Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/IJI SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 29%, 2994 in 205« Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Lazipairiotizem Od 20. julija dalje, ko se je v Nemčiji Papenu posrečil »mrzel pučt in je Prusija v njegovi lastni osebi dobila komisarja, je rajh bolj in bolj podoben krvavemu bojišču. Dnevno prihajajo vesti o tucn-tih mrtvih in ranjenih, ki padajo pod morilnimi streli hitlerjevcev. Nemčija, srce Evrope, tako ponosna na svojo tehniko in kulturo, je danes omadeževana s krvjo njenih lastnih državljanov. Kaj vse so svoje dni napisali nemški listi o »balkan-akih« in »barbarskih« političnih metodah! Toda odkar je v Nemčiji dobil proste roko integralni nacionalist Adolf Hitler, se politični umori kopičijo dnevno, rastejo že v stotine in morda je edina Kitajska, ki trenutno kaže svetu enako razrvano in okrvavljeno lice. Vsa ta grozodejstva se vrše v imenu nacionalizma in patriotizma. Izvršujejo jih ljudje, ki se že več kot deset let trudijo, da bi nemški narod prepričali, da so edinole oni pravi in resnični zastopniki nemške narodne individualnosti in njegovih življenjskih pravic. Izvršujejo jih nad človekom, nad sonarodnjakom, več, nad sotrpinom-de-lavcem, ki ga je rodila nemška mati, ki ima nemško ženo in nemške otroke. Hitlerjevci mislijo, da s patriotičnimi umori služijo domovini! Kaka blazna misel, kaka nravna zabloda! Človek se pri tem »patriotiSnera« početju nehote spomni na izjavo princa Windisehgratza pred sodiščem, kateremu so dokazali ponarejanje francoskih frankov: »Priznam, da sem se pregrešil proti kazenskemu zakonu, ne priznam pa, da bi bil kriv pred zgodovino, ker moje ravnanje ni škodovalo interesom domovine. Delal sem za upostavitev Veliko Ogrske tudi proti zakonom!« Ta izpoved pred bu-dimpeštanskim sodiščem z jarko lučjo osvetljuje brezvestno miselnost gotovih ljudi, ki mislijo, da je s takimi machiavelističnimi sredstvi mogoče služiti domovini. Tudi hitlerjevci so naziranja, da se more z zločinom domovini storiti usluga. Pri tem pa menda nič ne pomislijo, da uboji, politično preganjanje in uničevanje političnega nasprotnika za vsako ceno škoduje najprej državi na zunaj v njenih bitnih življenjskih pogojih in interesih, na znotraj pa se s terorističnimi metodami v najširših plasteh lastnega naroda razkraja nravstvena sila in moralna podlaga resnične domovinske ljubezni. Ali je Windischgrii1z koristil Madjarski s ponarejenimi francoskimi franki? Prav tako ni nobenega trezno mislečega motrilca nemških dogodkov, ki ne bi uvidel velike škode, ki jo Hitler dela nemškemu narodu s svojo nacionalistično politiko. Okrog Nemčije se vedno bolj lesno in nezaupljivo zapirajo srca. Obnovitev zveze med Anglijo .in Francijo in hitra sklenitev rusko-poljske pogodbe je v Nemčiji trdo in mrko odjeknila. Izmirjenje evropskih narodov se zopet izmika v megleno daljo. Nemčija je središče Evrope. Po svoji zemljepisni legi, slavni in mogočni zgodovini, visoki darovi-tosti in kulturnosti nemškega naroda ter gotovo tudi po pri rodni usmerjenosti njegove ljudske duše, ki očituje globoko stremljenje po sintezi in organizaciji — sta nemška zemlja in nemški narod sama po sebi poklicana, da tvorita vez in most med evropskimi narodi, zlasti med vzhodom in zapa-dom. V tem po naravi danem internacionalizmu, h kateremu je nemški narod predvsem poklican, bi morala Nemčija zreti svojo najvišjo čast in odliko. Toda kakor je pred vojno pruski šovinizem okrog in okrog nemških meja vzbujal nezaupanje in končno nakopal Nemcem na vrat same sovražnike, tako danes Hitlerjev pretirani nacionalizem vzbuja pri sosedih iste narodnostne instinkte in izipodkopava prepotrebno spravo in prijateljstvo ua evropskem kontinentu. Ko bi Nemčija sledila poti spravljivo-«ti, bi postala srce Evrope. Ako bo pa sledila Hitlerju, potem bo le zopet tarča za puščice mnogih. Enako porazna bo bilanca Hitlerjeve nacionalistične notranje politike. Kako le morejo Hitlerjevi nacionalisti govoriti neprestano o »nemškem pravu« v mednarodnem svetu, ako oni sami lastnim sodržavljanom iste brvi in jezika odrekajo vse. d.r-iavljaneke pravice, ker so slučajno drugačnega političnega mišljenja? — Če kaka vera uči in goji zdrav nacionalizem v zvezi z mednarodno skupnostjo, potem je to gotovo krščanstvo in še prav posebej katolicizem, ki vsak čas more pokazati na velike patriote, ki so istočasno umni in spravljivi in-ternac.ionalci. Katoliški centrum je skozi desetletje ta ves nemški narod nosil težo politične odgovornosti. Njegovi voditelji so svesti odgovornosti pred zgodovino često žrtvovali prestiž stranke splošno-narodnim interesom. Vsa Evropa je v katoliku Brii-ningu zrla nepopustljivega boritelja za svobodno Nemčijo in mnogi so ga primerjali z Bismarckom. Kakšni občutki morajo danes navdajati njega in milijonske mase, ki stoje zn njim. ko morajo od Hitlerjevih ljudi slišati, da so izdajalci Nemčije in »rimski hlapci«. To naj bo nacionalno delo, da se ves katoliški dol Nemčije osumniči kot prolinaro-den in prolidržpven! — Hitler je zlasti mladino pognal na okope. Mlade napadalne čete uničujejo premoženje in življenje političnih nasprotnikov. Mladina je brez dvoma prepričana, da s takimi terorističnimi akti služi blaginji države. Toda Hitler bi bil pravi patriot šele tedaj, ko ne bi v mladini vzbujal maščevalnih in sovražnih instinktov do so-aarodnjakov, temveč jo navajal k samovagoji, h stva-riteljnim žrtvam in neumornemu gradite!jskemu delu v prid hudo st iskanega nemškega naroda. Povedati bi ji moral, da mora državljan za rešitev in vodstvo domovine privzgojiti v sebi najboljše silo duha in najplemenilejša čuvstva srca. Sila pa rodi silo in sovraštvo vzbuja novo sovraštvo. S takimi sredstvi se ne gradi domovina, temneč se podira v nienih osnovnih temeljih, ker se rušijo in razkrajajo vse vezi narodnega občestva. Sicer so pa vedno boli kaže, da zn meglenim Kdo bo gospodar Nemčije? Berlin, 6. avgu- Kako se vlada izgovarja Da pomiri javnost, ki je zaradi divjanja nu citov skrajno ogorčena, je vlada, ki ne taji, da so teroristične izgrede po končanih volitvah 31. julija zakrivili narodni socialisti, izdala statistiko izgredov in napadov od 1. junija do 20. julija. Po tej statistiki je bilo v tem času izvršenih vsega skupaj 322 napadov, v katerih je bilo ubitih 72 ljudi, 407 pa težko ranjenih. Vlada pravi, da so bili krivci v 203 slučajih komunisti, v 75 slučajih narodni socialisti, v 21 slučajih pa socialni demokrati. V 23 slučajih se krivda ni mogla pojasniti. Državni predsednik v Kielu je vladi sporočil, da so napade zakrivili večinoma komunistični voditelji, kar se pa tiče nacionalnih socialistov, je brez dvoma, da mlajši člani napadalnih oddelkov ne poslušajo svojih voditeljev. Ogorčen ivnosti proti vladi Napram komunikeju vlade poudarjajo demokratični . iogi, da sedaj nikakor ne gre za izgrede in napade, ki so so vršili pred volitvami in katere sedaj navaja vlada, ampak za teror, ki se je začel po volitvah, ko je vlada proglasila strog dr-iavljanski mir in :agro:ila s najttroijimi kožnimi, neizvzemši smrtno kazen, ako bi kdo, pa naj bo c ilesne ali z leve, ta mir kršil. Ta teror pa izvajajo izključno samo narodni socialisti z namenom, da se polastijo vlade. Nihče ne taji, da tudi komunisti nosijo del krivde na nasilnih dejanjih, toda popolnoma neresnično je, če vlada skuša obdolžiti terorja tako komunistične pristaše, kakor njihove voditelje, dočim opravičuje narodne socialiste, češ, da pri njihovih izgredih gre za nepremišljena dejanja lokalnih strankinih organov, ki ne poslušajo voditeljev iz centra, ki da so proti terorju. Ta trditev ni resnična, ker je dokazano, da narodno socialistični voditelji igrajo dvojno vlogo. Dvojna igra narodnih socialistov Taktika Hitlerja gre. za tem, da na eni strani, predstavljajoč se kot odgovornega državnega voditelja, pregovori vlado, da mu odstopi najvažnejša mesta državne uprave, na drugi strani pa potom terorja svojih napadalnih čet oplaši nemško javnost, da bi zlomil njen odpor proti diktaturi nacitov. Glavno glasilo nacitov Augriff« piše, da je Ooering vladi trdno obljubil, da bo vodstvo narodnosociali-stične stranko storilo vse, da se državljanska vojna neha. Proti teroristom naj se ukrenejo najostrejše odredbe, seveda pa se morajo kaznovati oni, ki te nerede izzivajo, to so namreč komunisti, ne pa narodni socialisti, ki se samo hranijo. Obenem pa »Angriff« poživlja pristaše stranke, da naj ue motijo z nepremišljenimi dejanji prevzema oblasti po Hitlerju, poživljajoč obenem vlado, naj se vendar enkrat odloči zato. da Hitlerju izroči državne posle. Narodni socijalisti pripravljajo šentjernejsho noč Medtem ko je omenjeni članek »Angriffa" šel v tisk, so imeli voditelji narodnosocialistično stranke v Berlinu v hotelu ;Excelsior« sestanek, na katerem so zastopniki napadalnih oddelkov izjavili, da si absolutno ne bodo dali vzeti pravice, da sc maščujejo nad pristaši demokracije. Zato se v Berlinu resno boje, da ne bi v Nemčiji nastopili še hujši dnevi. Znano je, da. so odgovorni voditelji narodnosocialističnc stranke sami izjavili, da ho treba po volitvah uprizoriti šentjernejsko noč, r kateri naj bi se pomedlo z vsemi nasprotniki stranke. »Volkischer Beobachter , ki stoji posebno blizu Hitlerju, zahteva, da naj vlada uvede smrtno kazen, toda samo proti komunistom in utemeljuje to s sledečimi jako značilnimi argumenti: »Državna oblast mora spoznati, da se v izjemnih časih ne sme z vsemi državljani postopati enako. Treba je pribiti, da je razlika, ako se orožje nahaja v rokah narodnih socialistov, ki so za državo, ali pa v rokah marksističnih zločincev. Umor ni važen, ampak važno ie mišljenje tistega, ki se poslužuje orožja.« Demokratično časopisje se po pravici z največjim ogorčenjem obrača proti taki morali. Nemčija je postala drugi Kitaj Hitler je zahteval pri monakovski policiji dovoljenje, da bi smela njegova telesna garda nositi orožje. Policija je to dovoljenje odrekla. Vsled tega namerava Hitler odpotovali v Oldenburg. kjer je. kakor znano, državna vlada v rokah narodnih socialistov, da mu bo dovoljenje dala oldenburška po- Hitlerjevim nacionalističnim tretjim carstvom ni lo-liko nacionalnega, kakor protiverskega in zlasti protikatoliškega duha. Adolf Hitler, ir.ruvan kato lik, jo združil v sebi prot i katoliške instinkte nekdanje in nove Germanije in bojuje isti boj, kakor so ga vodili v zgodovini Luther, Bismarck in Fe bronius. Kadi svoje verske nestrpnosti cepi Nemčijo v dva sovražna tabora in obnavlja nekdanjo Ligo in Unijo. Hitlerjev pokret. ki sc imenuje naeioua.en, ki pa je zrastel in še vedno raste z denarjem težke industrije, končno ni drugega, kakor orodje v rokah velekapitala, ki se nacionalistične finne poslužuje, da bi socialno in gospodarsko zasužnil delovni nemški narod. Imenuje se delavska socialistična stranka, da bi lovila delavce in sooi-iiisle. Dosegla pa bo le. da bo bolj in bolj rastel komunizem. To pa menda vendarle ni zadnji Cilj Hitici-.ievih /natrijotov«? drin. licija. Tako dovoljenje velja po nemških predpisih za vso državo. Z ozirom na ta slučaj in na ostale dogodke po volitvah, piše »Regeusburger Zeitimg«, ki velja za glasilo bavarskega ministrskega predsednika Helda, sledeče: ^Hitlerjevi pretorjanci bodo torej dobili orožje. Do sedaj v Nemčiji ni bila navada, da bi voditelji strank imeli oboroženo telesno gardo. Hitler bo torej z oboroženim spremstvom potoval po Nemčiji in mi doživljamo, kako sc v Nemčiji kot predstopnja k »novi drlavi« dogajajo stvari, kakor se dogajajo samo na Kitajskem, no pa t kulturni državi.« Hitlerjevci se že uporabljajo ho i policisti - Baron von Gayl je proti Vlade Oldenburga. Braunschvveiga in Mek-klcnburga. ki so v rokah narodnih socialistov, so sprejele v policijo kot pomožne čete napadalne oddelke narodnih socialistov. V tej zadevi se je vršila konferenca med ministrskimi predsedniki teh držav in notranjim ministrom baronom von Gaylom. Baron Gavl, ki je ari-stokrat stare šole in nasprotnik nacitov, je proti temu zelo resno protestiral. Ker pa ostali kolegi barona Gayla stoje na stališču, da sme vsaka dežela po potrebi pomnožiti svojo policijo, sc bo protest vlade kot take omejil samo na pred-stavko, da bi se pri okrepitvi policije nc smelo postopati s strankarskih vidikov. Meritorno pa sc bo sklepalo o stvari šele, ko se vrne v Berlin državni predsednik Ilindenburg. Hitlerjev-sko policijo nameravajo uvesti tudi v Brauu-sehvroigu, kjer pa bodo pritegnili k policijski službi tudi Stahihelm. ki je organizacija nemških nacionalistov. Hitler v Berlinu Hitler se je nenadoma pojavil \ Berlinu. Ker je »Angriff« istočasno pozval nacite, naj se ne .spozabijo do nepremišljenih dejanj, da nc bi v trenotku. ko je stranka na tem, da prevzame oblast v državi, nastal vtis. kakor da Hitler svojih ljudi ne obvladuje, zato sklepajo, da se je Hitler prišel pogajat v Berlin glede rekonstrukcije vlade v smislu narodnih socialistov. Obenem je narodni socialist Strasser, ki tvori opozicijo v stranki, objavil pakt. ki ga je baje Hitler sklenil letos s von Papenom. Po tem paktu naj bi sicer vlada von Papen-Schleicher začasno ostala, vendar pn naj bi prevzeli najvažnejša ministrstva, predvsem pa ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi narodnim socialistom neprijazni baron Gavl, narodni socialisti naj radikalnejšega krila. Hitler naj bi bil tudi kandidat pri prihodnjih volitvah za državnega predsednika. Po tem paktu naj bi se tudi komunistična stranka prepovedala in njeni mandati razveljavili, tuko da bi tako v pruskem parlamentu, kakor v državnem parlamentu, sama posebi nastala desničarska večina . Ker ima vlada zelo resne pomisleke, da bi izpolnila te zahteve, se Hitler sedaj na vso moč trudi, da jih izsili in se v to svrho seveda poslužuje tudi terorja. Centrum odklanja vsako koalicijo s teroristi Na članek Hitlerjevega organa »Voloki-seher Beoluichter«, ki je objavil članek, v katerem skuša izvedeti, ali bi bil centrum pripravljen narodnim socialistom pomagati, odgovarja glasilo lvavurske ljudske stranke >Bayerisclier Kurier« sledeče: »Centrum in bavarska ljudska stranka nimata nobenega povoda, da bi danes govorila o koalicijah. Hočemo povdarjati samo to, da bi bil narodni socializem očividno pripravljen stopiti v zvezo s centrumom in bavarsko ljudsko stranko, ako bi bili ti dve stranki tako naivni, da bi g. Hitlerju držali stremena, da se povzpne na vlado«. Bombe ludi v Berlinu Berlin. 0. avgusta. tg.Hnmhni atentati so s* zaceli sedaj tudi v Berlinu samem. Preteklo noč so hitlerjevci vrgli bombo v dom Reirhsbannerja. Bomba je napravila veliko stvarno škodo. V delavskem okraju Braiinschvveigu pa je davi eksplodiral naboj dinamita, tako da je bilo poškodovanih 21 delavskih hišic in mnogo oseh ranjenih po drobcih. V Kielu so fašisti napadli znano trgovsko hišo Karstadt. V Miihleimu a. M. so vrgli bombo v tamkajšnji delavski urad. V Vratislavi so vrgli rofno granato v spalno sobo voditelja socialnih demokratov Ecksteina. K sreči ni bil nihče ranjen. Stcttin, (i. avg. tg. V zadnjih 24 urah je bilo v Pomorjanski provinci več političnih napadov. Tako je bilo v Amklamu oddanih več strelov v spalno sobo delavca Ralbsacka, ki pripada k organizaciji železne fronte. Njegov 11 letni sin je bil zade! v stegno. V isti sobi so spali tudi delavčevi starši in delavčeva starejša hčerka, ki so bili s streli vsi lahko ranjeni. V Stolpu so streljali v stanovanje predsednika Beichsbannerja Bunkeja in v stanovanje voditelja komunistov Meyerja. Po obeh napadih se je opazilo, da so se storilci hitro odpeljali z motornim kolesom. Breslau. 0. avg. ž. Pretekle noči so neznani napadalci vrgli iz avtomobila v spalnico predsednika socialnodemokratske stranke odvetnika dr. F.ck-steina ročno granato. K sreči ni bil nihče ranjen. Schvverin. (1. avg. ž. Danes zjutraj so narodni socialisti pobili vsa okna tiskarne socialno demokratskega lista Das freie Wort«. Grožnja z izstopom iz ZN Pariz, 6. avgusta, tg. >Echo de Pario« poroča, da se v londonskih političnih krogih vzdržuje vest, da nameravajo izstopiti iz Zveze narodov Japonska. Nemčija in Italija, in sicer Japonska tedaj, če bi bilo I,aytonovo poročilo neugodno, Nemčija in Italija pa tedaj, če bi v Berlinu prišli na krmilo narodni socialisti. Dunajska vrmecska napoved: V severnih Alpah bo morda tu in tam še nekoliko močneje oblačno, pa se bo podnevu pomirilo in nastalo jasno in toplo vreme. (H J 3/it Kako privlačno In lepo j« tukaj! čisti - zračni zastori -snežnobelo perilo - zdravi redni otroci! Tak more biti vsak dom — potrebna je samo pravilna nega z dobrim čistim milom, a to je že 80 let poznano SCHICHTOVO MllP ZNAMKE JELEN Zasedanje skupščine Belgrad, 0. avgusta. 1. Narodna skupščina je dahtes nadaljevala svoje redno zasedanje. Najprej so bile prečitane nekatere interpelacije narodnih poslancev, nakar so bile volitve odborov za proučevanje zakonskih predlogov. NOVI SREBRN JAKI PO SO I>1N Naprej je bil na vrsti zakonski predlog o sre" brnem denarju. V prvem členu tega zakona se pooblašča iinančni minister, naj izda srebrn denar po 50 Din v skupni vsoti 050 milijonov dinarjev. V drugem fl°nu se pravi, da bodo srebrnjaki po 50 Din zakonsko plačilno sredstvo državnih, ba-novinskih in občinskih blagajn v neomejeni količini, v privatnem prometu do vsote 1000 Din. Novi srebrnjaki po 50 I »in tehtajo "22 granitov in je sestavljena njihova zlitina po razmerju 750 :1000. V M. 0 se pravi, da bo čisti dobiček pri kovanju tega srebrnega denarja kakor tudi srebrnjakov po 10 in 20 Diu, ki so bili že spuščeni v promet, uporab" ijen za državno blagajno, kot redni državni dohodek in se b;) uporabljal posebno za likvidiranje državnih obveznic is prejšnjih proračunskih let. Finančni minister je nato razložil narodni skupščini nujnost tega predloga in prosil za nuj-liostno postopanje, kar je' bilo sprejeto. Izvoljen je bil odbor, v katerem se nahajata dr. Rape in Zem-ljič. Zakon o obmejnih četah. Na vrsto je prišel potem zakonski predlog voj- j nega ministra, po katerem se spremeni zakon o i obmejnih četah. V daljšem govoru je vojni miiii-jter ru/.iožil težave pri rekrutiranju In vzdrževanju obmejnih čet. Radi slabega materijalnega stanja je težko dobiti novince in zaradi tega predlaga zboljšanje njihovega materijelnega stanja. Zato predolga narodni skupščini: 1. obmejni četniki naj dobijo pokojnino )>o 15 letih neprekinjene službe, 2. pokojnino dobijo tudi v slučaju telesne poškodbo in onespcsobljonosti in sicer tako, da se jim to šteje za 10 let pokojnine, 3. v slučaju smrtne nesreče iobijo družine obmejnih čelnikov pravico do pokojnine. Na la način upa vojni minister, da se bo ljudstvo, posebno iz pasivnih krajev udeležilo te ugodnosti in v-topilo v obmejno službo. Nato je bil izvoljen zakonski odbor, ki naj do ponedeljka dopoldne predlaga narodni skupščini tozadevne pred-'oge. Prihodnja seja narodne skupščine bo v |>one-deljek dopoldne. Zasedanje senata. Dam s dopoldne je sestal j>od predsedstvom dr. Ante Paveliča tudi senat kraljevine Jugoslavije k rednemu zasedanju. Uvoduma je predsednik ss-nata v imenu vseh članov izrazil svoje sožalje radi smrti senatorja vlr.de Andriča, ki je snoči v brzo-,laku z Belgrada v Sarajevo nenadoma umrl, zadet od srčne kapi. Predsednik je poveličeval veliko vlogo vlade Andriča kot narodnega bojevnika Bosni in Hercegovini in kot velikega kulturnega voditelja in prijatelja akademske mladine. Potem je senat sprejel namesto odstopiv šega dr. Stunišiču novega senatorju Jovana Nešku-viča. Prečitane so bile'nato interpelacije in je bila določena prihodnja seja za ponedeljek dopoldne. 0. Izjava predsednika vlade. Popoldne jc bila seja kluba narodnih po-ilantev in senatorjev. na kateri je predsednik \ rlade dr. Milan S rs kič v daljšem govoru podal pjatilet-| ka . Čeprav se ne bo sedanja do zadnje črke izvršila, a izvedla se bo; in tega je kriva v jirvi vrsti Evrojia sama. Kaj piv t i Evr<»pi, so namignili moskovski revolucionarji že s poskušanini dumpin-gom. — Toda kaj pa Evropa? Se je mar kapitalistični svet zavedel nevarnosti ter se zavaroval z enotno fronto proti >pjatiletki« in dumpinguc? Odgovarjajo nam dejstva: Pjatiletka po revoluciji opustošenj deželi sploh ni mogoča brez tuje pomoči. Opustošeni Rusiji je preskrbe I ljudi in kapital za izvedbo piatiletke tuj, kapitalistični svet sam! Iz Nemčije, Amerike in drugih krajev so prihajali tisoči inženjerjev in drugili strokovnjakov v Rusijo, kot v Obljubljeno deželo, da so začeli gra-! diti mogočni industrijski aparat ter tehnično iz-| obraževali boljševike. Strojo za novozgrajene tovarne jim je oskrbel i inozemski kapital. Sovjeti so zanje plačevali z dum-pingom ali jih pa jemljejo na kredit, za katerega jamčijo kapitalistične države same! Sovjeti se v inozemstvu zadolžujejo, njih dolgove jia bodo naj-i brž morale plačevati državo iz lastnega žepa, kot so morale nekoč dolgove carske vlade. Zato pa sc skušajo odškoduvaii s čim večjim uvozom boljševiške-ga blaga. Značilno piše poljski jezuit p. Urban pod vplivom Knickerbockerjeve knjige >Roj z rdečo trgovino , ko pravi: Italijani že uživajo velike množine makaronov iz ruske pšenice, žgo v svojih kuhinjah iu lokomotivah sovjetsko nalto, za katero so jim zgradili ogromne shrambe boljševiki sami. Francozi kurijo s kavkaško nafto skoraj vse svoje \ojno brodovje, Anglija uvaža ruski les to- ga plačuje s tekstilnimi stroji, ki bedo izdelovali materija! za Indijo iu Kitajsko, kjer je dozdaj bilo samo nianche.-lersko blago! Tega počenjanja ni tni-gbče drugače nazvati — piše francoski »Le Core-siiondnnl (10. april 1932) — kot blaznost ljudi, ki pripravljajo zaorgo nn lastni vrat. Države kar tekmujejo, katera bo več storila za pogin Evrope, kakor obupani obsojenec, ki se boji, da bi ga kdo 110 prehitel pri cbešenju, češ boljše, da pred zadavlje-njem tudi jaz sam kaj prijiGmoreni do vrvi, ne moj sosed — visel bom pa tako in tako! Knlco smotrno .si plete Evropa vrv za boljševi-ška vešala, je z nazorno in natančno statistiko pokazal poljski strokovnjak dr. M. J. Ziomek v avgustovski številki »Przeglada jKnvszechncga«, ki pa jo moremo tukaj podati le v glavnih obrisih: 1 o-daje pregled mednarodne trgovine s sovjeti: i. Pomen inozemske irgovim za sovjeie Cilj komunistične stranke je: pritegniti ves svet v območje Zveze socialističnih sovjetskih republik. V začetku je kazalo širjenje komunistične ideje velike upe; a kmalu so uvideli, da bo treba ravnali zlasti napram kapitalističnim državam pre-vidneje. Uvideli so, da se je treba najprej postaviti na trdna tla, se osamosvojiti od vsake odvisnosti drugih ler šele potem začeti pritegovati druge države v svojo odvisnost. Njih načelo je: Počasi, pa gotovo 1 Najvažnejša naloga mlade sovjetske republike je torej bila, osamosvojitev na gospodarskem, finančnem in vojaškem polju! Toda v deželi brez industrije, nizke prosvete in gospodarske kulture je bilo treba ustvariti najprej'vsestransko industrijo, a to prej ko izbruhne kaka vojna proti sovjetom, predno se zečne bojkot ali gospodarska blokada — česar se- boje boljševiki bolj kot vsake vojne. Osamosvojitev od inozemstva je prva naloga pjatiletke. Druga pn je: pokazati inozemskim delavcem, kaka je socialistična gradnja in kaj zmorejo graditelji prvega komunističnega kraljestva storiti dobrega za svoje delavce in kmete. Šeie poleni bo boljševiška propaganda lahko pritegnila širše mase v »boljševiški raj«. Za svojo jjjatiletko so potrebovali boljševiki več milijard rubljev. Doma jih ni bilo, posojila pa tudi ne, zato so prodajali stare dragocenosti za nakup strojev in sirovin, za industrializacijo dežele, ter za plačevanje strokovnjakov. S temi naročili se jc začelo kupne-vanje z inozemstvom. Za inozemska naročila jc treba mnogo denarja. Prodati je bilo torej trebi zadnji kos kruha v inozemstvo ter s;a tako odtrgati ustom lastnega naroda. Ljudstvo naj pat par !et strada, saj se mu potem obeta toliko lepša bodočnost po uspeli pjatiletki. 1 3-ko menijo vsej sovjeti. Zato so dozdaj kar pru-jiluvljali avetovni trg z nafto, lesom in pšenico, samo da bi dobili denar za nakup strojev in za najem strokovnjakov, ki naj zgrade komunistično barko XX. stoletja, ki bi se edina rešila v kapitalističnem potopu! 2. Značilnost sovjetske trgovine Drugim državam je glavni cilj trgovine čim največji dobiček — cilj gospodarske vrste. Sovjeti pa zasledujejo predvsem jjOlitične namene. Inozemska trgovina jim je obrambno orožje proti sovražnikom. jCndnr gre n. pr. kje za izsiljenje priznanja Sovjetskih republik, pošiljajo v tisto državo več naročil, po manj svoje proizvodnje. Pri tem je sovjetska trgovina silno gibčna in lahko izpremenljiva, zlasti še, ker je bila dozdaj nionoj}ol. Sredstva in način naročil in izvoza zelo lahko menjajo. Zdaj .pošljejo sem ogromno množine, pa naglo prenehajo, potem naročijo veliko blaga, pa ga spet v trenutku odpovedo. Če spodleti na eni strani, nadomestijo zgtibo takoj na drugi. Značilno je tudi, da sovjeti prodajajo na gotovino, kupujejo pa na kredit, in to ha dolgotrajni, lo jo tudi po petletnem načrtu, dadelajo kupne pogodbe 7. inozemstvom na večletne odpla-čevalne obroke. Večino uvoza v Rusijo imajo večje kapitalistične države, polovico samo Nemčija in Amerika. Razvoj sovjetske trgovine jc od 1. 1929 bafi nasproten trgovini drugih držav. Te se skušajo glede na krizo zadovoljiti z domačimi proizvod i *— uvazaiti Čim nnjnuinj, izvažfiti pa kgodl>o konkurenta! Največ j>a bodo pripomogle do izvedbe pjatiletke na industrijskem ]>olju Združene države Sev. Amerike! Pošiljajo namreč sovjetom najvažnejše stroje, inženjerje, tehnike in kvalificirane delavce. Zato so za obstoj komunistične Rusijo največ odgovorne Združene države Ameriške. Seveda delajo to radi lastnega dobička, ki ne bo premajhen. Amerika dobavlja Sovjetom blago po stalnih in visokih cenah, v zameno pa kupuje od Rusije za šestkrat manjšo vsoto razne izdelke. Sovjeti se pač morajo zadovoljiti s tako pasivno bilanco, ker za naglo industrializacijo rabijo strojev ter upajo tako Ameriko navezati na stalno odjemanje svojih izdelkov. Toda z naraščanjem industrije pada polagoma tudi ameriški uvoz v Rusijo in po izvršeni petletki bo prva najprej občutila tudi konkurenco Rusije Amerika. Tedaj bo zgubila ruski trg, popolnoma vso Azijo, del Afrike, a tudi njen vpliv v Evropi bo zelo zmanjšan. Kaj zmorejo Sovjeti, so Američani že čutili sedaj, ko so Rusi pripeljali na prodaj svojo nafto in ukrajinski premog naravnost do ameriških vrelcev nafte, v Pensilvanijo. Ameriški uvoz v Rusijo dosega letos približno 803 milj. Din, angleški pa 200 milj., izvoz pa vprav obratno. •■ - Nemčija ima na splošno ravnotežje v uvozu in izvozu. Uvoz v Rusijo 950 milj., izvoz 980 milj. Din. Prav za prav so med Nemčijo in Rusijo najbolj redni trgovski odnošaji; bil je celo čas, ko so imeli Nemci naravnost monopol v trgovini s Sovjeti. Pod političnim vplivom sedaj trgovinski odnošaji pešajo, vendar pa je še vedno ohranila Nemčija drugo mesto. Odnošaji med obema so se oblikovali nekako tako-le: Nemci so sklenili trgovsko pogodbo s Sovjeti že 1. 1921, jo ratificirali 1. 1922 v rapaUski pogodbi, s traktatom 1. 1925 in potem 1. 1928 pa so jo obnovili. Sprva je nemški uvoz v Rusijo vedno boli naraščal, dokler mu niso sovjeti malone napovedali I. 1929 carinsko vojno ter začeli naročati v Angliji, Italiji in drugod. Seveda so jim Nemci odgovorili z bojkotom, na kar so sovjeti spet popustili. Letos pa je nemški uvoz spet začel padati. — Nemčija podeljuje iz nerazumljivega razloga Sovjetski vedno nove kredite. Samo 1. 1928 so jim dali n. pr. do 8 miljardl Rusija je v nemiškem uvozu na 10. mestu, Nemčija pa v ruskem vsaj na 2., včasih celo na 1. V svr-ho vzdrževanja in pospeševanja izvoza v Rusijo je bil ustanovljen v aprilu tega leta v Nemčiji poseben konzorcij 13 bank s kreditom 1300 milj. Din, da bi finansirale transakcije, ki so jih sklenili leta 1931. Sovjeti dobivajo namreč od nemške države ne sarno visok in zagotovljen, temveč tudi dolgotrajen (3—41eten) kredit. — Nemci izvažajo v Rusijo stroje, električne potrebščine, kemikalije in rudnine, iz Rusije pa les, nafto, žito, jajce, sladkor itd. Poljska je vkljub sosedstvu v slabih trgovskih zvezah s sovjetsko Rusijo. V najugodnejših razmerah je izvoz v Rusijo komaj 6.1%, a uvoz v Poljsko 3.5%, Lahko bi pa bilo oboje mnogo večje, £e bi se politični odnošaji nekoliko zboljšali. Izmed južno-zapadnih evropskih držav nas zanimajo predvsem sovjetsko-italijanski odnoSaji, ki so zelo živahni. Fašistična vlada je sklenila v zadnjih letih dve trgovski pogodbi s sovjeti. Štiri petine ruskega uvoza v Italijo tvorita nafta in pšenica, medtem ko potujejo v Rusijo traktorji, vojne ladje in aeroplani. Italijanski izvoz v Rusijo je znašal !. 1930 do 300 milj. Din, a letos bo menda dosegel že 1200 milj. Din! Toda boljševiški uvoz v Italijo je mnogokrat večji, sega že sedaj do 1800 milj, Din. Najdalje se je izogibala sovjetskim odnošajem Francija, A z ozirom na mednarodno trgovino se je končno tudi morala pogoditi s sovjeti ter dovoliti ruski uvoz. Največ prevzema nafte. — Močno skupino v sovjetski inozemski trgovini tvorijo tudi severno-evropske države Švedska in baltiške republike, Primeroma slabi trgovski odnošaji so med sovjeti in naddonavskimi ter balkanskima državami. Avstrija n. pr, več izvaža kakor pa uvaža. Prav sedaj se vrše trgovska pogajanja s sovjeti. Glavno težavo tvori avstrijska zahteva, da se izplačuje v ameriških dolarjih, medtem ko hočejo sovjeti plačevati v šilingih. _Obratno Grčija več kupuje kot prodaja. Bolgarija pa podobno kot Madžarska, Romunija, Jugoslavija, Albanija in Kanada — je prepovedala uvažanje sovjetskega blaga. Sicer pa je naš imoort pred prepovedjo znašal le kake 3 milijone Din! Opozorilo eksportnim mlinom Belgrad. 6. av,g. AA. Vsi mlini, ki bi hoteli izvažati pšenično moko v inozemstvo, se pozivajo, da pošljejo delegatu ministra za trgovino in industrijo jiri Privilegirani izvozni družbi prijavo, v kateri mora biti navedeno: 1. točni naslov, ime in sedež tvrdke, 2. overovljeni prepis protokolacije, 3. v ka-tere države želi izvažati in čez katere obmejne postaje, 4. približna količina moke, ki jo želi izvažati. Vse prijave je ireba poslati najkasneje do 31. avgusta t. 1. (Iz kabineta ministra za trgovino in industrijo.) „Ko sem Slomšku nogavice podpletala" „Moj oče so vozili Napoleona44 - Pripoveduje gospa Ana Debeljahova - Skalarjeva mama Ali bi kupili kremo za kožo iz kabliča? Krema mora biti higijenično zavita in zajamčeno čista -drugače zelo lahko škoduje Vaši koži. In Vaše nežno perilo? Ne zasluži li tudi to enako pazljivost? Mislite na to kadar kupujete milne luske. Zahtevajte Lux v higi-jeničnem ovoju. Tedaj ste brez skrbi, da ne pride nikaka nečistoča v dotiko z Vašim perilom, a Vaša koža bo na ta način obvarovana od nevarnosti, ki ji preti od bakterij, katere s prahom uhajajo v perilo. Arja vas pri Celju. Kje pa je ostala njena druga slika, smo se vpraševali v nedeljo, ko je »Slovenec« prinesel njeno sliko, Zakaj želimo, da so tudi draga slika škafarjeve mame natisne v »Slovencu:. Nič niso bila opisana dobra dela. katera je Škafarjeva mama kot babica v sili storila 7.a nas, Kar nas jc še ostalo v rojstni vasi, vidite na sliki. Razen njene hčerke ge. Leuike Gerlih, na njeni desnici, pri kateri je mama v oskrbi in njenih dveh sinov na njeni levici, smo vsi bili njeni varovanci, ki smo ji dolžni hvalo za naše življenje. 27. m. m. smo ji prišli častitat k njenemu 87 letnemu godovanju. Kako čvrsta je mama. kaže dejstvo, da je šla v vročini v poldrugo uro oddaljeno mesto Celje na porcijunkulo izprosit božjega usmiljenja svojim dragim rajnim. Prav ponosna je, da jo je birmoval rajni pre-vzvišeni knez in škof Anton Martin Slomšek. Opisati zna svetega moža tako natanko kakor dn stoji pred njo. O njem pripoveduje sledeče: »Pred večerom birmovanja so se velik gospod sprehajali okrog farovža s tedanjim celjskim opatom in poznejšim škofom štepišnikom. z našim g. župnikom in s svojim dvornim kaplanom. Bila sem takrat seveda radovedna mala punčka. Ker smo bili sosedi župnišča. ni čuda. da sem. kakor mnogokrat prej, tudi tedaj šla pod larovško vežo in tam radovedna opazovala, kaj delajo pred kap-lanijo imenovani gospodje. Škot so mc takoj opa-. stili,, in mi otročje pomignili s prstom, naj grem k njim. Nekaj so. pošepetali slugi Matiju, ki je stal ne. .taleč od njih. Ko se je vrnil, jim je izročil knjigo. Med tem časom pa so me gospod izpraše-vali po imenu, starosti, domu, ali hodim v šolo. ali znam in koliko že znam moliti itd. Gotovo so bili z mojimi odgovori zadovoljni, da so mi dali citati naslov prinesene knjige. Naslov sem, kakor bi ga danes gladko prečitala, kakor takrat tudi danes brez naočnikov. Glasit sc je: Blaže in Nežica v nedeljski Solite Podarili so mi knjigo z opazko, naj bom prav tako pridna kakor sta bila Blaže in Nežica. o katerih piše knjiga. Dolgo sem hranila knjigo v dragocen spomin na prevzv. gospoda, pa žal se mi je pozneje izgubilo, ko sva se z možem selila iz Žalca sem v Arjovas. Se danes mi je žal za njo. Ko bi bila takrat vedela, da se bomo kedaj temu blagemu gospodu v molitev priporočali, bi vse drugače pazila na njegovo darilo. Pri sv. birmi pa nisem bila v Žalcu, ampak v Celju, ker je bila botra Celjanka. Od birmovskega dne pa imam slabe spomine, ker je bil v cerkvi takšen naval, da mi je postalo slabo.