ko je predsednici Vrhovnega sodišča Slovenije Francki Strmole (prej članici Centralnega komiteja) dal vedeti, da na tem mestu ni zaželena in da naj sama zavoljo »zdravstvenih razlogov« zaprosi za odstop. Ta je seveda takoj sklicala tiskovno konferenco in zadevo sporočila javnosti.
(Podobna je zadeva z mnogimi direktorji-komunisti. Opozicija — pa tudi sam Kučan — se sedaj postavlja v obrambo »rdečim direktorjem«, ki da jih menda vlada misli odstaviti. Nova oblast je seveda v težkem položaju. Dejstvo je, da so praktično na vseh pomembnih mestih v sodstvu, gospodarstvu in upravi komunisti, in hoče tja postaviti svoje ljudi. Toda če bi želela to storiti, se mora poslužiti nelegalnih sredstev. Da bi bila volk sit in koza cela, ji to ref j ne preostane nič drugega, kakor da odgovorne osebe skrbno nadzoruje in jih v primeru napak zamenja.
Pot demokracije na Slovenskem bo to-
rej še trnova. Razlog za to je — če se ironično pošalim — prav v tem, da se danes v Sloveniji preveč ljudi obnaša demokratično; tudi tisti namreč, ki se v vseh prejšnjih letih niso nikoli postavili v bran zapostavljenih ali preganjanih.
NAPETOST SLOVENIJA-VOJSKA
Kmalu pa se utegne zabliskati tudi na relaciji Slovenija-vojska. Skupščina Slovenije je namreč predsedstvu SFRJ poslala zahtevo za posredovanje pri zveznem ministrstvu za obrambo, po kateri naj bi slovenski naborniki, vpoklicani letos septembra (v Jugoslaviji je večina nabornikov vpoklicana v vojsko septembra), v večini (95%) služili v 5. armadnem območju (to zajema Slovenijo in del Hrvaške), od tega pa 50 % v Sloveniji. Naslednje leto pa naj bi vsi slovenski fantje služili vojaški rok v Sloveniji. Skupščina Slovenije je za izpolnitev teh zahtev postavila rok do 30. julija letos in napovedala, da v nasprotnem primeru nabornikov ne bo poslala na služenje vojaškega roka, z naslednjim letom pa bo začela z lastno organizacijo .vojaških enot. Del teh vprašanj so morda razčistili že 23. t.m. na štiriumem sestanku za zaprtimi vrati med predsedstvom SFRJ in Slovenije v Ljubljani. Po vesteh naj bi obiskovalci pristali tudi na meišano federativno-kon-federativno naravo Jugoslavije.
Leon Marc
Vroče politično poletje
Gorbačov je vrnil uniatom versko svobodo. Ti so se pod svojimi škofi znova organizirali, spor pa je nastal glede cerkvene imovine, ki je pravoslavci nočejo vriniti. Prišlo je tudi do nasilnih nastopov, ko so uniati s silo vdrli v svoje nekdanje zgradbe.
Odnos med rusko pravoslavno in ukrajinsko Cerkvijo glede imovine je sedaj naijvc&ja zaprdka pri ekumenskih razgovorih. Sv. oče je zato priporočil škofom potrpljenje in razumevanje pri razpletu konkretnih odnosov med obema Cerkvama. Spomnil pa se je tudi številnih mučencev, ki so od zadnje vojne do danes šli tudi v smrt zavoljo zvestobe katoliški Cerkvi. »Danes se s spoštovanjem spominjamo tudi vseh, ki so v tern dolgem času dali pričevanje svoje vere v Kristusa in njegovo Cerkev. Oni so duhovno navzoči med nami. Verujemo, da so nam oni s svojo žrtvijo in s svojimi molitvami izprosili milost današnjega trenutka, sedanjega novega začetka,« je dejal sv. Oče.
Že dolgoletna tradicija italijanske politike narekuje stalno pripravljenost v najhujši poletni vročini. Že pred leti se je to dogajalo zlasti s »kopališkimi« vladami, sedaj pa se to nadaljuje v sicer drugačnih oblikah. Poletja so bila znana tudi po raznih nenavadnih in šokantnih dogodkih. Prav na »Ferragosto« je bila pred leti znana afera Kappler, ko je vojni zločinec uspel zfbežati iz ječe v Italiji kot v kakem pustolovskem filmu. Sedaj pa se govori, da bo spet na »Ferragosto« prišlo do vrnitve savojskih vladarjev (mrtvih) in do njih pokopa v rimskem Panteonu, ko v večnem mestu ni žive dušeče se sedaj nekoliko zaustavimo ob resnejših problemih današnje italijanske politike, moremo zabeležiti več nelahkih aspektov. To morda še posebej v napovedovanju zopetne poletne vladne krize, ob šparih pri vprašanju reklame na radioteleviziji (z znano afero in polemiko de-mokrščanske levice z De Mitom na čelu), pa spet razni posegi predsednika republike Cossiga v delikatne politične zadeve.
Kaj se najprej obeta državi? V političnih krogih je na dnevnem redu vprašanje možne vladne krize. Bo do nje res prišlo? Težko je sedaj vse to predvideti. Res, da so se vnele močne polemike med socialisti in demokrščansko levico, ker naj bi slednja preveč dvorila komunistom. De Mita seveda verjetno rad nekoliko ponagaja Craxiju (pa tudi Andreottiju), saj je sedaj povsem izrinjen tako iz vlade kot iz strankinega vodstva (čeprav je seveda še vedno predsednik stranke, kar pa je bolj reprezentativna funkcija). Verjetno bo v skorajšnji parlamentarni razpravi o radiotelevizijski reklami (»spoti«) prišlo do kar se da jasne slike o zadevi in tudi o tem, ali bo vladna kriza mimo ali ne.
KVIRINAL SVARI
Že pred časom smo omenili, da je predsednik republike zadnje čase zelo aktiven v poseganju v politično in sploh javno življenje. Mnogokrat je s svojimi nastopi vzbudil tudi močne polemike v vrstah strank in sredstev javnega obveščanja. In prav pred nekaj dnevi je tiskovni urad Kvirinala objavil vsebino pisma, ki ga je v začetku meseca državni poglavar naslovil na predsednika vlade Andreottija. Gre za pomembno in tudi zelo delikatno
vsebino, saj se dotika vprašanja terorizma in njegovih zakulisnih režiserjev v Italiji (loža P2) in v tujini (ameriške tajne službe, namreč CIA).
Cossiga začenja svoje pismo Andreottiju z omembo nekaterih televizijskih poročil RAI, ki je pred časom prinesla pogovore z bivšimi predstavniki ameriške tajne službe o zadevi. Ti so jasno odgovorili, da je prav CIA finansirala velik del terorističnih dejanj v sedemdesetih letih v Italiji in to preko masonske lože P2 (ki jo vodi znani Licio Gelli). Tej tajni skupini naj bi v raznih obrokih poslali velikanske vsote denarja (milijone dolarjev na obrok!) za vzporejan j e terorizma v Italiji in to z namenom, da pride do politične destabilizacije v državi.
Kar je še huje, je to, da naj bi bil takrat v to vpleten, kot predstavnik ameriške republikanske stranke (na vladi je bila tedaj demokratska stranka s Carterjem na čelu) sedanji predsednik ZDA George Bush.
Po vsem tem Cossiga meni, da bi morala vlada poskrbeti, da pride do odkritja resnice tako zavoljo notranjih kot zunanjepolitičnih razlogov, saj gre vendar za položaj in stališče tudi zavezniške in prijateljske države, kot so ZDA.
Poleg prej omenjenega posega v zvezi s terorizmom V Italiji piše Cossiga, da je šlo v že omenjenih intervjujih še za eno »odkritje«. Predstavniki lože P2 naj bi bili po nalogu službe CIA zapleteni tudi v umor švedskega prvega ministra Olafa Palmeja. Slika je torej tako zapletena, da bi bolj skoraj ne mogla biti...
Predsednik republike zaključuje pismo vladnemu predsedniku z zahtevo, naj se vlada o vsem tem jasno izreče, če to smatra za potrebno. V nasprotnem primeru pa Cossiga meni, da je treba vso zadevo predati sodnim oblastem v preiskavo in ugotoviti, če je prišlo do kršitve (verjetno s strani ustanove RAI) kazenskega zakonika. Dodaja še, da želi biti stalno obveščen o vsaki novosti s tem v zvezi od strani vlade.
Kaže torej, da prinaša poletje skoraj vsako leto v italijansko politično življenje razne bučne novosti. V vsakem primeru gre tudi za dokaj težavne in nelahke primere, ki postavljajo italijanske politike pred velike odgovornosti.
Spectator
Cerkev M. B. in sv. Marka na Prevalu pred zadnjo vojno. Glavni praznik je 15. avg.
Slovenci po svetu
V PROTITOKU
„ Enakopravni odnosi “
DUHOVNA MISEL ZA 17. NAVADNO NEDELJO
»Daj torej svojemu služalbniku razumno srce...« (1 Kr 3, 9)
Ljudje se moramo zavedati, da ni vse v življenju enako vredno, enako važno. Človek mora neprestano izbirati med tem in onim, se odločati za to ali ono. Najvažnejše so seveda tiste odločitve, ko moramo izbirati med dobrim in zlim. Vprašanje dobrega in zlega je vpravzaprav vprašanje smisla vsega našega življenja.
Zakaj živim? Ima človekovo življenje sploh smisel? Ali lahko človek svoje življenje živi zastonj in ga zapravi? Ali lahko živi in dela celo v svojo ter škodo drugih?
V teh vprašanjih se skriva tudi vprašanje o Bogu — če ima človekovo življenje smisel potem mora obstajati. Samo On je namreč resnični smisel, razlog in cilj vsega našega prizadevanja. Biti povezan z njim, pomeni uresničevati sebe, dobro opravljati svojo življenjsko nalogo in živeti svoje človeško dostojanstvo. Nič ni bolj vrednega in pomembnejšega od tega.
O tem govori Jezus v svojih prilikah: božje kraljestvo je tisti zaklad, za katerega se splača prodati vse, kar imamo, da si ga pridobimo.
Božje kraljestvo je najprej Bog sam — Oče, ki nas ljubi in daruje lastnega Sina, da bi ljudje postali boljši in vredni božje ljubezni.
Božje kraljestvo je Jezus, ki nas s svojim zgledom in besedo navdihuje, vodi in spodbuja na naši poti.
Božje kraljestvo je Sveti Duh, ki sebičnost ljudi spreminja v ljubezen In odpuščanje; On je tista moč, ki lahko ljudi poveže med seboj v bratsko skupnost.
Tega zaklada ni vedno lahko najti. Preveč je stvari, ki zastirajo naš pogled, da ne vidimo. Potrebno je prositi Boga za pomoč. Kot mladi Salomon moramo prositi prave modrosti, ki nas usposobi, da znamo vedno in povsod presoditi, kaj je bolj in kaj je manj vredno v našem vsakdanjem življenju.
MILAN NEMAC
Nova slovenska vlada je bila — lahko rečemo — komaj umeščena, po so se že začele pojavljati želje (pa tudi zahteve), da bi le-ta imela čimbolj enakopraven odnos do vseh komponent, ki tvorijo našo narodnostno skupnost, da bi ne smelo priti do enostranske pomoči samo nekaterim ipd.
Take zahteve so same po sebi umevne. Novost pa je v tem, da ne prihajajo s tiste strani, ki je bila dolga desetletja od matice zapostavljena, temveč iz krogov, ki so bili zaradi ideološke sorodnosti z bivšim komunističnem režimom deležni vsestranske podpore s strani slovenskih oblasti. Razni predstavniki SKGZ ter njej sorodnih organizacij in strank (PSI in PCI) so začeli izjavljati, da ne sme matica privilegirati enih na škodo drugih, da se sedaj ne sme vzpostaviti monopolov na drugi strani, itd.
Take zahteve -in bojazni so odveč, saj je uradno stališče nove vlade to, da se krivice, ki so bile storjene v preteklosti, popravijo. Vlada pa je tudi zagotovila enakopraven odnos do vseh komponent naše manjšine.
Tudi predstavniki krogov, ki so ves ta čas nasprotovali monopolom SKGZ, niso menda teh monopolov zase nikoli zahtevali. Tako početje bi bilo krivično ter za interese in normalen razvoj naše skupnosti skrajno Škodljivo. Sicer so se predstavniki tukajšnje slovenske nelevičarske komponente vedno zavzemali za to, da bi bil pristop matice do tukajšnjih različnih stvarnosti karseda pravičen in za razvoj slovenskega življa v zamejstvu vsestran-
Od 11. do 14. julija je bilo v go riškem Avditoriju 29. mednarodno tekmovanje zborovskega petja »C. A. Seghizzd«. Udeležili so se ga zbori iz Francije, švedske, Poljske, Litve, SZ, češkoslovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Jugoslavije, Italije. Iz Slovenije je nastopal APZ »T. Tomšič«, iz Trsta pa dekliški zbor Glasbene Matice.
Goriško tekmovanje se odvaja v dveh zvrsteh: polifoniji in izvajanju zborovskih priredb ljudskih pesmi. Glavno vlogo tekmovanja ima polifonija, tako klasična kot sodobna. Izvajanje te zvrsti je spet razvejano na različne skupine pevcev: mešani, moški dn ženski zbori, komorne skupine. Letos so prireditelji uvedli tudi novo obliko in sicer zbore, ki izvajajo stilni ali načrtni program.
Glavni rezultati letošnjega tekmovanja so bili naslednji:
Mešani zbori. Prve nagrade žirija ni dodelila, drugo mesto je zasedel zbor iz Gorkega (SZ), tretje pa APZ iz Ljubljane.
Moški in ženski zbori. Prve nagrade tudi tokrat žirija ni podelila, drugo pa je dosegel ženski zbor Pro Musiča iz Nyira-gyhaza (Madžarska), tretje mesto pa moški zbor iz Vilniusa (Litva).
Pevske skupine. Prva nagrada je Sla skupini Canto da camera iz Varšave, druga moškemu zboru iz Litve, tretja pa ženskemu zboru iz Madžarske.
Zbori s stilnim programom. Prvo mesto so zasedli pevci dz Bordeauxa (Francija), drugo slovenski zbor iz Ljubljane, tretje pa pevke iz Madžarske.
Folklora. Prvo nagrado je prejel zbor iz SZ, drugo zbor iz Francije, tretje ženski zbor iz Madžarske.
Ti so rezultati v številčnem zaporedju. Če pa podrobneje pogledamo točke, ki jih je vsak zbor osvojil, ugotovimo zelo malenkostno razliko med enim dn drugim. Lahko rečemo, da so prvi trije nagrajeni zbori enakovredni, saj jih razlikuje izredno pičlo število točk. To daje misliti na visoko kvaliteto zborov, ki so se tekmovanja udeležili. Sicer pa je že nekaj let opaziti, da se mednarodnega tekmovanja udeležijo le nadpovprečni zbori, ki gojijo petje na zares umetniški višini.
To je razvidno tudi iz programa, ki so ga ti zbori predvajali. Naj omenim le nekaj skladb, ki se mi zdijo izrednega pomena in jih ni slišaiti pogosto. Te skladbe so namenjene predvsem profesionalnim skupinam in obenem dokazujejo visoko stopnjo tistih amaterskih skupin, >ki jih zmorejo zapeti.
Slišali smo npr. sodobno sakralno skladbo »Missa Pannonica« madžarskega skladatelja S. Szokolyja. Lepo je izzvenela tudi »Missa Brevis« Litvanca V. Mish-kdnisa.
sko koristen.
Žal niso bile te želje v večini primerov uslišane. Določene zamejske publikacije (npr. Mladika, Katoliški glas. Zaliv, itd.) so bile večkrat prezirane ali celo prepovedane, v matičnih in zamejskih »naprednih« medijih pa zamolčane ald zasmehovane ter ostro in strupeno napadane. Spomnimo se »Kocbekove afere« leta 1975, ko je bilo pisatelju Borisu Pahorju zaradi izida knjižice »Edvardd Kocbek pričevalec našega časa« za eno leto prepovedano vstopiti v Jugoslavijo. Takrat je bila tudi v zamejstvu organizirana prava gonja talko proti Pahorju samemu, kakor tudi proti pisatelju Alojzu Rebuli in drugim vidnim predstavnikom slovenskega zamejskega kulturnega in političnega življenja, ki so izid omenjene knjižice podprli. To gonjo so vodili prav tisti krogi, ki se danes sklicujejo na »enakopravne odnose« matice do zamejstva.
Zahteva, da se take in podobne krivice, ki so se v preteklosti dogajale, popravijo, ni noben »revan&izem«, čeprav ga nekateri na vseh koncih in krajih stalno odkrivajo in nas pred njim svarijo. To je samo želja po končni vzpostavitvi zares enakopravnih in pravičnih odnosov med Slovenci v zamejstvu in njihovo matično domovino.
Takih odnosov v preteklosti ni bilo. Današnjim zahtevam po »enakopravnosti« s strani SKGZ bi lahko verjeli, če bi bile le-te npr. že izrečene pred nekaj leti. Dandanes zvenijo namreč samo kot težnja, da se stari monopoli ohranijo.
—ml
Enkraten vtis nam je zapustil madžarski zbor Pro Musiča z izvedbo skladbe »Ave Maria« za tri zbore. Umetniški dosežki, ki jih zmore ta skupina, so gotovo med najvišjimi. Glasovna zvočnost, zli-tost in zlasti še suvereno in doživeto podajanje nelahkih partitur kaže na pevsko vzgojo na Madžarskem kot na najboljšo v Evropi.
Komorni zbor Le Madrigal de Bordeaux je med drugim zapel »Cinq Redhants« O. Messiaena. Tudi to izvajanje je bilo na višini. Isti zbor je izvajal tudi »Stabat Mater« poljskega skladatelja K. Pendereckega, lu spada med najvidnejše evropske sodobne komponiste.
Izreden glasbeni dogodek pa je bil v petek popoldne, ko je zbor T. Tomšič izvajal skladbo »Kolo« za mešani Zbor, pozavno in elektronski sintetizator slovenskega skladatelja V. Globokarja. Pri izvedbi je sodeloval skladatelj sam, ki je pravkar dospel v Gorico iz Toskane, kjer vodi tečaj sodobne glasbe. Globokar je danes med redkimi avantgardnimi glasbeniki, ki raziskujejo in eksperimentirajo nove smeri v oblikovanju zvoka in glasbenega izraza.