« Z veseljem pripoveduje, da jc večkrat pletla nogavice zu rajnega Slomška. sšofov sluga je nmo- j go let služil v Žalcu in bil osebni prijatelj očeta, pa mi je prinesel več parov nogavic, da sem jih , podpletla. Tako skromni in ponižni gospod so biti, da so nosili podoletene nogavice, da so lažje reve- i žem pomagali, škofov sluga Matija, je imel mojega očetn zelo rad, ker mu jo pripovedovat svoje doživljaje iz francoskih vojska, kako so oče vozili s tremi pari konji cesarja Napoleona po Savinjski cesti in kako jim jo cesar zagrozil s smrtjo, če i se zgodi ne/goda. Pa je vendar šlo vse gladko in oče so pod Trojanami prejeli od cesarja francoski zlatnik v dar. Bič, s katerim so morali oče, ki so jezdili na čelu. vedno v enakomernih presledkih pokati, smo otroci imeli dalje časa za igračo ter se ž njim pozimi tolkli po peči, ko smo se igrali I vaškega rihterja. Ako jo bil kdo poreden, so mu j oče obljubili Napoleonov bič, pa se je takoj po- | boljšal. Že nedeljski Slovenec je poročal, kako zna I stara mama pripovedovati o zgodovini petrovške j cerkve ozir. čudežnem dogodku Matere božje. Go- ■ tovo marsikoga zanimajo trije svetniki ob križišču | štirih cest, od kojih ona vodi v Petrovče, druga v '• Arjo vas, tretja v Žalec, nasprotna pa v Celje. Kdor jc radoveden, kaj pomenijo te tri (podobe) sohe ob veliki cesti, naj kar vpraša škafarjevo i mamo pa bo zvedel sledeče: Ob veliki cesti stoje tri podobe. Srednja je j angelu variha. ki otroka zu glavo drži. Krajni dve sle: ena je sv. Janeza, druga sv. Pavla, kot pomoč- | ilika ob hudi uri. Kadar se nevihta prestavlja od severa proli jugu. rado udari v Sav. dolino. Zato > so pobožni Slovenci že pred da\ niiu časom po.-ta- ; vili tc tri podobe, da bi nas oni. katere te tri podobe predstavljajo, z božjo pomočjo obvarovali ob hudi uri.c Sto iu sto različnih spominov vam zna pripovedovati škafarjeva uiama. A ujavečja njena zasluga so njena dobra dela. ki jib je popolnoma brezplačno izkazala našim materam v največji ne- ; varnosti, ko jo šlo za njihovo življenje, kakor tudi za naše življenje, kar je temveč hvale vredno, ker lo ni njen poklic in tudi ni imela nikoli veselja do poklica babice. Ni je žene v župniji, kateri bi j razen svojim materam, bili večjo hvalo dolžni. Želimo, da še mnogo let čita Slovenca- brez na- j očnikov ter v zdravju in veselju v njeni prečita ' tudi javno zahvalo nas njenih varovancev, prav . vseh od malega Beujaminčka, ki mu je mama zad- | njemu rešila življenje, do njegove mame. ki je i med njenimi varovanci najstarejša ua sliki in kar j z obema rokama objema svoje zaklade in misli, j kaj bi bilo z njenimi malimi poredneži brez dobre in požrl\ovalne škafarjeve mame. ji § s 'S> snss* QjX se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno . v « . . .,«»- "-»TIS samo v poznanem modrem ovoju t« J 5-38 /a pranje volne in svile • Šolnma in vpisnina za srednje šole Ljubljana. U. avgusta. AA. Šolnina na srednjih šolah in vpis. S šolskim letom 1931—2 dalje se plačuje )»o taksnem zakonu uu srednjih šolah šolnina za vsakega učenca po naslednji razpredelnici: Pri neposred- I.—IV. V.. VI VII. VIII. nem davku v razred iznosu Din dinarjev 300- 500 100 12.') 150 500-750 125 150 200 750—1000 150 200 25» 1000-1500 200 250 30<> 1500—2500 260 300 350 •3500—IOOO 300 350 »00 1000-6000 350 400 450 6000—9000 400 430 50» 9000-12.000 450 500 55» 12.000—15.000 500 550 6»0 nad 15.000 Din davka od v.-sikih 1000 Din za I. do IV. razred še po 20 Din. za V. in VI. še po 3o Din in za VIL in VIII. razred še po 50 Din Neposredni davki so: na dohodek od zemljišč, dohodek od zgradb, na dohodek od podjetij, obratov in ]>oklioev. na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, uslužbenski davek. Računa se davek, ki ga plačujeta oba roditelja, ali davek učenca samega, če je brez roditeljev. Starši, ki imajo več otrok na šolah, plačajo za prvega celo šoinino. za ostale polovico šolnine. Privatni učenci plačajo pred izpitom trikratno šolnino. Po pravilniku o plačevanju šolnine z dne •30. aprila 1932 mora vsak učenec ob prijavi za vpis predložiti [»trdilo pristojne davčne oblasti o višini neposrednih davkov. Za učence državnih, banovin-kih in občinskih uslužbencev, ki plačujejo lo uslužbenski davek, izdaja potrdita pristojni državni ali samoupravni urad, pri katerem prejemajo roditelji plačo. Ako plačujejo roditelji razen uslužbenskega davka še kak drug davek, morajo predložili tudi potrdilo davčnega urada. Za potrdila je treba zaprositi s kolkovano vlogo (5 Din) in priložiti 20 Din kolek /a potrdilo. Za vpis vsakega učenca je treba izpolniti kakor doslej posebno prijavo: kolkovina za to prijavo znaša na srednjih šolah 50 Din. Poleg tega se plača za vsakega učenca taksa Din 20 za zdravstveni fond po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev. Šolnina in vpisnina na vseučilišču Strela uničuje Po čudnem naktučju rešeni lesač: Litija. 6. avgusta. Predvčerajšnem. ko je divjala nevihta po naših krajih je strela udarila v gozdarsko hišo v Stegu-jeku. občina Moravče, ki je last lesne družbe REKA . Hiša je do tal pogorela. Škoda je precejšnja. hiša pa ni bila zavarovana, ker je lesna družba Reka nameravala v kratkem to gozdarsko hišo renovirati. V njej je do predkratkim stanoval gozdarski čuvaj gosp. Žitko s svojo rodbino. Vsled nameravane adaptacije pa se jc g. Žitko preselil v Cerovco ter je na ta način rešil svoje imetje REK steklenice in aparati za vkuhavanje sadja. — Zaloga: iUllt Mlelil Ljubljana, Wolfova 4 V letalu ušel iz tujske legije Vevče. G. avgusta. Po štirih letih burnega življena in doživetja, se je vrnil pretekli teden v Vevče, g. Kari Nova-kovič, sin gosp. Koste Novakoviča bivšega trgovca Vevčanom dobro znanega. Leta 1928 jo je mahnil peš na Dunaj za zaslužkom, ker tega ni dobil, je prepotoval skoro vse evropske države. Vstopil nato v francosko tujsko legijo, odšel v Alžir v Afriko. Po enoletnem službovanju se mu jo v Iretjič posrečil beg v aeroplanu. Brodil je po vroči peščeni Sahari ter po mnogih težavah in doživetjih prispel v Evropo in v Belgrad. Govori več jezikov. Vevška papirnica počiva Vevče, 6. avgusta. Z današnjim dnem so ustavili vse dolo v Vevški papirnici. Delo bo počivalo kar celi mesec. Zalogo papirja je nakopičeno okolu 200 vagonov. S čim se bo stotine delavcev preživljalo, nihče ne vpraša in se za to ne pobriga. Kakor čujemo bodo v najkrajšem času začeli povečavati in prezidavati staro poljsko šolo. Nujno pozivamo merodajne na občini, da ukrenejo vse potrebno, da bodo domači brezposelni pri tem delu zaposleni. Drugim pa naj se ua kak drug način pomaga. in družino obvaroval pred hudo nesrečo. Malo pred nevihto pa so prišli iz gozda vedrit v hišo gozdar in tesači. Ko je hotel g. Žitko odklenili vrata hiše. je ugotovil, da je ključ pozabil doma v Cerovci, zato so šli potem vedrit pod bližnje gospodarsko poslopje, medtem pa je že zadivjala nevihta ter je strela udarila v hišo. Tako je srečno naključje da je gozdar pozabil doma ključ od hišnih vrat. resšilo njega iu tesače gotove smrti. Da so rešili gospodarsko poslopje pred požarom, so tesači razdrli strešni stol hleva ter ga razvlekli. drugače bi bil požar uničil tudi to stavbo. Požar v Domžalah Domžale, 5. avgusta. Danes okrog 13 je izbruhnil velik ogenj v hiši Marije Flisove, po domače Pognetove. v Domžalah tik kamniške proge. Goreti je začelo na podstrešju pod dimnikom in se je ogenj kmalu razširil na vse poslopje ter poleg stoječo drvarnico. Hišno in drugo opravo so dobri sosedje rešili, zgorelo je poleg ostrešja in drvarnice tudi nekaj oprave, blaga in žensko kolo. Na pogorišče so prihiteli najprej gasilci iz Stoba, pa motorka ni delovala, zato niso stopili v akcijo z gašenjem. Gasili so gasilci iz Domžal in Vira, gasilci iz Trzina so se vrnili, ker jo bila nevarnost že odstranjena, škoda je velika, zavarovalnina majhna. Ogenj je nastal zato. ker .ie dimnik slabo izpeljan. ■ • n Št. Vid pri Stični. 4. avgusta. V Bukovici .št. 36 bivati dve že bolj priletni sestri Ivana iu Marija Grden. V sredo popoldne prideta dva moška prosit milodara. Dobila sta kruha. Kmalu nato pa je nastal hud vihar s silnim nalivom. Moška se vrneta nazaj v hišo. Z odprtim nožem napadeta obe sestri in zahtevata, naj jima izročita ves denar. Ko so nekoliko obotavljali, ju začneta suvati in pretepali. Slabotni ženski, da bi si rešili življenje, izročiti svoje prihranke. Prestrašili sle se pa tako silno, da se je bati, da se bo oni omrači.l um. šentvidski orožniki hudodelca vztrajno zasledujejo. Radi gospodarske krize hranilnice ne morejo izplačevati denarnih vlog, kadar in kolikor kdo zahteva. Zato pa tišče nekateri deuar doma, na- Ljubljana, H. avgusta. Danes je rektor ljubljanskega vseučilišča izdal razglas o novih pristojbinah, ki jih bodo morali plačevali slušalelji vseučilišča odslej dalje. Slušatelji bodo morali plačevati pri vpisu za vsak semester 100 Din v kolkih, ki jih bodo morali nalepiti na osebne izkaze. Na podlagi ubožnega spričevala bodo slušatelji lahko oproščeni vpisne takse. Vsak slušatelj pa bo moral plačevati za vsak semester šolnino, ki bo odmerjena po višini neposrednega letnega davka staršev (očeta in matere skupaj) ali pa slušatelja, oz. slušateljice, če ima ta lastno premoženje. Slušatelji bodo plačevali, in sicer v gotovini: Od 300—500 Din letnega davka 150 Din šolnine; od 500—750 Din davka 200 Din šolnine: od 750 do 1000 Din davka 250 Din šolnine; od 1000- 1500 Din davka 300 Din šolnine; od 1500—2500 Din davka 350 Din šolnine; od 2500 do 4000 Din davka 400 Din šolnine; od 4000-6000 Din davka 450 Din šolnine: od 6000 -9000 Din davka 500 Din šolnine; od 9000 do 12.000 Din davka 550 Din šolnine; od 12 000 do 15.000 Din davka 600 Din šolnine; nad 15.000 Din davka pa od vsakih 1000 Din še po 50 Din šolnine. Če je davčni zavezanec kakšnega davka opro- Tat, ki je ukradel 20 koles Ljubljana. 6. avgusta. Od časa do časa se roki pravice le posreči, da zagrabi kakšnega predrznega tatu koles. Znano je namreč, da se znajo ravno tatovi koles najbolj spretno umikati oblastem. Te dni je orožništvo na Igu prijelo nekega Ludvika iz Kozarij pri Ljubljani. Z njim pa je prijelo šr nekega 22 letnega fanta. Orožništvo ju je osumilo, da sla kradla okoli Iga po vaseh kolesa. Sum se je skazal za umesten, zakaj po dolgem izpraševanju se je Bernik udal in priznal, da je ukradel letos okoli 20 koles. Od teh vsaj 3 v Ljubljani: in sicer 2 v Mestnem logu koscem, ko «o kosili, in 1 nekemu kmetskemu fantu v Orni vasi. Kradel pa je okoli Dravelj, Brezovice in Iga. Večino koles je prodal nekemu Jožetu s Karlovške ceste, ki jih je prodajal naprej. Tri kolesa je prodal nekje v bližini Velikih Lašč. Tudi orožništvo iz Višnje Gore je pisalo, da je zaplenilo pri nekem posestniku troje koles, ki so mesto da bi ga spravili v hranilnico. Postopači, de-lomržneži zvedo kmalu, kdo ima kaj denarja doma. Zalo so taki zlasti v samotnih hišah vedno v nevarnosti, da pridejo ob denar in tudi ob življenje. Ali ni bolj pametno denar dejali v hranilnico, kjer je varen? 1'ostopačev, ki delajo samo nadlego, za kmet-sko delo pa niti prijeti nočejo, je pa vedno več. Gospodarju, ki ima hišo ob cesti, ni dosti 10 Din na dau samo za postopače. Koliko znese to ua leto? ščen. bo moral plačevati šolnino po celotnem davčnem predpisu, vštevši tudi oproščeni davek. f"e znaša neposredni davek očeta, matere ali slušatelja skupaj manj ko 300 Din na Ielo. slušatelju ne bo Ireba plačevati šolnine, šolnine so oproščeni državni štipendisti. Na podlagi ubožnega spričevala pa ne bo nihče oproščen šolnine. Pri družinah, ki imajo več otrok, plača prvi otrok (prvorojenec) vso šolnino, drugi pa le pol. Oh vpisu mora slušatelj predložili: Z 20 Din kolkovano davčno potrdilo o neposrednem davku staršev, ali pa davčno potrdilo zase. Zn državne ali samoupravne uslužbence bodo izdajala davčna potrdila oblastva, ki jim nakazujejo plače. Ce pa plačujejo ludi davke na nepremičnine ali na rente, mora imeti tudi potrdilo davčnih uprav. Drugič morajo imeti potrdilo od šole, kjer je kdo od bratov ali sester plačal vso šolnino. Zn naknaden vpis na univerzo je treba vplačati takso 50 Din in za naknaden podpis indeksa 20 Din. Za polletne semestre bodo pristojbine odmerjene na podlagi davčnih potrdil, ki so jili slušatelji predložili v zimskih semestrih. Obenem pa bodo morali plačevati slušatelji ludi še dosedanjo |>ristojbino 30 Din za bolniško blagajno. bila najbrž kje v Ljubljani ali ljubljanski okolici ukradena. Ižansko orožništvo je Bernika že izročilo sodišču, policija pa je omenjenega Jožeta ludi aretirala, ga temeljito zaslišala iu prav tako izročila sodišču. Zdi se, da bo mogoče rešili še nekaj koles iz rok nepravih lastnikov. Tatovi seveda kradejo v Ljubljani kolesa, potem jih pa zn smešen denar prodajajo. — Kolesa, ki so bila zaplenjena pri Višnji gori so naslednjih znamk: 2 črnople-skana Pucha in 1 Kinta s številko 177.203. Lastniki naj se zglasijo na policiji. Za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! — SI, septembrom za 20-dncvno zdravljenje za pavšalno ceno j*- o 2.50, tretje vrste celo po 1—2 Diu kg. Nekoliko dražja so teleta: 1. vrste po 5 Din, II. vrste po 4 Din kg. Prašiči špeharji so bili na zadnjem sejmu po 9—0.50 Din kg, pršutarji pa po 7—8 Din. Zaradi popuščanja živinskih cen se je nekoliko pocenilo tudi meso na ljubljanskih mesarskih stojnicah. Goveje meso prve vrste velja prednji del 10 in 8 Din kg, zadnji del 12 in ln Din kg; druge vrste prednji del 8 in (i Din, zadnji del 10 in 8 Din kg. Goveje meso tretje vrste se prodaja na stojnicah prednji del po 0, zadnji del po 8 Din kg. Sveža svinjina velja 12—18 Din, preknjeno prašičje meso 14 -22 Din kg. Svinjska mast je po 15—1(5 Din, slanina od 12—14 Din kg. Konjsko meso je od 4—G Din kg, ovčje meso prednji del |>o 8 Din, zadnji po U) Diu kg. Poceni je tudi ie telečje m«so, ki .-tane prvi del po 8, zadnji del po 10 Din kg. 2a vročino oblecile lahne suknjič«, modne hlače, motociklisli ra $}a;azo obleke. V veliki izberi blago za turislo*ske obleke. — Jfajcenejša oblačilnica prago Schwab, £jubljana © Skromna 50 letnica gimnazijske mature. Leta 1882 poslovilo k je od ljubljanske gimnazije, ki je takrat stala na sedanjem Vodnikovem trgu. iz osmega razreda 38 dijakov, ki so se razpršili v širni svet iskat si svoje bodoče eksistence. Pa kmalu jc pričela med njimi smrt s svojo žetvijo in jih Jc v petdesetih letih ugrabila 31. Umrli so naslednji sošolci: Evgen grof Aichelburg, graščak, dr. Anton Bile, odveln. koncipient, Ludvik Businaro, zasebnik. Franc Dolenc, abilurijent, Viljem pl. Dorotka, časnikar, Jurij Dovžan. župnik, Aleš Gašperšič, župnik, Andrej Geiger, abilurijent, dr. Franc Golf. advokat, dr. Adolt llauffen. univ. profesor, Jože llan-dler, akademik. Teodor pl. Carl-llohenbalken, vladni svetnik, dr. Alojzij Homan, zdravnik, Ivan Katar, župnik, Alfred Krob, profesor, Anion Mali, župnik. Franc Moškat, župnik, Ivan Pavlič. kaplan, Franc Pečnik, župnik. Ernest Pfpfferer. poštni uradnik, Moric Rožnik, finančni uradnik, dr. Ivan Rup-nik, ininisterijalni svetnik, dr. Franc Rosina, advokat, Franc šega, abiturient, dr. Viktor Supan, advokat, Franc Suštersič, župnik, Franc Vidic, rudarski svetnik, Vincenc Vidergar, ekspozit, dr. Rihard \Venedikter. vladni svetnik, Jožo \Vrus, kaplan, Karel Zavodnik, bogoslovec. Med sedmimi še živečimi sošolci so se zbrali trije, dva aktivna župnika in en u|>okojen župnik, svoj čas istrski poslanec, k praznovanju tega jubileja. Po sv. maši za-dušnici za umrle sošolce so se sešli k skupnemu obedu v Unionu, kjer so pri kozarcu traminca zbujali spomine iz dijaških let. Vsi njihovi nekdanji profesorji počivajo že v zemlji. Njihov takratni ravnatelj je bil Jakob Smolej. Verouk je učil zadnje leto dr. J. Oogala, ki je j>otem vstopil kot vodja v semenišče. Profesor zgodovine je bil veščak Zeehe. ki je pri sIovpsu rekel osmošolrem: Das vvar mir die liebste Klasse am Gj-mnasium. In nadalje profesor Wiesthaler, ki jim je skozi celo gimnazijo predaval slovenščino, osnovatelj latinsko-sloven-skega slovarja, katerega natis ni pričakal in si dal radi tega napisati na svoj nagrobnik besede: Acer-ba et immatura mors eorum, qui immorlale alr-fjuid parant. In spominjali so se še profesorjev pe-danta Zaklja, velikega Tevtona Heinricha. Ijudo-milega dr. Nejedlija, strogega \Vurnerja itd. V takem kolegijskem pogovoru je kmalu prišel čas odhoda in ločili so se v trdnem prepričanju, da je bil zadnji ta njih sosolski sestanek, ker tudi njim že grozi s svojim mečem Hanibal ante portas. *************************** ****** *************** Dr. Igor Tavčar specialist za notranje bolezni ne ordinira od 8. do 22. avg. ************************************************ 0 Poljski železničarji v Sloveniji. Včeraj so dospeli na Jesenice poljski železničarji, ki so prišli na ekskurzijo v Jugoslavijo. Na kolodvoru sta jih pozdravila ravnatelj ljubljanskega železniškega ravnateljstva inž. Klodič in jeseniški župan mr. Žabkar. Poljski železničarji so se odpeljali nato do Blejske Dobrave, odkoder so odšli skozi Vintgar na Bled. S popoldanskim gorenjskim vlakom pa nje enega dneva pri regulacijskih delih, kar seveda občutno zadene delavstvo pri njegovem že itak skromnem zaslužku. Pri tej priliki moram omeniti, da letos nimamo ne tifusa, ne griže, najmanj pa še celo malarije ali drugih infekcijskih bolezni. Muhe in komarji nas letos puste na miru, ker jih je najbrž uničil mraz pozimi. Pač pu je še nekaj stanovanj v mestu, ki so še izza vojne zasteničenn. Pri tem je pridno na delu mestni desinfekcijski zavod, ki varno razkužuje stanovanja z zanesljivim sredstvom cijanovim vodikom. Pričakovati je, da se bo Ljubljana kmalu znebila docela tudi te zalege in si zopet pridobila stari sloves mesta, kjer ni golazni. Ljudje pa morajo seveda tudi sami pridno čistiti stanovanja in skrbeti za snago. Mestna postaja za zdravstveno pomoč (mestni fizikat) pa je bila vsak dau preobložena z delom, tako da včasih dela ni zmogel en sam zdravnik iu sta bila primorana pregledovati revne bolnike dva zdravnika. Poleg domačih revnih bolnikov so se zatekali k nam tudi številni bolniki iz vrst brezposelnih, ki pa sedaj ponehavajo.t Dr. A. Konvalinka - Tavčar specialistka za otroške bolezni ne ordinira od 8. do 22. avg. so se odpeljali v Ljubljano, Poleg ing. Klodiča so jih na kolodvoru sprejeli še podpredsednik UNŽBJ g. Punčuh, g. Likozar v imenu mestne občine in gg. dr. Štele in Vrtovec v imenu društva prijateljev poljskega kluba. Gostom v čast je igrala na kolodvoru godba Sloge. Vseh izletnikov z družinskimi člani vred je 35. V njihovem imenu se je za prijazen sprejem zahvalil ing. Vulkovski. Gostje so si nato ogledali Ljubljano, zlasti pa nebotičnik. Že snoči so se odpeljali v Zagreb, odkoder bodo nadaljevali pot na morje. Potujejo v treh osebnih vagonih. O Zahvala g. dr. Rozmanu, kneioškufu ljubljanskemu. Odbor ŽSK Ilerines v Ljubljani se s tem najiskreneje zahvaljuje g. dr. Rožmanu, knezo-škofu ljubljanskemu za velikodušni dar, ki ga je podaril našemu potrebnemu društvu. — Odbor. O Poljaki v Ljubljani. Poljake, ki so dospeli danes v Ljubljano, je pričakovala železničarska godba Sloga.. Poleg drugih zastopnikov je bila navzočna tudi deputacija odbora kongresa narodnih noš. Predsednik Pokojninskega zavoda pn jim je pripravil prigrizek ua vrhu nebotičnika. Po tem so člani odbora kongresa narodnih noš z drugimi gospodi vred gostom razkazali Ljubljano in obenem vršili propagando za kongres narodnih noš. 0 Gospodinjam, ki iščejo gospodinjske posle. Danes je gospodinjam in gospodarjem lahko dobiti služkinjo. Ni pa tako lahko dobiti služkinjo, ki bi ustrezala želji gospodinje .in ki bi se zavedala svojih dolžnosti do dela. Tudi v moralnem oziru se služkinje mnogo razlikujejo od služkinj. V mesta prihaja mnogo služkinj, ki se obračajo na posredovalnice za službe. Zgodi »e tudi, da jim |>o«re-dovalnice po več tednov ne morejo nuditi službe. In dekleta so ves ta čas prepuščena sanic sebi in ulici. Radi nepoučenosti in gmotne stiske sc mnogotere udajajo nepoštenemu in nemoralnemu življenju. V Ljubljani že mnogo lel deluje Poselska zveza, ki se pod njenim okriljem zbirajo služkinje. Tudi Poselska zveza posreduje služkinjam službe, čeprav ni to njen glavni namen. Njen glavni namen je v tem, zbrati pod svoje okrilje vse služkinje, da jih izobrazuje za njihov poklic ter jim nudi gmotno in moralno oporo. Pri posredovanju služb se ne ozira na posredovalnino, pač pa na lo, da poštena služkinja dobi poštenega gospodarja in da služkinja do gospodarja in gospodar do služkinje vestno izpolnjuje svoje dolžnosti. Služkinje pod okriljem Poselske zveze med iskanjem službe niso prepuščene same sebi. ampak jim Poselska zveza nudi možnost izobrazbe v šivalnih, kuharskih iu jezikovnih tečajih, kakor jim tudi oskrbi varno zavetje, dokler ne najdejo službe. Poselska zveza vrši s tem na eni strani veliko socialno, na drugi strani pa tudi strokovno delo. od česar imajo brez dvoma koristi tudi gospodarji in gospodinje, ki s tem dobijo pošteno in sposobno služkinjo. Kljub temu pa gospodinje v Poselski zvezi navadno vidijo nekako nasprotnico, češ, da se zavzema za služkinje. Seveda se zavzema, če vidi, da se jim godi krivioa! Nekatere gospodinje se ne zavedajo, da ima vsak človek in tudi služkinja dolžnost braniti svoje pravice. Vsekakor pa je za gospodinjo boljše, če se služkinja zateče k svoji organizaciji, ki na lep način posreduje za mirno in obojestransko zadovoljivo rešitev nastalega spora, kakor pa da bi služkinja po cestah in drugod raznašala storjeno krivico in pri tem stvar še povečala. Prav zato je v interesu gospodinj in gospodarjev samih, da se obračajo za služkinje na ZoseLsko zvezo, ki ima svojo posredovalnico v palači Delavske zbornice, Miklošičeva c. 22, I.. kakor tudi v »Služkinj-skem domu« v Križevniški ulici 2. Za pismena vprašanja od strani gospej ali služkinj, prosimo priložiti znamko za odgovor. Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Ba-hovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78; mr. Hočevar, Celovška c. 34. — Jutri: mr. Suš-nik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c, 10, © Žensko ročno delo v interieum. Te dni priredi Dalmatinka Nevenka dr. Steindlova razstavo ženskih ročnih del v Ljubljani. Razstava bo zelo zanimiva, ker se je prirediteljici posrečilo po dolgem in temeljitem studiu odkriti iu spoznati lei>ote egipčanske, kitajske, arabske, gotske in renesančne umetnosti. Poleg tega bo prirediteljica razstavila še dvoje lastnih vezenin, izvedenih po originalu, dve bidermajerski vezenini, poleg lega pa bodo na razstavi zastopani tudi Peru in primitivni narodi. Vidno mesto pa bo zavzela naša narodna umetnost. Da bo čim vidnejše poudarjena duševnost posameznega sloga, bo g. Herzmansky okrasil dvorano s cvetjem. Četrtina dohodka je namenjena pomoči brezposelnim. Dan in kraj razstave bomo še javili. 0 Pogrešan upokojenec. Že od 2. avgusta pogrešajo 70letnega Mihaela Bukšiča, upokojenega strojevodjo z Dunajske 12. Ta je šel omenje- nega dne od doma v Monte Carlo v Tivoli, kjer se zbirajo upokojenci in od tam je odšel ob 4 popoldne v mesto. Od tedaj ga ni bilo več na spregled. Pri sebi je Imel 400 Din denarja in železniško legitimacijo s fotografijo ter ključ od stanovanja. Svojci se boje, da so mu ne bi pripetila kakšna nesreča. Pogrešauec je srednje rasti, okroglega obraza, sivili las in brk. Oblečen je v temno obleko, brez telovnika in pokrit s temno športno čepico. Kdor bi o njeni kaj vedel, naj obvesti policijo. 0 Nalezljive hulezni v juliju. Zdravstveni izkaz za mesec julij izkazuje v Ljubljani naslednjo sliko: za tifuznimi boleznimi sta zboieli dve osebi, za škrlatinko dve, za ošpicami ena, za davico štiri, za šenom dve, za smrkavostjo ena in za trahomom ena. Vsi bolniki so domačini. © Rojstva in smrti v juliju. Meseca julija je bilo v Ljubljani rojenih skupno 97 fantkov in 98 punčk, skupaj torej 195. Mrtvorojeni so bili trije fantki in tri punčke. — Umrlo pa je 57 moškjh in 30 žensk, skupno 93. Dojnačinov je bilo vmes 47, Med. Univ. dr. Vliho Sporn specijallst za srčne in druge notranje bolezni se je preselil V DfOiaKOVO UllCO $1. 6 Tel. št. 34 —37 Za »Gospodarsko zvezo« •27 moških in 20 žensk, tujcev je umrlo 30 moških in Ki žensk. V zavodih je umrlo 73 oseb, 49 moških in 24 žensk. Smrtni vzroki so bili: 1 ženska je umrla radi tifusa, za škrlatinko 1 moški, za dušlji-vim kašljem 1, za drugimi nalezljivimi boleznimi 2, za jetiko na sopilih 11, za jetiko možganske mrene 1, za rakom 3, za vnetjem možganske mrene 1, za boleznimi srca 8, za bronhitisom 2, za pljučnico 4, za drugimi boleznimi na sopilih 1, za boleznijo želodca 3, za krčenjem jeter 2, za vnetjem ledvic 3, za ženskimi boleznimi 2, za prirojeno slabostjo 11, radi starosti 7, zaradi nezgode 9, zaradi samoumora 1 iu za drugimi boleznimi 14. Po starosti pa so umirali: dojenčki do enega meseca 4 fantki in 4 punčke, v slarosti do 1 leta B fantkov in C punčk, v starosti od 1—4 let 4 fantki in 4 punčke, od 5—14 let 3 dečki in 1 deklica, od 15—19 let 3 mladeniči in 2 mladenki, v starosti od 20—39 let 15 moških in 10 žensk, v starosti od 40—59 let 13 moških in 3 ženske, v slarosti od 00—69 let 8 moških in 1 ženska. v starosti nad 70 let pa 5 starčkov in 9 staric. © Vsi strelci, lovci in ljubitelji strelskega športa so iskreno vabljeni, da se polncštevilno udeježe celodnevne okrožne tekme, ki jo priredi Okrožna strelska družina v Ljubljani na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti danes. Vpisnina in cena municijl skrajno nizka. — Uprava. © Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica 8. Tobačnim vpohojencem in vpokojenkam v vednost Strokovno društvo tobačnih vpokojcnccv in \ pokojenk \ us obvešča, du lxxlo prihodnji teden pričeli izplačevati prevedbe iz kronskih v dinarske |x)kojnine in sicer od 1. avgusta 1927. do 1. aprilu 1931. Pri tej priliki sc nam zdi |x>trcbno povduriti, da že dalje časa neke osebe iz vrst tobačnih vpokojenk ra znaša jo med tobačnim ui>okojen.stvoni neresnične stvari, zlasti kur se tiče dela in uspehov za /lioljšnnjo položaja tobačnih vpokojcnccv in v|k>kojouk. Nek« oselvi. katere imena za enkrat ne obešamo na veliki zvon, raznaša med tobačnimi upokojenkami, češ, d« je njena zasluga, da so dosežene sedanje prevedbe in s tem pripravlja nabiranje prispevkov /a svoj trud. /nnno nam je. du nekatere i^iokojenkc agitirijo za to osotm in (»obirajo od u!x>gih tobačnih vpokojenk znatne vsote denarja. Resnici na ljubo pa moramo povedati vsem upokojencem in upokojenkam. da nima nihče pravice lastiti si zaslug za izplačilo sedanjih prevedb, kot edino »Strokovno društvo tobačnih vpokojencev in vpokojenk,« ki že vsa povojna leta dela za zboljšanje iKiložaja tobačnih vpokojcnccv in Vpokojenk. Tudi te prevedbe so se izvedle lo na prizadcvnnje tega društva, kar se lahko dokaže s pismenimi odloki, ki smo jih prejeli j od odločujočih strani. Kako ubogo tobačne upokojenke slepijo, nam najbolje dokazuje slučaj, ko so pred nekaj dnevi raznašali med upokojenci in upokojenkami, češ, ostane /c delo stalno nesposoben. Redna pokojnina pa so. začne po 10 letih in znaša 10%. Ta pokojnina se vsako službeno leto zviša za 2%, tako. da je redna polna pokojnina v prvi kategoriji 1000 Din mesečno, v drugi 800 Din, v tretji in četrti pu 700 Din mesečno. Prispevki za pokojnino pa so po novem pravilniku: v I. kategoriji 70 Din, v drugi 56. v tretji in četrti 49 Din. Polovico teh prispevkov bo plačevalo delavstvo, drugo polovico pa monopolska uprava. Kolikor jc sedaj delavstva v državi, bi sc nabralo letno teh prispevkov 5.348.256 Din. Delavstvu bodo v jKikojnino všteto vsa službena leta. ne glede na to, kduj je šel ali kdaj bo šel v pokoj. Monopolska uprava mora poleg svojega rodnega prispevka plačati za prevedbe pokojnin 8.273.000 Din. Monopolska uprava jc to voljna plačati, mora pa to odobriti ministrstvo zn finance. Računska podlaga za gornji znesek je naslednja: 2399 delavk, 1787 delav-ccv, 164 upokojencev, 1699 upokojenk. 123 vdov, 67 sirot, slcupno terei 6230 oseb, , v ....., Pet milijonov dinarjev v gotovini lahko dobite S SREČKO BEOGRAJSKE KATEDRALE Ostati dobitki v gotovini: Din 2.500.00C 1,00(1.000, 500.000, 200.1100. 100.000, 20.0u0 10.000. — Poiurite so, ker dno 31. avgusta 1932 se nepreklicno vrši žrebanju Dobe ae povsod - 10.000j Nedeljske misli Današnje berilo nam utrjuje veselo binkoitno zavest: Duh je, ki oživlja. Taka berila so nam bridko potrebna, zakaj is življenja bi te zavesti ne zajemali vedno. Saj v življenju je toliko mrtvega; je mrtva vera, mrtva ljubezen, mrtvo veselje. In (e hodiš med ljudmi, ti je neštetokrat, kakor bi hodil skozi puščavo: ni žive rasti, vse jc izsušeno, izžgano. Duše ne pojejo, pa niti ne jokajo ved. In čeprav se sredi sveta vse i/ne te in mrgoli, ni več življenja, ki bi se gnalo proti nebu, ampak je kakor nemirno umiranje in zadnje drgetanje. Morda so srečni tisti, ki hodijo mimo domov in ljudi kakor slepci, ki ničesar ne vidijo. Ne vidijo kretenj, kaj še, da bi videli srce. Morda so srečni oni, ki hodijo kakor otroci: sredi življenja merijo samo svojo zibelko. Bridko pa je, videti vse. Ne le pomlad, s katero je vsa naša zemlja pretkana, ampak ludi revščino neplodnih planjav. Ne le liho ljubezen mirnega doma, ampak tudi vmazanost raztrganih družin. Ne le pesem, ki jo nosi večerna megla nad polji ali oolak kadila med , cerkvene oboke, ampak tudi grdo kletev neštetih ustnic. Ne le otroško vero, ki jo je lako mulo, ampak tudi strašno brezbožnost, ki jo je toliko, toliko več — — — Vse bi še bilo. Človek bi se vsaj prevaran zaprl sam vase in hi hranil samo sebi lihi čudež življenja. A meni se zdi, da nihče, ki veruje, nn more in ne sme mimo besed: Duh oživlja. Če bi šel mimo, bi se ludi njemu izmaknili zadnji temelji. Če je toliko smrti, kje je Duh ? Ali ni vsa smrt dokaz proti njemu, kakor roka, ki ga trga tudi iz blagoslovljenega koščka sveta? če je toliko smrti, ali nismo tudi mi krivi? Če smrt vpije, kako da mi še bolj ne kričimo za Bogom? Saj mora bili prošnja, ki prevpije gorje. »Verujemo vate. Duh, Bog, ki oživljaš! Daj, premagaj smrt, ki ubija življenje! Ne smeš nas skušati preko moči. 0 Bog, da ne obnemoremo, da ne obnemimo — saj še verujemo, verujemo, verujemo...