Skladba »Kolo« je pestro zasnovana: glavno vlogo ima seveda zbor. Med izvajanjem pridejo do izraza vse možnosti, katere lahko doseže človeški glas izven in preko stroge harmonije dn kontrapunkta.
Važno vlogo je imela tudi pozavna, ki jo je igral skladatelj sam in bodisi zvočno bodisi koreografsko pokazal neobičajne prijeme. Zbor, pozavna in na koncu še elektronske naprave, vse zasnovano z nekim iskanjem in smislom, dajejo tej skladbi veliko vrednost, kd jo je danes težko najti.
Različni so bili odmevi pri občinstvu, saj takega glasbenega nastopanja nismo vajeni. Vsekakor je ta izvedba dala go-riškemu tekmovanju poseben pečat.
Naj ob tem izrazimo priznanje slovenskemu zboru, ki	je	to izvedbo	pripravil
in s tem dokazal,	da	spada	med	najboljše
zbore v Sloveniji.
Tudi dekliški Zbor Glasbene Matice iz Trsta je ubrano	zapel svoj	program. Nastopil je trikrat	in	vedno	zelo	prepriče-
valno.
Letošnje tekmovanje je bilo na visoki umetniški ravnd in to zavoljo težkih in zanimivih skladb, še posebno pa zaradi dobrih zborov. Moramo pa zabeležiti, da je bilo pričakovati večji odziv prri gori-škom prebivalstvu, saj je bil Avditorij vedno napol prazen. Prav bi bilo, ko bi naši pevci in zlasti še dirigenti bolj obiskovali takšne prireditve, saj le tako se polagoma odkrije, kaj je lepo zborovsko petje.
S. J.
UTRIP CERKVE
Prihodnja sinoda škofov: Vzgoja duhovnikov
V nedeljo, 8. julija je sv. oče pri opoldanski molitvi angelovega češčenja spregovoril o prihodnji sinodi škofov. Razpravljala bo o vzgoji novih duhovnikov v bogoslovnih semeniščih. Njen predmet bo vzgoja duhovnikov k evangeljskemu uboštvu. Poklicani v duhovniško službo so na poseben način pozvani k resnični nenavezanosti na denar in na materialne dobrine, je dejal sv. oče. In še: Bogoslovci morajo biti pripravljeni na svoje poslanstvo v duhu zastonjske predanosti in globoke nesebičnosti.
Duhovniške spremembe v koprski škofiji
Zadnja Stelvilka »Sporočil slovenskih škofij« prinaša novice o prestavitvah in spremembah med duhovniki v ikaprski in ljubljanski škofiji. Za nas so pomembne spremembe predvsem v koprski škofiji.
Dr. Jurij Bizjak, spiritual v Malem semenišču v Vipavi, odhaja na študijsko leto v Jeruzalem.
Mesto spirituala v Malem semenišču bo prevzel Stanko Fajdiga, doslej kaplan v Izoli.
Božidar Rustja, (kaplan v Sežani in Povirju, odhaja na delo pri Ognjišču.
Za kaplana v Sežani in Povirju je bil imenovan mag. Andrej Sedej, 'študent v Rimu.
Aleksander Škapin, doslej kaplan v Kopru, je imenovan za škofijskega tajnika.
Spremembe so tudi na Sv. gori: rektor bazilike je p. Matej Papež, spovednik in ekonom p. Bogoljub Gelrnan; na Sv. gori je nastavljen tudi p. Rafael Slejko.
Dva novomašnika v Maliju
Oglasila se je Tereziika Srebrnič. Predvsem se zahvaljuje za letošnje mohorjev-ke, ki jih je prejela šele 12. marca. Potem piše:
Pri nas je deževna doba, huda vročina je nekoliko popustita; imamo veliko komarjev, ki so pod večer kar nadležni. Domačini so vsi na poljih.
V nedeljo (8. julija) bo v naši škofiji veliko slavje, ker bo škof podelil mašni-ško posvečenje dvema domačima bogoslovcema. Cerkveni zbor iz naše vasi San-zane bo pel pri slovesnosti, ki bo v Sikossu.
Naša ekipa se je 11■ julija povečala za dve osebi. Prišel je namreč zakonski par iz okolice Milana. Mož je bolničar in je že šest let delal v Afriki, žena je italijanska Švicarka in ima za sabo triletno prostovoljno delo v Kamerunu. Po poklicu je šiinlja in bo nadaljevala delo, ki sva ga opravljali s Franko Bertossi.
900-Ietnica rojstva sv. Bernarda v Stični
V soboto, 25. avgusta ob 20. uri bo na samostanskem dvorišču igra Vojama Tiho-mira Arharja o Bernardovi življenjski odločitvi »Božji klic«. V nedeljo, 26. avgusta ob desetih bo v samostanski baziliki maševal beograjski nadškof in metropolit dr. Franc Perko. Ob 15. uri bo molitveno srečanje cerkvenih zborov dekanije Grosuplje in udeležencev slavja pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Ob 16. uri bo v baziliki somaševanje slovenskih škofov in škafov gostov, redovnih predstojnikov in drugih duhovnikov pod vodstvom nadškofa Šuštarja.
Radio Vatikan
Vatikanski radio (VR) oddaja v 40 jezikih in je namenjen vsem deželam petih kontinentov. Poslušanje teh oddaj je bilo za nekatere dežele strogo prepovedano. Kdor jih je poslušal, je tvegal vsaj zapor, če ne česa hujšega.
VR je začel z oddajami 12. febr. 1931 s kratkim nagovorom Pila XI. in ob navzočnosti G. Marconija. Po enem mesecu so bile tri oddaje na dan. Najprej so -bile vse v latinščini, leta 1943 pa že v 6 živih jezikih (angleščini, francoščini, nemščini, italijanščini, španščini in poljščini). Število oddaj je leta 1950 naraslo na 19 jezikov.
Danes Oddaja VR redno v 34 jezikih, ob posebnih priložnostih pa še v drugih 15. Zadnja je bila vpeljana vietnamska oddaja, kitajski pa so dodali sv. mašo. V slovenščini sta dve četrturni dnevni oddaji ob 4.45 in 14.15. Oddajo vodi jezuit Pavel Leskovec s svojimi pomočniki.
Jasno je, da so z oddajami združeni veliki stroški in tudi osebne žrtve. Leta 1986 je bilo 16 milijard lir stroškov za oddaje in 10 milijard lir za izpopolnitev naprav. VR ni nikoli sprejemal reklamnih objav. V primeri z drugimi podobnimi ustanovami je VR zelo skromen. Angleška BBC ima npr. 4.000 uslužbencev, VR pa 374 različnih narodnosti in povečini laikov (310 na 374).
Glede poslušalcev oddaj VR je ugotovitev težka. Izgleda, da je na Poljskem okr. 3 milijone poslušalcev, 300.000 na Madžarskem in Češkem, kar je gotovo imelo svoj vpliv na sedanji razvoj, saj poudarjanje osnovnih človekovih pravic s strani Janeza Pavla II. ne more ostati brez odmeva.
Predsednik komisije EGS v Moskvi
Prejšnje dni se je mudil na uradnem obisku v Sovjetski zvezi predsednik Evropske komisije (vlade) Jacques Delors. To je prvi uradni obisk take vrste v Kremlju. Delors se je pogovarjal s sovjetskimi voditelji o možnosti večje povezave in tudi pomoči EGS Sovjetski zvezi.
Prav tako je bil malo prej na zgodovinskem obisku v Moskvi generalni tajnik Atlantske zveze NATO Woerner, ki se je razgovarjal z Gorbačovom in drugimi sovjetskimi prvaki. Obisk ima še posebeij svoj velik pomen v novih odnosih med Vzhodom in Zahodom, ko bosta obe vo-jaško-politični zvezi (NATO in Varšavski pakt) verjetno vedno bolj iskali skupni jezik v graditvi mirnega sožitja v Evropi in v svetu.
SSk v Ljubljani
Deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar je te dni obiskal v Ljubljani slovenskega ministra za finance dr. Marka Kranjca. V prijaznem razgovoru mu je opisal značaj in delovanje slovenske stranke
Predstavil mu je tudi nekatere finančne in gospodarske operaterje, tako da se je razgovor razširil na Obravnavo gospodarskega stanja Slovencev v Italiji in razvijanja plodnih stikov med matico in zamejstvom.
Človek in okolje
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je imelo v preteklih dnevih redno zasedanje v Nabrežini, ki je bilo posvečeno obravnavi deželnih zakonskih osnutkov
Dve ameriški Slovenki
V	čast sta nam:
Diane Bergant je profesorica Sv. pisma stare zaveze na inštitutu Catholic Union v Chicagu. Biblične vede je študirala tudi v Jeruzalemu. Tretnutno je urednica revije The Bible Today. Izdala je. serijski komentar Stare zaveze The Collegiate Bible Commentary (Vol. 13/25).
Albina Aspel, r. Molek, ureja publikacijo Thhe Catholic Post škofije Peorija (Illinois). Kot predsedniza združenja katoliških časnikarjev The Catholic Press Association of America se je leta 1987 kot laični opazovalec udeležila škofovske sinode v Rimu. Izbrali so jo, da je na sinodi spregovorila kot slavnostna govornica. Posebno priznanje je prejela, ki jo je papež Janez Pavel II. pridružil skupini 9 izbranih gostov, ki jih je povabil k sebi na večerjo. - (Božja beseda)
Izseljenska nedelja
29. julija je v Sloveniji izseljenska nedelja. Letos jo bodo obhajali pod geslom: »Zvesti Bogu in domovini.« Gre za cerkveno praznovanje. Zato bodo po vsej Sloveniji na raznih krajih, posebno na romarskih, obhajali izseljensko nedeljo z mašami. Pri nas na Primorskem bo taka maša na Sv. gori ob 16. uri, za področje Pivke pa v Knežaku ob isti uri.
Posebno slovesno bo na Križni gori nad Ložem, kjer bodo imeli najprej ob devetih križev pot za mir in spravo, nato ob desetih romarski shod, ki ga bo vodil škof dr. Janez Jenko. Izseljensko nedeljo bodo obhajali tudi pri Sv. Ani nad Te-harji z udeležbo preživelih iz taborišča Teharje.
Kamenčki
Za točnost v izražanju
V	zadnjih dneh slišimo po naših cerkvah in tudi po radiu Trst A vabilo za romanje v Assisi k sv. Frančišku, »ki je zavetnik naše države«. Gg. dušni pastirji, ali ne bi bilo bolj točno reči »k zavetniku države, v kateri živimo«? Včasih so bili duhovniki baklonosci v teh zadevah, naj bodo tudi za naprej!	-r-n
Fotografije bi bile pokvarjene...
Tako se je opravičeval v kraju Limina pri Messini oče, ki ni dovolil, da bi krstil njegovo hčerko redovni duhovnik iz Sudana. Ta duhovnik pomaga ob nedeljah ostarelemu župniku, ki mora kljub starosti upravljati dve žjupniji. Ko je oče opazil, da bi njegovo hčerko krstil duhovnik temne polti, je deklico odnesel iz cerkve. Ko so mu drugi očitali rasizem, se je opravičeval, da bi bile fotografije pokvarjene zaradi temne barve duhovnika.
o varstvu okolja in nadaljevanju razprave o odnosih znotraj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Deželni svetovalec Bojan Brezigar in predstavnika urbanistične komisije SSk odv. Jože Šketk in arh. Marino Kokoro-vec so prikazali vsebino zakonskega osnutka o ugotavljanju vpliva človekovih posegov na okolje, ki je na sporedu zasedanja deželnega sveta.
Poleg tega so govorili o smernicah, ki se oblikujejo v deželni upravi glede kra-škega parka in urbanistične zakonodaje. Deželno tajništvo je sklenilo, da zastavi vsa sredstva za 'spoštovanje načela o »aktivni zaščiti okolja« in o soodločanlju prizadetega prebivalstva.
Bencin se je podražil
Vlada je povišala davek na vse naftne proizvode. Bencin se je zato podražil za 60 lir pri litru, nafta in plin temu primerno in to od nedelje 22. julija.
Nepoznanje narave
V	Milanu, Rimu in Firencah so poizvedovali med otroki, koliko poznajo naravo in njeno življenje. Samo 3% so vedeli, kaj je kresnica, ki v poletnih večerih leta po zraku, 25 % otrok je videlo leteti metulje, 43% jih je priznalo, da je videlo živo žabo. Vprašanih je bilo okrog 800 otrok od 5 do 10 let. Mnogi otroci poznajo vse avtomobile, morda že kompju-terje in druga odkritja, to, od česar smo odvisni, tj. narava pa je zanje deveta dežela. In vendar poznanje narave odkriva tudi njenega Stvarnika, kar gotovo plemeniti človeka.
Zborousko tekmovanje »C. A. Seghizzi«
OKNO V DANAŠNJI SVET
Post festum spravne komemoracije v Kočevskem Rogu
Telefonski drog 122 - tri leta pozneje
Cesta od Ljubljane do Kočevja je bila polna počasi vozečih avtomobilov in avtobusov. Naš šofer je tu in tam prehitel kakšno vozilo, Jože Rigler je ugotovil, da kolikor avtomobilov prehiti, toliko metrov bo traba manj pešačiti. Ko se je cesta v kočevskih gozdovih zatrpala, je bilo treba do prireditvenega prostora peš. Kljub prehitevanju smo eno uro pešačili. Prispeli smo do telefonskega droga številka 122...
INVAZIJA NA KOČEVSKI ROG
Podpisani je bil udeleženec dveh invazij na Kočevski Rog. Prva je bila leta 1987. Saj je težko verjeti, vendar že tistega z UDBO zaščitenega leta, ko aferi JBTZ v Sloveniji še nihče ni nič slutil, ko je Beograd še govoril o kontrarevoluciji v Sloveniji, ko so po Jugoslaviji pripovedovali o »slovenskem sindromu«, ko še nihče ni pričakoval, da bo kdaj vzcvetela »slovenska pomlad« z Bavčarjevim Odborom, ki je bil prvi vseljudski »parlament«; vendar je bilo to komaj leto dni za tem. Takrat, daljnega leta 1987 (kaij vse se ni od tedaj spremenilo!?) sva bila v Kočevskem Rogu samo dva, ki sva si šla ogledat domobransko grobišče pod Krenom, ob telefonskem drogu 122.
8.	julija je bil avtor tega prispevka samo eden izrmed tridesetih do štiridesetih tisočev, ki so tja prišli, da bi naredili končno križ čez 45-letno moro, čez obdobje, ki je za Rogom rodilo še dahavske procese, nacionalizacije, Goli otok, opravilo z Božičem in vsem, kar je dišalo po veri, čez obdoibje krute nečloveške rdeče diktature. In zdaj je križ narejen. Sprava pa nas šele čaka. Vsak dan si bo treba zanjo prizadevati. Ce merimo pripravljenost slovenskega ljudstva za spravo po udeležbi v Kočevskem Rogu, po tisti nepregledni množici, ki se je zgrnila okoli nadškofa dr. Šuštarja in predsednika Kučana in zbrano sledila cerkveni slovesnosti in predsednikovemu govoru, potem bo do sprave med Slovenci prišlo, saj, kot je rekel v Rogu Milan Kučan, »...Zdaj je čas miru«. Sedanja invazija na Rog ne bo zaman. Razen morda za borce NOB, ki še zmeraj odklanjajo spravo, če upoštevamo stališča njihove uradne organizacije ali pa smeh zbujajoče izjave Vlada Amibrožiča-Novljana (Mladina, 11. julija 1990, št. 26). Tista »zabasana« cesta v Rogu, vseh tistih pet tisoč osebnih vozil in več stotin avtobusov, ta invazija vzbu-ja upanje, da je križ čez državljansko vojno narejen.
V	DRUŽBI NEKDANJEGA DOMOBRANCA
Nekdanji domobranec, jurist Jože Rigler in avtor tega prispevka sva z Ri-glerjevim fičkom križarila po Rogu. Čisto sama tudi tedaj nisva bila. Srečavala sva nešteto motoristov, preoblečenih v gozdarje, nisva pa vedela, kakšnemu gospodarju ti motoristi in gozdarji še služijo; preveč zvedavo so si ogledovali registrsko tablico Jožetovega fička. Vseeno sva si ogledala brezna ob drogu 122 pod Krenom. Takrat je potam nastal precej čustveno obarvan zapis o tem obisku, bi pa ga je avtor tistega in današnjega zapisa podpisal s psevdonimom. Kljub temu je UDBA avtorju prišla na sled, vendar ni bil, razen pri poklicnem delu, šikaniram Kljub vsemu si pred tremi leti UDBA ni upala spuščati v pustolovščine z aretacijo nekega časnikarja, ki piše o zločinih partizanskih zmagovalcev. Je pa imel avtor težave na meji, kadarkoli je hotel v Gorico.
Ko sva se z Jožetom takrat vračala v Kočevje, si je na nekem ovinku obrisal potno čelo in zavzdihnil: »Tole pa požre človeku nekaj živcev!« V nedeljo, 8. julija 1990 pa je med vožnjo domov zanosno žarel in ,na nekem drugem ovinku, slovesno izjavil: »Zapomnita si, fanta: petinštirideset let sam bil izdajalec, od danes naprej pa ponosno izjavljam, da som domobranec Jože Rigler.«
Kjub vsem lepo zvenečim' deklaracijam pa »zločinec« Levstik ni mogel v Rog niti tega 8. julija 1990. Gotovo gre le za administrativno »mečkanje« an je vprašanje tednov ali mesecev, ko bo tudi Vinko Levstik obiskal Rog in svoj rojstni Hudi Konec na Slemenih nad Sodražico. Z Jožetom Riglerjem sva tisto nedeljo obiskala tudi njegovo 90-letno mater — ja res je to hudi konec. Kje pa do letošnjega leta ni bilo hudega konca? Zdaj pa je konec hudega. Milan Kučan je v Rogu dejal: «... mamimo to spoznanje nase in
5 metrov visak, umetniško izrezljan lesen križ ob breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu
recimo: nikoli več!» in še: «Končajmo narodno razcepljenost, zaradi katere Slovenija toliko let ni bila domovina vseh svojih sinov...«
KJE JE »DRUGA STRAN«?