* Najfineiše Giashiiite-ure dobiio se pri v^/ F. Čuden Ljubljana, Prešernova 1 Cerkveni vestnih Duhovne vaje la izobražence bodo od 13. do 17. avgusta v Domu, Zrinjskega 9, Ljubljana. Plača se za vso oskrbo za vso tri dni 150 Din. Začetek 13. avgusta ob 6 zvečer. — Vodstvo. Duhovne vaje za abituriento bodo v Domu du-' hovnih vaj od 30. avgusta zvečer do 3. septembra zjutraj. Oskrbnina za vse dni znaša samo 30 Din. Priglasite se čimprej na naslov: Vodstvo Doma du-; hovnih vaj. Ljubljana. Zrinjskega 9. Drugi tečaj zaprtih duhovnih vaj za dekleta v ! Lichteathurnovem zavodu v Ljubljani. K prvemu tečaju duhovnih vaj za dekleta se jih je prijavilo j toliko, das o že vsi prostori oddani. Ker se pa Se vedno oglašajo nove prosilke, bo v tem mesecu še drugi tečaj zaprtih duhovnih vaj za dekleta in sicer od 25. zvečer do 29. avgusta zjutraj. Vodili jih bodo preč. gg. misijonarji sv. Vincencija Pavelske-! ga. Oskrbnina (hrana, stanovanje) znaša za vse tri dni 100 Din. Prijave (ustne in pismene) sprejema vodstvo Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg. Prijaviti se je treba kmalu. Naše dijaštvo Tovarilcm-dijakom javljam, da bo 11. avgusta ob 8 pri glavnem oltarju pri oo. frančiškanih sveta maša za pokojnega tovariša Ivana Voljča ob obletnici njegove smrti. — Babnik Nande. Poizvedovanja Krško. Prve dni junija je bila izgubljena iz Sp. Krškega proti Sv. Duhu denarnica z dokumenti in raznimi listinami ter delavsko knjižico. Najditelj se naproša, da bi vse skupaj j>osIal na naslov, ki je naveden v dokumentih, ali pa oddal orožniški postaji v Krškem. Za svojo prijaznost lahko obdrži denar. Ptuj Oklic mestnega načelstva. V času od 6. do 15. avgusta priredi posebni odbor zastopnikov gospodarskih, kulturnih in nacionalnih organizacij pod pokroviteljstvom mestne občine mariborske : Mariborski teden«, ki naj služi gospodarskem po-vzdigu naše pokrajine in podčrta kulturno in nacionalno važnost Maribora in njegovega zaledja. Opozarjam meščane na to prireditev radi udeležbe s pripombo, da je dovoljena polovična vožnja po železnici in da se dobe tozadevne legitimacije pri Putniku in večjih denarnih zavodih. Tedensko službo gasilcev od 7. do 14. avgusta ima prvi vod, druga desetina in sicer četovodja Ernest Deutsch in desetnik Zajšek. Reševalni oddelek: šofer Karel Panteker in desetnik Zamuda, od moštva pa Šuster in Pogačnik. Prostovoljno gasilno društvo v Ptuju priredi danes, 7. avgusta ob 3 popoldne na vrtu gostilne »Novi svet« vrtno veselico: keglanje, streljanje na dobitke, šaljiva pošta in druge zabave. Čisti dobiček je namenjen reševalnemu oddelku. Podpirajte občekoristen nameni Dnevna kronika Naš novi roman hotna Doone R. D. Blackmore je znamenit romantik Devonshira. Skoraj vsi njegovi romani se gode v divjeromantičnih pokrajinah zapadne angleške obale, ki jih opisuje tako živo in zares, tla jih vidi bravee v duhu pred seboj, kakor da bi sc sprehajal po njih. Z enako verjetnostjo nam predstavlja oiulotno prebivalstvo, ki se odlikuje po strastni ljubezni do svobode in pustolovskega življenja, a tudi po svojem domoljubju in srčni plemenitosti. V romanu »Loma Doone« nam podaja pisec na svoj romantični način košček zemlje iu zgodovine zapadiioangloškcga ljudstva iz časov Karla II. in Jakoba IL, ko je bila kraljevska oblast v Angliji še zelo slabo zasidrana, ko so se v neprestanih notranjih bojih testo menjavali predstavitelji najvišjih oblasti v Londonu, kakor tudi kraljevska krona sama, ko so se nasprotne politične stranke trle med seboj na življenje in smrt, tako da so se včerajšnji nosilci najvišjih državnih časti prištevali danes že med politične mrtvece in brezpravne državne izobčence, ki so se morali kakor razbojniki skrivati po oddaljenih gozdovih in težko pristopnih planinskih skrivališčih. S smelo domišljijo nam predstavlja pisec pustolovsko pleme Doonov, ki se je naselilo v eno izmed takih gorskih gnezcl in jc bilo v svoji divji samopašnosti strah in trepet treh okrajev v okolju. Naj-silovitejši in najpredrznejši od razbojnikov je bil njih poglavar C a r v e r Doone, večkratni morilec in ciničen skrunitelj vsega dobrega in poštenega v človeški družbi. Nekoč jc s svojimi tovariši oropal in deloma pomoril bogato grofovsko rodbino Dugal, vrn-čajočo se iz Rima. Najmlajšo hčerko Lorno so odvedli razbojniki v svoje gnezdo, kjer so jo kot ujetnico odgajali, da bi postala pozneje žena njihovemu poglavaru. Ta nasilni sklep pa jim je preprečil junak našega romana, korenjak John Ridd, ki mu je Carver Doone na razbojniški način umoril očeta, vprav na isti dan, ko se jc mladenič vrnil po dovršeni latinski šoli iz Tivertona domov. Kako sc jc smeli John Ridd prikradel v skrito gorsko bivališče Doonov in kako se je potem stvar razpletala, to vse se pripoveduje v nizu napeto zanimivih dogodkov in odkritij I v tem obsežnem romanu, ki je izšel v izvirniku že * nad 800.000 izvodih. Koledar Nedelja, 7. avgusta (12. pobinkoštna nedelja). Kajetan, spoznavalec; Donat, mučenec. Ponedeljek, 8. avgusta. Ciriak, Larg in Sma-■agd, mučenec. Novi grobovi -f- Ana Mesarjeva. Umrla je včeraj ob 5 popoldne po daljšem bolehanju v cvetu mladosti gospodična Ana Mesarjeva, hčerka ravnatelja Jugoslovanske knjigarne g. Ivana Mesarja in sestra g. arh. Josipa Mesarja. Dolgo, zelo mučno bolezen je pokojnica prenašala z zgledno vdanostjo. Zato je bila pa tudi njena smrt lahka ko polet k viru božje Ljubezni. Pogreb pojde v ponedeljek ob 4 popoldne iz hiše žalosti Dvorakova 6. Blagi pokojniei večni mir, njenim preostalim pa iskreno sožalje! -f Bešter Lenart V Ljubljani je v svojem stanovanja na Bleiweisovi cesti 13 umrl zasebnik g. Bešter Lenart. Pogreb bo v nedeljo 7. avgusta ob 5 popoldne. Naj počiva v miru t Sinovom in sorodnikom naše sožalje! -J- V Fuldi na Nemškem je dne 2. t. m. umrl tovarnar in solastnik tvrdke Klein & Stiefel. g. Edvin Stiefel, ki je po vsej Jugoslaviji znan dobavitelj strojev, posebno v obratih lesne industrije. Osebne vesli — 25 let v vinogradu Gospodovem. Sloprre pri Rogatcu: Na god sv. Jakoba, apostola, dne 25. julija t. 1. je pod varstvom farnega patrona sv. Anton; pušč., tiho in skromno brez vsake zunanje slovesnosti obhajal 25-letnico mašuištva tukajšnji g. župnik Alojzij Pichlor. Jubilant je bil rojen 1880 v Mastnem vrhu pri Ptuju. V mašnika ga je posvet?! leta 1907 lavantinski škof dr. M. Napotnik. K si brnemu jubileju naše najprisrčnejše čestitke! Poroka. Dne 4. avgusta sta se poročila na Breznih g. Janez Zupan, učitelj v Veliki Dolini pri Mrežicah in gdč. Lojzka Godec, učiteljica lstotain. Poročil ju je g. župnik Janez Gnjezda iz Vflike Doline. — Obilo sreče! = Vzela sta se včeraj v zakon član ljubljanske drame g. Emil Kralj z. gospodično Herto Arkovo iz ugledne ljubljanske družine. Bilo srečno! Ostale vesti _ Slomškova družba. Vsi člani in članice, ki bodo prišli že v torek na Brezje, naj se zberejo zvečer pri Fiužgarju na prijateljski sestanek. Vsem, ki bodo potovali na Brezje šele v sredo zjutraj, naznanjamo, da odhaja vlak iz Ljubljane ob 7. Pevci in 'pevke naj se podajo takoj po prihodu na Brezje v samostansko dvorano, kjer bodo imeli kratko pevsko vajo za petje pri sv. maši, ki bo ob 10. Na veselo svidenje. -- Š. — Trgovsko zborovanje v Mariboru Je prclo-inno zaradi nujne zadržanosti ministra za trgovino in industrijo g. Ivana Mohoriča na prihodnjo nedeljo, dne 14. t. ni. Vse za danes izdane odredbe veljajo za prihodnjo nedeljo. — Predsedstvo Zveze trgovskih gremijev. — Polovična vožnja za izlet JO/. Polovična vožnja za pokrajinski izlet Jug. gasil, zveze v Slo-venjeradee in proslavo 00 letnice slovenjgraškega gasilnega društva je z odlokom prometnega ministra br. 16.037-32 od 20. jul. t. 1. dovoljena in velja za vse udeležence od 11. do 17. avgusta. Udeleženci si kupijo na domači postaji celo vozno karto ter jo ob prihodu v Slovenjgradec ne smejo oddati, ker velja s potrdilom udeležbe, ki se bo dobilo na dan proslave dopoldne v občinski pisarni v Slovenj-gradcu, popoldne pa na veseličnem prostoru, tudi za nazaj. Dovoljen je ludi posebni vlak iz Celja do Slovenjgradra, ki bo vozil 20 minut za rednim vlakom iz Celja v Slovenjgradec, vračal se pa bo okrog 23 zvečer iz Slovenjgradca proti Celju. Vsi udeleženci se naprošajo, da se poslužujejo le posebnega vlaka in ne rednega, da bo zaseden. Slatinske tablete za hujšanje Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker razlope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg. Doza 100 tablet Din 46 — doza 200 tablet Din 74"— Proizvaja: Lekarna Mr.Bahovec Ljubljana — Blagoslovitev nagrobnega spomenika Heinzu j Miillerju. Slovenski javnosti je še v dobrem spo- j minu nad Triglavskim ledenikom velika nesreča I nemških alpinistov, ki je zahtevala pred dvoma i letoma življenje mladega akademika Heinza Miil-lerja in ki je onesposobila akademika Erwina Lii-decka. — Heinz Miiller je bil vodnik nemške akademske zveze v Monakovem, ki mu je iz hvaležnosti postavila nagrobni spomenik na pokopališču na Dovjem. Skupina članov tega društva dospe k blagoslovitvi spomenika, ki se vrši v četrtek dne 11. t. m. ob 11 na pokopališču na Dovjem. Dolžnost naših planincev je, da se udeleže te skromne proslave. — Študij medicine. Na Slovensko zdravniško društvo in na Zdravniško zbornico prihajajo vprašanja od strani abiturientov in njih staršev, kakšne izglede imajo mcdicinei po dovršenem študiju medicine. Ker jc vsakemu no-samezniku nemogoče odgovurjati, sporočata omenjeni korporaciji, da je danes 51 mladih zdravnikov v bolnišnicah dravske banovine — nešteti so asistenti — ki čakajo na namestitev, delujejo za lo prekoristno in popolnoma varno ustanovo, ki se je povsod skazala za najprimernejši nucin posmrtninskega zavarovanja. »KARITAS« je kot oddelek Vzajemne zavtuo-valnice pod pokroviteljstvom nadškofa dr. \. B. Jegliča, — V Ljubljani, dne t. avgusta 1932. Za K n rita t i vno zvezo: Prelat Andrej Kalan. častni predsednik; p. komtur Val. Učak, predsednik; dr. Alf. Levičnik, prof. v pok., blagajnik; prof. Ante Kordin. tajnik. — Humck M. Domači vrt. Praktičen nuvod, kako gu uredimo, obdelujemo in krasimo. Pojasnjeno s 102 podobama in 2 barvnima slikama. Druga predelana in pomnožena izdaja. — Ljubljano 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna. — Kako nujno potrebno nuni je kratko a zato vendarle izčrpno in vsestransko uporabno delo višjega sadjarskega nadzornika M. Hu-meka o negi domačega vrta, dokazuje že dejstvo, da je knjiga doživela v razmeroma kratkem času drugi natis. Nova izdaja se odlikuje v vsakem pogledu: Vsebinsko je temeljito razširjena in izpopolnjena, podob je^ kar 33 več nogo v prvi izdaji, uko sploh ne štejemo obeh barvnih slik; papir je izvrsten in vsa zunanja oprema knjige je trpežnejša, tako, da smo skratka lahko ponosni, da jo imamo. Po uvodnih besedah, pri katerih je važno poglavje: Temeljni pojmi o življenju rastlin, je razvrščena tvarina nu dva dela: Splošno vrtnarstvo, ki obsega poglavja o uredbi domačega vrta, o pripravi zemlje in gnojenju ter o glavnih vrtnarskih delih; posebno vrtnarstvo s poglavji o zelen jadarstvu (posebno močno razširjeno in izpolnjeno v novi iz/laji), o sadnem drevju na domačem vrtu, o okrasitvi vrta, o gojitvi sobnih rastlin ali lončnic ter o vrtnarskih opravilih v posameznih mesecih. Knjiga obsega 234 strani velike oblike ter velja broširana 42 Din, v celo platno vezana 54 Din. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ne namili^ perila, lemveč' ga namakajte! Kupi meni, ljubi striček, *amo sladoled »Petriček«! Za en dinar ali dva liževa ga obadva. — Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj. Maribor. Zasebno trgovsko učilišče. Odobren od ministrstva trgovine iu industrije v Belgradu. Zavod je na najboljšem glasu zaradi svojih odličnih učnih uspehov, izbornega učiteljskega zbora, vzorne discipline, nadzorstva ler strokovnega ravnateljstva. Lastni dijaški internat, znižana šolnina. Prijave ustmeno ali pismeno v trgovini v Slovenski ulici 7, zraven trgovine VVegerer. Šolski programi brezplačno. Začetek dne ti. septembra 1932. Glej tudi današnji inserat! — Bohinj. V nedeljo, dne 7. avgusta otvori podružnica SPD »Bohinj« smučarski turistovski dom na planini Kraj pod Bogatinom. Ob 11 dopoldne poleg tegu približno 3(M) medicinccv, ki bodo j služba božja, nato blagoslovitev doma in vojaškega v doglcdnem času končali študij. V bolnišnicah . pokopališča. Popoldne skupen izlet na sedlo Boje par praznih začasnih sekundarskih mest ter j gatina. Za topla in mrzla jedila preskrbljeno. Od razpisana ena služba za banovinskega zdrav- J kolodvora Bistrica-Boh. jezero vozijo zjutraj omni-nika. Prostih pu jc nekaj mest v vojaški službi, i busi do Savice, povratek od tam ob 0 zvečer k turi-r> . i r j i n » m lovskemu vlaku. Vabljeni vsi. D A J Ledeno kavo DAM j l„ubila se je moška zlata ura z monogra- - Izlet na Jadransko morje bo ob priliki vse- ! mom Z. M. Najditelj naj jo odda proti dobri nagradi slovanskega kongresa narodnih noš v Ljubljani, i na naslov: Milic Simeunavič, zdravilišče Rogaška Spored: I' ponedeljek, dne j. septembra: odhod iz j Slatina. Ljubljane s pospešenim vlakom 2. in 3. razreda ob 18 skozi Karlovec na Sušak. — 1' torek, dne ti. septembra na rojstni dan prestolonaslednika Petra. ob 8 odhod s pa rili kom Aleksandrom ali Prestolonaslednikom v Split. Na parobrodu bo celodnevni godbeni koncert, razne zabavne igre ler ob 9 zvečer bajna razsvetljava na parobrodu in vžiganje raket. Na parobrodu zajtrek. kosilo in večerja. Pri- Namakanje perila s Henko je boljše, in bolj varčno. Perilo Vam je freba samo na predvečer pranja namočili v Henkovi razfoplnll Zjutraj je vsa umazanlna temeljito izločena. Vsako ribanje ali krtačenje perila je nepotrebno! Skratka: To je napredek in Izboljšanje Vašega pranja. — Zobni atelje L. Bitcnc zopet redno sprejema. — »Franz-Josef« grenčira vztrajno poživlja obtok krvi v spodnjem delu lelesa. — Svojim hlagopokojnim bodele postavili nagrobni spomenik zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skic, album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in naj-solidnejši tvrdki kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. Telefon 27-87. Krvava zatoigra sredi noči Ljubljana, 6. avgusta. Okoli pol 11 ponoči se je v neki gostilni na Sv. Petra cesti odigrala krvava žaloigra, katere hod v Split" ob" 2L30," p r'e voz "vT^et "in prenočišče. : žrtev je postal 30 letni delavec Ivan Zu mer. Do-- V sredo, dne 7. septembra: zajtrek, dopoldne . godek sc je po pričevanju očividcev zgodil nekako - - - ... takole: Umorjeni delavec Ivan Žunier je prispel v gostilno s svojo ženo v družbi še treh oseb, nekim svojim prijateljem in žensko, ki je imela s seboj tudi otroka. Zasedli so prazno mizo sredi gostilne. ogledovanje mesta pod strokovnim vodstvom, izlet na Marjan in ogledovanje zverinjaka, po kosilu izlet z avtobusi na Solin, v Splitu po povratku večerja in prenočišče. Isti večer ob 9 končert na promenadi Splita. — V četrtek, dne 8. septembra: zajtrek, po kosilu izlet s parnikom ali z avtobusi v šibenik k slapovom Krke. ogledovanje starega mesta, ob 7 večerja ter izlet na kopališče. Isli dan ob 21 povra- Vino, ki so ga naročili, je kaj kmalu učinkovalo nanje. Poslali so gostobesedni in dobre volje, vendar niso prekoračili meje dostojnosti. Na zgornjem i.______ „ ill____— i. ..n.lnbi m zmerne. vso avelske- ga, Družbo sv. Elizabete itd.), da opo/ore svoje I člene oz. članice, naj neposredno nli posredno Jesenice — --------- . —,—....._,.,„ . _„....„,,.»,, „., te pr' ci zgodovinska, katere posebno privlačnost tvorijo \ ira ccsti št. 7. kjer se nahaja carinarnica. Carinski posrednik Anton S(cknr, Jesenic« lil s\oi«> pisarno v hišo nu Kralja Pe Celje ■& Da zaposlim brezposelne krcjaee, izdelujem in prodajam kratke zimske suknje in suknene moške zimske obleke i«) 240 Din. #,termecki, Celje. er Specialist za spolne bolezni dr. J. Mandil ordinira vsak dan v svojem stanovanju Kralja Petra cesta 13. & Opozorilo obrtnikom iu trgovcem. Novi obrtni zakon predpisuje za obrtnike in trgovce mojstrsko socialno zavarovanje proti bolezni, starosti, onemoglosti in smrti. O tem predmetu bo predaval v ponedeljek 8. avgusta ob 30 v dvorani obrtnega doma v Gledališki ulici tajnik zbornice za TOI v Ljubljani g. dr. Pless. 13 Brivnice v nedeljo in na praznik. V nedeljo 14. avgusta bodo brivnice v Celju, Gaberju odprte od pol 8 do 12. V ponedeljek 15. avgusta pa bodo zaprte cel dan. & Dobrodelni koncert v parku. Celjska železni carska godba priredi danes ob U v mestnem parku koncert. J& Minister dr. Korošec v Celju. Nekaj dni se že nahaja v Celju ministrski predsednik V p- g. dr. Anton Korošec. Bil je pred nekaj dnevi pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah na pogrebu svojega daljnega sorodnika zlatomašnika g. Josipa Sinka. Na povratku od Sv. Lovrenca se je ustavil za kratek poletni oddih v našem mestu in biva tu kot gost pri celjskem opatu. Želimo visokemu gostu, da bi se p,-i nas temeljito odpočil, da se bo zopet lahko posvetil svojemu delu zu splošni narodov dobrobit. Advokat Dr. A. VORŠIČ v Ceiju je preselil svojo odvetniško pisarno iz Dečkovega trga št. 3 v Prešernovo uišco št. 15 /1. (nad trgovino Brata Šumer nasproti Mar. cerkve). Podgorica pri Sv. Jakobu Zapisnik od 20.. julija 1924 nam priča, da je na ta dan bilo ustanovljeno Prost. gas. društvo v PodgoricL Treba je bilo podgoriškini gasilcem do" sti pretrpeti, da so s pomočjo dobrih ljudi dosegli svoj cilj. Treiba jim je priznati izredno delavnost. Že lota 1927 si je društvo kupilo motorno brizgalno. Naslednje leto 1928 si je društvo zgradilo gasilski dom. Prvi je društvo načeloval tov. Alojzij Zaje iz Podgoric. Njegovi uspehi pri društvu so bili sijajni. Drugi pa je načeloval tov. A nt. Ježek iz Podgoric. Tudi njemu se mora izreči največje priznanje, prvaku za brezplačno odstopljeno zemljišče za giis. dom. Tretji načelnik pa je tov.. Ivan Vode! Kakor prejšnjima tako tudi slednjemu. gre največje priznanje. Dn 14. t. m. bo društvo priredilo veliko gasilsko slavnost na vrtu tov. Ant Ježka v Podgorici poleg gasilskega doma. Ta dan bo č. g. župnik iz Sv. Jakoba ob Savi blagoslovit gasilski avtomobil podgorskih gasilcev. Ker je ta slovesnost združena tudi z vrtno veselico, ki se bo vršila mi vrtu poleg gas doma v Podgorici in je čisti dobiček namenjen za poravnavo gas. dolga, najvljudneje vabimo vse prijatelje gasilstva na to prireditev. Zato nihče naj ne zamudi prilike skupnega veselja nad plodonosnim delom tihih junak"m- gasilcev. Naše geslo je: Bogu v čast, bližnjemu v pomoč! Breg pri Borovnici V nedeljo, dne 14. t, m. proslavi tuk. gasilno društvo 10 letnico svojega obstoja. Obenem bo veselica na vrtu g. Šviglja. Čeprav je to društvo še mlado, si je vendar že v prvih letih sezidalo svoj dom. nabavilo potrebno orodje in ročno briz-gabio. s katero so Brežani že v marsikateri noči, ko je klicala sirena na pomoč, hiteli pomagat in gasit. Priznati se jim mora. da so bili povsod pod vodstvom prvih pionirjev g. Srečko Kobija in Vad-nal Leopolda med prvimi, često tudi prvi in vedno vsi na mestu. Pa brez zamere, ostala društv, ker tega se dosedaj Brežanom še ni priznalo. V do* bavnih načrtih je motorna brizgalna. za katero ;;a žal še manjka precej gotovine in bo zato vsak dinar, ki ga bo kdo žrtvoval na veselici v pr;d društvu, dobrodošel. Saj gre za vas vse in varstvo vaših domov pred elementi ognja. Na Bregu so dve lesni industriji, dve trgovini in dve gostilni. Vse je in povrhu še denarna kriza, ker na lesnem trgu, ki je tu edini vir dohodkov, vlada žal mrtvilo. Tudi nesreč nam ne manjka. Tako so bile pred kratkim kar tri kolesarske, katerih žrtev ima eden tlomljeno nogo, ena roko, no enemu pa n! ravno sile, Ja, ta presneta kolesa. Pa 5e drugič kaj. Vrhnika Tudi vrhniška mladina nekaj zna! Dne 2. julija t. T. je priobčil »Slovenec« laskavo strokovnjaško oceno o pevskem koncertu, ki ga je priredil na Vrhniki mladinski pevski zbor osnovne šole v Bevkah pod vodstvom šolskega upravitelja g. Jos. Teirpina. Ob sklepu je ocenjevatelj napisal nekaj očitkov na račun vrhniške šole, kar pa ne drži, kakor smo se prepričali. Resnica je, da ima tudi vrh" niška šola svoj mlad. zbor. ki je nastopil v minulem šolskem letu štirikrat, in to tudi s trogla-sovnimi pesmicami. Prireditve so se vršile v javni šolski telovadnici brez vstopnine, tako da je bil vstop vsakomur mogoč. Obiskovalci so bili s petjem zelo zadovoljili in ga je prav posebno pohvalil tudi banski referent za osnovno šolstvo g. Andrej Kape. Za cerkveno ljudsko petje je vodil šolsko mladino vse leto gosp. katehet Švelc. — Da koncert bevške mladine ni bil tako obiskan, kakor bi bil nedvomno zaslužil, je bil vzrok v tem, da se je prav tisti dan vršila na vrhniški šoli razstava šo-larskih del. Razstava je bila nameščena v šestih sobah in še po hodniku ter jo je obiskalo nad dvatisoč ljudi — predvsem seve starši otrok. Razumljivo je, da je pritegnila razstava pretežno večino domačinov, dasi je upraviteljslvo tukajšnje šole povabilo na bevški mladinski koncert tuk. šolsko mladino in učiteljstvo s posebno okrožnico. 1'eiteljstvo se je koncerta tudi polnoštevilno udeležilo, dasi je bilo zaposleno na razstavi. — Toliko v pojasnilo, da ne bo nesporazumov in da ne bo kdo mislil, da vrhniška šola za petje mladine nič ne skrbi! Mokronog Šmartno ob Savi Vas Šmartno je podružnica sv. Petra v Ljub" Ijaui. Jo tričetrt ure hoda od Ljubljano in leži prav ob lepi cesti, ki vodi proti sv. Jakobu čez Savo. Pripadamo kot tarani v Ljubljano. Zato pa tudi nočemo bili zadnji. Pridno se gibljemo na prosvetnem polju. Imamo gasilno društvo, ki ima svoj dom in dobro napreduje. Šmartno je pa vas prav navdušenih pevcev. Pod imenom pevsko društvo >škrjanček« imamo društvo, ki je že večkrat nastopilo pri procesiji pri sv. Petru, krni v Unionu in na Kongresnem trgu. pri okrožnem koncertu v Sneberjah ter vsako nedeljo doma pri nedeljskem cerkvenem opravilu. Pevci eo pretežno večino kmetskega poklica, in prav pridno prihajajo k pevskim vajam, ki jih vodi g. A. Bolta. To društvo ima pa tudi svoj prenovljeni pevski dom, katerega bo dne 14. avgusta 1032 ob priliki desetletnega obstoja, slovesno blagoslovil preč. g. prof. dr. A Breznik. Ob 9 bo sv maša s petjem in spremljevanjeim godbe Sloge iz Ljubljane. Po sv. maši slovesna blagoslovitev pevskega doma. Popoldne ob 3 velica pri Francu Kebru ml. s koncertom, ki ga vodi g. prof. Marko Bajuk. Nastopi več sosednjih društev, ki bodo skupno zapela sodem narodnih pesmi, nastopijo pa tudi zbori posamezno. Vsi prijatelji petja in poštene zabave vljudno vabljeni I rwt v • w Trztc Požar. Prejšnjo soboto ponoči je upepelil ogeuj pri Sv. Ani posestniku Petru Megliču hlev in šupo. Zgorela mu je vsa zaloga mrve in tudi ena svinja. V prostorih hotela »Pri pošti« so razstavljeni krasni dobitki, ki bodo v nedeljo 21. avgusta nekatere osrečili ob priliki tombole »Gasilnega društva«. Avtomobilska nesreča se je v petek dogodila na cesti pri Sv. Ani, ki pa menda ne bo imela težjih posledic, le zadnji del avtomobila je precej pokvarjen. Po nesreči se je ustrelil v trebuh v Lomu 25-lelni Aleš Meglic. Prepeljali so ga v bolnišnico, a je bilo prepozno ter je zaradi zadobljene rane umrl. Na Kofcah bo 14. in 15. avgusta sveta maša ob 10. Trbovlje Protituherkulozni dispanzer v pomoč jetičnim je začel v soboto 0. t. ni. v bolnišnici bratovske skladnicc s svojim delovanjem. Človekoljubno napravo toplo pozdravljamo! Zavrnjene pritožbe. Banska uprava je zavrnila vse pritožbe, ki so bile podane proti sedanjemu županstvu na znanem Pavličevem shodu in ob priliki preiskavo po banskem odposlancu. Županu in podžupanu pa je bilo izrečeno še priznanje. Igrica »Studenec milosti«, deklamacije in petje mladinskega zbora bo sledilo predavanju o katoliški akciji v nedeljo popoldne v Društvenem domu. Vstopnine ni. Vsi pa ste vabljeni! Krško Stanovanje oddam v Leskoveu starejši snažn ženski, ki ima veselje do vrta. Povprašati: Šinkovec, Celje. Kran* 0 poskušonem zločinu je poročal »Slovenec« 20. julija. Stvar pa ni bila tako huda. V resnici se je začudila vsa dolina, da sta dva fanta, ki sta i/ poštenih družin in doslej oba vedno pametna, napravila tako lahkomiselnost. Kajpada sta zaslužila kazen in bosta tudi kaznovana, vendar to njuno dejanje ni zločin, tmirveč bolj pobovska neumni »i. katera [ki je nujboij udarila njune spoštovane starše. O kakem zločinu torej ni sledu. DAMES t. župni gasilski xlet v Stražišču! CTmUHMMmMMflPMI II—II II WWBBWSgflHBWW— — Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josei« grenčicc doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josef« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. /Vo^Mifla Liisbtjana Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani poziva vse hotelirje, restnvraterje in gostilničarje, da sporoče cene prenočišč in garaž, katerih se poslužujejo naši člani ob priliki potovanja. Istočasno prosimo, da nam s|xv ročite, koliko ste pripravljeni duti popusta, oz. kakšne udobnosti uudite našim članom, ki se legitimirajo z društveno legitimacijo. Vse to prosimo, da se nam sporoči do 30. t. m. v društveno pisarno v Trgovskem domu. Ljubljana. Danes na Brdu pri Viču gasilska veselica. Moste. Danes se vrši velika dobrodelna veselica Zveze liojevnikov v Mostah, združena /. bogatim srečolovoni, na vrtu g. Oružma, ob vsakem verinenu. Začetek ob 16. Slov. kat. izobr. društvo v Boli. Bistrici ho vprizorilo v nedeljo dne 14. avgusta ob 3 popoldne in 13. avgusta na praznik Mar. Vnebo-! vzetja ob 8 zvečer — prvi slovenski volefilni: i V Kraljestvu Zlatorogu. S preduvunjem tepe j velefilma, hočemo ustreči predvsem našim Bo j hinjcem in okoličanom, kateri že dalje časa ' nestrpno povprašujejo, kdaj bodo videli film. kateri razgrinja pred naiui življenje v zlato-roškem kraljestvu — tudi doma. Ne zamudile torej ugodne prilike in pridite pogledat! Prostovoljno gasilno društvo v Velikem . Podlogu pri Krškem vabi k blagoslovitvi in i otvoritvi Gasilskega domu«, ki sc izvrši danes j v nedeljo " a.vgusta, ob dveh popoldne. l'o blagoslovitvi velika vrtna veselica. Igra gasilska godba i/. Krškega. Vstopnina prostovoljna. Izvoz sadja Za NEMČIJO in ostalo inozemstvo preko Maribora, Jesenic, Rakeka ali Ljubljane! — Vse tovrstne transporte in njihovo ocarinjenje od vseh nakladalnih do namembnih postaj prevzema: e SLOVENIJA TRANSPORT Ljubljana, Miklošičeva cesta št, 21. Tel. 27-18 Oskrbimo inkaso in uredimo vse. kar se tiče deviznih odredb za tu- in inozemstvo, —• Zahtevajte proračune in vsa ostala pojasnila. Gospodarstvo Štajerski sadni trgovci in izvozniki se organizirajo Maribor, 6. avgusta. Pred kratkim osnovano »Združenje sadnih trgovcev in izvoznikov« na področju bivše mariborske oblasti obeta postati važna institucija, ki bo za našo sadno trgovino velikega pomena. Združenje si je zastavilo nalogo, zbrati vso sadne trgovce in izvoznike v enotno organizacijo ter na ta način izločiti škodljivo mešetarstvo, ki je do sedaj prinašalo naši sadni trgovini samo škodo. Edino sadni trgovci ali zadrugarji z izvežbanim osebjem v sadjarski stroki naj imajo pravico za nakup in izvoz sadja. Za težnje sadnih trgovcev so pokazale mnogo razumevanja tudi oblasti. Danes dopoldne so se zbrali člani društva v lovski sobi hotela »Orel« na prvem občnem zboru. Navzočnih je bilo preko 200 oseb, od teh okrog 150 članov. Zastopani so bili vsi okraji bivše slovenske štajerske, posebno dobro Slovenske gorice. Bansko upravo sla zastopala strokovni referent inž. Lukman iz Ljubljane in obrtni nadzornik Založnik iz Maribora. Zborovanje je vodil trgovec T,,-anjc. Zborovalci so sprejeli predlagana pravila. Proračun zn prihodnje poslovno leto znaša 27.800 Din. Letna članarina se je določila na 300 Din. Člani društva postanejo lahko po pravilih trgovska podjetja, trgovci, ki izvršujejo na področju društva trgovinsko obrt s sadjem in tudi osebe, ki izvršujejo na istem področju obrt, ki ima izrazito trgovski značaj. Za vse je pa predpogoj obrtni list za trgovino s sadjem. Pri volitvah je bil sprejet tale odbor: predsednik Kranjc (Pesnica), odborniki: Vavpotič (Kun-gota), Kerenšič (Pesnica), Kostanjšek (Sv. Martin), Dimnik (Št. Ilj), Mermolja (Št. llj), Suppanz (Maribor), Canjko (Slovenjgradec), Slojp.šek (Šmarje), Pevec (Ormož), Marš (Ljutomer), Gaves (Ptuj). Namestniki: Pučnik (Ljutomer), Bezjak (Prager-sko), Foktor (Maribor), Švarc (Pesnica). Nadzorstvo: Oset (Vranjsko), Sloger (Ptuj), Šumer (Konjice; in namestniki: Matjašič, Hlade in Sonnen-schein. Društvo ima svojo lastno pisarno v Vetrinj-ski ulici v Mariboru, katero vodi tajnik šoštarič. Člani dobivajo posebne legitimacije, ki jih bo potrdilo pristojno okrajno načelstvo in samo na podlagi teh bo dovoljeno nakupovanje sadja. Istotako dobijo posebne izkaznice nakupovalci, ki bodo smeli delati le za včlanjene tvrdke. Terpetinovo „ Hubertus " milo za žehlo v avgustu Zemlfarina za 1.1932 Načelnik davčne uprave Ljubljana mesto sporoča: V smislu člena 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1923 Uradni list 75/26 in točka 9 člena 27 pravilnika k teniu zakonu naznanjam, da je razpored zemljarine za davčno leto 1932 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med navadnimi uradnimi urami v času od 9. avgusta do vštetega 16. avgusta 1932 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5/1, soba št. 3. O tem obveščam vse zemljarini zavezane stranke s pristavkom, da lahko podajo v zgoraj omenjenem osemdnevnem roku morebitne pismene ugovore računskega značaja zoper podstavo ali zoper odstotek dopolnilnega davka pri podpisani davčni upravi. Borza v preteklem tednu 1. avgusta 1932 2. avgusta 1932 3. avgusta 1932 4. avgusta 1932 5. avgusla 1932 Devizno tržišče. Din 178.753.(53 Curili Din 125.633.30 Italija Din 222.356.76 Italija Din 119.856.32 Berlin Din 99.011.86 Ne\vyork Din 745.111.87 Efektno tržišče. Tendenca zelo mlačna, brez zaključkov. Industrijski papirji so skoro vse borzne dneve tekočega tedna beležili brez izpremenib in brez prometa. Izmed državnih srečk jc notirala 2'A% državna renta za vojno škodo 193 Din v sredo in četrtek j 4. t. m.), na vseh ostalih borznih sestankih tega te-! dna pa 195 Din. V Bleru ni bilo niti povpraševanja niti zaključkov, dočim je bilo 7% drž. posojilo v zlatu (iz ; leta 1927) uudono po 41, 8% pa od ponedeljka (1. I. m.) na petek (5. I. m.) kot sledi: 14. 42, 13, 11 in ! .slednjič zopet 13. Efektno tržišče še vedno ne kaže nikakega zanimanja. Bilanca Tekstilne tovarne sukna d. d. v Kočevju izkazuje za leto 1931. 315.714.74 Din zgube, tako da znaša skupna zguba z letom 1930. 604.375.56 Din. Dobave. Ravnateljstvo ljubljanskega mestnega vodovoda in elektrarne razpisuje dobavo 655 komadov števcev voltaže 220 Ponudbe jo treba poslati do 20. avgusla. — Umobolnišnica Ljubljana-Stude-nec razpisuje dobavo živilskih potrebščin od čas 1. oktobra 1932 do 31. marca 1933. Licitacija dne 5. septembra. — Državna bolnišnica v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo dobave zdravil za čas od L julija 1932 za dan 1. septembra. Poravnalno postopanje. O imovini tvrdki! Flor-jančič in drug, ki se bavi s prodajo čevljev v Šmart-I nem pri Litiji, je bilo uvedeno poravnalno posto-I panje (narok 10. septembra). — Uvedeno je bilo nadalje poravnalno postopanje o imovini tvrdke Gradnik in drug, špecerija-delikatea v Ljubljani, Poljanska cesta (upravnik dr. Stare Egon, narok 19. septembra). — O imovini Straška Štefana, trgovca s čevlji v Celju (upravnik dr. Ogrizek Anton, odvetnik v Celju, narok 19. septembra, poravnalna kvota 50%). — O imovini Završnika Ignacija, trgovca na Glincah pri Ljubljani (upravnik dr. Josip Ažman, narok 24. septembra). — Konkurz je bil razglašen o imovini Korenčina Francn, imetnika tiskarne Jadran v Slovenjgradcu. (Zbor upnikov dne 13. avgusta, narok 30. septembra.) Iz trgovinskega registra. Vpisana je bila tvrdka Viljem Miiller & sin, trgovska agentura za steklo, portelan in metalno blago, sedež Gračnica pri Rimskih toplicah: nadalje Kimovec & Co. d. z o. z. v Ljubljani, obratni predmet splošna trgovska agentura in komisija za nakup in prodajo vseh vrst blaga, zlasti strojev, gramofonov, radio in fotoaparatov. Osnovna glavnica 16.000 Din. Tvrdka Gori-čar in Leskovšek v Celju je prešla v likvidacijo. — Za člana upravnega sveta Zadružne gospodarske banke v Ljubljani je bil vpisan Ilraslelj Fran, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru. — V zadružni register so bile vpisane: Živinorejska selekcijska zadruga na Brdu, Živinorejska selekcijska zadruga v Moravčah in Strojna zadruga v Mengšu, vse z omejeno zavezo. Borza Dne 6. avgusta 1932. Denar Curih. Pariz 20.12, London 17.74, Newyork 513.87, Bruselj 71.30, Milan 26.215, Madrid 41.80, Amsterdam 206.725, Berlin 122.25, Stockholm 91.50, Oslo 90, Kopenhageu 95.50, Sofija 3.73, Praga 15.20, Varšava 57.60, Atene 3.27, Carigrad 2.45, B k are št a 3.05, Helsingfors 7.65. Novi Sad. Koruza bač. 116—118, okol. Sombor 117—119, ban. 114—116, sr. 117—119, sr. okol. Šid 120—122. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neiz-premenjena. Promet: 57 vagonov. Budimpešta. Tendenca stalna. Promet srednjL Pšenica okt. 13.22—13.36, zaklj. 13.21—13.23, marec 14.56—14.68, zaklj. 14.63—14.64, rž okt. 8.65—8.80, zaklj. 8.78—8.80, marec 9.85—9.95, zaklj. 9.89—9.93, koruza avg. 14.75, sept. 14—15.05, maj 9.25—9.47, zaklj. 9.25—9.26, julij 9.70—9.80. Chiicago. Pšenica marec 61.75, sept. 52.75, december 56, koruza marec 31.25, sept. 32.125, dec. 30, oves marec 20, sept. 16.625, dec. 17.50, rž marec 3«.50, sept. 32.375, dec. 33.25. Winnipeg. Pšenica okt. 55.50. Radio frogrami ftadio-Lfablfana« Nedelja, 7. avgusta: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10 Nedeljske misli. — 10.30 Šah (Bogo Pleničar). — 11 Salonski kvintet. — 12 Čas, poročila, plošče. — 15.15 Tho-ma: »Lokalna železnica« (igra Št. Jakob, gledališki oder). — 16.45 Plošče. — 17 Prenos zaključka mednarodnih teniških tekem z Bleda. — 20.30 Mozart: Beg iz Seraila. Igra dunajska filharmonija. (Prenos iz Salzburga: Festspieie). — 22 Čas, poročila, plošče. Ponedeljek, 8. avgusta: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Magistrov šramel kvartet. — 19. Sandro Bolticelfi, človek in umetnik (dr. R. Tominec). — 19.30 Poljska (E. Boje). — 20 Samospevi g. Lado Hribarja. — 20.30 Prenos plesne godbe iz zdravilišča Rogaška Slatina. — 21.30 Plošče. — 22 Čas, poročila. — 22.15 Čajkovski: Koncert št. 1 (plošče). Torek, 9. avgusfa; 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. 13 Čas, plošče, borza. — 18 Otroški kotiček (gdč. Grafenauerjeva). — 18.30 Koncert tam-burice s spremljevanjem kilare. — 19 Plošče. — 19.30 Zabavni kotiček (g. Bitežnik). — 20 Esperant-ska ura o Cankarju. — 20.30 Prenos rz Zagreba. — 22.30 Čas, poročila, plošče. Drugi programi i Ponedeljek, 8. avgusta: Zagreb: 20.30 Koncertni večer. 22.44 Plesna glasba. — Milano: 20.30 Orkestralni koncert. 21.20 Komedija. 22 Instrumentalni koncert. — Barcelona: 21.05 Instrumentalni koncert. 22 Igra. — Stuttgarfc„* * 21 Serenadni večer. 23.10 Nočna glasba. — Tou-louse: 21.45 Konccrt vojaške godbe. 22.15 Violončelo. 23 Pesira glasba. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 21 Koncert dunajske filharmonije. — Belgrad: 21.20 Vokalni koncert. 22.10 Plošče. 22.45 Lahka glasba. — Rim: 20.45 Komedija. 21.15 Lahka glasba. Plošče. — Beromiinster: 20 Operetna ura. 21 Serenadni večer Dunaj. 22.15 Overtura iz opere »Oberon«. — Praga: 21.30 Pianinski koncert. 22 Plošče. — Dunaj: 21 Serenadni konccrt. 22.40 Večerni koncert. — Budapest: 21 Prenos iz Salz-bur ga. 22/15 Ciganska glasba. Torek, 9. avgusta. Zagreb: 20.30 Goethe v glasbi svojih sodobnikov. 2130 Operetni večer. 22.40 Plošče. — Milanoi 20.30 Operni prenos, — Barcelona: 22.10 Vokalni koncert. 