Po slovesnosti v Rogu smo pri »telegraf štangi« 122 zavili h grobišču-jamii, v kateri se da skozi špranje gledati ostanke pomorjenih žrtev: lobanje,'stegnenice. Tam ob »telegraf štanigi« je danes napis, ki opozarja, da je tam grobišče, zraven pa velik lesen križ. Ob jami, v katero so tedaj padali tisoči, je prileten možakar pripovedoval mlajišim, kako so tudi njega zajeli partizani in kako je potem srečno prišel iz Šentvida nad Ljubljano, kjer je bilo zbirališče tistih, ki so potem končali v Rogu. Ko je Jože Rigler nekaj časa poslušal to pripoved, je sam začel razpredati svojo. Tudi sam je bil iz Vetrinja vrnjen in tudi sam je bil v Šentvidu. Neke noči je bil že zvezan in namenjen za transport v Rog, pa je zmanjkalo zanj prostora na tovornjaku, ki je vozil mrtvaški transport. Ostal je v Šentvidu in se rešil.
Kot ubran duet smrtne povesti sta si potem izmenjavala Jože in prej omenjeni možakar. Poslušali smo nemo in pobožno, kot bi govoril nadškof ali Kučan. Ko sta se omenjena prvaka lepo dopolnjevala v svojih spravnih izjavah, tako sta se v jami dopolnjevala preživela domobranca, stoječ na truplih tisočev svojih tovarišev in ob onemelih poslušalcih. In tako smo slišali, kako so bili vsi vodnjaki okoli Kočevja polni pomorjenih domobrancev, kako Gubčeva brigada ni porabila nobenega naboja za pokol, aimpak je to delo opravljala z noži itd.
Oglasil se je prileten možakar, ki je preživel Teharje. Pripovedi v nedogled. Zgoraj nad jamo je bilo žareče morje prižganih svečk in med šopki nageljnov velik venec, ki ga je tja poslal Vinko Levstik v čast in spomin žrtvam, med katerimi bi moral biti tudi sam, če bi ga pogum in božje varstvo ne rešilo...
Nedaleč od jame, na jasi se je gnetla množica, kakršna se v Sloveniji še ni skoraj nikoli zbrala na enem kraju. Vsak je nosil s seboj svojo zgodbo in svojo bolečino. Odhajali pa so ljudje olajšani in mnogi med njimi, ne samo naš Jože, so bili prvič ponosni, da so bili v najbolj črnih časih našega naroda tam, kjer so bili — zdaj so dobili zadoščenje, cerkveni blagoslov in priznanje nove oblasti. Zdaj so enakopravni. Bila je to prva maša na ljubljanski televiziji, prvi cerkveni pogreb in prvi govor kakšnega povojnega državnega predsednika ob oltarju, od katerega je pravkar odšel cerkveni dostojanstvenik. Kučan in dr. Šuštar sta si podala roke, spravili sta se Država in Cerkev v Sloveniji, mrtvi so pokopani, toda manjkala je »druga stran«. Manjkali so tisti bojevniki, ki so zaukazali pokol, manjkal je Ivan Maček-Matija, manjkali so krvniki, pa tudi tisti pošteni partizani, ki z zločinom- nimajo nič. Zato sprava ni bila popolna, ni bila sprava. Kje je »druga stran?«, so se spraševali
Mature v Trstu
Na zavodu »Z. Zois«
5.a: Katja Carli 42/60, Martina Giongi 46, Cantnen Guštin 51, Damjan Kosmač 58, Lara Masten 45, Elena Parovel 39, Bruna tPieri 48, Anita Raseni 43, Giuliana Re-becchi 49, Renato Sancin 49, Alex Smo-tlak 52, Milena Smotlak 42, Ingrid Stanič 40, Eugenia Vidau 42, Elisabetta Visentin 44, Wilma Zenic 42.
5.b: Elena Antoni 44, Tosca Barič 40, Diana Bukavec 45, Erila Fabi 42, Elisabetta Kovač 40, Erika Hrovatin 48, Barbara Mazza 60, Tatiana Pangos 36, Barbara Pie-ri 39, Tamara Praselj 38, Aleksij Prassel 42, Cristma Reggente 40, Barbara Supe-rina 43, Irena Valente 48, Martin Vremez 44.
5.c: Umberto Acerbi 50, Valentina Berce
46,	Liliana Bezin 40, Katia Čok 46, Sara Danieli 38, Sara Dougan 50, Maja Košuta 39, Eva Kralj 48, Ksenija Marušič 42, Sabrina Pernarcioh 37, Tanda Ravbar 45, Pa-trizia Romagna 42, Lara Sirca 47, Elena Škabar 36, Lojca Škabar 36, Marina Smotlak 36, Debora Stegel 51, David Stocca 42, Mascia Sulli 36, Martina Torrisi 39.
Na oddelku za geometre: Rado Jagodic 55, Pet. Jereb 36, Christian Počkaj 39, Peter Sossi 37.
Ko smo pregledali ocene, ki so jih prejeli dijaki in dijakinje pri raznih maturah, lahko ugotovimo: dijaki so sicer izdelali, a ocene so dokaj nizke. Kako naj fant in dekle prideta do službe (zlasti učiteljišče in trgovski zavod), če so ocene tako nizke? Kje je znanje slovenskega jezika, kje strokovna izobrazba? Naši dijaki bi morali na to bolj paziti. Šola je pač šola, ki zahteva trdo delo. - L. S.
Nabrežina
Pogajanja za mesto župana. V ponedeljek, 23. t.m. so se v Trstu srečale delegacije SSk, PSI in DC, ter razpravljale o sestavi devinsko-nabrežinskega občinskega sveta in o novem županu. Delegacija SSk je utemeljila zahtevo, naj se za župana potrdi Bojan Brezigar. To bi odražalo voljo, ki je prišla do izraza na (zadnjih volitvah, saj je volilni zbor bogato nagradil dosedanje delo občinske uprave. Delegaciji DC in PSI sta takšen predlog odklonili ter vztrajali na zahtdvi, naj se za župana izvoli predstavnik DC Locchi. SSk je posredovala vrsto naknadnih odgovornih predlogov, ki naj branijo dostojanstvo slovenske prisotnosti.
Pokrajinsko tajništvo SSk se čudi nad skupnim sporočilom DC in PSI. Delegacija SSk je z velikim čutom odgovornosti, ob poudarku lastnega volilnega uspeha, predstavila posredovalno rešitev, ki ni predvidevala takojšnje ponovne izvolitve svojega župana. Ob takem predlogu velike politične razsežnosti pa preseneča odklonilno stališče ostalih dveh strank. SSk se vsekakor zavzema za oblikovanje pozitivne rešitve perečega vprašanja, ki naj primerno izraža dostojanstvo stranke.
Otroška kolonija v Comegliansu
V	nedeljo, 22. julija je izredno lep poletni dan privabil na celodnevni izlet v gore družine tržaških in goriških otrok, ki preživljajo del svojih počitnic v koloniji v Comegliansu, nekoliko nad Sappa-do. Otroci so se Obiska svojih dragih zelo razveselili. Da bi bili bolj prosti v nedeljo, so bili pri maši že v soboto Zvečer. Domačini jih radi poslušajo, ko med sveto daritvijo prepevajo v slovenščini.
Obiskovalcem v pozdrav so otroci pripravili kratko ,a prisrčno in posrečeno predstavo. Vsa čast ravnatelju Tonetu Kostnapflu in njegovim sodelavkam! Otroci so se s pesmijo zahvalili staršem za
udeleženci slovesnosti.
Med Kučanovim govorom sta pred odrom skupaj stala zdajšnji slovenski notranji minister Igor Bavčar in nadškof Alojzij šuštar. Bavčar, kot naslednik Ivana Mačka, je prevzel častno vlago in namesto zločinca zastopal »drugo stran«. Morda pa je sprava vendarle bila?
Tudi Kučan je prevzel nehvaležno dolžnost obžalovanja zločina. Vse te geste vzbujajo upe, da bo do sprave zares prišlo. Naj še enkrat navedem Kučanove sklepne besede: «... zdaj je čas miru.« Verjemimo tej besedi. Čas miru je, zato si, po sedanjem obisku Roga, tudi avtor tega zapisa upa podpisati s pravim imenom.
Ivan Koren, Ljubljana
obisk, izrekli pa so tudi zahvalo vsem, ki tako vestno skrbe za to, da se jim v koloniji dobro godi, ne samo ravnatelj in vzgojiteljice, ki jih vodijo na igrišča, na sprehode in izlete, ampak tudi ekonom g. Hvalič in kuharica ga. Fani s pomočnicami, ki se trudijo, da jim preskrbijo okusne jedi.
Otrokom se že pozna, da se gibljejo na čistem gorskem zraku, sredi zelenih gozdov in visokih gora. V načrtu imajo še kak daljši izlet, seveda če bo vreme še dalje ostalo lepo. Pripravljajo se tudi na srečanje z radijskimi delavci, ko bodo kaj povedali o življenju v koloniji in zapeli za vse poslušalce slovenskega tržaškega radia.
Kar kmalu bodo trije tedni naokoli in čas bivanja med gorami bo potekel. Otroci se bodo vrnili domov v torek, 3. julija. Tega dne bodo z avtobusom v Gorici pred železniško postajo krog 11. ure,
v	Trstu pa, tudi pred železniško postajo, okoli 12. ure.