22.40 Radio orkester. 23.30 Plesna glasba. — Stuttgart: Simfonični koncert iz zdravilišča Seisbaden. — Toulouse: 21.15 Operne pesmi. 21.30 Melodije. 23 Operetne pesmi. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.30 Stari berlinski plesi. — Belgrad: 20 Vokalni koncert ge. Wunsche. 20.30 Zagreb. 22.30 Pestra glasba. — Rim: 20.30 Operetni prenos. — Beromiinster: 20.20 Solistovski koncert. 21.45 Večerni koncert. — Praga: 21.30 Violinski koncert. 22.20 Plošče. — Dunaj: 31.20 »Nova vila«, igra. 22.45 Plesna glasba. — Budapest: 19.45 Poljudne ogrske pesmi. 21.45 Večerni koncert. Ciganska glasba. Zahvala 7.a izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in svaka, gospoda Ivana Te*ka?a nadrevidenta drž. železnic v pokoju sc vsem toplo zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni g. zdravniku dr. Janku Osolniku za požrtvovalni trud, velečasti-lima gospodoma dr. Blatniku, ravnatelju Mladinskega doma in prefektu Ogrinu za tolažbo v dneh bolezni ter vsem onim, ki so blagopokojnika spremili na zadnji poti. Moste pri Ljubljani, dne 7. VIII. 1932. 2ALUJOČI OSTALI ■S, "v ; Si HhHHHB Zahvala Vsem, ki so z nami sočustvovali povodom bridke izgube naše srčnoljublje-nc soproge oziroma mame, stare mame, tašče, sestre, lete itd., gospe Marije Jarec roj. Torelti soproge žel. upokojenca in posestnicc izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so jo v lako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ŽALUJOČI OSTALI. Valentin Cestnik, Irbovlte II strojno mizarstvo Izdeluje vsakovrstno pohištvo od priproste do naj-finejše izdelave ter vsa stavbno-mizarska dela po lastnih in po predloženih načrtih točno, solidno in po jako zmernih cenah. - Zahtevajte proračune. Velesejem paviljon IP. ■■■BSBnnaaiiHi Prepričajte ge o kakovoiti blaga ž Prvovrstno sveže Čajno maslo . kg Dill 56'- in prima polnomasten Trapistovski sir kg Din 18'- en gro cene se dobi edino le pri Mlekarski zadr. v Slovenjgradcu r. z. z o. z. KOLESU delave. MOTEL CENTRAL Kompletni pension 55-60 Din. — Dunaj., domača, madjarska kuhinja. RAB Naročajte .Slovenca'I nova in rabljena vedno na zalogi in vsi nadomestni deli. Cene nizke. Popravila prvovrstne iz- Mehanična delavnica STANE R A KOŠ Ljubljana - Moste Društvena ul KIS 5PIRIT IN ZOflNJE ZA YLflQflNJE bOBITE PRI JAKOB PERHdYEC, MARIBOR, Q0sr05Kfl UL.S PBESELHVENO 0IV0B1IVEN0 NAZNANILO Vljudno sporočam, da sem b. avgusta preselila svoj damski modni atelje iz palače »Viktorije« v TavCarfevo ulico štev. 3. lokal iz ulice Za cenj. naročila so najvljudneje priporočam. Zagotavljam Vas vedno solidne in cenene postrežbe Z odličnim spoštovanjem Joslpina IgliC Cenjenemu občinstvu iz Ljubljane in okolice vljudno sporočam, da sem otvoril b. avgusta v Ljubljani Tavtarieva ustca štev S. trgovino z damsko konfekcijo in modnim blagom. Za cenj. obisk se najvljudneje priporočam. Zagotavljam Vas vedno solidne in cenene postrežbe Z odličnim spoštovanjem AVgllSf IglSC Priporočamo Vam naiboljše šivalne stroje in kolesa Adler - GRITZNKK Švicarski pletiini stroji DUBIEI) edino le pri Ivrdki Jos. Peteline, Ljubljana Tetef. št. 2913 za »odo. Telef. iu 2013 Brezplačni pouk v vezenju. Večletno jamstvo. IVAN KRALJ se priporoča /a vsa ključavničarska dela l*JLIIILJA1\'A, (iregomeet a lil •"< ali Kimska Denarnice za kovani denar, listnice, aktovke, šolske torbice, nahrbtniki i. t. d. Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13. F otoamaterji! Pn«wrn»p Vftših negativov Vam * lepo in poceni napravi fofooddelefr Jugoslov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte cenik! V globoki žalosti naznanjamo, da jc naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, svak in tast, gospod Bešier Lenari zasebnik dne 6. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. avgusta 1932 ob 5 popoldne od doma žalosti i5leiweisova cesta 13 na pokopališče k Sv. -Križu. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1932. Veličan in Lenart, sinova in ostali sorodniki. ZAHVALA. Ob prerani izgubi najinega nadvse ljubljenega edinega sina MIR KOTA OGRIZKA izrekamo vsem cenjenim prijateljem, znancem in sorodnikom za toliko izkazanih izrazov sočutja, za preobilo darovanih vencev in šopkov, našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini za prečasten sprevod, čast. gospodu župniku Pircu za preganljivi poslovilni govor pred hišo žalosti, prečastitemu gosp. kanoniku dr, Mrharju za preganljivi poslovilni govor pri odprtem grobu, med drugim za takojšnje brzojavno sočutne izraze preč. gosp. dr. Korošču, min. predsedniku v pok. in častnemu kanoniku in univerzitetnemu profesorju dr. Lukmannu, pevskemu društvu za poslovilne žalostinke pred hišo žalosti kakor pri odprtem grobu, cenjeni požarni brambi in vsem cenjenim znancem in prijateljem ki so prišli iz Celja, Rogaške Slatine, Sv. Križa itd. za njih požrtvovalno udeležbo pri pogrebu, Priporočamo pokojnika v blag spomin in molitev. Žalujoči Franc in Terezija Ogrizek, starši žena iij otroci. m-:' vm Ar? :/ ZAHVALA. Vsem, ki so se nas spomnili ob priliki smrti naše predobre in nenadomestljive soproge, matere itd., gospe MARIJE H. HINTERLECHNER in nam lajšali bridko bol, se najiskrenejc zahvaljujemo. Posebno zahvalo sm odolžni preč. g. p. Dominiku Nabernigoju za krasne poslovilne besede ob odprtem grobu, veleč. g. župniku in duh. svetniku Cilenšku iz Poljčan, dalje g. županu dr. Lipoldu, podžupanu g, R. Golouhu, namestniku direktorja mestnega načel-stva g. mag. svetniku Rodošku, magistratnim uslužbencem za častnp spremstvo na zadnji poli, pevskemu odseku mestnih nameščencev za ganljivi žalostinki, darovalcem prekras>vh vencev in nakilja in vsem, ki so pokojnici kakorkoli izkazali zadnjo čast in ljubezen, Prosim Vas vse, da blagi pokojnici kot ženi, soprogi in materi plemenitega značaja in izredne srčne kulture ohranile v Vaših srcih dolgotrajen in časten spomin. Maribor, dne 4. avgusla 1932. Vet. nadsvetnik H. Hintcrlcchner in žalujoči otroci ter ostalo sorodstvo. JOŽE MIHELIČ in drug - LJUBLJANA Dunajska cesta 41 Telefon št. 2777 kleparstvo, ključavničarstvo, vodo-inštalacije vodne in slrelovodne UMETNO VRTNARSTVO nagrobni venci, razne vrtnice, vsakovrstne rože — cvetlice lončenice itd. ČEH, Ljubljana VII, Gasilska c. 14 Tvornica poljedelskih strojev išče za vsa mesta krajevne zastopnike Trgovci, agenti in ključavničarji naj pošljejo ponudbe na upravo »Slovenca pod šiiro »Poljedelski stroj«. — Damo visoki popust. HIPE higijenska posoda za kruh in pecivo v javnih lokalih se naroča pri ALOJZ DERGANC Ljubljana — Gerbičeva L. ftikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih paltr Popravila točno in solidno počitnice rabite hitro izvršen entel, ažur, raono-graitie, okraske za obleke in perilo. Takoj jih dobile pri tvrdki Matek & Mikeš, Ljubljana poleg bolela štrukelj ZAHVALA. Isk reno se zahvaljujemo vsem cenj. sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ob bridki izgubi naše nepozabne hčerke in sestre, gospodične rije A » dime nic na kakršenkoli način sočustvovali z nami. Mnogobroini izrazi sožalja, pismeni in ustmeni. so nam v naši bolesti v veliko tolažbo. Posebno zahvalo izrekamo veleča,stiti duhovščini, gg. pevcem KPD za v srce segajoče žalostinko, vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, ter vsem drugim udeležencem pogreba, ki so s svojo udeležbo izkazali pokojnici zadnjo čast in ljubezen. Vsem skupaj še enkrat: Bog plačaj! Celje, dne 5. avgusta 1932. ŽALUJOČI OSTALI Stalna razstava na Karlovški cesti št. 4. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočulja. ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega soproga, brata, strica, svaka in zeta, gospoda Franjo Grabjeca fotografa kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram usmiljenkam, Obrtni zadrugi, Fotografski zadrugi v Ljubljani in Beogradu, stanovskim kolegom, ravnateljstvu in uradništvu Ljudske posojilnice, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo in slovenskemu kvintetu za prelepo žalno petie ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poli. Ljubljana, dne 6. avgusta 1932. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA. Potrli vsled nenadne izgube našega dobrega očela, tasta in strica, gospoda «« Štefana Lešnika bivšega posestnika umetnega mlina v Framu izrekamo lem polom najprisrčnejšo zahvalo zlasti preč. g. dekanu iz Hoč kakor domačemu g. župniku, gasilskemu in pevskemu društvu, darovalcem krasnih vencev ter vsem, ki so dragega pokojnika spremljali k večnemu počitku. RODBINA LEŠNIKOV A Zahvala Za brezštevilne dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata itd., gospoda gostilničarja, kavarnarja in posestnika za poklonjeno cveljc, za vse pismene in ustmene izraze sožalja, za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, posebej še g. dr. Mavriciju Rusu za požrtvovalen trud za časa njegove bolezni, dalje pevcem pevskih društev »Krakovo-Trnovo* in Slavec-« za ganljive žalostinke, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 9. avgusta 1932 ob 9 dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 6. avgusta 1932. ŽALUJOČI OSTALI TRIBUNA." F. B. t., tovarna dvokoles. otroških vozičkov in delov. I.|ubl|ana, Karlovška cesta $1 -4. Znižane rene. Največja izbira ' teniki trankn. £ Kje je rešitev? Ljubljana, 6. avg. Velika kriza sodobnosti je popolnoma ubila ves optimizem. Upanje je v brezglavosti sedanjosti le še ena izmed stopenj pesimizma. Na kaj neki pa še upa človek v današnji krizi? lipa, da mu bo vsaj skušnja popolne bre/up-nosti ostala še prihranjena. S tem pri.prostini hotenjem pa pri vsem «11110 sladkobno samega sebe omamlja, da tako lahko opusti zavest, da je tudi že doba brezupnosti najbrž zdavnaj že nastopila. Če je bilo dozdaj mogoče boriti se z nesrečo vsaj z iskricami upanja na bodočnost, potem je ta borba danes že prešla v obliko borbe med stisko, nesrečo in smrtjo, luko se danes vsa borba vrši v sferah, kjer je upanje in ver« v prodor človeških moči izginila. Ustvariti bo trebu nov pojem za tisto duhovno razpoloženje, ki se je imenovalo upanje in ki ni danes nič več drugega ko iluzija brezupnosti, krčevito iskanje rešiluosti v neodre-šilnosti. Temu obupu pa je odvzeta sleherno možnost individualnega izraza, ker je tu obup že postal trajni, moreči položaj širokih ljudskih Tasti. V obupnosti širokih ljudskih plasti se šc ..olikor toliko uravnovesi posameznikovo trpljenje in nesreča in tako je še mogoče razumeti, da so obupni zaključki posumeznikov nad življenjem še kolikortoliko redki. »Hvala Bogu, du smo še zdravi,< in »če propadem sam, propade še moj bližnji,« to 60 še tako zadnji ventili, skozi katere se razbremenjuje napetost v doživetju krize. Najnevarnejši ventil pa je popolna brezbrižnost, predanost naj gre vse, kumor hoče. Le ne govorite o krizi in trpljenju! Vse kar je majhno, nevažno in brezosebno je edino ?e znosno, da zakrije zlo lastne nesreče. Ta ozka steza, ki izvira iz bojazni, je strahopetnost. Strahopetnost je, ako se dunes ne misli na naše zlo, ne govori o brezupnosti in obupu našega ua roda. Iz tc strahopetnosti pu nam ne bo prav nič vzrastlo. Ta bo sigurno privedla le do katastrofe, a nikdar do mirnih prehodov. Le moč zavesti in pregleda nad našim položajem nas bo lahko rešila. Če pa ta moč ne more izvirati in se izživljati v dejanjih, mora postati vsaj last naše miselnosti. Doumeti je treba, da živimo slepo v enoličnosti vsakodnevnosti in ne opuzujemo, da se bližamo koncu, ki je v tej obliki lahko le ku-tastrofalen. Mislimo torej vendarle zmiraj na ta konec in zavedajmo se vsako sekundo po pol no mu točno našega položaja. Da je stiska danes naša usoda, da je brezupnost naša usoda in da je danes edino trpljenje naš delež, ta zavest nam bodi stalno in vsepovsod pred očmi' šele iz te korajžno doživete zavesti bo mogoče zgraditi miselnost, ki !>o mogla lomiti okvir tiste usode, ki nam je mogoče le vsiljen« in ne lastna, 'lo bo edino zdrava, rešilna ideologija današnje krize. Gospodinjski tečaj za učiteljice Kmetijsko-gospodinjski tečaj za učiteljice^ na vol Krekovi gospod, šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani. Od 4. do "50. julija je bil v Krekovi gospodinjski Stili kmeti jsko-gospodinjski tečaj za učiteljice. 15 učiteljic iz raznih slovenskih krajev je z zanimanjem prisostovalo celomeseč-nemu tečaju. Teoretični pouk je bil precej skrčen, a praktično delo ga je izpolnilo. V kratkem času tečaja je voditeljica podala udeleženkam dovolj jasen i«>gled v razne panoge gospodinjstva in kmetijstva. V dopoldanskih urah je predavanju o hranoslovju sledilo kuhanje, katerega je spretno vodila upraviteljica Krekove gospodinjske šole. Po kosilu so udeleženke opravljale razna gospodinjska delu v kuhinji in shrambi, nato so pa poslušale predavanja o perutninarstvu, mlekarstvu, vzornem gospodinjstvu in strežbi. Pri delu v sadovnjaku in na šolskem vrtu so same cepile, sadile drevesca, uničevale sadne škodljivce, presajale zelenjavo, privezovale paradižnike, negovale cvetice v lončkih in opravljale nešteto drugih opravil. Sleherni teden so tudi vkuhavale zelenjavo in sadje, prale in likale. Pouk o perutninarstvu je izpolnil poučni izlet na Lesno brdo, kjer je ga. Golobovn z veliko prijaznostjo ruzkazala učiteljicam prelepo urejeno kokošjerejo. Pri mlekarskem pouku so tečajnice saine delale razne vrste sira. skuto, presno maslo in drugo. Za zdravstvo žee in otroka je posebej dal obilo dragocenih navodil otroški zdravnik dr. Dragaš. O jetiki so udeleženke veliko zvedele in videle na Golniku, kamor so šle na poučni izlet. Pisatelj Finžgar je ob koncu tečaju dal učiteljicam smernice za uspešno delo ined ljudstvom. V svojem predavanju je govoril o življenju, ki nalaga človeku največje naloge, moramo pa mi sami po svojem nazoru dati smisel, da bo vredno življenja. Vsebina Finžgarjevegn predavanja učiteljicam. Predava tel j je v prvem delu jioudaril: Življenje je diktator največjih nalog. Dati mu moramo pravi smisel, du je vredno življenja. Gledati ga moramo takšnega, kakršno je, — po svojem nazoru pa mu dajmo smisel. So pu ljudje, ki tega ne morejo. To so: I. Pesimist s svojim nazorom spodjeda zdrave korenine človeške družbe, njemu jc lastno življenje v breme. — 2. Negativni ljudje so tudi nadljudje, — iz katerih so se rodile naše današnje zablode — kapitalizem, fašizem, liberalizem. —3. Zopet drugi hočejo izvrševati samo poklic, storijo, kar je predpisano, celo sovražijo svoj poklic. To so mlačneži, ki prav malo pomenijo v človeški družbi. Tudi ti ljudje ne dajo pravega smisla življenju. — 4. Imamo vrsto apatičnih ljudi, ki se ne brigajo ne zn vero, ne za politiko, ne za bogastvo. — 5. So ljudje, ki živijo samo zato, da uživajo, ki so iz male izobrazbe, prišli do velikega denarju, ki so porabili denar, da so uživali prirodne krasote. V drugem delu je_ predavatelj odgovoril na vprašanje: V čem iščimo smisel življenja? Prva naloga je zavest dolžnosti. Navajaj-mo otroka, da dobi zavest dolžnosti, ne odtrga j 1110 ga od doma, ampak nadaljujmo in iz-popolnujmo tisto, kar je imel doma, da dobi v Soli I .olj prodirno gledanje v domačo lepoto. Narodne noše ali domače stvari nc smemo omalovaževati, ker sc na tem zida kultura, ki jo je postavil narod. Vsak mora v življenju poleg poklicnega dela dostaviti še nekaj zraven (petje, igrice, cvetice). Imeti moramo zavest dolžnosti, da pomagamo narodu, ki nam je dal priliko za izobrazbo. Važna je tudi narodnost. \' 1 _ i _ J..__o 1 ^ >'inirinn to !/> /Iriovn in .•JUptiIVti JC. vtci ttvi\uiv,ii u''™'u narod. Država ni narod, ampak jc organizacija ljudi, ki se družijo na istem pravu. Ce rečem, Beda trboveljskih rudarjev Lopatila ali galerije, ki zajemajo naekrat po 1000 kg zemlje. S temi kopljejo na dnevnem kopu prst, včasih pa tudi premog. Trbovlje: Pogled na rudar, stanovanjske kolonije. Trbovlje, avgusta. 0 Trbovljah danes pisati je žalostno in težko obenem. Beda prebivalstva, ki so večinoma rudarji, je tako velika, da si je ne more zamisliti človek, ki pozna Trbovlje le iz prejšnjih let. Težko delo v jami napravi rudarja godrnjača, vendar mu je od nekdaj bilo delo v jami stalno, imel je brezplačno stanovanje in kurjavo, in kaj hočeš še več za življenje? Stara prislovica: Kdor se enkrat napije trboveljske vode, ne gre rad proč,« pa ne drži več! Vse se danes izogiblje Trbovelj; še oni, ki jih obišče iz enega ali druzega vzroka, gleda, da jo odkuri s prvim vlakom. Iu vso to bedo je ustvarilo že delno praznovanje od I. 1926 sem, in ni upanja, da bi se razmere izboljšale. Rudniška sirena sicer vsaki dan kliče rudarje na delo, a odzvali se ji sine samo tri do štirikrat tedensko. »Ni naročil!« pravi centralno ravnateljstvo v Ljubljani, in diktat za praznovanje je tu. Temu lahko verujemo, ker je Družba s svojim sistemom (če več vozičkov premoga naložiš, večjo akordno ceno dobiš za to) sama to ustvarila. In danes, ko je število delavstva zmanjšano ua polovico, naložijo isto število vagonov ko poprej. Rudniško podjetje nima pri tem prav nobene škode, ampak še celo velik dobiček, ker mu ni treba izplačevati toliko dnevnic. Pri vsej mizeriji so pa ostale cene premogu vedno iste! Celo še višje, ko prejšnja leta! Dnevnice rudarjeve so se pa lansko leto znižale za 5%. In človek si misli: Če je lako, se rudar vendar 1p sine braniti in zahtevati pravico! Mirni 111 ponižni smo kakor ovčke! So družinski očetje, katerih otroci od gladu cepajo na cesti, kakor se je to pred kratkim zgodilo. Ko so deklico, ki se je onesvestila, vprašali, kaj ji je, je žalostno odgovorila: »Doma še danes niso nič kuhali, lačna sem.« Ti očetje so najponižnejši. Bog ne daj kaj reči, groza jih je pred redukcijo! Kam pa tudi hoče iti z družino, ker v južnih pokrajinali je še slabše. Pač, tudi hudi smo lahko vsako leto. Tam nekako v januarju do marca ali aprila. Državna železnica odpove dobavo premoga iz naših rudnikov. Zahteva znižanje cen premoga. Tedaj smo smeli zaropotati! Tedaj postanemo živahni. Sklicujemo shode, protestiramo, pošiljamo v Belgrad na razna ministrstva in na druge kraje deputacije, »da bi se železniška uprava vendarle brže s TPD pogodila,« da gremo brž na delo. — In kdo bi se ne usmilil ubogega rudarja in njegove družine? Pogajanja se vsaj začasno sklenejo, cene premoga so ostale še vedno iste, na količini so nam nekaj centov vzeli. Zaradi tega še malo pogodrnjamo, ker pa Družba nič ne reče, smo tudi mi mirni. In življenje do drugega leta gre ob gladovauju naprej svojo pot. Ta čas pogajanj med železniško upravo in TPD je pa še zato zanimiv, ker lahko močnejše pozabavljamo, nikdo nas ne bo zaznamoval za kake nevarneže. Med svetom največ zaležejo številke. Poslu-žimo se jih in podajmo primer zaslužka rudarja v kopaški kategoriji (najvišja kategorija rudarja), da ne bo kdo mislil, da ni tako hudo, kakor pišemo. Plačilna kuverta rudarja s 5 otroci pravi, da je mož napravil v mesecu 17 šihtov po 38 Din, skupaj 646 Din. Odbitek znaSa za boluiško in pokojninsko blagajno, delavsko zbornico, razsvetljavo itd. 117.83 Din. Za prehrano (obleke si ne smemo pri tem ob tem zaslužku omisliti) mu preostane za 7 oseb 528.17 Din. Na osebo pride tako na dan po 2.61 Din. Vsak naj si sam predstavi, kako bi se s lako vsoto zamogel preživiti, in videl bo posledice. Upadle in suhe obraze, bolezni itd. Gg. duhovniki in učitelji bi mogli marsikaj povedati o teh upadlih, shujšanih otroških obrazih. — Znano pa je, da so posebno rudarski očetje 7. olro-ci zelo obdarjeni. Marsikdo se bo vprašal, s čim se le preživljajo? Komaj se je prikazala v mali gredici, ki jo ima priključeno k stanovanju, iz zemlje krompirjeva rastlina, že je pričela bedna rudarjeva žena — mali — brskati po zemlji, če je mogoče krompir že goden. Večinoma je bil krompir izkopan, preden je bil zrel za hrano. Ravno tako se godi z drugimi pridelki. Nekaj mora postaviti gospodinja na mizo, otroci ji ne dajo miru. Prizori, ki se dogajajo v kolonijah, so resnično žalostni. Dnevno si videl v tem mesecu iti v gozdove cele procesije mož, žena in otrok po borovnice, ker mnogim je bil ta sad v tem času glavna hrana. Tu se ga vsaj ni treba sramovati, da bi mu kdo zabrusil v obraz, češ, »da ga ni sram prosili za živež v rudniškem konzumu.' Izdaja živeža je namreč ustavljena, kakor hitro preseže vsoto zaslužka. In če TPD podeli po dolgih posredovanjih delavskih zaupnikov ali drugih faktorjev par sto-tisoč dinarjev podpore za rudarje, je treba tudi to stvar prav presoditi: Starejšim rudarjem bo dobro znano, da je bil rudniški konzum nekdaj lastnina bratovske skladnice. Konzum so si rudarji sami ustanovili. Vse živežne in druge potrebščine si dobavljal v njem, in nazadnje je na plačilni listi znesek odtegnil kar rudnik. Dobiček je bil seveda velikanski, ker je presegal v onem času 200.000 kron a. v., torej v onem času lepa vsota. Koliko se je iz tega dobička razdelilo v dobre namene med rudarje, si lahko mislimo. Pravijo, da so plačali vsa zdravila za rudarje iz lega fonda. Vsakoletna pogostitev rudarjev na binkoštni ponedeljek je šla tudi iz tega denarja. Pozneje pa je ta ustanova, katero so prvotno uvedli delavci, prišla popolnoma v roke podjetja. Če je konzum imel prej dobičke, jih ima sedaj gotovo tudi, ali pa še več! Zato se nič ne pozna, če TPD daruje rudarjem en milijon. Če bi bil konzuui se last bratovske skladnice, bi pa ne bila danes v tem položaju kot je! Pa tudi za delavce ne bi bilo slabo. Večja družina gotovo porabi za prehrano več ko mala. ln če bi zahtevala 20 kg moke, ki jo tudi prejela, in nikdo bi polovice ne črtal. Tako je tudi pri drugih rečeh. Rov Terezija Na nekaj je treba javnost še opozoriti. To je naša mladina. Fant gre k vojakom, ko še ni prijel za nobeno pravo delo. V predvojnem času je iz šole izstopivši učenec, če se ni še) učit kakšnega rokodelstva, takoj vstopil v delo k runiku. Opravljal je zauj primerna dela, polagoma napredoval do kopača, večkrat tudi še naprej, ali se izvežbal v lem ali drugem rokodelstvu, katerih je pri vsakem rudniškem podjetju vse polno. Danes tak 14 letni deček ne dobi dela, starši '.udi niso vedno na mestu ali imajo razne druge skrbi, in odrasli mladeniči tavajo in postopajo za ogli sem in tja. Podjetje jih ne bo rabilo, in za pravo delo so izgubljeni. Kaj naj bo iz te mladine? Žoga, na katero se pač vsak dobro razume, jih ne bo rešila Velikansko je sicer delo prosvetnih organizacij, ki ga med mladino vrše. Ker je pa še lem zadnja let« delovanje otežkočeno, nas resno skrbi, kakšna bo njihova bodočnost. Že danes se čujejo stvari, ki nekdaj niso bile navada v Trbovljah: a na izboljšanje ni upanja. Za take odrasle, in drugače trdne dečke se bo pač treba pobrigati, na la ali drugi način. Ko so bile še urejene razmere, je naša mladina rada odpoiovala v vvestfalske rudnike. Tam se je počutil zadovoljnega, ker ni imel samo stal- nega in dobro plačanega dela, nego tudi čisto stanovanje in druge ugodnosti, katere vsak potrebuje v tem življenju. Veliko je še tam naših delavce--rudarjev, ki žive še pri lično dobro. Danes našemu mladeniču ali tudi drugim tja ni več mogoče potovati, tam tudi ni delu. Ali naj gredo v južne rudnike? Izkušnje, ki jih imamo že sedaj, so žalostne. Vseeno pa, če bi bilo lam poskrbljeno vsaj količkaj za primerno čistočo, bi jih veliko odpotovalo tjadoli in ne hi tu postopali. Želeli bi pa končno ne mogli drugega kakor lo, da se življenjske razmere za našega rudarja vsaj v toliko izboljšajo, da bo živel s svojo druži-nico pošteno človeško življenje, katero sme pred Bogom in svetom vsak zemljan zahtevati. Boj proti jetiki v Tibovltah Trbovlje, 6. avgusta. Danes so odprli v Trbovljah protituberkulozni dispanzer, ki bo imel velik pomen za zdravstvo rudarskih revirjev. Protituberkulozni dispanzer je nastanjen v trboveljski bolnišnici, vzdrževale pa ga bodo bratovske skladnice in trboveljska občina. K ustanovitvi dispanzerja sta prispevala osrednja protituberkulozna liga 12.000 Din, OUZD pa 10.000 Din. K vzdrževanju pa bodo seveda prispevale tudi krajevne protituberkulozne lige in druge humanitarne organizacije. Dispanzer bo imel zalogo zdravil, posebnega zdravnika, ki ga bodo plačevale bratovske skladnice, in zdravstveno zaščitno sestro, ki jo bo plačevala trboveljska občina. Dispanzer bo posloval za okoliše Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ter za rudarje iz Hude jame. Ugotavljal bo posamezne primere jetikc in ludi sam iniciativno posegal v zdravstvene razmere, skrbel za izboljšanje stanovanj, dajal podpore v naravi, po potrebi preskrboval zdravilišče za hudo bolne, specialistično preiskoval bolnike, dalje bo dispanzer postaja za apliciranje umetnega zraka v telo .(pneumotli^j;^). Dispanzer bo po možnosti posredoval zaradi socialne zaščite svojih varovancev, skrbeLza dojenčke iu otroke, ki so ogroženi po jetiki itd. Posvetovanja, pomoči in specialnega zdravljenja so deležni le siromašni varovanci, ki se izkažejo s predpisanim ubožnim spričevalom ali pa z nakazilom krajevnega zdravnika za ubožne. Vsi drugi bodo dobivali le zaščito, ne da bi imeli pravico do nadaljnjega zdravljenja. Dispanzer je že sedaj v začetku vzorno opremljen in je upravičeno upanje prebivalstva, da mu bo v veliko korist, saj so rudarski revirji res prava gnezda tuberkuloze, te zavratne morilke ljudi. KaioL duhovnih voditelj brezposelnih James K. Oox jc tudi kandidat brezpnslne stranke za predsednika Združenih držav Ameriški katoliški duhovnik James R. Cox, ki je nedavno vodil 25.000 brezposelnih broječo armado, da demonstrira v Washingtonu za svoje pravice, je župnik fare brezposelnih, ki se zbira okoli cerkve Sv. Patricka v Pittsburghu. Že dolgo vrsto vrsto led pred nastopom gospodarske krize, je bil Cox zelo delaven med delavci svoje fare in je v zimskih mesecih vzotiio organiziral odpomoč bednimi in nezaposlenim. V petih letih je tako pomagal nad 175.000 osebam. Ko se je kriza zaostrila, je organiziral delavsko kuhinjo, ki je enem letu razdelila 670.000 gorkih kosil, 70.000 živilskih svežnjev, 12.000 kosov obleke in 30.000 kg premoga. Kmalu nato so začeli brezposelni, ki niso imeli več bivališča, iz starega lesa graditi barake okoli cerkve sv. Patrika in kmalu je število teh barak znašalo prav sto. Seveda je tako v delavski koloniji okoli cerkve zavladal precejšen nered. Zato je delegacija brezposelnih zaprosila župnika Coxa, da bi prevzel mesto župana nove naselbine. Cox je prevzel županstvo in iz vrst brezposelnih sestavil občinski svet, policijsko upravo in zdravstveni urad, ki je kmalu pojiolnoma uredil mestece okoli cerkve, ki se je kmalu že tako razvilo, da ga je bilo treba že posebej imenovati Shaiifytovvii. Nato je bilo treba uvesti pralnice, kopališče, uvesti elektriko in razdelili radijske aparate. Delo Jamesa R. Coxa je tem bolj občudovanja vredno, ker je vzrastlo brez državne aH kake javne podpore. Po pohodu v VVashington je bil izvoljen za kandidata brezposelne stranke« za predsedniške volitve. da sem slovenski narod, ne rečem, da ni jugo-j slovanske države. — Če pu rečem: Slovenec sem«, konstatiram, dn je to narod, ki ne živi le v jeziku, ampak v običajih, nošah, cerkvicah itd. Razložimo otrokom pomen države in po-men slovenstva! Bod.imo zriačajni. dajmo svojemu prepričanju tudi na zunaj izraz. Poznamo življenje, ki ni samo to, (la bi nam nekaj nudilo. Smisel je v tem, kako življenje razumemo. Kaj bo z akademskim proletariiatom ? Flden najbolj turobnih pojavov naiše uboge sedanjosti je poklicna stiska današnje študirajoče mladine, ki je napram grozeči bodoči nezaposlenosti za njihovo bodočnost mnogo bolj brez-upna nego zaposlitev strokovno izobražene obrtne ali trgovske mladine. Kako se bo neki razvijala v bodočem desetletju Srednja K v rop«, če bo deset in desettisoč visokoizobroženih mladih ljudi vsled gospodarske stiske obsojenih, da stalno misli in računa le nato s sredstvi trpljenja in brezupnosti izipreineniti njen sodobni notranji red, ki da ji ni mogel osigurati dovoljen in zadosten razvoj kot državljanu in kristjanu? Trenotna brezposelnost v akademskih vrstah je zaenkrat statistično še nepoDoln«. loda računa se. da je danes v Nemčiji 30.000 do 70.000 brezposelnih akademikov. Na podla-gi ; poročil različnih stanovskih organizacij pa se | mora računati, dn bo I. IQ"M v Nemčiji približno 100.000 brezposelnih akademikov. Položaj pa je še posebno zaradi tega težak, ker vsokoletne inaturitetne številke s srednjih Sol stalno nakazujejo vedno večji dotok nn vseučilišče. V Nemčiji je bilo 1. I-013 bO.OOO vse-učiliščnikov. I. 1931 jih je bilo 105.000 med tem' 22.000 žensk. V prejšnji avstro-ogrski monarhiji je bilo I. 1913 110 Dunaju 14.000 vseuči-liščnikov. danes jili ima v Gradzu in Insbrucku Avstrija s 0 in pol milijona prebivalci na istih treh univerzah 17.600. Na sto tisoč prebivalcev pride v Nemčiji 2IS vsoueeliSčnikov. v Avstriji pa celo 388. Skušnje zadnjih časov dokazujejo, da se diplomirani absolventi fakultet odločujejo nato Se -študirati doktorat, da tako čimbolj raztegnejo čas iskanja službe. Dolok nbiturientov na univerzo jo v Nem čiji L 1930 znašal 3S.500 in v naslednjem letu 42.000. Za bodoča let« se more ta dotok le stop- njevati. ker je »delovni trg« delavstva ali uradniških nastavijencev tako napolnjen, da je nemogoče. da bi ta trg mogel kaj absorbirati. V zdravih razmerah bi bilo treba, cla znaša odstotek študirajoče mladine napra.m obrtni inln-! dini le 10%. Tnko pa v Avstriji ta odstotek | znaša že 51%. Zahteve napram obrtni mladini bodo v tem slučaju zmiraj višje in usodnost akademske brezposelnosti bo le še podčrtala ostrina socialne krize. Kaj naj se zgodi, tako se danes vse vprašuje. Bilo bi treba, da se med ljudstvom začne propaganda, cla ni nujno dn mora danes vsakdo študirati, da potoni nekaj predstavlja. Dalje nasvet Fduarda Sprangcrja. ki pravi, do je 13 let splošne izobrazbe (ljudska šola ;n sredn ja šola) mnogo preveč, in da hi se ta splošna izobrazba morala slej ko prej razdeliti na strokovne šole, katerih obisk bi regulirale stanovske zbornice z ozirom na zahteve delovnega trga. Novi red v gospodarstvu, ki mora prinesti zopet stalnost in preglednost v današnji gospodarski kaos, bo moral tudi v leni oziru izvesti mnogo novega in radikalnega. Cementni izdelki stavbinska dela, nagrobni spomeniki, vodometi, cevi, vrtne ograje, okraski, kipi itd . najsolidnejša izdelava, prvovrstni materijal — TABOR J02R, Ljubljana. Rožna dolina, cesta VIII št. 13. otomhne" Couch zofe, divane, spalne fotelje, peresnice, žim-nice. zložljive postelje, mreže, ter vza tapetniška dela izvršuje najccneje F. SAJOVIC, LJUBLJANA. STARI TRG ST. 6. Č it a t elj em »Slovenca" za nedeljo mdiBsaH«Krai-aiti*i Nikolaj Ljeskov: Žival »Tudi Hvali so sprejele sv. besedo.« (Življenje sv. očeta Serafima.) Moj oče je bil ob svojem času zelo znan preiskovalni sodnik. Poverjali so mu veliko važnih kazenskih slučajev, tako da je veliko potoval in puščal mojo mater, mene in slu-žabništvo same doma. Moja mati je bila takrat še zelo mlada, jaz pa majhen deček. Ko se je pripetila zgodba, ki jo nameravani sedaj povedati, sem bil šele pet let star. Bila je zima, in sicer zelo huda zima. Mraz je bil tak, da so ponoči po hlevih zmr-zovale ovce in so vrabci in kavke otrpli padali na trdo zamrznjeno zemljo. Oče se je mudil takrat po službenih opravkih v Jelecu in mu ni bilo mogoče niti za božič priti domov. Moja mati je tedaj sklenila, da se odpelje k njemu, da na ta lepi in veseli praznik ne bi bil osamljen. Mene mati zaradi strašnega mraza ni mogla vzeti s seboj, marveč me je pustila pri svoji sestri, moji teti, ki je bila žena nekega vlastelina v Orlovski guberniji, o katerem ljudje niso ravno veliko dobrega pripovedovali. Bil je zelo bogat, star in trdo-erčen. Zloba in neizprosnost sta bili najvidnejši potezi njegovega značaja; to ga pa ni prav nič skrbelo, nasprotno se je še hvalil s temi lastnostmi, ki so bile po njegovem mnenju dokaz moške moči in neupogljive volje. Zalo je skušal tudi svoje otroke, med katerimi je bil deček moje starosti, vzgojiti v prav tako moške in stanovitne značaje. Vsi so se bali strica, jaz pa še bolj nego drugi, ker je hotel tudi v meni -•razviti moškost«; šele tri leta starega me je bil nekoč ob strašni nevihti, ki sem se je zelo bal, zaprl samega na balkon in vrata zaklenil. S tem naukom me je hotel odvaditi strahu pred nevihto. Potemtakem je umevno, da sem bil v njegovi hiši le nerad in strahoma v gosteh; a kakor rečeno, sem bil takrat šele pet let star in mojih želja niso vpoštevali, tem manj, ker bo se jim protivili tako važni razlogi. 2. Na posestvu mojega strica je stala mogočna kamenita zgradba, ki je bila skoraj podobna gradu. To je bila ohola, a nelepa, celo grda stavba v dve nadstropji, z okroglo kupolo in stolpom, o katerem so pripovedovali mnogo groznih stvari. V njem je živel nekoč blazni oče sedanjega vlastelina, po njegovi smrti so pa tam uredili lekarno. Tudi zaradi tega so bili ti prostori na nekak način razvpiti kakor grozni; najgrozljiveje pa je bilo, da so bile gori v stolpu v okrogli okenski odprtini napete strune, kakor prava »Aeolova harfa';. Če ee je veter lovil po teh strunah, potem so nastali nepričakovani in čudni glasovi, ki so prehajali iz tihega, globokega srda v nemirno, ne-ekiadno ječanje ter se potem mnogokrat razbrzdali v besen hruni, kakor da bi letele mimo cele jate preplašenih obsedenih duhov. Nihče v hiši ni ljubil te harfe, kajti vsi so verjeli, da ogovarja strogega hišnega gospodarja, ta pa se ji ne upa odgovoriti in postaja zato vedno bolj neusmiljen, vedno krutejši... Ze često so bili namreč opazili v viharnih nočeh, ko je harfa tako glasno zvenela, da so segli njeni glasovi čez park in ribnike do vasi — da gospod ni mogel spati in je vstal zjutraj mrk in slrog ter takoj dal katerega tistih svojih krutih ukazov, ob katerih so zadrhtela srca njegovih mnogoštevilnih sužnjev. V njegovi hiši je bil običaj, da se nikdar nobenemu ni odpustila kaka krivda. To je bil zakon, ki se ni nikdar izpremenil, ne na korist kakega človeka ne živali ne katerekoli druge stvari. Stric o usmiljenju ni hotel nič vedeti in ga ni cenil, ker se mu je zdel le slabost. Neupogljivo strogost je cenil više kakor vsako prizanesljivost. Zato je bila lako v hiši kakor tudi po obširnih vaseh, ki jih je imel ta bogati vlastelin, neprestana, nevesela po-bitost, ki je polagoma prešla od ljudi tudi na živali. 3. Moj pokojni stric je strastno ljubil lov s pasjo gonjo. S svojimi hrti, ki jih je v ta namen redil, je gonil volkove, zajce in lisice. Vrhu tega je imel v svojem pasjem tropu posebno vrsto mrcin, ki so se lotili tudi medveda. Te pse so imenovali »pijavke«. Kajti zagrizli so se v žival tako, da jih ni bilo mogoče več odtrgati. Zgodilo se je, da je medved »pijavko«, ki se je bila zagrizla vanj, z enim samim udarcem svoje strašne šape usmrtil ali raztrgal na kose, a tudi takrat pes svoje žrtve, doklerkoli je bil živ, ni izpustil. Danes, ko prirejajo samo še navadne gonje ali pa hodijo nad medveda s kopjem, se zdi, da se je pleme pijavskih psov v Rusiji docela iztrebilo, v času pa, v katerem se je vršila moja povest, niso manjkali v nobeni dobro sestavljeni lovski pasji povezki. Seve je bilo takrat v naših krajih še tudi veliko medvedov in lovi nanje so bili zelo priljubljeni. Če se je posrečilo zasačiti celo medvedje gnezdo, potem so pobrali mladiče iz votline in jih prinesli domov. Tu so jih spravili navadno v kamenito stajo, ki je imela majhna okna tik pod streho. Ta okna so bila brez šip in zavarovana samo z močnim železnim okriž-jem. Včasih se je zgodilo, da so mladi medvedi splezali drug na drugega in se s svojimi močnimi krepi ji obesili v okensko omrežje. Le tako so mogli videti iz svoje ječe v božji svet. Če so nas pred jedjo odvedli na izprehod, smo šli najraje k temu oboru, da bi videli kukati za omrežjem smešne gobčke mladih medvedov. Naš nemški učitelj Kolberg jim je potem na konici svoje palice podajal kosce kruha, ki smo jih bili v ta namen pri zajtrku prihranili. Te medvede je moral nadzorovati in krmiti mlad pasji strežaj, po imenu Ferapont; ker je bilo pa to ime za preprosto ljudstvo pretežavno, so mu rekli enostavno »Hrapon« ali še največkrat »Hrapoška«. Dobro se ga še spominjam: Hrapoška je bil srednjevelik, zelo spreten, močan in drzen fant približno 25 let. Veljal je za lepega — in s svojim belim obrazom, rožnatimi lici, črnimi kodri in črnimi nekoliko izbuljenimi očmi je bil dejansko čeden fant. Vrhu tega je bil izredno smel. Njegova sestra Anuška, ki je pomagala pri delu varuški, nam je pripovedovala zelo zabavne stvari o njegovih vratolomnih predrznostih in nenavadnem prijateljstvu z medvedi, pri katerih je spal v oboru poleti in pozimi; živali so spale poleg njega in polagale nanj svoje glave kakor na blazino. Pred stričevo hišo je bila velika okrogla cvetlična greda, ki jo je obdajalo poslikano omrežje, zadaj pa so se dvigala visoka vrata in nasproti njim je stalo visoko, ravno, izgla-jeno deblo sredi trate, ki smo mu rekli »jambor«. Vrhu jambora je bil majhen oder ali »uta«, kakor smo jo splošno imenovali. Iz krdela ujetih mladih medvedov so vedno izbrali »najpametnejšega«, tistega, ki se je zdel po svojem značaju najbolj sposoben za uk iu najbolj zanesljiv. Tega so ločili od ostalih medvedov in živeti je smel svobodno, to se pravi, prosto je smel hoditi po dvorišču in parku; vendar je pa bila njegova glavna naloga, da je stal pri jamboru pred vrati na straži. Tam je prebil izvoljenec velik del svo- J. H. Rosler: Stava i. Stavbenik Askonas se je bil prav udobno zleknil na stolu in rekel: »Ostrici in obriti!« Brivec je'vprašal: »Ali se morda za konjske dirke kaj zanimate, gospod Askonas?« »Zakaj?« »Poznate gospoda Altema? Gospod Alteni vselej prihaja sem. Sleherni dan se daje briti. Za današnjo tretjo dirko mi je nekaj namignil. Menda pride njegov konj Astrahan. Lastnik sam bo že vedel, ne?« Stavbenik Askonas je z vidnim zanimanjem vprašal: »Tako? Kaj pa drugi pravijo?« Brivec se je sklonil in mu skrivnostno zaupal : »Živ krst ne sluti ničesar. Samo jaz in gospod Altcm veva. To vam rečeni, izvrsten konj! Vrže vam tridesetkrat toliko.« Askonas je sklenil, da gre na vsak način tja in stavi na Astrahana dvajset mar!-. II. Stavbenik Askonas je stopil na ce^uio železnico, da bi se peljal na dirkališče, in sedel zraven dobrodušnega meščana, ki je v nekem športnem listu z veliko vnemo prebiral spored današnjih dirk. Voz se je le zlagonia pomikal naprej. Stavbenikov sosed pa v prebiranju športnih vesti prav nič hitreje. Vsako številko je natančno pogledal ter na dolgo in široko pretehtaval obliko slehernega konja, preden si je to ali ono številko z vprašajem zaznamoval. Samo pri tretji dirki sc je takoj , _____:_1 -l-„ -711 npUprrri Udllia m urez pomisleka oaio^i, —- —-- ■ - Seveda! Astrahan! si je mislil Askonas. jega časa, ležeč na slami ob vznožju jambora, ali pa je še raje zlezel gori v uto, kjer ga niso mogli nadlegovati in dražiti vsiljivi ljudje in psi. Življenje v taki svobodi, kakor rečeno, nikakor ni bilo dovoljeno vsem medvedom, in tudi temu enemu, posebno pametnemu in do-bročudnemu, ne za vse življenje, marveč samo tako dolgo, dokler niso začeli kazati svojih zn sožitje z ljudmi neprijetnih živalskih nagonov; to se pravi tako dolgo, dokler so se obnašali miroljubno in se niso dotikali ne kokoši ne gosi ne telet ne ljudi. Medved, ki je skalil mir vlastelinskih prebivalcev, je bil takoj obsojen na smrt in nič na svetu ga ni moglo rešiti izvršitve te obsodbe. 4. Hraponova naloga je bila, da je vsakokrat izbral »najpametnejšega medveda«. Imel je več opraviti z medvedi kot krodkoli drug in je mimo tega nenavadno dobro poznal medvedjo čud. zato je naravno, da so ravno njemu poverili lo nalogo. Seveda je moral tudi nositi odgovornost, če je bil napačno izbral. Vendar je pa takoj prvič za to ulogo izbral nenavadno nadarjenega in pametnega medveda, ki je dobil čudno ime; v Rusiji imenujejo medveda splošno -Miška«, temu pa so dali špansko ime »Sganarell«. Ze pet let je bil preživel v popolni svobodi, ne da bi bil napravil najmanjšo ^nepristojnost . Če so dejali, da je kak medved poslal »nepristojen«, je pomenilo, da je na kakršenkoli način izdal svojo zverinsko naravo. »Nepristojneža« so zaprli najprej v »jamo«, ki se je nahajala na velikem travniku med skednjem in gozdom, in šele kasneje so ga spustili na travnik (kamor je po hlodu splezal sam), kjer so ga napadle ntlade »pijavke«. Če mladi psi zveri niso bili kos in je bila nevarnost, da bi medved ušel v gozd, potem sta se vrgla nadenj dva najboljša lovca, ki sta bila za rezervo skrita s povezko najizkušenejših psov; s tem je bila stvar večinoma končana. Če so bili pa tudi ti psi tako nerodni, da jim je medved ušel v log, za katerim se je razprostiralo prostrano brjansko gozdno ozemlje, je nastopil nalašč v ta namen določen strelec z dolgo in težko puško, ki jo je za ciljanje položil v »vilice« in poslal za medvedom smrtonosno kroglo. Še nikdar se ni bilo zgodilo, da bi bil kak medved odnesel pete vsem tem nevarnostim; in že sama predstava, kakšne bi bile posledice takega dogodka, je bila strašna: vsakemu izmed krivcev je grozila smrtna kazen. 5. Sganarellova umnost in zanesljivost sta bili krivi, da se pravkar opisana zabava medvedje smrtne obsodbe in izvršitve sedaj že celih pet let ni pripetila. Sganarell je bil v tem času dorasel in postal orjaška žival, nenavadno močna, lepa in okretna. S svojim topim, okroglim smrčkom in precej vitkim trupom je bil preje podoben ogromnemu kodru kakor pa medvedu. Njegov zadek je bil mršav in poraščen s kratko blestečo dlako, pleča pa in zatilnik so bili krepko razviti in pokriti z dolgimi kosmiči. Sganarell je bil tudi umen kakor koder in je znal za žival svoje vrsle nenavadne umetnije: tekel je n. pr. zelo okretno in lahko po zadnjih nogah, pri čemer sta se mu majala trebuh in sedalo, bobnal je in korakal kakor vojak z veliko poslikano palico, ki je imela obliko puške; zelo rad je pa tudi pomagal kmetom vlačiti v mlin najtežje vreče. Slednjič pa se je naučil, da si je na gizdalinski način potisnil na glavo visoko, ši-Ijasto kmetsko kučmo, ki je bila okrašena s pavjim peresom in šopom slame. Pa je neprijetno presenečen bral: Her-kules. Za konja Astrahana se bravec sploh ni zmenil in videti je bilo. ko da tako trdno veruje v zmago svojega konja, da mu drugi sploh niso mar. Askonas se je odločil, da zaradi varnosti tudi na Herkula stavi dvajset mark. III. Pred vhodom na dirkališče je Askouas srečal dobrega znanca. »O, Askonas, kaj pa vi tukaj?« »Malo na izprehod sem šel.« »Greste k dirkam?« »Mogoče.« »Boste stavili?« »Mi še na misel ne pride!« Dobri znanec je v rokah obračal spored. »Danes bi pač lahko stavili. Ni nobenega dvoma, da dobite. Vaditelj sam mi je povedal. Ampak čisto zaupno! Imeli boste štirideset-kraten dobiček.« »Sem že slišal nekaj,« je dejal \sk'nas. »Pri tretji dirki.« »Vem.« Miramar.« Kako?« je Askonas začuden vprašal. »Miramar,« je ponovil znanec, prav nič | ne tvegate. Poznani konja že štiri mesece. Danes se bo pač obnesel. Konjarji sami bodo nanj stavili. Odločite se zanj! Zaslužili boste lep denar!« In Askonas je razmišljal in se rdločil, da tudi na Miramarja stavi dvajset mark. IV. I V odmoru med tretjo in četrto dirko ie naletel stavbenik Askonas na svojega prijn tel ia Baumgartnerja. »Katerega si si izbral uri Iretii dirki?« Pa tudi njemu se je bližala usoda — tudi v Sganarellu se jo prebudila divja narava. Malo predno sem bil prišel k stricu, je napravil Sganarell zaporedoma več neumnosti, katerih vsaka je bila buja od drugo. Spored Sganarellovih zločinov je bil natančno tak kakor pri njegovih prednikih: za začetek je neki gosi iztrgal peruti; potem je položil žrebetu, ki je teklo za materjo, Sa]>o na hrbet in mu zlomil hrbtenico, in slednjič se je bil lotil starega slepca in njegovega vodnika in ju valjal po snegu, pri čemer jima je seve hudo zmečkal roke in noge. Slepca in njegovega vodnika so spravili v bolnišnico, Hrapon je pa dohil ukaz, da odvede Sgana-rella v jamo, iz katere je vodila samo ena pot — v smrt... Zvečer je pripovedovala Ana, ko je naju z nečakom spravljala spat, da je bilo silno ganljivo, ko so odvedli Sgsinarella v jamo. Hrapon Sganarellu ni vtaknil skozi nos obroča in mu tudi drugače ni delal nobene ailo, ampak je samo dejal: »Pojdi z menoj, žival!« Tedaj je medved takoj vstal in šel z njim, pri čemer se je zgodilo še nekaj posebno smešnega: Sganarell je imel na glavi svojo kučmo s pavjim peresom in je vso pot objemal Hrapona za ramo, kakor da bi šla skupaj dva prijatelja. In prijatelja sta v resnici bila. 6. Hraponu se je Sganarell zelo smilil, a ni imel nobene možnosti, da bi mu pomagal. Ponavljam, da v hiši, kjer se je to godilo, nikdar nikomur niso ničesar odpustili, in tako je moral pač tudi Sganarell, ki se je bil izpo-zabil, svoje norčije brezpogojno plačati » smrtjo. Gonja nanj je bila določena kakor popoldanska zabava za božične goste v hiši mojega strica. Potrebne ukaze so prejeli lovci istočasno, ko je Hrapon od vedel grešnega Sgana-rella v jamo, in ga tam zaprL 7. Medvede so na dokaj preprost način vtikali v jamo. Odprtino jame so pokrili z drobnim vejevjem, ki je ležalo na tenkih letvah; vse skupaj so pa pokrili s snegom. Tako medved ni mogel predčasno zapaziti pasti. Poslušno žival so odvedli tu sem, jo pognali nad globoko janio, v katero se je zdajci pogrezni-la; iz nje ni bilo več rešitve. Tu je sedel medved, dokler ni prišel čas za gonjo. Potem so poševno porinili v jamo do sedem lakti dolg hlod in medved je seve po njem brž zlezel ven. In sedaj se je začela gonja. Če je pa ostroumna žival slutila nevarnost in ni hotela priti iz jame. potem so jo šiloma pognali na piano z dolgimi drogovi, ki so imeli na enem koncu ostre železne osti; dalje so metali v jamo gorečo slamo ali pa streljali iz neuabitih pušk. Hrapon je Sganarella odvedel in na običajen način vtaknil v jamo, potem se je pa vrnil domov ves zmeden in pobit. Po nesreči je svoji sestri pripovedoval, kako ljubeznivo mu ježival sledila in kako je potem ždela v jami in dvigala sprednji šapi, kakor da bi prosila in zraven javkala, kakor da bi jokala. Dalje je Hrapon sestri priznal, da je kar naglo odšel ml jame, ker Sganarellovega ječanja ni mogel prenesti, tako ga je bolelo srce. »Hvala Bogu,« je dodal, »da mi ne bo treba nanj streljati, če bi hotel uiti, ker so drugi za to določeni. Pa če bi mi tudi veleli, nanj streljati, tega ne bi storil in bi raje pretrpel vse muke.« 8. Vse to nam jo povedala Ana in mi smo povedali vzgojitelju Kolbergu, ta pa stricu, da bj ga zabaval. Stric je samo dejal: »Vrl dečko, Askonas se je smehljal: »Miramar mi prinese srečo.« Prijatelj je neverno majal z glavo: »Kdo ti je pa to bajko natvezel? Smešno! Take neumnosti menda že tretjič uganjajo s tem čudežnim konjem. In še vedno se dobe bedaki.« »Tudi na Astrahana sem stavil,« je priznal Askonas. »Na Astrahana?« »Da. Lastnik je moj dober prijatelj. On .je trdno prepričan, da je stava nanj že dobljena.« »To je morda njegovo osebno mnenje. Ampak upanja ni prav nobenega. Pri tretji dirki vem samo za enega konja, ki vse druge daleč prekaša.« Askonas je segel po tretjem listku v denarnici. > Nemara Herkules?« je vprašal. »Kaj še, samo Mars,« je odvrnil prijatelj Baumgartner, »kvečjemu še Gerlinda.« In Askonas se je odločil, da bo zavoljo varnosti stavil tudi na ta dva konja po dvajset mark. V. Askonas je stopil k okencu. Pred njim je čakal revno oblečen mlad mož z oguljenimi hlačami, pošvedranimi čevlji in obnošenim, zakrpanim suknjičem. ■-Dvesto mark na Trenka,« je rekel. Stavbenik Askonas je premišljeval: »Mož je slabo oblečen. Gotovo ne stavi sani temveč za katerega izmed jahačev ali vaditeljev. ki ga občinstvo ne sme videti. Na vsak način ima skrivne zveze. Kajti kdo b1 drugače takemule človeku zaupal toliko denarja?« In Askmas je poleg Marsa in Gerlinde zalili val še en listek. . Dvajset mark tudi ua Trenka I« VI. Ko se je stavbenik Askonas vrnil na dirkališče, so se konji vadili v poizkusni dirki. Osem jih je bilo. Naenkrat je Askonas čul za seboj dva glasova. »Takšna sleparija!« »Kako to?« »Ali niste slišali, kako so za vse mogoče konje pri današnjih dirkah na skrivaj dajali priporočila. Čisto preračunana sleparija. Zmagal tako ne bo drug kakor Ikarus, ki ga splošno cenijo, vseostalo so le pretveze, da se stave kolikor mogoče zvišajo. Tisoč mark sem sta vil nanj.« »Vi? Ni mogoče! Saj drugače nikoli nt stavite?« »Res ne,« je odvrnil drugi, :že osem let ne. Ampak danes mi gotovo ne izpodleti. Le name se zanesite!« Askonas se je okrenil in v gospodu za se boj spoznal znanega izborim plačanega športnega poročevalca uglednega lista »Zelena trata«. Aekooas je tekel k okencu, kar se j« dalo. »Petdeset mark — Ikarus,« je zaklical. Askonas je dobil listek. Zvonček se je oglasil in oznanil priče tel; dirke. VII. Pri tretji dirki je tekmovalo osem konj. Po imenih: Astrahan. Herkules. Miramar, Gerlinda, Mars, Ikarus, Trenk in Sander. Stavbenik Askonas je bil stavil na sedem i konj. . , In sicer: Astrahan, Herkules. Miramar. , Gerlinda, Mars, Ikarus in Trenk i r» -___1 Cnn^A* i /vttul^ai jc u«uluv» . Dctavus Roy Cohen: Ob čereh ponosa Nihče, niti mirni, neusiljivi natakar ni slutil, da je mladi par, kateremu je stremel, na razpotju. Videl je samo dva mlada človeka, elegantno oblečena, interesantna, ki sta bila :'.elo pozorna drug nasproti drugemu, moža in ženo, ki sta govorila v globokem resnem tonu. Morda sta se pogovarjala o popolnoma neznatnih rečeh. Bila sta mož in žena, katerih pota so se ločila. Velika, mirna restavracija je bila zelo nevtralen kraj za take pogovore. »Ti me razumeš, Doris — midva sva končala,* je zopet začel mladi mož. Njene ustnice so se stisnile in rekla je hladno: »FjT.v to si mi že davi povedal.« »Sem, pozneje sem pa še enkrat mirno premislil in te prosil za sestanek tu, da ti ponovim, kako ne moreva več naprej.« »Prav nič ti ne ugovarjam.« Njen smeh je bil trd in mrzel kakor jeklo. »Od tu pojdem domov in pospravim svoje stvari. Od petih naprej boš neodvisna, po čemer, kakor vidim, tako silno hrepeniš,« je mirno pristavil in jo še enkrat pogledal. »Ti si zelo pozoren,« mu jo priznala in njen glas je lahno zatrepelal. On pa se je dvignil in se poklonil. šel je iz dvorane, in ko ga ni bilo ve?, ji je čudna bol stisnila srce, A premagala se je, čeprav je bil ta trenutek tisii, ki se ga je najbolj bala. Oba sta bila strastna, trmasta in ponosna. Ni bila njuna navada, da bi se prepirala in pričkala in si metala v obraz žaljivke in zbadljivke in si potem tiste rane mazala z mehkimi besedami... Besede, ki padejo, padejo in jih ne moreš več nazaj jemati. Krute besede bole in ne moreš jih pozabiti. Šla je v sobo za pisanje, vzela papir in pero in napisala: »Dragi Jim! Končala sva. Pri tem, kar sva drug drugemu rekla, naj tudi ostane. Tako je bolje. Ne vrnem se domov, dokler ne zapustiš hiše. Vendar, nekaj me sili. da ti napišem te vrste in upam, da te bodo še dosegle. Rada bi ti dala zadnjo besedo, preden storiš odločilni korak. Enkrat sva se vroče ljubila. Če pa zapustiš hišo — sva končala. Tvoj ponos ti ne bo dopuščal, da bi se vrnil; moj lastni pa tudi ne, da bi te zopet sprejela. Če te ob šestih, ko se vrnem, ne bo več — bom razumela, da je za vedno konec. Doris. Pusti, beli list je zakrival njen strah in njeno bol, ki ji je trgala srce. Poklicala je sla in ga poslala s pismom v svojo hišo. Tista ura od petih do šestih se ji je zdela brezkončna. Potem se je vrnila domov. Služkinja ji je povedala, da je Jim pismo osebno sprejel, da ga je čital in vtaknil v žep svojega plašča, in da je končal potem s pospravljanjem svojih reči, nakar ie odšel. Torej je šel... Njegovih stvari ni bilo več. Šel je ... Trmasto se .je vzravnala in vrgla glavo vznak, potem si je pa skušala dopovedati, da ga ne bo pogrešala. Skušala se je veseliti, da je šel. Hiša se ji je zdela strašno prazna. Iz vsakega kota se ji je režala mrzla praznota. Prepozno bi bilo zdaj, da bi si kdo izmed njiju še kaj želel. Tak prelom se ne da popraviti. Vedela je, da bi ga niti čudež ne mogel več spraviti nazaj k nji. Vedela je pa tudi, da bi tudi nje najrazumnejši vzrok ne mogel privesti do tega, da bi ga zopet sprejela. Večer se je vlekel kakor večnost Ni bilo to prvikrat, da je bila sama v hiši, kamor je prišla kot njegova nuadoporočena žena, a bilo jo prvikrat, da je vedela, da ga ne bo nikdar več, da bo ostala sama ... Sedla je k oknu in topo, melanholično zrla v pusto naravo. Zdela so ji je tudi ta prazna kakor njena hiša in njeno srce. Starinska ura je tiktakala počasi in glasno, kakor da ji pravi, da sta se morda oba prenaglila in da sla si v nenadni zagrenjenosti morda pokvarila mladi življenji. Dokler ni dospela domov, ni mogla verovati, da bo res šel. Vrste, ki mu jih je pisala v hotelu in ki mu jih je poslala, so pomenile prošnjo, čeprav jih je napisala formalno, mrzlo. Upala je, da se bo vendar premislil, da bo... Pa se ni. šel je — in se ne bo vrnil, to je dobro vedela. Njegov ponos je bil tak kakor njen. Za trenutek je zasovražila ta svoj ponos. Saj je bila njuna ljubezen tako lepa in še bi lahko bila! Osamljenost jo je kar plašila. Šla je gor v spalnico in se spravljala spat. Vse prej kakor navdušenost in zmaga ji je polnilo srce. Enkrat se je celo opogumila in se pogledala v zrcalu in si glasno rekla, da še ljubi Jima, in da po njem hrepeni... A kaj je vse to pomagalo, ko je vendar vedela, da bi ga ne sprejela, čeprav bi prišel... Ležala je s široko odprtimi očmi in z nesrečnim, raztrganim srcem in poslušala ropot prometa zunaj na ulici. In zopet je mislila na Jima. Kje je zdaj? Kje je — Jim? On uživa svojo prostost...« Pa je zaslišala taksi, ki se je ustavil pred njenim domom. Neka slutnja jo je vlekla k oknu. Videla je, kakor šofer težko vleče gor po stopnicah človeka, ki je bil videli, da je mrtev. Zvonec je zategnjeno zazvonil. Njena lica so zažarela. Planila je kvišku in se h'iro zavila v svojo dehtečo jutranjo obleko in hitela dol k vežnim vratom. Šofer je položil — Jima na tla. ,:Vaš soprog, gospa?« Groza ji je stisnila srce. Jim ranjen! Morda smrtno ranjen. Na mah je postala drugačna, naravna. Ponos je izginil in ljubezen, ki jo je prav ta ponos zatiral, se je razcveta kakor roža v solnčni toploti. Jim — njen Jim ranjen in potrebuje njene pomoči! Prinesli so ga domov — k nji... Sklonila se je nadenj, pa bi skoraj omahnila. ko ie začutila, da diši iz ust po alkoholu. Jim — Jim vendar ne pije! Nikdar ni maral alkohola. Pa vendar leži tu, omamljen od pijače. In zdaj so se ji odprle oči: Jim je čutil, kakor je čutila ona, trpel je, kakor je trpela ona. Trpel je in je hotel svojo bol utopiti. Brez dvoma je to dokaz, da jo še vedno ljubi kakor ona njega. Takoj, ko se bo zavedel, mu bo razkrila svo.je srce in mu priznala, da ga je ljubila preko ločitve, in da ji je le ponos zapiral srce. Saj je vedela, da se bo tudi njegovo srce odprlo! Šofer je nesel Jima gor v razkošno spalnico in ga položil na mehko posteljo, potem pa začel: Da, gospa, on je samo sedel in pil in pil in sedel. Videli smo, da ni vajen popivati in skušali, da bi ga odvrnili. On pa je samo pil in sedel in prebiral neko pismo. ,Slabe novice v tem pismu,' sem dejal. Nazadnje pa je vendar nehal in zapeljal sem ga domov.« Ali se je pa morda zares zgodil čudež? si je mislila. France No vsa k: Razbit vrč Ko sem bil šest let star, sem šel h globokemu vodnjaku in se pogledal vanj. Nosil sem dolge lase, zato nisem bil nikdar med dečki. Rekli so mi naj grem k deklicam ali pa naj se oženim. Zato nisem maral las. Tisti dan sem pa dopolnil šest let in sem se domislil, da sem že velik. Dolgih las ne potrebujem več! Vzel sem skorje, se pogledal v vodnjaku, zgrabil lase iu jih pristrigel. Ko sem prišel v kuhinjo, me je vprašala mama, kaj želim. Začudil sem se, ker me ni spoznala. Mislita je. da je prišel k njej kdo izmed otrt k, ki se igrajo okrog hiše. Mama! sem rekel, jaz no maram več las! Tedaj me je spoznala. Začela je jokati, pa sem jo potolažil, naj si kupi punčko, ker jaz ne maram biti punčka in ne maram! Rekel sem ji tudi, da bom šel h Kitajcem, če mi bo še enkrat pustila tako dolge lase. Potem so me peljali k nekemu belo oblečenemu človeku, ki me je posadil na stol in se mi ves čas smejal. Ortrigel me jc in počesal, nazadnje pa namazal z neko zeleno mastjo. Nato > rn > šli domov. Ze čez dva dni mi je mama kupila punčko. Bila je zelo majhna in ja/. je še od blizu pogledati nisem smel. še preden pa so jo nesli h krstu, je umrla. Ko je punčka umrla, je mama vstala s postelje in jokala. Ves dan je jokala, zvečer pa je utihnila in me poklicala k sebi. Povedala mi je, da punčka ne more v nebesa. Ničesar ni storila, pa le ne more v nebesa. Postal sem žalosten. Skril sem se v drvarnico in mislil, kako bi pomagal punčki, ki je umrla, pa ne more v nebesa, ker ni bila krščena. Vedel sem marsikaj o peklu in vieah. Toda verjeti nisem mogel, da bi bila naša pučka prišla v pekel. Torej je bila v vicah in tam gori ogenj, strašen ogenj! Ta ogenj je treba pogasiti, sem si mislil. IHsti večer je bil poln sonca in veselja. Ko je sonce zašlo, sem še vedno sedel v drvarnici in mislil, kako bi pogasil ogenj v vicab. Prišla je noč in sem še vedno premišljeval. Ko so me prišli iskal, sem jim na rokah zaspal. Zelo zgodaj so me zbudili in oblekli in mi dali v roke venec iz mladega smrečja, prepleten z belimi marjeticami. Potem je bilo vse kakor sanje: mnogo žalostnih ljudi, belo oblečenih otrok, duhovnik, kadilo, sprevod, pokopališče in velika, globoka jama. Majhno, belo krsto so prav počasi spustili v zemljo in jo zagrnili s prstjo. Venec iz smrečja so mi vzeli iz rok. Odšli smo domov. Mama je bila v obraz bela kakor marjetica na mojem vencu iz mladega smrečja. Jokala ni več, samo gledala me je, kakor bi me ne poznala. Tisti dan je bil dolg. Najdaljši v mojem življenju. Kazalec na uri se ni hotel premakniti. Ko se je zvečerilo, sem se šele spomnil, kaj moram storiti. Pogasiti ogenj, v katerem gori naša punčka, ne da bi kaj storila. V drvarnici sem našel star vrč, ki ga ni nihče rabil. Mama je rekla, da ni naš. Pove- In kako ste vedeli, kam ga morate peljati?: je vprašala. >Šel sem po naslovu na pismu, ki ga je prebiral, gospa. Če bi tega ne bilo, bi pač ne vedel, kam z njim.« T. D. dala je, da ga je v drvarnici pozabil zidar, ki je pomagal poleti na polju. Vrč sem napolnil /. vodo in ga pokril z veliko desko. Zaklenil sem drvarnico in vzel ključ. Ko me je mama vprašala po njem, sem rekel, da ga jaz nimam in tudi ne veni, kje je. Zaradi ključa so se ljudje še pozno v noč prepirali. Ko je vse utihnilo, je že mesečina lila v mojo sobo. Ura v cerkvenem stolpu je trdo udarila enajst. Vstal sem in nisem mislil kam grem. Vedel sem le, da moram nekoga rešiti. Ko sem odklenil vežna vrata, sem zbudil psa. Čeprav sem bil le v nočni srajčki, me je pes spoznal in me pozdravil z repom. Odklenil sem drvarnico, vzel vrč z vodo in odšel v noč. Dvanajst je že bila, ko sem prišel z vrčem vode na pokopališče. Truden sem bil, da so mi grobovi v mesečini kar plesali pred očmi. Orkn, visoka drevesa so šumela v vetru. Prav ii.i krncu velikega pokopališča pa je gorela lučka. Vrč z vodo sem držal v rokah, pa sem imel komaj toliko moči, da sem se splazil do svežega groba, na katerem je gorela lučka. Tam pa mi je vrč padel iz rok in se razbil ob kamenju. Vodo se je razlila po tleh. Prav tedaj je zapihal veter, da sem se stresel. Hetel sem nekaj storiti, pa nisem mogel. Hotel sem zajokati, pa nisem mogel. Samo stal sem ob grobu iu zeblo me je. Sklonil sem se prav k grobu in legel na tla. Tam ni bilo vetra in zemlja je bila suha in topla. Jutri bom vstal in povedal drugim, naj pogase ogenj, sem si mislil in prav nič nisem bil žalosten----------- Zjutraj so me našli na grobu in me skušali zbuditi. Nesli so me domov, me položili v posteljo in se niso premaknili od mene. Drugi dan zjutraj sem se zbudil in vstal. Potem sem rekel mami, moleč je ključ od drvarnice: Mama. naša punčka je že v nebesih!« Vsi so vstali in me strme gledali. Mama pa me je objela in vzela v naročje. Gledal sem skozi okno in videl, kako je deževalo. Mislil sem, da bo dež pogasil ogenj. In sem bil vesel. — Prohibicija na Kitajskem Zn v 12. stoletju pr. Kr. so poznali na Kitajskem boj proti pijanosti in že v' takratnih časih so se javili prvi glasovi proti uživanju alkohola, kljub temu, da je alkohol igral važno vlogo v verskih obredih. Kitajci so zlasti poznali pivo iz prosa in riža, poleg tega pa vino iz grozdja. Zlasti v prvem stoletju pr. Kr. so Kitajci izredno alkohol. V 8. stoletju po Kr. pa se je odločila dinastija ('u, da bo začela odločen boj proti največjemu uravnemu in gospodarskemu škodljivcu — alkoholu. Uvedena je bila pravcata prohibicija. Vinogradništvo je bilo z zakonom ukinjeno in dovoljeno je oslalo le še uživanje piva. V 17. stol Jt ju pa je ustanovitelj dinastije Mandžu še izpopolnil določbe iz 8. stoletja in namesto vinogradništva so obdelovali na Kitajskem polja raje z gorskim ri-žem in čajem. Prav gotovo pa takrat niso poziali tako strašnega tihotapstva, kakor ga je doživela radi prohibicije Amerika. UP (NSERIRAJTE V »SLOVENCU«! tale Hrapoška!« in nato trikrat zaploskal z rokami. To je pomenilo, da je stric zval svojega komornega strežaja Ustimi Petroviča, starega možička iz krdela francoskih ujetnikov iz leta 1812. Ustin Petrovič ali pravzaprav Justin, je prišel v svojem snažnem lilastem fraku s sre-l)rnimi gumbi, in stric je ukazal: pri jutrišnji gonji na Sganarella je Flegont, najslovi-tejši strelec, ki še ni nikdar zgrešil strela, prvi lovec, ki naj iz zasede strelja na Sganarella, drugi pa bodi Hrapoška. Očividno je hotel imeti stric s Hrapoškovo srčno stisko svojo zabavo. Kajti seve je čakala Hrapoško, če ne bi hotel streljati na Sganarella ali pa če bi nalašč slabo meril, ostra kazen; medved pa vseeno ne bi ušel, ker je bil tu še nezgrešljivi strelec Flegont. Ustin se je poklonil in šel ven, da bi ukaz oddal naprej; mi otroci smo pa takoj ugenili, tla smo napravili nesrečo in da je bilo s tem 9 zvezi nekaj izredno hudega, o čemer sam Bog ve, kako se bo izteklo. Zato nam pri jedi — bita je obenem božična večerja in kosilo — ni teknilo in le malo smo se zamniaL za goste, ki so deloma privedli s seboj Iudi svoje otroke. Pomilovali smo Sganarella in Feraponta in nismo vedeli, kateri od obeh se nam bolj smili. Oba z nečakom sva se še dolgo premetavala vsak v svoji posteljici in nisva mogla zaspati, potem sva pa v nemirnem spanju večkrat zakričala, ker se je v sanjah obema prikazal medved. In ko naju je hotela varuška potolažiti, češ da se medveda sedaj ni treba več bati, ker je ujet v jami in ga bodo jutri ubili, sem bil le še bolj nemiren. Hotel sem od varuške celo zvedeti, če je dovoljeno za Sganarella moliti. To vprašanje je biio za versko učenost starke previsoko; zazehala je, se prekrižala na ustih in mi odgovorila, da o tem ne ve nič gotovega, ker še nikoli ni o tem vprašala duhovnika, da je pn na vsak način tudi medved božja stvar in je bil z drugimi živalmi vred v Noetovi barki. Spomin na Noetovo barko mi je obudil misel, da se neskončno božje usmiljenje ne razteza samo nad ljudmi, marveč nad vsemi stvarmi, in veren, kaikor znajo biti samo otro- ci, sem pokleknil v svoji posteljici, skril obraz v blazine in prosil Boga, da naj ne bo hud zaradi moje vroče želje in naj Sganarellu prizanese. 9. Napočil je božični dan. Praznično oblečeni smo odšli z našimi vzgojitelji in varuhinjami na jutranji čaj. Razen mnogoštevilnih sorodnikov in gostov je bila v dvorani navzoča tudi duhovščina: župnik, diakon in dva cerkovnika. Ko je vstopil stric, je duhovščina zapela Kristus je rojene. Nato smo dobili čaj in malo prigrizka, potem pa je bilo že zgodaj — blizu ob dveh — prazniško kosilo. Kajti takoj po jedi naj bi se vršila gonja na Sganarella. To se ni smelo zakasniti, saj se ob tem letnem času kmalu zmrači; gonja v temi pa je nemogoča, ker se more medved v temi z lahkoto izmuzniti. Vse se je vršilo tako, kakor je bilo odrejeno. Takoj po kosilu so nas preoblekli, ker smo smeli gledati gonjo tudi mi. Oblekli so nas v naše tople zajčje kožuščke in nam obuli kosmate škorenjce iz kozje volne z okroglimi podplati, in kmalu nato smo sedeli v saneh. Na obeh straneh so stale pred hišo mnogoštevilne dolge in prostorne sani trojke, pokrite l vezenimi preprogami; in tu ,ie stal tudi stričev angleški jezdni konj, rjava kobila, ki sta jo držala za uzdo dva hlevska hlapca. Ni nam bilo treba dolgo čakati na stricu; prišel je v svojem lisičjem kožuhu, na glavi je imel kučmo iz enakega krzna. Komaj je sedel v srdlu, ki je bil pokrit s črnim medvedjim krznom, pripetim na konja z jermeni, ki so bili bogato okrašeni s turkci in kačjimi glavicami«, ko se je mogočni sprevod začel pomikati. V desetih ali petnajstih minutah smo dospeli do mesta, kjer naj hi se vršila gonja in. se postavili v polkrogu. Sani so bilo napol obrnjene proti prostranemu ravnemu polju, pokritemu s snegom, ki so ga v dolgi verigi obkroževali lovci na konjih, v dalji pa je nanj mejil gozd. Tam ob gozdnem robu sta v zasedi pre-žala Flegont in Hrapoška. Njunih skrivališč ni bilo videli: a par po-znavalcev nas .je opozorilo na komaj vidne vilice« aii rogoviie, na katere sta imela položiti puški za strel, če bi Sgauarell ušel psom. | Ravno tako jame, v kateri je sedel medved, ni bilo videti, in tako so nam pogledi nehote uhajali proti brhkim jezdecem, ki so nosili na plečih niznovrslno lepo orožje: švedske strabuzovke, nemške morgenratovke, angleške mortimerke in varšavske koletke. Pred verigo je jezdil stric. Podali so mu verižico, na kateri sta bila skupaj zvezana dva najdivjejša psa pijavske pasme, in stric je položil na lok svojega sedla bel robec. Število mladih psov, ki naj bi si vežbali svoje sposobnosti na obsojenem zločincu Sganarellu, je bilo zelo veliko. Vsi so kazali skrajno bojevitost in nepočakanost, kar je pravzaprav pričalo o slabi vzgoji. Cvilili so, tajali in se zaganjali med konji sem in tja, tako da so se njihove povezke zapletle; uniformirani pikerji na konjih so neprestano pokali z biči, da bi upokorili nebrzdani pasji trop. V vseh je kipela želja, da bi se vrgii na zver, katere bližino so psi s svojim ostrim vohom seve že davno odkrili. Prišel je trenotek, da izpuste Sganarella iz jame in ga prepusle psont! Stric je zavihtel beli robec, ki je ležal na njegovem sedlu, in dejal: »Naprej!