Krištofova nedelja
V	Avstriji obhajajo vsako leto »Krištofovo nedeljo«, ker tam zelo častijo s‘v. Krištova, ki je Dete Jezusa prenesel čez reko, kot pripoveduje legenda. Letos so jo obhajali v nedeljo, 22. julija.
Na ta dan šoferji prispevajo po en groš (10 lir) za vsak v enem letu srečno prevožen kilometer. Denar poklonijo ustano-
vi	MIVA, ki ga uporabi za nakup prevoznih sredstev za misijonarje. Lani so nabrali 317.418 šilingov. (En šiling je približno sto lir.) MIVA je tako mogla kupiti 265 avtomobilov za misijonarje. Ene-^ga teh je prejel tudi Ivan Štanta na Madagaskarju.
Kristjani zapuščajo Srednji vzhod
V	deželah Srednjega vzhoda je vedno manj kristjanov, tj. katoličanov, protestantov in pravoslavnih. Vsi se vedno bolj izseljujejo v druge kraje, deloma zavoljo nemirov v teh deželah, deloma vsled pritiska muslimanov in Židov v Palestini. Tudi iz Libanona se kristjani umikajo, saj tam že 20 let ni miru.
Skupni tabor 1990 - vtisi
V	Žirovnici pri Žireh taborijo slovenski skavti in skavtinje iz iSlovenije in zamejstva. Ob tej priložnosti smo nabrali nekaj mnenj udeležencev o skupnih dejavnostih, ki so jih imeli v času desetdnevnega tabora, zlasti o dnevu skavtskih spretnosti, ki Ije bil v ponedeljek, 23. julija.
Mitja Ferfolja, Marljivi Tiger, 16 let, Gorica
Ideja o skupnih aktivnostih se mi Zdi lepa, vendar jih imamo premalokrat. Ko sem danes bil v gasilski skupini, sem med igro spoznal skavte in skavtinje iz drugih pokraljin. Kar pa se tiče programa na našem goriškem taboru, mi je všeč, ker letos dan za dnom zvemo za program, ki ga nato izvajamo. Zato imamo vsak dan novo majhno presenečenje.
Tatjana Dolhar, Odločna Puma, 15 let, Trst (tabor B)
Po mojem imamo premalo skupnih dejavnosti. Danes, ka je bil dan skavtskih spretnosti, sem si izbrala skupino za opazovanje rastlin in živali. Ugotovila sem, kako malo poznam botaniko! Naša voditeljica, skavtinja iz Ljubljane, nam je za vsako, tudi najmanjšo rastlinico, znala povedati ime in nam razložila, kako jo lahko uporabljamo v kuhinji. Skupaj smo npr. pripravili čaj iz borovih iglic. Zavedela sem 'se, kako važno je naravo dobro poznati, da lahko preživimo v gozdu brez katerega koli pripomočka in celo brez običajne hrane. Tega bi se skavti morali naučiti. Današnji dan je bil posebno zanimiv, ker smo imeli stike s skavti iz drugih pokrajin. Ljubljanski skavti kuhajo po vodih tako kot mi, vendar kuhajo celo na drva. Občudovala sem njihove zgradbe, posebno kuhinje in ugotovila, kako je pomembno, da skavt pozna vozle in vezave. Pri svojih zgradbah so se čimbolj izogibali žebljev.
Sara Mikuž, Žolna, 14 let, Gorica
Danes sem se imela res lepo: izbrala sem si skupino, lki je pripravila viseči bivak, škoda, da imamo tako malo priložnosti za srečanja s skavti iz Trsta in Slovenije. Sicer pa je v našem taboru kar prijetno. Nestrpno pričakujem dvodnevno igro, ko izvidniki in vodnice prespimo izven tabora. Všeč mi je pustolovščina.
Mirjani Flego, 18 let, Koper (odgovorna za mednarodne stike)
Letos sem prvič na tabonjenju, zato je ?ame vsaka stvar novost. Vse se mi zdi izredno zanimivo. Posebno važno je, da smo načrtovali in izvedli nekatere skupne aktivnosti, čeprav jih je morda premalo, da bi se dobro spoznali. Vidim, da pritegujejo tudi mlajše in da so nad njimi zelo navdušeni. Kar pa se programa na našem- taboru tiče, mislim, da smo kar dobro organizirani, glede na to, da je to naš prvi samostojni tabor in da nimamo veliko izkušenj. Življenje v taboru je lepo steklo, med seboj se dobro razumemo. V veliko pomoč nam je bila prisotnost predstavnika italijanske organizacije AGESCI, ki je bil naš gost prve dni tabora in nam je pomagal s svojimi nasveti.
Tanja Jelen, Klepetava Fazanka, 14 let, Gorica
Na otvoritvi skupnega tabora, ko smo se prvič srečali s skavti iz različnih po-
krajin, sem spoznala veliko novih prijateljev, s katerimi si bom odslej dopisovala. Danes mi je všeč, ker smo zopet vsi skupaj. V naši skupini smo zgradili viseči bivak. Najprej nam je voditetlj teoretično razložil, kako ga bomo zgradili, potem pa smo vse to tudi praktično izvedli. Na našem taboru je program prav tako zanimiv. Združuje nas posebna tema: življenje pri plemenu Maja.
Nataša Zubalič, Pantera, 14 let,
Trst (tabor 8)
Prvi trije dnevi so bili na našem taboru zelo naporni. Postavljali smo namreč taborne zgradbe. Potem pa smo imeli dan izražanja, ko smo pripravili »musical« Martin Krpan in njegova kobila. Zelo sem se zabavala! Všeč mi je bilo tudi, ko smo imeli obiske starejših skavtov, ki so naš program še bolj popestrili, in ko smo imeli skupne dejavnosti, čeprav bi si želela, da bi jih bilo več.
Ivan Hrovatin, Jelen, 13 let,
Trst (tabor B)
Zjutraj nas je lovec peljal na jago. Ta izkušnja je bila izredna: zelo sem se zabaval in izkusil posebne občutke. Imel sem premalo časa, da bi spoznal koga iz ostalih taborov. Zato menim, da bi bilo lepo, če bi organizirali Jamboree, kjer bi se med sebolj bolje spoznali.
(Vtise je zbrala in zapisala Breda Susič-Natančna Gazela).
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
Srečno pot!
V	torek zjatraj je z letališča v Ronkah odpotovala v severne dežele na turistični obisk skupina naših ljudi, ki se je prijavila za vsakoletno potovanje s Katoliškim glasom. Vseh udeležencev je 56. Prejšnja leta je take skupine vedno spremljal kot duhovni vodja g. Jože Jurak; letos je njegovo vlogo sprejel dr. Jožko Markuža; pomagal mu bo mladi Božo Rustja.
Vsem izletnikom srečno pot!
Uredništvo
★
ZAHVALA. Župnija sv. Marije Magdalene v Bazovici se prisrčno zahvaljuje vodstvu kolonije Slokad v Dragi za sodelovanje pri slavju farne zavetnice s petjem in molitvami.
Počitniška kolonija v Dragi vabi starše in prijatelje na zaključno prireditev v nedeljo, 29. julija ob 17. uri. Dobrodošli tudi nekdanji udeleženci kolonije. V 43 letih se je udeležilo te kolonije nad 8.000 otrok, ki so sedaj že starši in morda tudi dedki.
DAROVI
Za barvna okna v cerkvi v Bazovici:
Jelka Bak 50.000; sorodniki v spomin Ferdinanda Clari 50.000; Marta Mužina 20.000; druž. Pattavina 100.000; druž. Močnik v zahvalo Bogu za dober uspeh izpitov sina dr. Petra 100.000; Dora Živic v spomin Nine Zanolla 20.000; med mašo na praznik sv. Marije Magdalene 185.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: B.š.S. Trst ob 50. obletnici bratove smrti 50.000; Mila Veljak-iPetaros, Trst, Ricmanje 50.000; N. N. Trst 50.000 lir.
Dragi rojaki! Pravijo, da nas je Slovencev po svetu — izseljencev, zamejcev in zdomcev — okrog 700.000. Bodisi doma, bodisi v tujini se mora Slovenec zavedati skupne zgodovine in pripadnosti istemu narodu. Čas počitnic v domovini naj bi bil tudi priložnost za razmišljanje in skupno molitev. Pridružite se nam!
SSKIE
Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi vabi na VIŠARSKO SREČANJE v nedeljo, 5. avgusta na Svetih Višarjah
V Višarskem domu predavanja na temo: »Slovenija evropska dežela«.
10.00 J. Šavli: Slovenska država Karantanija.
11.00 V. Rajšp: Vpliv evropske misli na Slovenskem v 19. stol.
V cerkvi
13.00 slovesna maša, ki jo bo daroval škof J. Jenko.
V	ponedeljek, 23. t. m. bo na goriškem
Mature v Gorici
Klasični licej: Bertolind Francesco 39/60, Bresciani Ivo 41, Coceani Alessandro 46, Coceani David 51, Feri Aleš 54, Hoban Daša 48, Komel Anuška 52, Peric Robert 38, Rinelli Rebecca 50, Stefanovič Peter 57.
Učiteljišče: Ferfolja Tamara 36, Koren Emanuela 60, Radetič Alenka 45, Valentinčič Lucia 60.