« 10. Iz lovskega krdela, ki je slal za stricem kakor njegov štab, se je izločilo deset mož in Odšlo prek polja. Po približno dvesto korakih so se ustavili,. potegnili iz snega dolg, dasi ne posebno debel hlod, ki ga doslej zaradi oddaljenosti nismo videli. To se je zgodilo ravno poleg jame, v kateri je sedel Sganarell, katere pa zaradi razdalje pravtako še nismo bili opazili. Hlod so dvignili in on konec takoj spustili v jamo. Postavili so ga v poševnem kotu, tako da je mogla žival po njem z lahkoto kakor po lestvi zlesti iz jame. Drugi konec, hloda je ležal na robu jame in molil i/, nje za dobro laket. Vsi pogledi so napeto sledili tem pripravam, ker je moral sedaj kmalu priti najzanimivejši trenotek. Pričakovali smo, da bo Sganarell takoj splezal ven, pa očividno je zaslutil, kaj se pripravlja in za nobeno ceno ni hotel ven. Sedaj so začeii metati v jamo snežene kepe in zbadati žival z okovanimi drogovi, sli- šati je bilo njegovo rjovenje, a iz luknje ga ni bilo. Pokali so slepi streli, s katerimi so ga hoteli preplašiti: Sganarell je rjovel le še srdi-teje, a na piano se ni pokazal. Zdajci je pridrvel mimo nas euovprežen voz, naložen z rženo slamo. Vpreženi konj je bil visokonog, mršav, eden izmed konj, ki so vozili krmo s skednja. Kljub starosti in mrša-vosti je dirjal z dvignjenim repom in nasršeno grivo. Težko je bilo ugeniti, aii se je prebudil v njem mladostni ogenj, ali pa sta ga gnala strah in obup zaradi medvedove bližine. Verjetneje je bilo vsekakor poslednje, kajti konj ni bil obrzdan samo z uzdo, marveč tudi z ostro vrvico, ki mu je od starosti sivo šobo že do krvi raztrgala. Konj je divje skakal in obupno silil nazaj, tako da je imel hlapec dovolj posta, da mu je z vrvico potegnil glavo v vis, z drugo pa neusmiljeno vihtel bič nad njegovim hrbtom. Najsi je že bilo to kakorkoli, nazadnje so razdelili slamo na tri dele, jih zažgali in od treh različnih strani istočasno porinili v jamo. Ogenj je prizanašal samo tistemu mestu jamskega roba, kjer je molil ven hlod. Razleglo se je oglušujoče, blazno rjovenje, v katerega se je mešalo kakor ječanje, toda ... toda medveda še vedno ni bilo na spregled. Do naše verige je segla vest: Sganarell je že ves »osmojen«, zakriva si oči s šapami in leži plosko stisnjen na tleh v kotu, tako da ga ni več mogoče s silo spraviti ven. Delavni konj z raztrgano šobo je drvel zopet nazaj... Vsi so mislili, da gredo znova po slamo. Med gledalci se je začelo očitajoče mrmranje: zakaj prireditelji lova niso pravočasno poskrbeli, da bi bilo pripravljene dovolj slame. Stric se je srdil in nekaj kričal, česar pa v hrupu, ki je sedaj nastal med ljudmi, zaradi vedno glasnejšega cviljenja psov in pokanja bičev nisem mogel razumeti. Toda v vsem tem je le bilo nekaj posebnega in vse se je nekako dobro skladalo med seboj; že je divjal delavni konj, bijoč z nogami in sopihajoč, nazaj proti jami, a topot ni vozil slame: na saneh je sedaj sedel Fera-pont. Ukaz, ki ga je bil dal ves srdit stric, se je glasil, da mora Hrapoška sam v jamo in sani odvesti svojega pnjatolja na gonjo. , (Dalje prih. nedeljo.) ZENA IN DOM Modne novosti Vzgoja pravnega čuta V vsej snovni naravi velja surovi zakon, ■ la si dela pravico vsak sam in da je zmaga 'močnejšega nad slabejšim — pravo. To pravo Je veljalo tudi v pravnih običajih in pisanih zakonih narodov, v kolikor jih ni oniiljevala človeška duševnost, kulturni razvoj, prav posebno pa krščanstvo. Krščanstvo je prineslo misel bratstva in usmiljenje, ume vanje prava v zmislu nravnega božjega zakona in zahtevalo raščito slabejšega pred močnejšim. A žalibog krščanstvo narodov in posameznikov še do danes ni popolnoma prekvasilo, zato kljub vsem zakonom v javnem in zasebnem življenju le še preveč prevladuje pravo močnejšega nad elabejšim. Kako globoko še korenini tudi v sedanjem rodu la nasilni, barbarski zakon, se ne očituje samo v velikem, javnem življenju, kjer se močnejši krčevito drže svojih predpravic, svojega prevladujočega položaja, svojih enostranskih koristi, potiskajoč slabejše enostavno v stran in enostavno prezirajoč njihove koristi, njihove zahteve, o čemer nam podajajo zgled vse različne mednarodne konference, da ne omenjamo zgledov, ki so nam bliže. Ta nasilna miselnost prešinja tudi programe in cilje tistih, ki spadajo danes še med slabejše, pa stremijo po moči, ne zato, da bi uvedli pravičnost, ampak da bi uveljavili novo silo — svojo — nad vsemi drugimi. Pa tudi v zasebnem življenju naletimo vsak hip na ljudi, ki so pripravljeni zlorabiti slabost bližnjega, ga pritisniti ob steno, poteptati njegovo pravico in se na njegov račun okoristiti. Prav posebno pa se kaže, kako tenka je kulturna plast, ki pokriva zunanjo plat naših običajev, naših odnošajev v človeškem občestvu, kako zelo še sili na dan skozi krščansko etično čuvstvovanje surova narava — zadržanje preležne večine ljudi in celo javnosti nasproti ženam. Res so se zakoni v zadnjih desetletjih skoraj po vseh državah izpremenili v pravcu ženske enakopravnosti, a vendar izvaja zakonodaja še v mnogočem nasilje nad ženo, ker ji še vedno odreka popolno priznanje njene državljanske polnovrednosti in enakopravnosti. A ženi po njenih velikih, prevaž-nih nalogah v človeški družbi ne pripada samo polnopravnost, marveč ludi posebna zaščita svetosti njenega zvanja in njenega deteta ter njene brezbrambnosti nasproti surovi sili. Potrebo te zaščite je priznaval že stari zakon, prav posebno pa se je zanjo zavzelo krščanstvo. Amerika je to zaščito v svoji zakonodaji na viteški način vpoštevala, v Evropi pa jo je glasoviti Napoleonov kodeks surovo poleptal. Lepota in zdravje Polt. V splošnem žena ne ve, koliko vzrokov je, ki ji kazijo polt. Morda si že opazovala, da je kakšen dan tvoja koža rožnata in čista, drugikrat pa bleda in raskava, in da imaš temne sence pod očmi. Mnogokrat je težko najti vzroke teh izprememb prek noči, da bi si jih mogla zabeležiti in se jim prihodnjič izogniti. Premalo nočnega počitka spada med vzroke, ki so krivi teh izprememb. Nezadostnemu spanju sledi živčna izčrpanost, kar povzroča temne kolobarje pod očmi in poble-delost kože. Skrbi, da boš imela sedem do fr -o i • \ k* \ k VSvJ % Ai / Va % rX \ osem ur spanja, če pa si nervoznega tipa, je boljše, da počivaš celih devet ur. Neprezračena spalnica ali pretežka odeja povzroča slabo polt. Okna imej tudi ponoči odprta. Pazi seveda, da ti glava ne bo v prepihu, ker sicer dobiš nevralgijo ali zobobol. Odeta pa bodi toliko, da obdržiš prijetno toploto. Za polt je tudi slabo, če kar iz navade jemlješ zdravila, razne kapljice in praške. Medicine zoper glavobol, s katerimi se nekatere žene kar redno zalagajo, spadajo sem. Neprestana raba takih preparatov napravlja kožo rumenkasto ali rjavkasto. Zelo pogosta in neprijetna nakaza polti jo čezmerna maščoba. Če preveč pudra uporabljaš, ima to slabe posledice za polt, ker v tem slučaju kožne žleze izločujejo več maščobe kakor ponavadi. Žena, ki ima zelo mastno polt, naj ne je premastne hrane in naj si dvakrat na dan umiva obraz s toplo vodo in i dobrim milom. Večkrat na dan pa naj si ga splahne z mrzlo vodo in posuši z mehko-čisto brisalko, pri čemer pa naj ne drgne kože. Poleg tega naj uporablja tekočino, ki krči. Naslednja je priporočljiva: Borova kislina 3-225 g, salicilov špirit 7-50 g, voda pomarančnega cveta 11-25 g. Duševno razpoloženje je tudi za lepoto polti zelo važno. Zadovoljnost je njeno najboljše lepotilno sredstvo. Skrb in potrtost se izraža v mrki, bledi koži. Ner voznost, razdraz-ljivost ali jeza napravljajo rdeče lise, ker taka čuvstva motijo krvni obtok in tudi dihanje. Neglede na pisani zakon pa v vsakdanjem življenju le prerad buti na dan surovi zakon snovne narave: da se vsak, kdor le ima priliko, z nekakim posebnim užitkom razpase nad brezbrambno žensko in ji prizadene kakršnokoli nasilje in krivico. Brezbrambna pa je ženska — vsaj po splošnem mnenju — vselej tedaj, kadar nima za seboj moške zaščite: moža, očeta, brata ali koga drugega. Taka ženska velja za večino ljudi — celo ženskam samim! — za brezpravno bitje in ravnajo nasproti njej kakor pasji Irop nasproti brezbrambni gozdni živali. Ta prispodoba je seve pretirana, a v bistvu zadeva resnico. Vprašati treba: ali niso tudi žene krive nad takim pomanjkanjem pravnega čuta po tolikih stoletjih krščanske kullure? Gotovo. Matere same so doslej v dečkih vse premalo zatirale nasilne nagone, vse premalo vzgajale v njih pravo vileštvo in pravo junaštvo, ki se izživlja v spoštovanju pravice, v pokoravanju etičnim zakonom, v prostovoljni samozataji, v obrambi šibkejših in v resničnem, plemenitem spoštovanju žene — vsake, brez izjeme, še več: čim bednejša je, tem bolj jo je treba spoštovati in ščititi. Premnogim vplivom je izpostavljen mlad človek, vendar je mati prva, ki sadi in seje na vrtu njegovega srca; mnogo lahko prerastojo in zaduše tuji vplivi, a vsega skoraj ni mogoče. Ženatn vsi zakoni na papirju ne bodo zagotovili enakopravnosti in zaščite v praktičnem življenju, ako teh zakonov same ne zapišejo v srca svojih sinov. Dom in šola bi morala sploh veliko bolj paziti na vzgojo pravnega čuta, nego se lo godi sedaj. Olroci so že v zgodnji mladosti le prevečkrat priča samovoljnih krivic nasproti posameznim članom družine, priča oškodovanja bližnjega, njegove lastnine, njegovega dobrega imena. Kako naj se potem v mladem človeku vkorenini nepodkupno poštenje, ljubezen do pravice, spoštovanje do tuje lastnine, zasebne in javne? Po naših šolah se podaja formalno znanje pisanih zakonov, vzgoja pravnega čuta, etičnega mišljenja, ki sta edino zanesljiva podlaga prvih, pa se skoraj popolnoma zanemarja. Nič čudnega, če veljajo pisani zakoni premnogim le še za oviro, ki jo je Ireba porušiti ali vsaj obiti. Dokler se ne bomo zavedli in ne vpošle-vali, da sega moč pisanih zakonov prav za prav samo lako daleč, kakor daleč sega etično, pravno čuvstvovanje in mišljenje narodov, tako dolgo bo zmagovalo nasilje v tej ali oni obliki, tako dolgo bodo močnejši gospodovali slabejšim in jih izkoriščali, tako dolgo bo manjkal glavni pogoj za socialni in politični mir. Izrek, da je kdo »kar zelen od jeze«, ni nastal kar tako. Taki negativni duševni doživljaji jemljejo koži njeno zdravo barvo. Če pa koža izgubi preveč svoje naravne maščobe, izgubi tudi lepoto prosojnosti in postane bleda, luskava in hrapava. Kakšen-krat je temu krivo preoslro milo, s katerim si umivaš obraz ali pa, če si nezadostno iz-plahneš obraz po umivanju z milom. Če se soncu ali vetru preveč izpostavljaš in temu nisi vajena, to suši kožo. Če je tvoja hrana premalo zabeljena, se li koža tudi suši. Slaba prebava in zaprtje pa je najnavad-nejši vzrok za slabo polt. T. D. Bolezen, sovražnik lepote Nekatere žene imajo napačno mnenje, da si pri nedostatkih lepote lahko kar s kakšnim kosmetičnim sredstvom pomagajo. Seveda so potem razočarane, če od čudodelnih krem in dišečih kosmetičnih tekočin nimajo zaželje-nega uspeha. Saj ga ne morejo imeti, ker zdravje je podlaga lepote, bolezen pa njen neizprosni sovražnik. — V takih slučajih je bolje, da greš k zdravniku. Neprijeten duh iz ust je n. pr. tako vprašanje lepote, kjer more le zdravnik ali zobozdravnik pomagati. Ustne vode in dišeče tablete samo mimogrede preženejo neprijeten duh, ne morejo pa trajno odpraviti te kakšen-krat neznosne nadloge. Neprijetna sapa je posledica slabih, bolnih zob, bolnega dlesna, bolnih žlez v grlu, kakšnega katara ali slabe prebave, bolnega želodca. Čeprav je čezmerna debelost navadno posledica tega, da preveč ješ, a se premalo gib-lješ, vendar tiči njen vzrok mnogokrat v bolezni. Tekom zadnjih dvajset let so dognali, da pomanjkljivo delovanje nekaterih žlez vpliva na debelost in razvoj telesa. Tudi čezmerna mršavost itna svoje korenine v raznih boleznih. Bolne žleze v grlu ali gnjile zobne korenine morejo kri tako zastrupiti, da je nemogoče .da bi telo uspevalo in da bi človek ne izgubljal na teži. Temeljita zdravniška preiskava spravi na dan take skrite izpodjedalce zdravja in lepote. T. D. Zdravilna moč sadia in zelenjave Sadna in zelenjadna letina se bliža višku; okorišča,jnto se z njenimi sadeži, ki so zdravju izredno koristni! Le par migljajev našim gospodinjam: Brusnice vsebujejo citronovo kislino in veljajo posušene za zdravilo proti želodčnim krčem in katarom. Iz brusničnih listov kuhamo čaj, ki pomaga proti boleznim mehurja. Razredčeni brusnični sok zelo uteši žejo in prina ša olajšanje vročičnim bolnikom. V jabolku najdemo snovi, ki pospešujejo delovanje ledvic. Dalje vsebuje fosfor, ki pospešuje delovanje m ožgan, zato so veljala Bo'niška hrana Če je pravilna prehrana velevažna za le-le.-no dobrobit zdravega človeka, je to še v večji meri za bolnika. Skrbna, pravilna prehrana s poživili more silno pospešiti ozdravljenje in zlasti okrevanje ter bolniku izredno olajšati breme bolezni. Prvo, na kar moramo paziti pri bolniški hrani, je, da je vse, kar damo užiti bolniku, i lahko, hitro prebavljivo in ob enem krepilno. Bolniška hrana ne sme biti nikoli premastna, : izvzemši redke slučaje, ko naj bi bolnik ode- ! belel. Telo dobro predela maščobo le tedaj, če se zadostno giblje, kar je pri bolniku seve j izključeno. Ravno tako naj bolnik ne dobiva i preveč mesa, marveč pazimo na neprestano \ izpreniembo vseh hranilnih snovi. Najboljše j so lahko prebavne zelenjavne jedi, a tudi lu I vel ja, da ni vse za vsakega. Tako n. pr. belu- j šev — špargljev, ki so za druge bolnike lahko prebavni, ne smemo dati bolnikom, ki so bol- j ni na ledvicah. Sploh se je treba točno držati ; zdravnikovih navodil glede prehrane. Vendar j so ta navodila običajno le splošna, v podrob- ! nostih mora dobra bolniška strežnica sama 1 skrbeti, da dobiva bolnik ne samo pravilno, J marveč tudi okusno hrano, skrbeti mora za ' čim večjo izpremembo pa za različna okrep-čila med glavnimi obroki. Vsake stvari prinesemo bolniku le čisto malo, in to okusno, vabljivo naloženo in obloženo. Nikoli ne dajmo bolniku dva dni zapored taiste jedi, ker se je preobje in je potem prehrana le na škodi. Dokler ima bolnik mrzlico ali je zelo oslabel, mu ne dajnjmo jedi, ki bi jih moral grizti in s težavo požirati. Vse mora biti mehko kuhano, a ne prekuhano, da ne izgubi hranilnih vrednot in slastnosti. To velja posebno o zelenjadnih pri-kuhah. Če želi bolnik kake jedi še več, imejmo pripravljeno še malce, da mu ustrežemo. Po vsaki jedi so zelo priporočljive različne lahke sadne žolice, katerim izboljšajmo okus z vinom ali citrono ali drugim sadnim sokom. Vino smemo dali bolniku seveda sano z zdravnikovim dovoljenjem, ker utegne v nekaterih slučajih zelo škoditi, in to tudi v č-s!o majhnih količinah. Citrona, oranža in različni sadni sokovi so pa vedno dovoljeni in bol ';om dobrodošli. Posebno osveži, pa tudi hrani oranža. Za hudo bolne in oslabele bolnike jo razrežimo počez na polovico, potre-sinio po odrezani ploskvi malo stolčenega sladkorja, potem pa s čajno žličico -prot' iz-tiskajmo sok in ga dajajmo bolnik.' Preveč sladkorja vzbuja žeja kakor sol, zato pazimo, da bolnik ne d.ibi presladkih jtdi in pijač. K mesu dajmo bolniku opečen kruh, ki je zdravejši pa tudi slastnejši kak ir .avaden kruh. Zelo lahko prebavljiva in obenem re-dilna je mesna žolica. Napravimo jo kili k o sami na ta-le način: kuhajmo v v ntalo tele-tine, ravno toliko govedine in eno telečjo nogo tako dolgo, da se povre vsa voda in se začne meso slrjati. Dišavnih zelišč ne doda-jajino, ker dražijo mehur in -.e žolica potem ne ohrani dalje časa. Za bolnike, ki uživajo le zelo malo hrane, je priporočljiv mesni sok (beenee), ki ga moremo dodati jedem, ne da bi boln.k vedel za to. Vendar do hude sile bolnikov ne >goljufajmo< s kakršnimikoli dodatki jedem, ker slednjič le kaj opazijo in so poslej skrajno sumničavi nasproti vsem jedem in pijačam. Prav posebno pazimo tudi na to, da bo vse posodje in jedilno orodje, namenjeno bolniku, skrajno čislo. Ne mislimo, da bolnik nič ne opazi; nasprotno je zlasti njegov vonj še poostren in če vonj odbije okus ali kakor pravimo želodec, potem bolnik pri najboljši volji ne more nič užiti ali pa le z gnusom, kar zelo škoduje prebavi. RSTti U J i S«. 1 t1 i3> I • • Jutranja obleka iz enobarvne umetne svile s širokim naramnim ovratnikom, okrašenim z zvončastim volantom. Jutranja obleka iz rožnate volnenine z zvončastim životkom, okrašenim s pletmi. Kava - čaj - kakao čokolada Kava, čaj, kakao in čokolada so med civiliziranimi narodi običajna okrepčila za za-jutrek in popoldansko južino. Pri vzhodnih narodih sta kava odnosno čaj kar ves dan na vrsti. Pri nas uživamo kavo na splošno le belo — mlečno za zajutrek in južino, revnejši sloji jo imajo namesto za južino za večerjo. Žitna kava z mlekom je nedvomno zdrava in redi lna, hobova kava in čaj pa dražila živce ter ju vsaj zvečer ne smemo uživati, če hočemo dobro spati. Posebno redilna sta kakao in čaj na mleku. dasi tudi nista prosta strupov, ki škodujejo živcem. Treba pa je li pijači pravilno pripravili, da jim ne pokvarimo okusa. V Švici, deželi čokolade, in po večini mednarodnih hotelov, kuhajo kakao in čokolado takole: 1—2 žličici kakaoa ali čokolade dobro zmešamo z mrzlo vodo (pol čašice vode na čašico čokolade) in denenio na ogenj, da enkrat zavre; pijačo ziijemo v vrček, zraven damo vrček zavretega mleka in tako postavimo na mizo. Vsak si more poleni po lastnem okusu doliti mleka (tako, kakor postrežemo tudi z mlečno kavo). Če kuhamo čokolado ali kakao neposredno na mleku, dobita neprijeten sookus in sta nekako ležka, če pa ju zavremo na vodi in šele po'ein dolijemo mleka, teh nevšečnosti ni. Lahko pa tudi zmešamo čokolado ali kakao samo na par žlicah vode, toliko, da se razpusti, nato pa zalijemo z vrelim mlekom. Namesto da bi čokolado nastrgali, jo moremo namočiti v nekaj žlicah mrzle vode in p leni zavremo kakor gori navedeno. jabolka za uspešno sredstvo proti utrujenosti. Raziskovalci najnovejše medicine priznavajo zdravilno učinkovanje surovega jabolka proti griži in črevesnemu kataru, posebno tudi pri otrocih — torej ravno nasprotno kakor včasih, ko so ob takih prilikah uživanje surovih jabolk prepovedovali. Mezgo iz bezgovih jagod uporabljamo za potenje; lajša in mehča v slučajih prelilada. Bezgove jagode in čaj iz bezgovega cvetja pomaga proti revmatičnim bolečinam. Če smo hripavi, če imamo vratno vnetje, gr-grajnto s čajem iz bezgovega cvetja. Slive (češplje) delujejo proti žolčnemu kamnu, čistijo jetra, vzpodbujajo delovanje črev in pomagajo do redne prebave. Češpljeva mezga in v vodi namočene suhe češplje preprečujejo odebelenje. Hruške in breskve vsebujejo veliko snovi, ki jih potrebuje telo za zgradbo celic, mnogo kalorij; uspešno jih uporabljamo v slučajih nezadostne prehrane, mršavosti in slabokrvnosti. Grozdje je redilno zaradi sladkorja, ki ga vsebuje. Je pa obenem izvrstno sredstvo proti debelosti. Grozdje redi, dasi suši telo. Kdor ima revmatizem, naj uživa mnogo zelene za prikuho: obenem naj pije zjutraj, opoldne in zvečer vodo, v kateri se je kuhala zelena (gomolji). Izvrstno zdravilo in hranilo je kislo zelje, ki vsebuje vse, kar potrebuje telo za zgradbo celic in zdravje. Surovo kislo zelje pospeši prebavo in očisti želodec. Kdor je prejšnji ver-er preveč jedel ali pil, naj se zjutraj na tešče leči s surovim kislim zeljem. Rdeča pesa pomaga proti nahodu, in-fluenci, hripi, pljučnici. Jejmo jo kuhano v solati ali pijmo sok, iztisnjen iz surove pese. Kisle k u m a r i c e v dobrem kisu s koproni pomagajo proti gorečici in tiščanju v želodcu za (S tečaja za učiteljice Krekove gospodinjske šole v Zg. šiški pri Ljubljani, od 25. do 31. juilja 1932) Ponedeljek. Kosilo: Piškotni ponvičnik na zelenjadni juhi. — Pražen krompir, prisiljeno zelje. — Omelete. — Večerja: Hrenovke in kisel fižol v stročju. Torek. Kosilo: Telečja obara. — Krompirjev štrukelj, ocvrte buče, zabcljen bob v stročju. — Mešana salata (krompir, kumare, salata). — .la-godova bladetina. — Marelični narastek. — Večerja: Zdrobov pečenjak in mešana salata. Sreda. Kosilo: Možganova juha. ocvrt grah v juhi. — Dunajski zrezki, krompirjev hren. — Mrzel zdrobov kipnik z malinovini odcedkom. — Večerja: Jajnine (špageti) s paradižnikom in mrzle kumare s krompirjem. Četrtek. Kosilo: Jetrni kuli nn kostni juhi. — Naravni zrezki, pečen krompirček, zabcljen fižol v stročju. — Zvitki (škrniceljni) nadevani s spenjeno smetano. — Večerja : Pljuča in zdro-bovi cmoki. Petek. Kosilo: Predjed: presno maslo z jajci in sardelami. — Žabja kisla juha. — Zabe-Ijeni sirovi cmoki in salata. — liižev kruh z jn-bolki. — Večerja: Ajdovi žaranci z mlekom, mešana salata. Sobota. Kosilo: Krpice na zelenjavni juhi. — Jajčni pečenjak, kisle kumare, salata, fižol v stročju. — Orehova potica, — Sadje. — Večerja: Češpljevi rmoki. — Pesa, salata. Nedelja. Kosilo: Mesni zavitki na zelenjavni juhi. — Praženo zelje s korenjem, pečen krompir, sočna pečenka, salata. — Zdravilna pogača. — Večerja: Mrzla telečja klobasa in oljnata omaka. — Jabolčne rezine. * Rjave jabolčne rezine. Priprava: Krhko lesto; 18 dkg presnega masla, 24 dkg moke, 6 dkg čokolade, 6 dkg sladkorja, 3 dkg mandeljnov, 2 rumenjaka. Nadev: 'A kg jabolk. 10 dkg sladkorja, V„ vode, lupine pol limone, 1 beljak, sladkor in cl-i met za potresanje. — Iz moke. masla, nastrgane čokolade, sladkorja, zmletih neolupljenili mandelj-I nov in rumenjakov napravi na deski testo in ga ' razvaljaj V, cm debelo. Testo razdeli nn enaka . pravokotna kosn. Enega speci na pol in ga potresi I z nadevom. Položi nanj še drugi kos, pomnži z ! beljakom in speci. Ko se ohladi razreži na poljub-' ne kose in potresi s sladkorjem in cimetom. — Nadev: sladkor, vodo in Hm ono v sok skuhaj gosto, pridaj na listke narezane jabolka — da se nekaj Časa parijo Naš domači zdravnik N. L. — G.Nosečnost, nastopivša po odstranitvi slepiča, naj vas ne skrbi preveč! Morda imate zdaj zares več motenj in nevšečnosti zavoljo prestane operacije, morda samo zavoljo takratne vznemirjenosti, ki se še ni vteguiia poleči in vas je nosečnost prehitela, bržkone vas je kdo zbegal, češ da se vam odpre zaceljena rana, da vam popuste zunanji ali celo notranji šivi. Nepotrebne skrbi! Skrbite s primerno hrano, da se vam ne bo truplo napenjalo čez mero, pazite na redno in zadostno iztrebljanje črevesa, nosite v drugi polovici nosečnosti primerno trebušno obvezo, da se vam trebušna stena ne pretegne (kar se dogaja tudi ženam, ki niso bile operirane)! F. K. — V. Naglušno«! se dejansko rada pojavi po dolgotrajnem uživanju kinina in časih ostane trajno, tudi če se vživanje kinina opusti. Morda je vaša uaglušnost drugega izvora, zato treba, da vam pregleda ušesa vešč zdravnik, ki vam po pregledu pove, kaj vam je glede naglušnosti pričakovali. A. P. — K. Trimesečni dojenec kar noče uspevati. Povedano je bilo že večkrat tudi na tem mestu, da umetna hrana ne more nikdar polnovredno nadomestiti prirodne hrane, ki naj jo dobiva otrok na prsih, če ne pri svoji materi, pa pri kateri drugi. Morda se da v vašem primeru doseči, da pre-\zame katera doječa žena tudi vašega nebogljenčka na svoje prsi, če ne popolnoma, pa vsaj deloma, ker tudi tak pristni dodatek je v primeri z umetno prehrano neprecenljive vrednosti. ' Kajpada mora biti umetna prehrana pravilno sestavljena in pravilno pripravljena; vedeti treba, da vsak dojenec ne uspeva ob vsaki hrani in da zato treba zelo oprezno preskusiti, kaj komu najbolj godi. Ce tega ne zmorete doma, pojdite z otrokom do otroškega zdravnika ali pa ga oddajte čez poletje v kakšen primeren zavod. Poletna doba je umetno hranjenim dojencem nevarna, ker se mleko radi toplote kaj rado in hitro kvari. E. S. - Ž. Omršaveti nameravate s pomočjo nekega reklamnega zdravila? Ne delajte tega poskusa na lastno pest, zlasti če vam srce ni v redu. ker tako zdravljenje rado vpliva neugodno za srce. Posvetujte se o vsem tem s svojim stalnim zdravnikom. Če pa hočete opraviti to — menda vendar nepotrebno, bolj lepotično kakor zdravstveno — kuro, potem jo delajte z ureditvijo prehrane, povečanjem gibanja in skrčenjem počivanja. Tako se vam tudi lažje posreči, da se vam tolšča na zaželjenih mestih porazgubi, na nezaželjenih pa ostane... J. M. — T. IJdnica (sklepni revmatizem) po škrlalinki je glede poteka in ponavljanja ugodnejša kakor po kakšni drugi bolezni, ker vendar hitrejše mine in se navadno ne povrača. Kaj počnite z dečkom, da kmalu okreva? Ako imate čas in sredstva, pojdite z njim na morje (kakšen otok) vsaj za tri tedne, če imate manj sredstev in časa, ga spravite za toliko časa v katere domače toplice. Kajpada ozdravi tudi doma. ko imate sonca zraka in vode dovolj, a bolj počasi. A. M. — S. Mršavost vas bega? Opravičeno, zakaj mlad mož, ki je v 10 letih zlezel od 68 kg na 50 kg ali ni zdrav ali nima primernega življenja glede hrane, dela in počitka. Moj nasvet je ta-le: Dajte si preiskati seč (radi morebitne sladkorne bolezni), dajte si napravtii preskušnje (zavoljo morebitne tuberkuloze ali sifile), vaša domneva, da ste zdrave krvi, ne zadošča. Ako izkažejo ti pregledi in preskušnje, da res ni takih bolezni v vas, potem pride v poštev poleg primerne hrane tudi ureditev v življenju sploh. Menda se prostovoljno ne postite. Skrbi in strasti glojejo ljudi bolj ko glad. Iz povedanegu razberite sami, kar se liče vas. 1. i. — V. Zapora vode se pač ne bo dala drugače trajno odpraviti kakor samo z operacijo. Ker ste drugače zdrav in krepak mož, ne odlašajte predolgo, da no pride do neljubih pritaklin. Vaša prehrana je vobče pravilna, opustite za nekaj časa vsako meso, pa bo še bolje, zlasti če so vam ugotovili odveč sečne kisline. Zoper protinaste bolečine vam priporočani večtedensko zdravljenje v naših domačih toplicah, ki vsebujejo vspešno zdravilo zoper protin — radijevo emanacijo. A. M. — S. Radi pljučnega katarja, menda navadne bronhite, toliko vznemirjenje? Potrpile vendar vsaj nekaj dni, če ne tednov in vztrajajte pri svojem zdravniku, zakaj bolezni kar spihniti ne zna noben strokovnjak. Ce že hočete do veščata za pljučne bolezni, napotite se v bližnje mesto, saj imamo, hvala Bogu, take zdravnike po vseh večjih krajih na izber! A. Ž. — M. Zabreklina na obmodku ni menda nič nevarna, če je vaš popis iskren in popoln. Vendar vam svetujem zdravniški pregled, ki vam prežene skrbi in, če Ireba, tudi dejansko motnjo, ker takih zabreklin je več vrst in so različnega izvora. R. E. — Lj. Zaradi trajnega laprija vam svetujem temeljil zdravniški pregled, kakršen je za vaše razmere mogoč samo v kakšni bolnišnici s posebnim oddelkom za notranje bolezni. Po opisanih znakih sodeč imate na nekem mestu črevo zoženo; ali je treba samo zdravil in primerne prehrane, ali je morda potrebna operacija, pove daljše opazovanje in preiskava v bolnišnici. N'e zgubljajte več časa z brezplodnim poskušanjem, opustite vsa reklamna zdravila in ubogujle — izkušenega zdravnika! A. T. — Lj. Razbrzdan pujsek ste navzlic otročjemu pobožnjaštvu. ki meni, da sme, kar in kolikor more in se zagovarja sam pred svojo vestjo, češ da je iz mesa in krvi. Kajpada mi drugi navadni zemljani smo iz ila ali šote, kaj ne? Če je kaj resnosti v vas, vzemite kot najboljše zdravstveno vodilo za svoje potrebe: Veliki katekizem. Menda vam je lo ime še znano, vsebina gotovo ne več. Drugo, kar je treba vedeti, je, da popolua zdržnost ni še nikomur zdravstveno škodila in da jo vsak resen in vesten člove-k zmore. Tretje pa je znana življenjska izkušnja, da se opeče, kdor se igra z ognjem, du malo ie in pije tisti, ki premnogo je in pije ali jč in pije neprimerne jedi in pijače. Ker »e ne obvladujete sam, izročite se primernemu duševnemu vodstvu! Dozdanjim in bodočim vpraša vre m: Načelno ne dajemo zasebnih odgovorov nikomur, zato je prila-ganje znamk ali časih katerega kovača ali obljubljanje nagrad — odveč. V prihodnji številki hoče kdo odgovora — i/, tehničnih razlogov izide odgovor v drugi številki na vrsto, prej ne gre! Pravni nasveti FrSaučku Gustt ma beseda Nahter Ide sa pa res špasn, pa ne sam špasn, tku nekok so, de na vem kuku b jm reku. Sej nč na rečem, ene par jh je že še tku kokr se šika, ampak čezdali mn je ta-keh. Jest sm že večkrat tkule zase štederu, a jm je tist duh ud muder-nizirane lblance tku na mežgane prtisnu, a je pa kakšn druh uržah, de Iblančani nisa več tali, kokr sa bli soje čase in kokr b mogl bt tud še dondons. Kene, unkrat sm pršou tku memgrede na f!st ta nou šuštarsk must. Sej nč ne rečem, must je čist vornk, kokr more en must tud bt. Mal pr mer sa se zmutil, tu je res, ampak tu ni nč tacga. Doužina sa še precej dobr zadel. Ene par centimetru gor al dol. Če je glih predoug, se ja lohka kašna bajta mal nazaj purine, kokr prauja, de znaja Ribnčani. Kar znaja Ribnčani, uja pa ja znal tud Iblančani. Če pa tega ne znaja, jo pa lohka kar ajntoh pudreja, sej bajt mama u Iblan že tku preveč. Sej u Slomšku ule Iku misija ena pudrt, ke preveč vn stuji. U Gradiš sa pa že ena. Zdej se gtre sam še za tu. kua uja kužati reki, če jm uja use vogle preč udpraul. Pa tu je nhna reč. Astn, kokr sm reku: douh je ta must glih za putreba. Kar sa šrukost am tiče, sa se pa precej urezal. Ta narmn za tri ižanske klaftre jm je presrok vn spadu. Noja, pa tud tu ni buhve kašna nasreča. Deluci sa s holt mislel: materjala mama zadost tle. Če b ga mogl zdej spet preč vozet, u več kuštal, kokr, če ga za must punucama. Noja, pa sa holt must tku naredi, de sa vs materjal punucal. Pa če b se tu tud na naredi zavle materjala, Icua pa je pol? Kulkat se kermu kej pu-frtič, pa če še tku morka. Za kua b se pol člouk zavle take malenkost razburju in kumedje pučeu? Vite, zdej se pa nahter čez tu gor držeja in šim-faja, de se kar kadi. Men se pa še škoda zdi, da ga nisa naredi tku šroega, de b na en plat segu du tisteh treh flečkajnarskeh mustou — sej sa menda sam trje, če se na motm. Na ta druh plat nej b segu pa du šentjakubskega. Pol b saj na mogu nubedn čez Iblanca šlmfat, de tku frda-mejnsk smrdi. Ja, vite, lak sa Ide. Pa tu še ni use. Druh sa se pa spet čez tiste mugočne stebre«, ke sa jh na šuštarsk must zatu pustaul, de uja lohka najne lahterne ubcsl, gor držeja. Ja, za božja vola! A jh čja pustaut pud must, da b se zmučil, kedr b bla Iblanca velika? A man lue reš čudu? Pa b že ne nareku, če b Jh blu res eo ceu regement, pa jh je sam šter- najst. Dvanajst jh stuji lepu u raj und glid. kokr suldati, kedr maširaja, na usak stran mal bi preč, pa pu eden, kokr trubentača. No, kua je tu za šimfat? Sej je vnder use pu foršrift. Tu sa sam kaprice. In še neki druzga je pr te reč. Lde gudrnaja, de na rotuže gnar kar vn meoeja, čš: takla »mu-gočn stebri neki kuštaja, gnarja pa nker nč. Gespoda, ke ma autumubile, še za bencin več nima. Astn, zdej s pa lohka mislte, kuku je zdej na svet. Tiste razuružitvene kumference sa se mogle tud jejnat, ke jm je gnarja zmankal, na puf jm pa birti nisa tli več dat. Je res liedu zdej na svet, nč na rečem, ampak tu tud gespudi na roluž dobr veja, in se pu tem tud rihtaja. Kene, zdej su Iblana usa kanaliziral, ke je blu Iku hedu putrebn, ket usakdajn kruh. Pud-gane sa use zbegane in komfuzne letale ub Iblane. Edn. če ma mejčken srca, se mu je mogla ta boga žvau smili. Gespudi na roluž sa že douh štederal, kuku tr ta velika pudganja beda udpraul. Pa jm ni nč ta prauga u glava padi. Ke se je pa na-zadne še društu za varstvu žvali za pudgane pu-tegnu, sa se pa useglih gespudi udlučil in naredi pu cel Iblan kanale. Zdej sa pa pudgane že na kojn, ke maja soje kvarterje. Kuštaja jh pa te kvartiri tku nč, ke morja hišn pusestnki kanalizacija plačvat. Vite, na ta viža je ustala ouca cela, vouk pa tud sit. A ni prou tuku? Sevede tiste rore iz cementa za kanale sa pa mogl na roluž le kupt, ke zastojn se dondons nu-bena reč na dubi. Scer sa inestn inženeri iz sammu gespudam derehtarjam na špic cela Iblana na-tančn iz metram zmerl, de sa dugnal, kulk roru u t»eba, da jh nauja preveč ufremal. Premal jh a tud na Sme bt, de se jm nau treba fretart. No, in tku sa jh dubl glih tulk, kulkr sa jh nucal. Sam šternajst več, za usak slučaj, če se glih ker ubije. Ke sa pa deluci hedu merkal, de b na blu kasne škode, jm je pa ush šternajst roru ustal. Astn, kua čja nardit iz tem rorem. Fabrka jh ni tla uzet nazaj, kar u kašn gumazin jh pa tud nisa tli spraut, ke druzga ne, kokr pubil b se, a b jh znou pa še kdu puštesat. Sej veste kašn Ide sa dondons. Prou nubenmu ni nč za zaupat. In te rore sa punucal za tiste >mugočne stebre« na šuštarskem most. Na usaka plat sa jh pn šest pustaul lepu puvrst. Tista dva, ke sta jm še čez ustala, sa pa še mal bi uzad pu enga prteknil, ket za rezerva, če glih kerga kašn autu-mubil udpijo, da uja mel prec druzga pr rok. No, zdej nej pa kdu reče, če ni birtšaft na rotuž taka, ket more bt. Le nkar čez usaka reč prec na šimfite, če na veste kuku in kaj. Še mene, ke usaka reč stokat premislem, predn kej rečem, primeja gespud držaun praudnk učnseh za ježek. Zdej, ta zadnkat sa me že vornk prjel, kokr ste vidi. Pa za kua? Sam zatu, ke sm se neki li lesna industrija utiku, ke se nujna nc na zaslnuem, žjili bog. F. G. Mejni spor. T. J. F. — Vprašale, če sme državni geometer 100 let stare mejnike razveljaviti