Trgovski zavod: Bandelli Walter 37, Bensa Damiana 52, Berlot Gianluca 46, Ce-cutta Irene 42, Ciglic Bogdan 46, Devetak Ingrid 52, Ferfolja Marco 37, Ferletic Mar-co 40, Florenin Barbara 36, Juren Romi-na 36, Makuz Graziella 42, Škorjanc Silvan 45.
»Ž. Zois« (oddelek za zunanjo trgovino):
Frandolic Roberto 52, Kuzmin Aljoša 45, Marassi Marco 36, Pahor Valentina 55, Peterin Maja 48, Simiz Nadia 43, Tomsic Marko 39, Tomšič Vera 46, Vrtovec Maja
47,	Zavadlav Satoina 45.
ITI »Galilei« (slov. odd. za informatiko): Caudek Roberto 40, Furlan Adriana 42, Hvalič David 36, Nanut Ales 38, Pizzo Tiziano 44, Princi Nataša 42, Sfiligoj Gregor 58, Sfiligoj Katja 58, Visintin Boris 44.
Goriški občinski svet
V	četrtek, 19. t. m. se je v Gorici prvič sestal občinski svet po volitvah, ki so bile 6. in 7. maja. Kljub temu, da sta bili na dnevnem redu samo dve točki in da glede druge točke sploh ni stekla obravnava, je bila seja dolga več ur. Svet je moral sklepati izvoljivosti (eleggibilita) novih 40 svetovalcev. Kar je bila v prejšnjih časih zgolj kratka formalnost, je postala tokrat argument za dolgotrajno debato.
Med govorniki so prednjačili odvetniki, ki so mogli na dolgo in široko razpravljati o pravnih vprašanjih. Seveda je debata dobila večkrat ostre tone; zlasti predstavnik zelenih je močno poudarjal moralno plat, ko je napadal osebe, ki po njegovem mnenju niso primerne, da bi sedele v občinskem svetu.
Zeleni so poskrbeli tudi za zanimivost, ker so mnogi med prisotno publiko prinesli v dvorano psičke. Hoteli so opozoriti na grdo ravnanje s psi bodisi s strani javne uprave v zaklonišču za pse, bodisi s strani mnogih občanov, ki gredo od doma in puščajo živali same doma brez oskrbe.
Druga točka na dnevnem redu je predvidevala izvolitev župana in odbora; ker se stranke še niso dogovorile glede te zadeve, je dosedanji župan sejo prekinil in jo sklical za 31. julij. Nekaj dni kasneje poteče rok dveh mesecev, ki je maksimalni čas, ki ga imajo občine po novih predpisih, da izvolijo župana in odbor. V nasprotnem primeru bi moral posle prevzeti komisar in na vrsti bi bile nove volitve.
Prve seje sta se seveda udeležila oba predstavnika Slovenske skupnosti Marjan Breščak in Bernard Špacapan; Slovence sta predstavljala tudi komunista Igor Komel in Ivan Bratina.
Ker niso bili na dnevnem redu argumenti, ki bi zadevali vprašanja Slovencev, se naši predstavniki niso oglasili v debati. - B. š.
Koncert Irene Pahor in Milka Bizjaka
Na praznik ap. Petra in Pavla, 29. junija je bil v cerkvi sv. Ivana v Gorici koncert. Nastopila sta mlada tržaška oboistka Irena Pahor in primorski rojak, organist Milko Bizjak. Poskušali smo v glavnem baročne mojstre, med temi tudi dva slovenska, J. Zupana in R. Lesjaka. Blesteča baročna glasba je polno zazvenela v svetoivanski cerkvi.
Bizjak se je v solističnih skladbah izkazal kot odličen organist. Njegovo ime se pogosto pojavlja v slovenskem glasbenem življenju, tudi na muzikološkem področju.
Irena Pahor si z uspehom utira pot kot obetavna koneertantka. Posebnost sporeda je predstavljala skladba Dine Slama »Ag-nus Dei« za oboo in glas. Irena Pahor je znala z barvitim zvokom oboe in toplino svojega glasu ustvariti zanimivo celoto in osvojiti poslušalce.
Iz tistih »foib« poziv k miru in resnici
Pod gornjim naslovom je zgodovinar prof. Luigi Tavano objavil v zadnji številki tednika »Voce Isontina« (21. jul.) daljši članek, v katerem govori tudi o spravnem slavju v Kočevskem Rogu. Med
drugim citira tudi nemškega zgodovinarja Ernesta Nolkeja, ki je zapisal: »Sožitje v pomiritvi je možno, vendar ne samo na pragmatičnih osnovah, marveč s skupnim naporom v iskanju resnice.« Zato Tavano poziva nas Slovence, naj stopimo iz katakomb zadržanosti in žalosti in seznanimo svet z dogodki iz tistih let kot prispevek pravici in zgodovinski resnici.
V	članku omenja avtor tudi likvidacijo obeh kaplanov v Cerknem, Piščanca in Sluge, ter njunih dvanajst sopotnikov v smrt; prinaša tudi sliko pok. Ladota Piščanca.
Povejmo, da Goriška Mohorjeva družba ima v načrtu izdajo Spominov pok. dekana Viktorja Kosa in odgnanih Komen-cev ter izdajo Črniške kronike msgr. Alojzija Novaka. In še kaj drugega iz naše bližnje preteklosti. Tako bo prišla na dan marsikaka resnica in objektivnejša podoba iz vojnih in povojnih let.
Poromajmo skupaj na Preval
Kot smo že poročali, župnija v Moši hoče po 50 letih znova obuditi staro tradicijo romanja k Materi božji na Preval, kar je bil od nekdaj skupno romanje Bricev in Furlanov. V ta namen v Moši pripravljajo 'bogat program manifastacij v župnijski cerkvi, na praznik 15. avgusta pa fbo ob 17.30 maša ob cerkvici sredi travnikov, nakar se bo razbila procesija
»Demokracija« je danes tednik, ki izhaja v Ljubljani kot nekako glasilo DEMOSA. Prva »Demokracija« pa je izhajala v Trstu po zadnji vojni kot glasilo SDZ (Slovenske demokratske zveze); izhajati je začela aprila 1947. Njen urednik je bil ravno Andrej Uršič. Pojav »Demokracije« kot političnega glasila je takoj zmotil enoglasni zbor partije: »Tito naš, Stalin naš!« Zato je Branko Babič, tajnik SIAU (Slovensko italijanska antifašistična unija) takoj napadel novi tednik: »V Trstu in Gorici se je nabralo nekaj slovenskih izdajalcev... Razbijati hočejo naše vrste In naše ljudstvo razdvojiti v razne strančice. Govore o neki demokraciji in zahtevajo tako svobodo, da bodo tudi fašisti lahko nemoteno delovali...« (PDk 19. aprila 1947).
Med fašiste so kmalu prišteli Andreja Uršiča in mu določili smrt. Kje so to sklenili? V Trstu ali v Ljubljani? To je skrivnost. Dejstvo je, da so v nedeljo 31. avgusta 1947 zvečer Uršiča ugrabili na cesti med Robičem in Kobaridom, ko se je z motornim kolesom vračal od neke prijateljske družine. Cez pot so potegnili žico, Uršič je vanjo zadel in padel. Iz zasede so planili nanj in ga odpeljali v smeri Svinega in dalje po pobočju Matajurja in Kolovrata do Soče in nato čez Sočo v cono B. Pri Svinem so našli njegovo denarnico in nato nič več; za Uršičem je izginila vsakršna sled. Avtor članka v »Demokraciji« je raziskoval, toda nič novega ni odkril, kar bi že ne vedeli. So Uršiča takoj likvidirali? So ga imeli zaprtega in je pozneje umrl? Odgovora ni kot samo ta, da Andreja Uršiča po ugrabitvi ni nihče več videl.
Mladi iz tega lahko vidijo, kako je v tistih povojnih časih veljal za fašista kdorkoli je drugače mislil kot partija in da je Primorski dnevnik bil izrazito stalinistično glasilo.
Slovenščina se je uveljavila na sodišču
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je v tiskovnem pordčilu poudarilo izreden pomen uveljavljanja slovenskega jezika na sodišču. Kot zinano, vsebuje novi italijanski kazenski postopnik tudi člen 109, ki določa, da se na področju, kjer živi »priznana jezikovna manjšina«, zaslišujejo v materinščini pripadniki manjšine, če to zahtevajo, zapisniki pa se pišejo tudi v manjšinskem jeziku, v katerega ije treba, poleg tega, prevajati vse sodne akte, ki so nanje naslovljeni.
?Na tržaškem sodišču so člen 109 kazenskega postopnika že uveljavili, posebnega pomena pa je sklep, ki ga je med razpravo proti skupini desničarjev 9. maja 1990 sprejel tržaški pretor dr. Piervalerio Rei-notti. Med branilci obtožencev so bili Številni misovski veljaki, ki so med drugim predstavili ugovor, češ da je člen 109 v nasprotju z italijansko ustavo. Pretor pa
s Prevala do župnijske cerkve v Moši. Somaševanje in procesijo bo vodil nadškof Bommarco.
Cerkvica na Prevalu je stala že v -14. stoletju, Marijina podoba, ki jo bodo nosili med procesijo, je prav tako stara preko 500 let.