in mejo lako prestaviti, da pridete iz polnega gozda v praznega. — Geometer sme veljavno prestaviti mejnike le tedaj, če sta se oba mejaša pismeno zavezala, da bosta dala mejo urediti po geometru in da bosta po geometru določeno mejo tudi priznala kol veljavno. Če pa takega sporazuma med mejaši ni, potem lahko nepoznane in sporne meje obnavlja le sodnik. Meje se potem določijo po zadnjem mirnem posestnem stanju. Ako pa ni moči tega določiti, mora sodišče sporni prostor razdeliti po pravičnem preudarku. Izplačilo hranilne vloge. A. F. G. R. — V banki. ki je sicer aktivna, imate naložen denar. Kupili pa ste posestvo s hišo, ki pa je potrebna popravila. Oddali ste razna dela raznim obrtnikom, banki pa ste odpovedali v roku, določenem po pravilih, za la popravila potrebni denar. Banka vam je pa odgovorila, da odpovedi ne vzame na znanje, ker vam je od 1. IX. 1931 dalje izplačala že polovico celokupne vloge. Vprašate, kako bi banko prisilili, da vam izplača potrebnih 10.000 Din. — Pokažite v banki račune obrtnikov in skušajte doseči vsaj obročno izplačilo potrebnega zneska. Če vam to ue bi uspelo, vam preostane le še tožba na izplačilo po pravilih odpovedane vloge. V normalnih časih bi vsako solišče tsY ložbi ugodilo. Opozarjamo vas pn na razsodbo nekega sodišča v Vojvodini, ki ie t>iko, po našem mišljenju in po veljavnih zakonih povsem utemeljeno tožbo zavrnilo, češ, tla je denarni zavod vsled višje sile, to so izredne gospodarske razmere na celem svetu, opravičen, da ne izplača vloge, če bo vrhovno sodišče to naziranje sodišča potrdilo, nam ni znano. Zamudne obresti. J. S. Lj. — Neka tvrdka, s katero ste bili več let v zvezi, pa ste sedaj to zvezo prekinili, vam je poslala izvleček, v katerem je zaračunala zamudne obresti od vseh prejšnjih računov, ki so bili od vas plačani, čeprav ne pravočasno. Vprašale, če ste dolžni te zamudne obresti plačati, ker vam tvrdka v izvlečku koncem leta 1930 teh zamudnih obresti ni zaračunala niti vas ni obvestila, da vam bo 'e obresti pozneje zaračunala. — Ce glede obresti ni bilo nič posebej dogovorjeno, potem ima tvrdka pravico od že zapadlih računov zahtevati zakonite 6 odst. zamudne obresti. S tem, da zamudnih obresti za prepozno plačane račune ni vstavila v izvlečku koncem leta 1930, se tvrdka še ni odpovedala svoji zakoniti pravici do plačila teh obresti. Te obresti toraj tvrdka lahko od vas terja in dolžni ste jih plačati, v kolikor niso zastarane, I. j. da je od dne zapadlega računa preteklo več kot 3 leta. — Če pa ste s tvrdko ob določenih rokih obračunavali in ste od tvrdke prejeli pobotnico za račun kasnejšega roka. potem se domneva, da so tudi plačani prejšnji računi z obrestmi vred. Stvar upnika je potem, da dokaže, da prejšnji računi še niso plačani. Ce sle pa plačevali tvrdki vedne na račun in jc tvrdka ta plačila vselej le kot na račun vzeta potrdila, ste dolžni plačati še ne Mstarane zamudne obresti vseh računov. • Prodana, pa nrprrplsana parcela. P V. D. — Na parceli, ki jo je kupil in posedoval žc vaš ded. imate postavljeno gospodarsko poslopje. Sedaj sle pa ugotovili, da ta parcela sploh ni prepisana na vaš vložek, pač pa še vedno na soseda ter da je ta parcela zemljeknjižuo obremenjena po sosedovih dolgovih. Vprašate, kako imate postopati, da pridete do pravilnega prepisa in razbremenitve te parcele. — Svetujemo vam. da zahtevate od so-spda, dn vam izstavi listino, s kalero lahko predlagate pri sodiitu prepis parcele na vaše ime. Če vam sosed take listine noče dali. potem lahko tožite soseda na priznanje lastnine, ker ste io parcelo kot svojo ze nad 30 let vživali. Po pravomočni sodbi lahko zahtevale prepis parcele, seveda le z bremeni vred. Glede vknjiženih dolgov lahko pač z lepim prosite domače upnike, ki so jim bile razmere znane in so vedeli, da je parcela vnša in ne sosedova, da dovolijo bremen prost prepis parcele. Če pa vknjiženi upniki na to ne pristanejo, pa jih ne morete k lemu prisiliti. Pridobili so si pač svojo zastavno pravico v zaupanju na javno knjigo. — Če pa je sosed preobremenjen, tako da ni pričakovati, da bi vsi vknježeni upniki vam dali dovoljenje za bremen prosti prepis, potem vam svetujemo, da parcelo z gospodarskim poslopjem vživale kot doslej, dokler ne pride na dražbo. Na dražbi boste morali /.svojo parcelo ponovno kupili in jo boste dobili prosto bremen. Druge pomoči ni. rezan denar. S. A. P. — V hranilnici, ki je zadruga z n. z. in ni podvržena zakonu o zaščiti kmetovalcev, imate naložen denar proli 3 mesečni odpovedi. Ker zidate hišico, ste denar odpovedali, vendar so vam v hranilnici povedali, da tudi po preteku odpovednega roka ne morejo izplačati, ker nimajo novih vlog. Ker so vsa dela že pričeta, vprašale, kaj storiti, da dobite potreben denar. — Pred potekom odpovednega roka ne morele zahtevati izplačila niti delnih zneskov. Znano nam je, da imajo nekatere hranilnice v svojem statutu, ki je delno natiskan v hranilnih knjižicah, ludi določbo, da sme načelstvo vsakokratnim razmeram primemo določiti način izplačevanja vlog. Po odpovednem roku stopi torej v veljavo način izplačevanja, ki ga določi načelstvo. Obrtniki niso dolžni sprejemati hranilne knjižice kot plačilo. — Svetujemo vam, da se pač današnjim časom primemo dobrohotno sporazumete, ker s silo se ne bo nič doseglo. Prenos avtorsko pravice. I. S. L. — Izdali ste knjižico in razglednice na svoje ime. Radi bi pa odstopili za primer »mrli ali pa še za življenja vse avtorske pravice cerkvi. Vprašate, če je treba napraviti odstopno pisino pred notarjem, ali če ga tudi sami lahko napravite. — Zakon pravi, da sme avtor ali njegov dedič prenesti svojo avtorsko pravico čeloma ali deloma s pogodbo ali z odredbo za primer smrti. Oblike pogodbe zakon ne predpisuje. Iz tega sledi, da za prenos avtorskih pravic ni treba notarskega akta, ampak lahko napravijo IK>godbo stranke, same ali pa to storile v testamentu. Taksa od najemne pogodbe. H. I. L. — Taksa od najemne pogodbe, kakor jo je uvedel zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, se plačuje ne glede na to, za koliko časa se pogodba sklepa. Če je torej pogodba sklenjena »do preklica«, ne bo treba takse obnoviti, dokler ta pogodba velja. Če pa je pogodba sklenjena le za eno leto in so bo nato obnovila, bo seveda nova pogodba zopet podvržena taksi. Kakor že navedeno, za stanovanja in lokale do 2400 Din letne najemnine, kakor tudi za podnajeme ni obveznosti sestavljali najemne pogodbe. TJžitnina na uvoženo meso, J. P. C. R. — Če je v občini s sklepom občinskega odbora, potrjenega JH) banski upravi, predpisana užitnina na uvoženo meso, se ne boste mogli uspešno braniti plačilu iste. čeprav gre le za uvn/. n»r kilogramov tedensko. Prosite pri občinskem uradu, naj vam pokažejo dotični sklep Informacije za sprejem v razne šole. R. K. in drugi. — V mnogih slučajih se obračajo vpraše-valci na pravnega referenta za informacije o sprejemnih pogojih v razne šole, kakor učiteljišča, trgovske šole itd. Svetujemo interesentom, naj se s takšnimi vprašanji vedno obračajo naravnost na ravnateljstvo dotične šole, kjer bodo gotovo takoj dobili odgovor. Ni namreč mogoče zahtevati, da bi o vsakem takem konkretnem slučaju, ki je za druge čilalelje brez pomena, pisali v tem oddelku, ki je namenjen pravni m nasvetom. Priposestvovanjc. F. K. M. — Čisto pravilno vas je poučil geometer, da mejnikov, ki stoje že 30 let, brez pristanka vseli prizadetih sosedov, tudi 011 ne sme prestavili v škodo enega oziroma v korist drugega, čeprav bi morda mapa tako kazala. Če pa je kljub temu kakšen mejnik prestavil, more dotični, v čigar škodo se je lo zgodilo, in ki ni privolil, to zabraniti eventualno s tožbo, ako je že 30 let nemoteno užival dotični svet. S potekom tridesetletne dobe ga je namreč pripo-sestvoval. Odpuščen železničar. K. Ž. P. — Leta 192? ste bili odpuščeni iz službe brez pravice do pokojnine. Tedaj ste bili zaposleni kot pomožni čuvaj, [m ste vsled bolehnosti in utrujenosti med službo zaspali ter zamudili dva vlaka, nakar ste bili odpuščani. Dali sle se nato zdravniškp preiskati in je zdravnik našel pri vas razne bolezni. Vprašale, kako bi mogli priti do pokojnine itd. — Malo pozno sle se spomnili na pokojnino. Zakaj niste vendar takoj poizkusili ovreči svojo krivdo za odpust iz službe. Morda bi se vam bilo tedaj posrečilo dokazati, da niste sam kriv malomarnega izvrševanja službe, ko je bila cela stvar še sveža. Da bi se vam to sedaj posrečilo, ne verjamemo. Sicer pa brez poznanja vaših dekretov ni mogoče odgovoriti. Obrnite se na Direkcijo drž. železnic v Ljubljani. Misel na kakšno tožbo pa le opustite. tinojnična I ti in ob vodnjaku. P. S. V. — Okrajno načelstvo more iz zdravstvenih in higijenskih ozirov soseda prisiliti, da napravi takšno gnojnico, da ne bo ogrožala vašega vodnjaka. Obrnite se tja. Če bi pa ne bilo razlogov za postopanje upravne oblasti, pa morete nastopiti tudi sodno pot. Nedostavljeno pisma. V K. — Prijatelj je pisal znancu na poštno ležeče. Znanec pa pisma ni dvignil. Kqr je pošiljatelj pismo oddal medpoto-uia, ni navedel na njem svojega naslova. Kam se pošlje lako pismo. — Na >poste restante« naslovljena pisma čakajo na pošti cn mesec na naslovnika, da jih dvigne. Če naslovnik pisma ne dvigne, se pošlje nazaj. Če pa na pismu ni naslova od pošiljatelja, se pošlje pismo poštni direkciji, da ga odpre in lako ugotovi odpošiljatelja. Če ludi v pismu ni naslova odpošiljatelja, se nato pismo uniči. Izpraznitev odpovedanega stanovanja. M. L. P. — Stanovanje ste odpovedali in vprašate, čc ima res najemnik pravico stanovanje Izprazniti do vsakega osmega v mesecu in če sle dolžni razkazovati stanovarje novim interesentom. — Stanovanje imate pač oddati s potekom najemne dobe. V slučaju, če je najemnik s sodbo obsojen izprazniti stanovanje. se v sodbi razvidi, ako je najemna doba že iztekla, da mora toženec stanovanje takoj izročiti. Ako pa najemna doba še ni potekla, se določi čas za izročitev stanovanja po posebnih predpisih, ki veljajo glede rokov za izpraznitev in kjer lakih rokov ni, po krajevnih običajih. Če pa tudi lakih običajev ni (kar bo veljalo pri vas), sc odredi glede najemov, da se mora začeli izpraznje-vanje najkasneje tretjega dne, preden izteče' najemna doba in sicer tako. da se mora prepustiti opoldne prvega Ieh treh dni prevzemniku prikladen prostor, kamor shrani del svoje premičnine, da pa se mora predati povsem izpraznjeno stanovanje najkasneje do poldne poslednjega dne najemne dobe. — Dolžni sle dopustiti, da gospodar razkaže odpovedano stanovanje novim interesentom. Bodeče pomaranče Polotok Florida, dežela z najboljšim podnebjem v Zedinjenih državah, je raj za pridelovalce sadja. Tam gojijo pred vsem pomaranče. Vedno zeleni pomarančni gaji pokrivajo skoro ves polotok in vržejo bogato večkratno letino. Predlani so pričeli gojiti lastniki nasadov novo, iz Palestine naročeno, izredno debelo in sladko pomarančo. Pod imenom »Tempft orange« je kmalu pridobila mnogo odjemalcev. Florida se. je veselila dobički Marsikateri farmer je že ugibal, ali ne bi Ka/.aio krčiti starejše nasade in jih nadomestiti z novo vrsto. A letos je doživela Florida veliko razočaranje Flo-ridsko oceansko podnebje je. ugajiln pomarančam bolj kakor palestinska suša. Drevesa so se bohotno razrasla, in poprej neznatne bodice so postale tako dolge, da so onemogočile pobiranje letine. Noži in škarje so odpovedali, ker izgleda vsaka pomaranča kakor jež. Farinerji so morali pustiti nove pomaranče na deblu, kar pomeni veliko izgubo. Zdaj bodo morali posekati vse nove pomarančne gaje. Muhasta narava je ovrgla vse njihove račune. Poletni oddih in zdravje Najbrž ni vsakemu znano, da poletni oddih, ki si ga privoščijo tisti, ki imajo poleg dopusta še toliko denarja, da gredo lahko kam na letovišče, ne koristi zdravju toliko, kakor mislimo. Kdor je že enkrat obsojen na to, da prebije 11 mesecev v zaprašenem ali blatnem mestu, nad katerim visi nekaj časa dušljiva soparica poletne vročine, nekaj časa pa kremežljava megla in dušljivi dim tovarniških dimnikov, te ne more popraviti z 1 mesecem toliko, kolikor mu je škodovalo 11 mesecev. Kdor hoče ostati zdrav, ostane lahko zdrav brez morja in brez toplic. Samo paziti mora vseh 11 mesecev na svoje zdravje in dati svojemu telesu vsak dan to kar potrebuje, bodisi majhen sprehod, malo gibanja itd. Razkužen plin Neki dunajski inženjer je naredil skromen, a jako koristen izum, ki ga bo takoj izrabila dunajska mestna plinarna. Odvzel je navadnemu svetilnemu plinu vse strupene pline, kar bo imelo blagodejne posledice. Preizkuševalni odbor je vztrajal skoraj dve uri v stanovanju, kjer so skrbno zamašili vsa okna in vrata. Plin pa je neprenehoma uhajal iz odprtih pip. Kljub temu ni občutil nihče izmed navzočih niti najmanjše omotice. Na ta način bodo preprečene vse slučajne nesreče in tudi samoumori s plinom, ki so v zadnjem času jako razširjeni med revnimi sloji. Na Dunaju se zastrupi letno s plinom do 64% vseh samomorilcev. Na Nemškem so je poslužilo plina 40% izmed 18.000 lanskih samomorilcev. MHQM M. K.: Klepetulje Ves božji dan tako čepijo tam: sova, sraka, papagaj, krog sebe škilijo, prežijo, kje spet bo za jeziček kaj... Poznajo dobro vsako bitje pet kilometrov naokrog, nad vsako njihovo napako se zgražajo: >Ti ljubi Bog .. .!< Na primer — kdo gre zdajle mimo? To goska Krivonoska je! »Poglejte no, kako se nosi: kot kakšna dama, te-te-te... Da je le sram ni domišljavke! Njen dom je umazan čez in čez, otroci so ji lačni — ona pa kar takole... Grozno res!« Tako jeziček obrekljivi pometa tuje le smeti — napake svoje pa previdno kar lepo zase obdrži. Joža Vovk: Grogec Zasmilil se je samemu sebi. Zgubil se je, daleč v gozdu... sam... Čez lira so se mu pocedile debele solze in milo je zajokal. Zopet ga je silovito stisnilo v prsih in 7. velikimi, jo-kajočimi očmi je gledal tuj, strašen svet okoli sebe. Iskal je nečesa v tem svetu, a vse je bilo novo in vsak hip strašnejše. Tako je bil ubogi Grogec nenadoma povsem sam sredi neznanega kraja. Žgalo ga je v duši, ko je gledal vse to, žgala ga je misel na mater. Kje je ona? Toda on je izgubljen, ne bo je več našel, ne bo je več videl, ne bo šel z njo domov. Spet je glasneje zajokal. A njegov jok so slišale le bukve in jelke in ga niso razumele. Vse krog njega je potihnilo, še ptiči so kakor prestrašeni obmolknili in obtičali v vrhovih dreves. A rad bi zajokal še glasneje, tako glas-OO, da bi ga slišala mali in prišla ponj. Dolgo je stal tako in slednjič še jokati ni mogel. Dan se je počasi nagnil in solnce je kukalo le še skoz zeleno zamrežene veje. Pred ubogega Grogca je stopila nova strahota: Noč... Zbežal bi, zbežal daleč proč, k ljudem, domov, k materi. A ne more se ganiti nikamor. In kam naj zastavi korak? Po vrhu pa še truden in izmučen. Zdaj bo zašlo solnce, zmračilo se bo in tema lx) objela to nemo drevje in objela bo njega, izgubljenca! O, ni smel misliti dalje, ni mogel. Vzpel se je iznova na prste in s hripavim. jokajočim glasom zaklical: >Maamaaa!.. .< A še odjeknilo ni ob bregu, samo obupen krik je bil, ki je presekal za hip nemo tišino. »Zdaj je konec vsega,« je mislil in spet obupno zajokal in jokal prav do onemoglosti. Slednjič je sedel v mehak mah in trdno zaspal. Tako je bil izmučen, da je zaspal kot ubit. Znočilo se je. V daljavi nekje je zadnji ptič gostolel svojo večerno pesem. Grogec pa je spal. Sam sredi nedogledne-ga gozda, iz katerega ni poti do ljudi, do doma in do matere. II. Zgenil se je, obrnil glavo in za spoznanje odprl oči. Grogec...« Nad njim se je nekdo tilio sklanjal in mu zašepetal na uho. »Grogec .. Tako prijazen in znan šepet. Ali ga kliče mati? Morda zunaj že solnce sije in mu je mati že zajutrek pripravila. Ni mogel spoznati, kaj se z njim godi, oni skrivnostni dih, ki ga je začutil na obrazu, ga je kar začaral. Vslani, Grogec, brž vstan ! je v tretje pošepetalo; zdaj že glasneje, a še vedno pritajeno in skrivnostno. Spet je Grogca nekaj prešinilo od glave do bosih nog. Nekaj čudnega, ne strahu ne veselju podobnega. Tedaj je odprl oči na stežaj in se vzpel pokoneu. Ali — joj — saj ni v postelji; drevje je tod okoli in v mahu leži! Ni solnca, mrak je še; ali se dela noč, ali se bo jutro rodilo..? Nud njim pa se sklanja prav do njegovih lic čudna prikazen ... Človek, ali podoben je samo strahu. Kot pošast izgleda. Pisano, vso pisano obleko ima in dolgo, dolgo hrado, sko- raj tako dolgo, kot je prikazen sama velika. Obraz pa lako mil in sladak, prikupljiv in vabljiv in tako lepo in prijazno se smejo, da prav gotovo to ni strah, še prikazen ne. Vstani Grogec in nk; se me ne boj!« (Nadaljevanje.) M K Zgodbica Putka stare Metke tole je sklenila: 3 Sama svoja jajčka bom na trg nosila! l-e zakaj bi drugi z njimi se mastili in z denarci skrinje svoje si polnili.. .< V mesto šla je s koškom zajčka Dudeldajčka in vsevprek kričala: >Jajčka! Jajčka! Jajčki! Izza ogla botra Neža je prisopla — in kokoško s koškom vred zgrabila — hopla! Bridko zdaj kesa se putka v tesni kletki in želi nazaj si k svoji dobri Metki... ZA BISTRE GLAVE Rešitev izpotnjevalke Naš Ivanček neugnanček jc junak: v žepu ima brušen pipec — lega nima vsak! V tej lepi noči je Grogec spal v gozdu — in sanjal. Sanjalo se mu je, da je nabral v gozdu veliko zrelih, rdečih jagod. Pa je zgreši'.', pot in se izgubil. Jokal je. A mati ga Jt 1 dolgo iskala in ga nazadnje qašla. Poljubila ga je in ga vzela v naročje in odnesla domov. In doma je bilo lepše kakor drugikrat: koča je bila vsa bela od zunaj in znotraj. Solnce je sijalo na vrtu in prav tam ne daleč od koče so I se smejale češnje, rdeče, zrele, sladke češnje. | Grogec jih je trgal in zobal in jih materi prinesel. V čepico jih je nabral kakor oče nekoč v klobuk. Doma jih je stresel na mizo, da jih je bilo velik kup. In sedla sta z materjo in jih jedla. Sladke, rdeče češnje ... Mati ga je pobožala. »Oh, ti Grogec moj!« Smeh ji je zaigral na ustnicah, tako lep in poln ljubezni. Potem pa, kakor po navadi, ji je zlezel v naročje. Ona je pripovedovala, on je poslušal, jemal z mize češnjo za češnjo, stiskal spolzke koSčice med prsti, da so letele za duri. In poslušal. Morda mu je to pravljico že desetkrat povedala, a vselej jo bila lepša. To je bila ona o Zlatku in škratku, o zlati piščali in sreča. Najlepše je bilo pač tisto o sreči. Srečo je zdaj že kar videl, a vendar še ni mogel spoznati, kakšna je. Ne mogel bi povedati, kako velika je, ali je živa, kako je oblečena in ali govori. Samo to je vedel, da je sreča nekaj neskončno lepega, nekaj tako prijetnega kot pomlad, da je sreča sladka kot zrela jagoda in dobra kot rdeča, smehljajoča se češnja ... Ali vse to so bile le Grogceve sanje, lepe sanje, ki mu jih je pričarala skrivnostna noč, ko je spal globoko v gozdu sam in izgubljen. Pa se je zdajci napol prebudil iz panj, kakor da ga je poklicala mati. Začutil je na obrazu topel, skrivnosten dih. Hrabro šel bi, hej, nad zmaja pod goni, kot bi mignil, sek! odčf*nil s pipcem mu glavo. Če pa ljuto gospo krizo sreča kje naš Ivanček ... joj, polem p ; tisočkrat gorje! Planil nanjo bo kol miški muc za vrat in ji puščal rdečo krvco s pipcem nekajkrat. Pravilnih rešitev je bilo topol samo 23. Za nagrado je bila izžrebana Milica Possinig, učenka 111. razr. m. š. v Celju, Spodnja H udinja 11. Dobi knjigo »Mala Irojka«. Zloženka Oven — okno — enkrat — sol — jelka — ena — veselje — nos — otrok — ednina — loka — cerkev — most — torek. Postavite te besede v drugačnem vrstnem redu drugo pod drugo tako, da boste iz njih začetnih črk od zgoraj navzdol čitali imena dveh slovenskih mest. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka 11. t. m. ua naslov: Kotičkov striček, uredništvo sSlovcnca« v Ljubljani. Kroglice proli moljem Tonček pride v drogerijo in reče: »Prosim, dajte ml kaj proti moljem.t »Dobro,« odgovori prodajalec, dal li bom kroglice proti moljem.« sNe, to ni niči odkima Tonček. Kroglice smo kupili zadnjič, pa ni mogel očka z njimi nobenega molja zadeti!« Lov na podivjanega bika I Neki kmet je imel v hlevu miroljubnega bika, ki je zadovoljno živel poleg drugo živine. Nekega dne pa je miroljubna žival nenadoma začela divjati. Strgala je verigo, razbila vrata in s trašnim tuljenjem pobegnila v bližnji gozd. šele čez štiri dni je bika prisilila lakota, da se je skesano vrnil v bližino domače hiše. Postavil se je na robu gozda in presunljivo tulil. Gospodar se mu je skušal približati s hrano, a podivjani bik je zdrvel proti ujeniu in ga hotel na-bosti na rogove, da je gospodar komaj ubežal in si rešil življenje. Pik je tulil, da je odmevalo do sosedne vasi in lomil mlada drevesa. Nihče se mu ni upal približati. Nazadnje se je vendar zbrala pogumna četa mož in mladeničev, kakih 30 po številu, ki so oboroženi l vilami in sekirami hrabro napadli besno žival. Ko jih je razjarjeni bik zagledal, je nekoliko zaplesal in lako grozno zatulil, da je šlo vsem junakom skozi kosti — in izginili so kakor kafra. Poskrili so se za poslopja in odondod grozili biku in mu kazali pesti ter ga klicali na korajžo. Bik se je nazadnje od onemoglosti zgrudil na tla. Tedaj se je najpoguuinejši splazil od zadaj k njemu iu mu vrgel zanko okoli vratu. Približali so se nato šc ostali fantje in inožje in z združenimi močmi se jim je slednjič posrečilo, da so ukrotili divjo žival in jo med zmagoslavnim vzkli-kanjem odvedli v vas. Prestrašeni tiger Dr. Patterson, angleški misijonar v Indiji, pripoveduje v svojih spominih med drugim tudi čudovit doživljaj s krvoločnim tigrom. Ko je nekega dne hotel peš potovati v bližnje mesto, ga je povabil neki 15-letni hindujski deček, ki je imel prav isto pot, naj se pelje na njegovem dvokolesnem vozu. V voz je bil vprežen udomačeni cebu-bik. Misijonar je z veseljem sprejel ponudi*) prijaznega dečka in prisedel. Vožnja na starem. nerodnem vozu je bila v začetku še dokaj udobna, ker ni bilo na vozu drugega kakor nekaj praznih posod za mleko. Ko pu je postajala cesta čedalje slabša, je misijonar zlezel z voza iu šel raje peš za vozom, ki se je poslej lo s težavo in sunkovito zibal dalje. Ko se je voz tako prizibal do širokega gozda, je misijonar, ki je zaostal zn dobrih petdeset korakov, nenadoma videl, kako je planil iz hoste velik tiger. V mogočnem skoku se je pognal n« voz in zgrabil dečka. Ubogi fant je jel na vse grlo kričati na pomoč, v voz vpre-ženi bik pa se je v smrtni grozi zgrudil na tla. V tem trenutku pa se je voz nagnil naprej — in zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Prazne posode so se s strahovitim ropotom jele valili čez dečka in tigra z voza. Tiger se je lega ropota tako prestrašil, da je izpustil svojo žrtev in se spustil v divji beg... Deček je iz boja s krvoločno zverjo odnese) le nekaj lažjih poškodb, ki mu jih je misijonar na mestu obvezal. Na tleh ležečemu biku pa se sploh nič hudega ni zgodilo. Ko je misijonar pri prihodu v mesto pripovedoval ljudem svoj doživljaj, so ga posvarili, naj nikdar več ne potuje neolvorožen okrog. In bi se ta vožnja zares lahko žalostno končala tako zanj, kakor tudi za dečka, če jima ne bi prazne posodo na takšen čudovit način rešile življenje. STRlCKOV KOTIČEK 330. Dragi striček Kotiček! — Pisal sem Ti že enkrat, toda Tvoj koš je gotovo zelo izstradan, zalo je hlastnil po mojem pismu kakor pes po mastni kosti... Kakor vidim, odgovarjaš po večini samo deklicam, dečki snno pa pri Tebi vedno zadnji. Bil sem že strašno jezen nate, no, pa ta jeza je zdaj že minila. Upam, da bom nekoč že dobil kakšen odgovor od Tebe. Lepo Te pozdravlja Vlado 6 t a n g 1, učenec IV. razr. v Radovljici. Dragi Vlado! — Se moram odločno potegniti za časi svojega koša in v svojo in njegovo obrambo pribiti tole: Prvič, še malo ni res, da bi bil moj koš izstradan, nego je živa resnica, da je sit kakor nabasan lop, kajti ima vaših pisem vedno dovolj na razpolago. Drugič, nj res, da je hlastnil po Tvojem pismu kakor pes' po mastni kosti, nego je res, da sem hlastnil po njem (namreč po pismu, ne po košu!) z ljuto užaljenostjo jaz, Kotičkov striček, ko sem čital to nezaslišano žalitev v njem ... Kar tole si zapiši za ušesa, fant moj: dokler bom jaz živ, mojemu košu ne bo treba stradati, hvala Bogu I Kajti nieein takšne sorte gospod, kateremu se trebušček vsak mesec, prav za toliko zredi, za kolikor delavci, ki za njega garajo in mu kopičijo bogastvo na kup, shujšajo. Ne, pri meni je ravno nasprotno: redi se moj koš, jaz pa hujšam pre-kruta ie to resnica! še bolj ogorčeno odklanjam Tvoj drugi očitek, kajti jo prav tako iz trte izvit! Punčke nimajo pri meni prav nobene protekcije ali prednosti. Res j( sicer, da prinaša moj kotiček v pretežni večin samo njihova pisemca, ampak, daj, povej mi, prijateljček: kako naj prinašam tudi več pisem od fantičkov, če jih pa od vas skoraj nič ne dob'ml? Se koj vidi, da me imajo deklice mnogo, mnogo rajši kot vi, dečki... Ali sem Ti zaprl sapi«, kaj? Pa se se kaj Oglasi! — Kotičkov strič.-k. SSL Dragi Kotičkov striček! — Ko bi Ti vedel, kako Te imamo )>ri nas v Radovljici radi, bi si gotovo takoj nataknil cilinder na glavo iu oblekel novi frak ter nemudoma stopil v svoj avto in se pripeljal k nam. Morda imaš ludi aeroplan na razpolago? Potem bi bilo še bolj imenitno 1 Tu se na vso moč zanimamo tudi za taborenje. Zadnjič bi bili kmalu postavili svoje šotore kar sredi Irga. Ce prideš v Radovljico, Te povabimo ludi v tabor. Boš videl, kako imamo lepo! Ampak nikar ne bodi v skrbeh, da boš moral lačen iti od nas. Naš kuhar Ti bo skuhal veliko skledo žgancev. seveda, če ni že pozabil, kako se žgancl kuhajo in mu bo namesto iganiov • ratala: polenta. Pa še nekaj, drugi striček I Natančno prečitaj naslov na kuverti in ne pozabi, dn je pismo namenjeno Tebi, ne pn Tvojemu zloglasnemu košu. Pozdravljen! Avguštinov Cene, učenec UL razreda. Pika. Dragi Cene! Aha, zdaj pa že vidim, kako je z vami, Radovljlčani! Radi me imate, praviš. Se mi vse močno zdi. da me imate radi samo zato, ker mislite, da sem od sile imeniten gospod, skorajda tako imeniten gospoda, kakor je ministrov sluga ... Ampak jaz se ne bom izdajal za nekaj, kar nisem in se bahal nu dolgo in široko. Kar odkrito povem, čeprav vem, da bonte strašno razočarani, da še dolgo nisem tako imeniten in gosposki kakor ministrov sluga. Nimam ne fraka ne cilindra, pre-tužna mi majka, celo lakastih čavljev ne, du o avtomobilu in aeroplanu niti ne govorim) Ker torej predobro vem, kako bi se vam |>obesili nosovi, Če bi kar tako. kot navaden Zemljan, brez cilindra in brez fraka. /. navadnim vlakom prisopihal k vam — raje ne pridem I In ker ne pridem, odpadejo tudi vse skrbi, da bi inor.il oditi I;i' m rul vas ir jesti namesto žgancev — polento. Ampak uekaj mi moraš pojasniti. Prav!4, du t\ v Radovljici doma, na koncu svojega pisma y.a stoji črno na belem: A. C., učenec III. razr., Pika.« Kje |mi je ta Pika? Satu Gorenje«- in poznam v«»k kotiček križem-kraiem gorenjskih planin iu dolin — ampak kje vasica Pika leži. se pri najboljši volji ne morem spomniti... Te lepo |M)zdriivlja — Kotičkov slrirek. :UJJ. Dragi striček! — Odkar Ti uisem pisalu, se je pri nas mnogo Izuremenilo. Moj mlajši bratec je dobil konjička, ki je še zelo mlad iu majhen, pa vendar ne bo ni ■ več zraste I. Ti ne vi-5, knko ga jahamo. Pridi «1 ga ogledat! Potem ga boš tudi I i lahko zajahal. Saj taki strički. kot m Ti. gotovo niso loko debeli, du bi jih naš konjiček ne mogel nesli. Tudi igrico bomo igrali. Zdaj se jo že učimo. Ti ne veš, kako bo lepo! Punčke učim jaz. Pridi tudi k tej igri! Te lepo pozdravlja Verica J u v a u , učenk« III. razr. *v Ljubljani, zdaj v Sred. Gnmeljnih. Draga Vrrira! — Konjiček Tvojemu bratca mora biti nekaj čudovitega, nekaj takega, kar lahko beremo samo v pravljicah. Vsakemu živemu bitju jhmI božjim solncem je namenjeno, da raste in se s časom stara iu ko dorasle in se postara — umre. Konjičku Tvoje bralca |ui ne teče čas ni mu treba stoti sekund in minut svojega življenja, ostal bo mlad in majhen zu vse večne čase, če smem verjeti Tvojim besedam... Čudo božje, saj pravim, kaj takega pa še ne! Si moram tega konjička na vsak način ogledati, kajti lakih reči ne vidi človek vsak dan. In da ga bom smel tudi »ljahati? Imenitno! Bova kakor blisk odpeketala po beli cesarski cesti — veš kam? Naravnost v kraljestvo preljubega Jokca onstran devetih dolin in gora, kraj sinjega morja! Bom .lokcu |x>tožil. kako hudo se nam godi. odkar vlada ljuta gospa kriza j>ri nas, in Jokec nam bo dal vrečo cekinov in še oni čudodelni prstan po vrhu, ki gu zuvrtiš ua roki — in jo nn mah sama židana volja in mneh okoli nas. Cekine bom razdelil med revne otroke, s prstanom pa bom hodil iz kraja v kraj — in ljuta gospa kriza bo pobrala šila in kopita in jp nikoli več k nam ne |>o! In vse to bo zasluga čudovitega bratcevega konjička, ki bo goiovo dobil zlato medaljo za lo. Zlasti medalj je dandanes kakor listja in trave na svetu, in če jo kdo zasluži, jo bo goiovo krvavo zaslužil vaš konjiček. Škoda, škoda, da je ta čudoviti bratcev konjiček — lesen ... Lep pozdravi — Kotičkov striček. 383. Dragi Kotičkov striček! — Zelo sem huda nate, da veš, ker mojega prvega pisemca nisi objavil. Le kakšno srce imaš. da pisemca rovnih deklic mečeš v koš? Vsako nedeljo sem tekla k sosedovim po »Slovenca« in skrbno pregledala Tvoj kotiček — pa nič in zopet nič. Domači so se mi muzali, češ: »Seveda, ravno Tebi, ubogi kmelski punci, bo striček odgovarjal! Saj ima gosjioskili deklic dovolj.« Kar nn jok mi je šlo, tako mi je bilo hudo. Striček, če mi tudi topot ne odgovoriš — bom teletonirala Požgančevemu očetu na luno in jih prosila, naj hitro prisopihajo na zemljo nazaj. In oni bodo vstali, se z urnim skokom z lune pognali in nad Te,boj grozno zaropotali: »Hej, li neusmiljeni striček, ali boš dal hitro Dragico v svoj kotiček I« Pa brez zamere, striček! Saj sj sam kriv, da Ti pišem takšno pismo. Te prav lepo pozdravlja vrla slovenska deklica D r a g i c a N a p e z , učenka 1 V. razr. v Cirkovcah na Dravskem polju. Draga Dragica! — Salamiš vendar, ali bom moral ven in ven ponavljati, da mi niso mestne punčke prav nič bolj pri srcu kakor punčke z dežele? Če si tako vesrtno prebirala moj kotiček, kakor praviš, si morala vendar zapaziti, da je v njem znatno v«č pisem podeželskih deklic, kakor mestnih. Le kod si imela oči, da nisi tega zapazila? Se mi vse močno verjetno zdi, da sj iskala po kotičku samo svoje ime, pisemca drugih so Ti bila pn španska vas ... Ali ni lako, kaj? No, zdaj je tvoj ubogi srček gotovo potoiazen. V kotičku si in sam čarodej Rokuspokus Te ne more iz njega pregnati! Pomoli zdaj tiskano pisemce domačim pod nos in jih vprašaj: »Kaj jia tole. a?« Ali bodo napravili široke oči, ko bodo videli, da ima Količkov striček tudi »uboge kmelski-punčke« rad in dn sem pismo objavil tudi bn z posredovanja Požgančevega očeta. Saj ne rečem, malo sem se res ustrašil Tvoje grožnje, da bodo Požgančev oče zaropotali nad menoj — kaj bt tajil! Ampak tako gromozansko se pa spot nisem ustrašil, da se ne bi upal Tvojega pasma vreči v koš, če bi ne bila tako pridna in vrla slovenska deklica, loiknr hi 1 Bog Te živi! — Kotičkov striček. SPLIT slDVEnsl(a reslavracila,Minerva' z vrtom na prostem. Klaičeva poljana 2, ruši vse cene. Kuhinja v najboljših slovenskih rokah s špecijaliziranim osobjem. Toči prvovrstna vina opolo, črno in belo po Din 6-—. Slovenci, lBajturn«. Pravijo, da prihaja to ime odtod, ker je na tem vrhu za časa Marije Terezije, ko so merili našo deželo za kataster, stal visok lesen stolp za merilne aparate. Od vrha ga hrib naglo pada in pri selišču Zagrič se pridruži gričem, ki vodijo dalje proti Primskovem. Ves greben od Čateža do Zagriča je dolg le kake 3 km; širok pa še toliko ni. Med mestom, kjer stoji cerkev, in glavnim vrhom je majhno sedlo. To dejstvo nam morda pove, odkod prihaja ime Zaplaz. Izgleda, da se je del hriba, kjer stoji cerkev, nekdaj utrgal od skupne mase in se kot plaz (Za-plaz!) pomaknil v smeri proti Čatežu. To domnevo potrjuje čudno zve-rižena dolina pod Čatežem. Zanimivo je. da je ves spodnji del griča sestavljen iz samega finega belega peska. Kjerkoli hočeš, pa naletiš pedenj pod zemljo na pesek. Okoličani to bogastvo pridno izrabljajo. Južna plat »plaza« kaže zato že žalostno sliko odrtih reber. Zaplaska romarska cerkev M. D. Restavracija »Minerva« v Splitu, Klaičeva poljana št. 2 (vis-a-vis Mestne hranilnice), katera je v slovenskih rokah, je Drva v Splitu, ki je imela pogum znižati cene na 40 do 50 odstotkov od običajnih cen. Kuhinja posluje nadvse vzorno, ter nudi res okusna jedila. Vina ima prvovrstna, a vzlic temu po najnižji ceni. Gospod Matko Lovko, doma iz Cirknice, se je ojunačil ter napel vse sile, da uspe v Splitu s svojimi nizkimi cenami. Škoda bi bilo, da bi tako podjetje, v katero se stavi zadnje upanje za obstoj, opešalo v tej splošni krizi takoj v začetku. Slovenci, kadar potujete v Split, spomnite se naših rojakov ter jih obiščite. zbral farno knjižnico. Kmalu po vojni je ustanovil Prosvetno društvo ii ga uspešno vodil ter podpiral. Krona tega njegovega dela je pa krasen dom, ki je bil blagoslovljen 1. 