II. Meeting katoliških tednikov
Dve leti bo tega, kar je bil v Benetkah 1. Meeting katoliških tednikov dežel Alpe-Adria. Letos je na programu 2. sličen Meeting in sicer v Ljubljani od 25. do 27. septembra. Udeležili se ga bodo uredniki katoliških tednikov tudi iz Madžarske in Češkoslovaške, in seveda iz vseh delov Jugoslavije. V Benetkah je bil navzoč tudi naš Katoliški glas, ki bo tudi letos v Ljubljani zastopan.
je ugovore zavrnil kot »oičitno neutemeljene«, poleg tega pa je poudaril, da je slovenska manjšina na Tržaškem vsekakor »priznana manjšina«, čeprav še ni bil sprejet »globalni zaščitni zakon«. O tem govorijo zakoni in upravni ukrepi, iz katerih tudi izhaja, da velja zaščita za vse pokrajinsko ozemlje.
Po mnenju SSk je to očitna potrditev slovenskih stališč, ki nasprotujejo vladnemu zaščitnemu osnutku (Maocanicov zakon) , ki, nasprotno, uvaja ločevanje pravic na podlagi pokrajine, občine in celo delov občine, v katerem živi pripadnik slovenske manjšine. Individualne manjšinske pravice in pravice do rabe materinega jezika v odnosu z oblastmi morajo po mnenju SSk veljati za vse pripadnike manjšine! Za Tržaško pa tako in tako potrjuje to zahtevo vsebina Posebne spomenice, priložene Londonskemu memorandumu, ki jo je potrdil Osimski sporazum.
Poudariti velja še, da so vladni omejevalni predlogi toliko bolj neutemeljeni, ker se pravica slovenščine uveljavlja na kazenskem sodišču, torej v samem »sveti-Sču« prava. Dovoljevati rabo slovenščine na sodišču, prepovedovati pa jo v stiku s tržaško občino, pokrajino, gorsko skupnostjo, deželno upravo in podobno — kot to izhaja iz sedanjega Vladnega osnutka — bi pomenilo isto, kot če bi bila slovenščina predvidena pri najslovesnejšem cerkvenem bogoslužju, prepovedana pa na stopnicah, ki tvodijo na kor, ali pa v zakristiji.
Ob novi cerkvi za mir
V	nedeljo, 5. avgusta bo videmski nadškof Battisti posvetil novo cerkvico Gospe miru i(Madonna della pace) v kraju Useunt (Sediljis, Terska dolina). Obredu bosta prisostvovala tudi vojaški škof Giovanni Mar-ra in škof iz Celovca, Kapellari. Obred bo ob 11. uri in bosta prisotna tudi minister Bernini ter deželni predsednik A. Biasutti.
Liturgični obred bo v petih jezikih (latinskem, italijanskem, slovenskem, nemškem, furlanskem). Peli bodo zbori s Trbiža, Drežnice ter iz domače vasi Sedilis. Vsak zbor bo pel v svojem jeziku.
OBVESTILA
Vsakoletno romanje na Barbano bo v
ponedeljek, 3. septembra. Ob 11. uri bo somaševanje, ki ga bo vodil mariborski škof Fr. Kramberger. Župnije naj si do časa zagotovijo avtobusne prevoze.
Za bolničarje. Dežela Furlanija-Julijska krajina je razpisala natečaj na podlagi naslovov in izpitov za eno mesto primarija v službi laboratorija za kemično-kli-nične in mikrobiološke analize ter za 10 mest poklicnega bolničarja.
gradu (Teatro tenda) glasbena skupina Witz Orohestra iz Trsta Začetek ob 21. uri.
Romanje v Assisi. V Zavodu sv. Družine v Gorici (ul. Don Bosco 60, tel. 530341) se nadaljuje vpisovanje za romanje v Assisi od 3. do 6. okt. letos. Na voljo je še nekaj prostih mest. Vpišete se lahko tudi po telefonu. Ob vpisu je treba izročiti prvi prispevek za stroške (50.000 lir). Cena celotne oskrbe je 285.000 lir.
Misijonar Ivan Štanta CM je prišel z Madagaskarja na nekajmesečni oddih v Miren pri Gorici. V nedeljo, 29. julija ob
9.	uri bo maševal v Rojanu s prenosom po radiu. Med mašo bo govoril o svojem delu v misijonih.
Vpise za duhovne vaje, ki bodo za žene in dekleta od 3. do 5. septembra v Domu duhovnih vaj »Le Beatitudini« nad Trstom, sprejema gdč. Dora Kosovelova (tel. 763406).
DAROVI
Za Katoliški glas: Vida in Jule Slokar 50.000; N. N. Gorica 100.000; Marta Pintar, Podgora ob 89. rojstnem dnevu 50.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: teta Anica namesto cvetja na grob Olge Cotič 50.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: družina Bratuž v spomin pok. Darka Šuligoja
100.000 lir.
Za Sv. goro: Vida in Jule Slokar 50.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: druž. Urbančič za obletnico smrti mame Marije 50.000; Marija Novacco 100.000; Vida Košuta ob smrti staršev 100.000; Silvana Meuoci 100.000; V. G. 50.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Ferdinand in Aleksander, Riomanje za srečno obnovitev domače hiše 100.000; Boža Dobrila, Log v Spomin pok. staršev 50.000; Marcela Vatovec, Ricmanje 50.000; dobrotnica iz Trsta
20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: žena Pepka in Otroci z družinami ob peti obletnici smrti moža in očeta Maria Dolenca 50.000; Marija, Janez in Metka ob 11. obletnici smrti mame Angele Kacin rojene Tušar
150.000 lir.
Za CPZ sv. Jerneja - Opčine: žena Popka in otroci z družinami ob peti obletnici smrti moža in očeta Maria Dolenca
50.000 lir.
Za cerkev pri Banih: Lorica Husu-Ban
10.000 lir.
Za cerkev pri Ferlugih: Anica Ferluga
20.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
¥ Mb M h
Spored od 29. julija do 4. avgusta 1990
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.00 Mladinski oder: »Bobri in bolbrčki«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Na počitnice. 12.40 Pihalni orkestri. 14.10 Antologija humorja. 17.00 A. Rebula, V Si-biliinem vetru.
Ponedeljek: 8.10 Na počitnice. 9.10 M. Mahnič: »Levstikova samota«. 10.10 Koncert. 12.00 Morje... 12.40 Srečanje oktetov v Ricmanjih: Sovodenjska dekleta. 14.10 Poletni mozaik. 17.10 Beethovnov teden.
18.00 Aladinova svetilka.
Torek: 8.10 Rezija '89. 9.10 Mladinska nadaljevanka: »Bela in Sebastijan«. 10.10 Koncert. 12.00 Usodni karakter. 14.10 Poletni mozaik. 17.10 Beethovnov teden. 18.00 Najdaljša pot.
Sreda: 8.10 Mainjišinski potopis. 9.10 Mladinska nadaljevanka: »Bela in Sebastijan«. 10.10 Koncert. 12.00 Intervju. 12.40 Moški zbor Fr. Venturini od Domja. 13.40 Oblaki so rudeči. 17.10 Beethovnov teden. 18.00 Med zemljo in sanjami.
Četrtek: 8.10 Ekologija. 9.10 Mladinska nadaljevanka: »Bela in Sebastijan«. 10.10 Koncert. 12.00 Dobrodošlo, poletje! 12.40 Z naših festivalov. 17.10 Beethovnov teden.
18.00 Jugoslavija 1941-1945.
Petek: 8.10 Zanimivosti naše dežele. 9.10 Mladinska nadaljevanka: »Bela in Sebastijan«. 10.10 Koncert. 12.40 Dekliški zbor Glasbene Matice iz Trsta. 13.40 Dramatizirana glosa. 17.10 Beethovnov teden. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Valčki in polke. 9.10 M. Mahnič: »Posnemovalci, a eden ne.« 10J0 Koncert. 12.00 Poletne razglednice. 14.10 In exiliuim. 17.10 Klasični album. 18.00 Antologija humorja.
★
Čestitke
Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica čestita
MARTINU SREBRNIČU za uspešno opravljeno diplomo iz solo-petja na tržaškem konservatoriju.
Za Slomškov spomenik v Mariboru: prijatelji s Primorske še 600.000 lir.
Za misijone: N. N. 5 Usa dol.; Franc Saksida od prodaje znamk 50.000; Marija Oberti 50.000 lir.
Za slovenske misijonarje:	Albina	C.
60.000	lir.
KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societii Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta	95.000
Oglasi: za	vsak	mm višine v širini	enega
stolpca: trgovski	oglasi in osmrtnice 500
lir, k temu dodati 19 % IVA
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
Darkota Martina Šuligoja
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so mu stregli v dolgi bolezni, častitim duhovnikom za pogrebne obrede iv cerkvi sv. Ivana, pevskemu aiboru za petje v cerkvi, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so se pogretoa tako številno udeležili.
Sin Bogdan, hčeri Tatjana In Sonja z družinami
Gorica, 23. julija 1990
KATOLIŠKA KNJIGARNA Travnik, 5 - Gorica z novo upravo »SLOVIMPEX« - Tel. 0481/531407
Nudi odjemalcem vse, kar učenci in dijaki potrebujejo za šolo; ima bogato izbiro pisarniških potrebščin; ima na razpolago naj novejše slovenske knjige; je bogato založena z devo-cionalijami in nabožnimi predmeti ter s šolskimi učbeniki s popustom.
Ugrabitev Andreja Uršiča še vedno skrivnost