1929. »Naš dom« je dovolj prostoren in urejen; zlasti oder se odlikuje. Silno velikodušnost in ljubezen je pokazal s tem delom, saj je dom sad njegovega truda in njegovih prihrankov I Vse to so pa le glavni podatki in sadovi njegovega plodonosnega župnikovanja. Koliko nje«ov h det je na sploh še skritih! Če na vse to mislimo, moramo g. župnika imenovati pravi olugoslov za čateško faro in okolico; imenovati ga moremo idealnega duhovnika in župnika, ki mu farani hočejo za skromno plačilo ohraniti iskreno hvaležnost! Zaplaz - Slov. božja po Kdo ne pozna lepe dolenjske božje poti na Zaplazu? Saj je znana ne samo po Dolenjskem ia Kranjskem, ampak tudi po sosednjih deželah, posebno na Štajerskem. Na tej božji poti deli Marija že čez sto let milosti in dobroto. Njeno lepo, prostorno cerkev z dvema zvonikoma je videti daleS naokoli, posebno lepo tudi z vlaka, ko se pripelje iz predora pod sv. Ano in se voziš proti Trebnjem. In da je Zaplaz zadnja leta tako zaslovel in da prihajajo romarji tako radi k zaplaški Materi božji, pri tem ima največ zaslug sedanji g. župnik H. Povše. Pred njim je bila stara cerkev, pripro-sta, samo štiri metre visoka, v svojem temelju prav slaba, za večje število romarjev pretesna. Ko pa je prišel g. H. Povše na Čatež, je bila njegova prva skrb, sezidati na Zaplazu cerkev, ki bi bila primerna in prostorna tudi za večje množice romarjev in dostojno svetišče za nebeško Kraljico, do katere imajo ljudje toliko zaupanja. ! Šel je nemudoma na delo in začel pripravljati gra-divo. S svojo prijaznostjo in dobrotljivostjo si je I pridobil namah srca svojih novih župljanov, ki so I mu šli v vsem na roke, karkoli jih je prosil. Na | njegovo prošnjo so krčili in vozili kamenje, darovali in vozili les, darovali prostovoljno prispevke v denarju, ko so pobirali cerkveni ključarji. Posebno se je pri tem odlikoval ključar Jože Kotar iz Dolenjevasi, ki je neumorno prosil in nabiral. In ko je bilo vse potrebno gradivo v štirih letih Veliki oltar božjepotne cerkve na Zaplaza pripravljeno in preskrbljeno, so na kresno nedeljo pop. 1. 1906 začeli podirati staro cerkev. Od te je ostal za novo cerkev samo temeljni zid prezbi-terija, prezbiterij pa so zvišali in obokali, in pa deloma tudi stara zvonika do strehe. Vse je šlo tako hitro izpod rok, da so sezidali cerkev prvo leto že do vrha, drugo leto pa pokrili. Vendar so io dokončali šele v letih 1925 in 1926, ko so sezidali oba zvonika, katerih preje niso mogli postaviti, ker je bil nabrani denar pošel, za tem pa je še nastala svetovna vojska in so viri in dohodki močno usahnili. Omiš in Makarska Oniiš: V dolini Cetine vaške prepade. Moč tega slapu je deloma že izkoriščena za industrijske namene in za dobavo električne »ile, ki se z njo oskrbuje vsa omiška okolica tja do Splita. Obala od Omiša navzdol do izliva Neretve pri Metkoviču se zove Primorje. Del od Omiša do Ma-karske imenujejo Spodnje (Donje) Primorje, od Makarske do Metkoviča pa Gornje Primorje. Glavni kraj Primorja, obenem zelo priljubljeno kopališče je mestece Makarska z 2300 prebivalci, v slikovitem zalivu pod vznožjem gorovja Biokova, ki se strmo dviga nad njim do najviš- Mukaron ustanovili že Feničani, ki so tu dobivali škrlatnega polža. Ta polž se v resnici tu pa tam še danes nahaja v okolici makarski ob morski obali. Da ni starih stavb in spomenikov iz srednjega veka, je vzrok la, da so Turki 1. 1499 Makarsko zavzeli in do temelja porušili. Makarska ima zelo ugodne parobrodne in avtobusne zveze s Splitom (dvakrat na dan). Razen lokalnih parnikov ostajajo tudi tu brzi in turistični parniki Jadranske plovidbe, a tudi brzi parniki Dubrovačke plovidbe, ki vozijo čez Split in Šibenik v Trst in Benetke. Tudi iz Makarske je mogoče obiskati ( s poštnim avtobusom) Malo in Veliko Gubavico. Nekaj nad 3 km zapadno od Makarske je slovita Vepričja jama. Prijeten izlet s parnikom je proti vzhodu v 9 km oddaljeno Podgoro, malo, a prijetno morsko kopališče z lepo obalo in bujnim južnim rastlinstvom. Tudi izleti po morju na komaj 10 km oddaljeni otok Brač so prav zanimivi in hvaležni, tako n. pr. v Pučešče, središče braške kamnarske industrije, ali na Bal, razvijajoče se kopališče na južni obali Brača z slovitim dominikanskim samostanom. Makarska ima vse naravne in tehnične pogoje, da postane s časom eno prvih naših morskih kopališč. Že sedaj raste obisk od leta v leto. Kdor je še ne pozna, naj obišče Makarsko, zlasti od I srede avgusta do konca septembra. Ne bo mu žal. Dvajset kilometrov vzhodno od Splita leži ob iZr fivu reke Cetine v morje mestece Omiš, zvezano s Splitom z večkratno dnevno avtobusno in paro-brodno vožnjo. Iz srtarega gusarskega gnezda Almise, je danes nastal važen industrijski kraj (tvornica karbida, velika elektrarna), a tudi priljubljeno morsko letovišče in kopališče. Okolica je zelo slikovita. Strmo in mrko padajo gore, ki obdajajo ustje Ce- Omiš: Izliv Cetine t morje jega vrha Sv. Jurija (Sv. Juraj: 1762 m). Če pomislimo, da je relativna morska višina tu enaka absolutni, je ta Sv. Juraj prav imeniten vršac, ki se glede višine lahko meri s Stolom ali Begunj-ščico; za planinca, ki Biokova ne pozna, pa je priporočljivo, da si vzame na pot vodnika. S Sv. Jurija je nepopisno lep razgled po morju čez vse srednje dalmatinske otoke do Visa in do Pela-gruže na eni slrani, do Splita in Trogirja na drugi strani. Tudi dobršen del notranje kraševite Dalmacije (Zahumlja) se razprostira v severni smeri. Makarska je vsled krasne, 1 in četrt km dolge obale, ki je brez dvoma najlepša, tujBkeanu pro-\ metu prilagodena obala Dalmacije, v novejšem ča-I su zelo zaslovela. Število hotelov (6) je za majhen kraj znatno; med njimi so nekateri opremljeni z vsem modernim komfortom. Obala leži kakih ! 10 minut zapadno od mesta ob prostranem gozdu pomorskih borov. Morje je tu plitvo in polno izredno drobne, naravne mivke. Kopanje je, razen če hoče kdo uporabiti eno izmed kabin, popolnoma brezplačno. Zelo lepi in užitka polni so. izprehodi v oko-; lici, ki je obkrožena z lepimi gozdovi. Divni so razgledi iz strmih pečin Belvedera ali iz mestnega parka, kjer bujno rastejo vse mogoče južne rast-! line. V nasprotju z Omišem ne kaže Makarska starinskega značaja, čeprav gre izročilo, da so stari tine, v dolino in k morju, drzne in čudne so njih gole oblike, tako n. pr. gore Boraka na severu. Na vznožju teh gora raste vinska trta, ki daje sloviti »prošek« in še neko drugo vrsto vina, čigar duh spominja na vrtnice. Nad mestom, ki ima nekaj nad 1800 prebivalcev, zreta daleč v morje s strmih višir. dva že razpadla gradova: nekdanje zatočišče gusarjev »Mi-rabela« in hrvatski grad. ki je čuval Omiš nekoč i pred Benečani. Na mestnem pokopališču so še •tari grobni napisi v glagolici, tudi sicer je v me- j stu, ki je ohranilo do danes svoj starinski značaj, dosti spominov na njega preteklost. Ob morju je lepa, plitva obala za kopanje; v i novejšem času se je zgradil tudi nov hotel s 30 i moderno urejenimi sobami (električna razsvetljava, tekoča voda, kurjava itd.). Najlepši izlet iz Omiša je po romantični doli- ! ni Certine in odtod navzgor čez Slime k mali Gu-bavici, 7 m visokemu slapu Cetine. Od tod privoli avto v veliko vas Zadvarje, znano po mogočnem slapu Veliki Gubavici, v katerem pada Ceti-na z uglušnim grmenjem 30 m globoko v strme hr- Makarska: Belvedere Jožu Herfort; Poslanci noči Znanilec smrti Na zahodu je umiral dan. Poslednja škrlatno-rdefa luč se je zgubljala nekje, med oblaki, poljska c osi a, vsa pusta in dolgočasna, je zginevala v temo. Zvonik cerkve, ki je pokojno zasanjana čuvala nad vrtom Smrti, se je dvigal kot temačen velikan. Tam, kjer se je spuščala njegova streha do žleba cerkvene strehe, je bila za moško pest velika odprtina, ki je vodila v podstrešje. Temno je bilo na podstrešju,' pajek je razprezal tam svoje mreže, pa samoten ždel v kolih na redek plen, prah je na debelo pokrival tla, vse je bilo zapuščeno. V kotu, kamor so se le malokdaj prikradli medli, redki lunini žarki, je bil kup slame in na njej so bili trije kupčki sivobelega puha. Na tramu poleg je sedela druga ptica — starka sive barve s sivorjavimi pegami na prsih, telo je bilo za dobro pest veliko, hrbet sivorjav, oči pa živo citronino-rumene — na podstrešju cerkve so domo-vali čuki. Čuk V zvoniku je zdrknilo kolesje, kladivo je udarilo na zveneči bron, ura je bila. Kmalu nato je prišel cerkovnik in pobožno odzvonil Zdravo Marijo, zaklenil cerkev in šel s počasnim, trudnim korakom domov. Čuk na podstrešju se je predramil in odletel na lov. V kratkih lokih je preletel polje, presenetil miško, ko se je brezskrbno postavila pred luknjico na zadnji nožici in prisluhnila. Pa čukove peroti so bile neslišne, bledo-rumeno oko ostro pazeče in v hipu so ostri krempeljci zagrabili miško. Vrnil se je domov in nakrmil vedno odpirajoče se lačne kljunčke, ki so neprestano cvilili in potrepetavali s perotkami. Ko se je še pnrkrat vrnil s polja s plenom in nakrmil nato še sebe, je sedel na samoten križ sredi pokopališča in tam tožno klical v mlačno noč. Kiuit, kiuit, ldvit... V noč, budečo se iz tihega večera, so doneli grozotni kriki s pokopališča. Noč, temačna, grozotna, nebo temno, veter je ječal po lesu in pripogibal bilje po polju. Naekovi so od-molili, oče je še stopil na piano in pogledal po Bvezdah in vremenu. Zvezd ni, čuk pa tako milo joka, smrt kliče, pomolimo še za rajne in za srečno zadnjo uro ... Hlapec v hlevu je opravil živino in šel urno v hišo, noč je bila temna in čuk je tako grozotno, pošastno klical... Ljudje so se bali, čuk pa se je ženil, klical je samico, se ji priklanjal in dobrikal, nato pa je obsedel na konici stolpnega križa, ona pa je šla na podstrešje. ★ Ko se je zleglo drugo gnezdo in so mladiči dobivali perje, jih "je pobral iz gnezda ptičar s kruto roko in jih doma vzgojil po svoje. Ko pa so se na jesen ptički pripravljali na daljno pot, je sel ptičar s čukom k poljski meji, privezal čuka za nožico na dolgo vrvico in ga postavil na par pedi visok podstavek, zraven pa nastavil na drevesce limanice. Ptičke, vse hude na čuka, so priletele nadenj, posebno ko ga je ptičar vlekel za vrvico, da je nemirno skakal in frfotal. Zvabil je ptičice v svojo nevarno bližino, kjer so popadale na tla z limanicami na perotkah. Znanilec smrti — čuk! Klicar teme Zima se je poslavljala, po rebrih so bile še poslednje lise snega, nočilo sc je. Temni obrisi borovja so se zgubljali v temo. Mogočne, mrke razvaline so nemo stale kot ogromne pošasti in sanjale o slavi nekdanjih dni in pričale, kaj je človek in njegovo delo. Temno pobočje gozda je rahlo šelestelo v nočni sapi, globoko v grapi je šumela voda. Nekje je zaklicala z votlim glasom sova in se neslišno spustila v sence mogočnih razvalin. Kot temna senca je sedela, velike, temne oči so se ji rahlo, prav rahlo svetile, pa se je obrnila proti mestu, ki je utripalo s svojimi neštevihiimi lučkami in klicala z glasnim »kiuvit, kiuvit« družico. Samo voda je šumela, vse je bilo tfho. Sova na razvalinah je klicala še dolgo v noč, ko se ji je odzvala onkraj pobočja družica s temnim >hu hu, huu...« Krila so tiho zaplula v nočnem zraku in kmalu se je klicanje sov oddaljilo. Sovi sta si zgradili v borovju skrito, preprosto gnezdo in vanj je znesla samica štiri bela jajca. Ko so zagledali mladi svet, beli kupčki puha, sta stara neutrudno lovila vse noči in dostikrat ju je na lovu prehitelo jutro. Mladi so doraščali, stegovali so vratove iz gnezda, kdaj bosta prinesla starša hrano. Kmalu so pa zlezli iz gnezda iu ovilč če-: peli na veji pred gnezdom in čakali hrane. Bili 1 so skoraj že godni, ko se je stara sova preveč oddaljila od gnezda in jo je prehitel dan. Zaspala je, dnevna luč jo je ščemela, da je trdno zaprla oči in se tiščala k deblu. Pa jo je staknil star ptičar in jo ujel. Besno je pokala s kljunom in začudeno odprla oči, prav tako dobro je videla podnevi kot ponoči, le da sta se ji zenici zelo zožili. Odnesel jo je domov in jo zaprl v tesno kletko, kjer ji je pičlo odmeril hrano. Dolgo se je mučila, v nočeh se neprestano zaletavala v železne prečko, hoteč v svobodo temne noči. Omagala je. Ko je slišala tovarifiico zunaj, so se ji povesile peroti, zenico je široko odprla, še enkrat se je z brezupno silo zagnala v železne prečke ječe, nato pa onemela in se umirila za vselej... Sova, temna poslanka noči! čudna ptica, vendar ena najzanimivejših. Kako majhno je njeno lelesce, kako velika ptica je! Perje je mehko, ne prilega se ji trdo kot drugim pticam. Noč Je zaveznica sov, podnevi tiho, negibno žde skrile v varnih kolih. Barva perja je pri vseh sovah zelo slična okolici — varovalna barva, če čepi na pr. mali vir (virček) podnevi pri kakem deblu, ga tudi vešče oko z veliko težavo in negotovo loči od okolice m prepozna. Oči tesno zapro, vendar tudi podnevi enako dobro vidijo ko ponoči. To je nepobitno dokazano. Z nočjo ožive. Tedaj oživi tudi gozd v temačni, mrki pesmi noči. Nizko po tleh letajo sove, udarci kril so neslišni; veliko, ostro oko pa skrbno motri okolico. Ko plen zapazi, je la prej v ostrih krenip-ljih, preden sploh sliši sovjo porot. Vid sov jo čudovit. Za velikost ptic so oči naravnost ogromne. Premer očesa pri veliki uharici je 39mm. Tako oko dobro vidi! IZ TEHNIKE Vir jc napadel zajca Plen požro nekatere sove cel, druge ga najprej raztrgajo, oziroma Irgaje žro. Pospravijo pa vse — tudi kosti in perje. To je pa neprebavljivo. Od časa do časa se ti ostanki nabero in sove jih v obliki izbljuvka Izbljujejo. Pripogibajo se, pačijo, prestopajo z ene noge na drugo, nato pa iz-I bljujejo. Izbljuvki so nam najboljši dokaz za to, kaj sove jedo, od česa žive. Pri vseh sovah, razen pri veliki uharici (viru), najdemo vedno ostanke miši, hroščev, žab in druge golazni, pa le redko ostanke ptic pevk ali mladih jerebic in zajcev. Sove so skozi in skozi človekove prijateljice in jih ne sinemo brezsmiselno uničevati, pa saj nam tega ne dopušča tudi zakon! Noč. Šum dneva je prešel v mir noči. Gozd je oživel, godrnjali so polhi, tam, kjer je bil pa gozd ljudera nedostopen iu kjer so varovale strme skalne pečine dohod, je doinovala velika uharica. Velika ptica z lepim pernatimi ušesei in velikimi, bistro žarečimi očmi, pa ostrimi, velikimi kremplji. Našopirila se je, pa zaklicala v noč z glasom, ki je stisnil ubogim živalicam srca. Zaklicala je, pa odnesle so jo neslišne peroti na lov. Nobena žival ui bila varna pred njo, celo iglati stric jež se je 2a-man zvil v bodeči klobčič; ostri kremplji uharice so dosegli srce tudi skozi igle ... Za vse nočne prijaznosti so se ji ptice ob vsaki priliki rade maščevale, zakaj ponočni pogum je z dnevom uharici splahnel. Pa so lovci uharico vjeli, šli z njo na polic, jo postavili na stojalo in se skrili v zaklon. Vse ujede so hitele nad uharico, ki se je šopirila in se skušala braniti, pa branili so jo lovci — ujede so padale ustreljene na tla... O TI. Predno je v začetku druge polovice 16. stoletja slovenska beseda zorela v prevodu Svetega pisma iu v drugih verskih knjigah, se je razvila iz redke plasti izobraženstva, kakršna je pač mogla pognati iz nesvobodnega roti u kmetov in meščanov na naši zemlji, znanstvena književnost v latinskem jeziku. Ta znanost je sicer večinoma izraz gluhega pokrajinskega duha, ki je daleč od središč, v katerih se jc takral pripravljal prerod znanstvenega mišljenja in umetnostnega čuvstvovanja. Toda če motrimo ta dola natančneje, tedaj nam odkrijejo pomenljivo resnico, da so bili baš netka-i.eri naši ljudje glasniki obnovitve grške in rimske kulture ter posredovalci novih misli, ki so se širile iz Italije v Srednjo Kvropo. V tej dobi je bilo dunajsko vseučilišče najbližje torišče, kjer so delovali vrhovi omenjene plasti izobraženstva. Res nahajamo tam že. na koncu 15. in v začetku 16. stoletja veliko mož slovenskega pokolenja, ki so pripravljali pot novim mislim. Že pred lo dobo nam izročajo letopisi dunajskega vseučilišča imena ljudi iz naših krajev, ki so učili na njem: n. pr. 1. 1388 jc tam učil neki Leonhardus de Carniola, od 1. 1407—1410 je predaval neki Nicoluus de Styria Aristotelovo filozofijo, 1. 1431 neki Chri-stooh de Carniola. Neki presbvter Georg von Cilly, profesor medicinske fakultete je bil v tem času tožen od profesorjev bogoslovne fakultete, da s svojimi predavanji izpodkopuje moralo. Za vladanja Maksimiljana I. se je slovenski živelj na dunajski univerzi še okrepil. Od 70. let. 15 stoletja jc deloval na njej magister Daljnovidni kino in brzi fotogralični prenosi Ko se je pojavila daljnovidna tehnika, si je marsikdo, ki o stvari ni podučen, predstavljal, da bo kar doma sede lahko opazoval poljubne do-godbe od bogve kod. Saj je bilo slično tudi razpoloženje, ko se je pojavila radiohtehnika. Kaj hitro smo se privadili, da moremo s sprejemnimi aparati slišati le govore odnosno godbo, ki jo oddaja kaka radiopostaja. V daljnovidni tehniki ali kakor pravimo televiziji, pa danes žal še nismo tako daleč. Z dneva v dan se čuje o več ali manj uspešnih poizkusih prenašanja gibljivih slik brezžičnim potom. Premagati je nebroj težav. Naše oko je veliko težje zadovoljiti nego naše uho. Prenos mrtvih slik pa je že zdavnaj v vsej popolnosti rešen. Recimo, da zasledujemo kakega zločinca. V sosednje države pošljejo za njim tiralico in sicer z njegovo sliko vred telegrafičnim potom. V oddajni postaji vlože fotografijo v poseben aparat in po par trenutkih se v prejemnem aparatu oddaljenega mesta že izgotavlja enaka fotografska slika, ki je do vseh potankosti enaka osnovni. S prenosom negibljivih slik se okoriščajo tudi velika časopisna podjetja, da svojim čitateljeni lahko podajo ilustracije dogodkov, ki so se vršili takorekoč že skoraj med tiskom lista. V zadnjem času je dospela celo vest, da se je posrečilo na prejemni postaji izdelati že kar kliše. V prenosu živih slik pa stvar ni tako enostavna, če pomislimo, da mora istočasno v prejemnem aparatu vsaka točka naše slike točno posnemati brez vsakršne časovne zakasnitve premikanje točk oziroma objektov prenešenega dogodka. Če si ogledamo kakršnokoli ilustracijo, recimo v kakem listu, zapazimo pri natančnem motrenju, mogoče s pomočjo povečalnega stekla, da je slika pravzaprav sestavljena iz tisoč in tisoč malih toč-kic. Čim več jih je, popolnejša in točnejša sc nam zdi slika, Ako razredčujemo gostoto teh pik, bomo enkrat dospeli do meje, kjer bo slika pričela izgubljati na jasnosti, V okencu velikosti 9 x 12 cm prejemnega aparata, kjer se naj pojavi živa slika, bo ta jasna, če bo izražena z vsaj 10.000 točkami. Na ta način predstavlja vsak kvadratni milimeter naše slike velikosti 9x12 cm, eno tako točko. Ta, ki pozna princip kinematografa ve, da se tam menjajo slike v eni sekundi okrog 25 krat. Ravno-tako je potrebno, če hočemo dobiti sliko, ki nam ne bo migljala pred očmi, tudi tu 25 kratno spreminjanje slik v sekundi. Kakšne težave pri tem nastanejo, je takoj jasno, če pomislimo, da se mora vsaka teh 10.000 točk na novo prikazati 25 krat v eni sekundi. Po žici, kakor tudi brezžično ne moremo prenašati naenkrat več točk, kakor eno samo. Zato ni možno, da bi bila faktično osvetljena vsa slika (dogodek) z vsemi svojimi detajli naenkrat. Pri oddajni postaji električno oko, takozvana fotoceli-ca* »otipava« s svojimi »pogledi« potom posebne priprave dogodek točko za točko. Ta »pogled« fotocelice šviga slično kakor naše oko, ko čita knjigo. Ko v vodoravni smeri ubere eno vrsto, švigne na drugo, ki jo ravnotako »prebere« od leve na desno itd. Ko »prečita« dogodek do konca, prične znova in to ponavlja vsako sekundo 25 krat. Seveda se je pri tem mogoče situacija v gotovih detajlih spremenila. Poskrbljeno je, da v naši prejemni postaji šviga istodobno in istosmiselno kakor »pogled« električnega očesa tukaj svetlobni žarek po recimo motnem steklu v okencu. Kakor fotocelica zazna svetlejše in temnejše reguliran naš svetlobni žarek, da osvetljuje jačje ali slabše razne točke na nastajajoči sliki. Naše oko ima toliko vztrajnosti, da ne zapazi tega skakanja žarka po ploskvi, temveč zazna takoj celo sliko, slično kakor tudi ne ozapi spreminjanja slik v kinoglediščih. Na primeru, ki predstavlja dve ženski v razgovoru, je točno razpoznati omenjene pike, odnosno vrste. Pričujoča slika ima goslost 1000 pik. Čim več pik bi mogli prenašati, tem bolj popolne bi se nam zdele slike. Vidimo pa že, da * Fotocelica je fizikalna priprava, ki pod vplivom svetlobnih žarkov zamore dajati električne učinke. rabimo pri 10.000 pikah, ki jih moremo 25 krat » sekundi prenesti, ogromne modulacijske brzine, to je 250.000 nihajev v sekundi Če bi se nam posrečilo prenašati 50.000 točk, to je 1,250.000 nihajev v sekundi, recimo na platno kinogledišča, bi vendar sila zaostal za kakovostjo kinoslike, ki vsled finosti zrna filmske emulzije prenese do 30 milijonov točk v sekundi. Zaenkrat se moremo pač zadovoljiti z omenjenim številom prenešenih točk. Posebno slabo od-režemo pri prenašanju celotnih scen v gledišču ali pa na prostem. Slike s 10.000 točkami ravno zadovoljavajo prenos ene posamezne človeške glave. Za več oseb nastopi veliko pomanjkanje jasnosti in tehnika je tu prisiljena uporabljati veliko več točk in pa tudi veliko močneje umetno razsvetljene scene, kar pa mora gledalcu zoprno bleščati. Sploh je zadostno osvetljenja jako važen faktor. Tako na primer ne bi zmogli ob oblačnem vrement' prenašati niti 3000 slikinih pik. Zato odreže veliko bolje takozvani daljnovidni kino. Filmski trak lahko silno močno in enakomerno osvetlimo tako, da zamorejo svetlobni žarki obloč-nice ali močne žarnice s posebno pripravo pri otipavanju in prosojanju zbuditi zadosti močne električne sunke v fotocelici. Radi večje razsvetljeno-sti je možno uporabljati pri daljnovidnih kinopred-stavah jako visoke točkovne razdelitve. Omejimo se pa vseeno le do kakih 20.000 točk radi težkoč radioprenosa. Po vsem tem je takoj jasno, da so izgledi za direktni prenos aktualnih dogodkov, kakor so to na primer svečanosti, razne tekme, politični dogodki itd., precej slabi, če ne skoro brezupni. Edini izhod leži za danes v prenosu takih senzacij in-direklno preko kinofilma. Nogometno tekmo na primer snemamo kinematografskim potom, film iz-gotovimo ter ga nato brezžično prenašamo. Važno jc seveda, da se tak prenos vrši čim preje. Družba Fornseh A. G. je problem preizkuševala skupno s Zeiss-Ikon A. G., izdelovateljico filmov. Cela aparatura je v svojem zaporedju sestavljena takole: Iz filmske kamere, kjer se snema dogodek, brzi film v posebno škatljo, kjer se razvija. Odtod teče skozi vmesno kopelj v omaro za fiksiranje in odtod skozi projektor v navijalno vreteno. V projektorju se osvetljuje fotocelica, ki je zvezana preko posebnega ojačevalca z radiooddajng postajo. Če bi trajali fotografsko-kemijski procesi recimo le tri minute, bi morale omenjane omare imeti za preko 80 m filma prostora. Take velike dolžine pa je težko voditi naenkrat skozi kemikalije in misliti ie treba, dn morajo biti omare ludi dosti majhne in lahke, če naj so prikladne za hitri transport. Zeissovi družbi se je po dolgotrajnih poskusih posrečilo s posebnim filmom in specijalnim razvijalcem doseči neverjetno kratk« čase za kemične procese. Tako je razvijanje kon čano v pol sekunde, v vmesni kopelji tudi pri bližno po! sekunde, nakar sledi fiksiranje 4 do 5 sekund. Prikliučeno je še kratko pranje v vodi Film teče kot negativ in Se moker po 10 sekundah ko smo snemali dogodek, v projektor. Da ne bi vodne kapljice ovirale beleženja fotocelice, se film s posebno pripravo briše. Da film ni pozitiven, ne moti prav nič. Električni oiačevalec jc tako sestavljen, da sam brez nadaljnega takorekoč »obrača« negativ v pozitiv. Film se navije končno na hermetično zaprl val, ki je lahko napolnjen tudi z vodo. Tako se trak lahko Se naknadno do dobra spere in posuSi, nakar pride v arhiv ali pa se posnamejo po njem še normalni pozitivni filmi, ki še teko v običajnih kinoglediščih. Na prvi pogled zgleda mogoče težko, kako spraviti sedaj v soglasje sliko ? zvokom. Saj hi bilo čudno, ko bi človek opazoval doma preje omenjeno nogometno tekmo in bi slišal navdušenje za zmagoviti gol. predno bi ga daljnovidno videl, da je padel. Razlika opisanih 10 sekund pa je kaj lahko premostljiva. Treba ie lc zvok zadržati za isti čas. To je že lakoj rešeno, če ni bil zvok direktno oddan, kakor se to vrši pri današnjih reportažnih prenosih, temveč da je bit najprej liki zvočnemu filmu folografirnn istotako nn isti filmski trak kakor lekma. Pretvarjanje fotografiranega glasu v pravi zvok pa se vrši na običajen način. Zvok lahko beležimo tudi na gramofonsko ploSčo. To registriranje se vrši kakor običajno z rezanjem žlebov v voščeno ploščo s posebno rezalno iglo. Igla, ki na to odvzema zvok, se naha|a v žlebu plošče, ki je 10 sekund oddaljen od igle, ki reže. Na ta način nam je možno videti in slišati tekmo, ki se vrši le 10 sekund kasneje kakor v resnici, lo je skoro istočasno. 10 milijonov voltov V laboratoriju ameriške tvrdke General Electric Co v Pittsfieldu je F. W. Peek dosegel ogromni« napetost 10 milijonov voltov, ki je omogočila ustvarjati umetne bliske, 18 m dolžine. Vsak blisk, ki je trajal po ono tisočinko sekunde, je vodil kakih 50.000 amperjev toka. V tem kratkem času je proizvajal blisk učinek 500 milijonov kilovvattov. Ta novn priprava bo omogočila raziskati celo vrsto važnih perečih vprašanj iz tehnike visokih napetosti. Briceius Preprost iz Celju, ki je bil najodlič-nejši profesor artistične fakultete in goreč pospeševalec humanizma. Bil je osemkrat predstojnik fakultete iu trikrat rektor. Pečal se je zlasti z razlago Ciceronovih spisov in se jc. trudil, du bi uvedel njegovo Khetorico novo (Novo govorništvo) meri učne predmete. Tudi pisec prve, v humanističnem duhu napisane, latinske slovnico v Avstriji. Perger je bil najbrže Slovenec, saj ga imenuje njegov nasprotnik nemški humanist Celtes: verolomnega Slovana. Z delovanjem Maksiinilijtinovegu zaupnika. poznejšega škofa Sladkeii je mora biti v zvezi delo magistra Matije I Iva lotu (Ouallc). doma iz Vač. ki je bil profesor dunajske artistične fakultete in 1510 I. njen dekan. Ta je izdal 1. 1513 razlago Naravne filozofije Albertu Velikega, ki je najbolj zgodnje delo modro-slovue vsebine, ki ga je izdal v tisku človek slovenskega pokolenja. Ta razlaga je posvečena Pavlu Obcrstnineru. ki ie bil 1. 1513 Maksimilijanov tajnik, od 1. t5l?>—1544 pa kancler dunajskega vseučilišča. Posvetilno pesem na prvi strani flvalctovega dela pa jc napisal jonhini Vadianius, ki je bil eden izmed številnih švicarskih reformacijskih pisateljev. V tem času je živel na Dunaju, verjetno da v bližini omenjenih ljudi, humanist Bono-mo, vzgojitelj in podpornik slovenskega književnega Kolumba — kakor gn jc imenoval Kopitar — Primoža Trubarja. Podrobnejša preiskavanja bodo mogla odkriti v tem dunajskem krogu za rod išče slovenskega protestantskega |>okretu. Ko l>odo odkrile naravnostne in podtalne zveze med slovenskimi humanisti in protestanti, ne bodo več postojanke slovenskega literarnega dela v 16. sto- le! ju tako osamljene, kakor nam jih je pred- | sta v I ju ia slovenska literarna zgodovina dosedaj, kajti postale bodo vidne njihove organske predpostojanke v avstrijskem humanističnem gibanju na koncil 15. stoletja. Zgodovina, obseg in vrednost slovenskega protestantskega slovstva so po zaslugi profesorja Kidriča danes točno določeni. Kljub versko-Rgitacijski vnemi (ali morda baš radi nje?), so [Kikazali naši protestantski pisatelji toliko ljubezni do svojega jezika in naroda, da so iMiložili v dobi kratkega pol,stoletja nepremakljiv temelj njegovi književnosti. Niti protirc-formacija, ki je zatrla protestantizeni v naših krajih ter zopet uposlavila versko edinost v narodu, ni uničila njihovih kulturnih zaslug ter je gradila na podlagi Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda Svetega pisma. Pobuda za slovensko reformacijsko slovstvo jc izšla i/ krepke in pogumne Trubarjeve osebnosti, ki .ie iz nemškega Patina hrepenel v domovino, da bi ji oznanjal novo versko misel. In ker mu je bilo to nemogoče, sc jc lotil drzne, dejal bi — ribniške misli, da bi svoje misli in čuvstva slovenskemu človeku razodeval v slovenskem jeziku tiskani knjigi. In uresničil je svoj drzen načrt dokaj popolno, ker sc je kot zvesti sin rodu in zemlje oklenil domače dolenjske besede in njo poveličal v knjigo. Iz njegovih številnih verskih knjig, ki sicer niso niti originali niti suženjski prevodi, temveč spretne prireditve tujih del, nam govori valovita, razgibana duševnost, ki je večkrat robata in nasilna, vendar pa poliui ljubezni do rojakov in rodnega jezik«. Čeprav jo glede na slovenski književni jezik odklanjal mešanje s srbohrvaščino, je bil v Ungnadovi tiskarni v Urachu glnvni po- sredovalce med nemško in srbohrvaško protestantsko književnostjo. Iz njegovih spisov v vezani in nevezani besedi se razodeva krepak, oseben slog, ki ima po mojem mnenju mnogo umetnostnih vrednot. Iz odpora zoper Trubarjevo dolenjščino in pravopisno nedoslednost je Krelj skušal zboljšati slovenski književni jezik z notranjščino in srbohrvaščino. Njegova pravopisna zboljšanja je prevzel drugi rod slovenskih protestantskih pisateljev s slovničnr-jein Bohoričem in prevajnvceni celotnega Svetega pisma Dalmatinom. Bohorič je s slovnico, ki je bila po notranjem ustroju natančno posneta po Melanehtonovi latinski slovnici, prvi poskusil opisati in urediti pisanost slovenskega govora ter določiti njegovo mesto v množici slovanskih jezikov; Dalmatin pa je s prevodom vsega Svetega pisma izvršil največje literarno dejanje v slovenski književnosti pred Prešernovimi Poezijami. Njegov obširni predgovor k Bibliji iz 1. 1584 kaže v modroslovni in bogoslovni razlagi sledove očiščenega Aristotelovega nazora, ki ga je nemški modro in bogoslovec Melanchton proglašal za steber protestantizma. v Trubarjevih spisih pa slutim nagibanje k Avguštinovi miselnosti, kakor tudi k nauku švicarskega reformatorja Zvvinglija, ki je hrepenel preko vedrega spoja humanizma in reformacije v vesoljstvo objemajoče približevanje poedinen k Bogu. Četudi j<> bilo protestantsko slovstvo v .svojih početnikih izraz redke plasti izobraženstva. ki je hotela z njim organizirati slovensko pr« testantisko cerkev, je vendar mogočno vplivalo na iln I j n jo usodo vsega našega ljudstva. 7 njim je to ljudstvo prvič dokazalo, da je resničen gospodar zemlje, ki jo je zasedlo pred tisoč leti. Z verzajsko mirovno pogodbo je dobila poljska država prost dostop do Baltiškega morja. Priznan ji je bil tako zvani poljski koridor, proti kateremu vodijo zlasti Nemci zadnje Saše hudo časopisno kampanjo. S tem, da je poljska država dobila svojo morsko obalo, je dobila možnost, da samostojno razvije svoj morski promet brez posrednikov. Seveda je zaradi tega bila odrezana tako zvana Vzhodna Prusija od ostale Prusije. Ob poljskem koridorju pa je tudi znano mesto Gdansko. To pa je po mirovni pogodbi postalo samostojno svobodno mesto s svojo okolico. Gdansko je bilo svojčas najvažnejše pristanišče in izhodišče za železniški promet, zlasti s poljskim zaledjem. S tem pa. da je dobila poljska država zahodno obalo Gdanskega zaliva, ji je bilo omogočeno, da si zgradi svoje lastno izhodišče za morski promet. In tako se je zgodilo, da je do leta 1920. vsemu svetu nepoznana in v resnici neznatna vasica postala edino in življensko važno pristanišče poljske države. Ime te nepoznane vasice je Gdinja. Danes pač pozna to mesto že marsikdo in ni čuda. saj se je v teku desetih let neverjetno spremenilo in se naravnost z amerikansko naglico razvilo v eno najmodernejših poljskih mest, hkrati pa postalo duša vsega poljskega pomorskega prometa. Ob zahodnem delu Gdanskega zaliva je stala pred 20 leti neznatna ribiška vas Gdinja. Poljaki seveda niso zamudili prilike in so začeli z vso naglico spreminjati to vas v veliko pomorsko mesto in v največje poljsko trgovsko in vojno pristanišče. Najprej so seveda zgradili prepotrebno pristanišče z najrazličnejšimi ogromnimi skladišči. Tako so za-gradili velikansko pristanišče s skalnatimi pomob v skupni dolžini 8000 metrov. Ob pomolih so zazidali 53.000 kvadratnih metrov s samimi skladišči. Ob teh so postavili najmodernejše žerjave, hladilnice in mogočne stavbe za pisarne in urade. Mesto je rastlo kakor goba po dežju. Dočim je imelo pred 10 leti komaj 2000 prebivalcev, šteje Gdinja danes že nad 40.000 prebivalcev, ki žive vsi v modernih pet- in šestnadstropnih palačah. Tam, kjer so nekdaj stale male kočice in skromne hiše ribičev, stoje v najmodernejšem stilu zgrajene železo-betonske palače. Mesto blatnih in ozkih potov se razpreda med novimi palačami, med katerimi leže še seveda sem in tja nezazidane parcele, mreža izredno širokih tlakovanih ali asfaltiranih cest. Tudi industrija si je že osvojila mesto Gdinjo in v bližini pristanišča stoji že velikanska, šestnadstropna luščilnica riža, ki zalaga vso Poljsko z obdelanim rižem. Ladje pripeljejo velikanske zaloge riža naravnost do skladišč luščilnice, od koder roma neobdelani riž brez prekladanja v stroje. Od tod ga pa razvažajo po vsej Poljski. Poljska si je znala v desetih letih ustvariti tudi samostojen prekooceanski promet za potnike. Ima že lastne prekooceanske parnike, s katerimi lahko potujejo Poljaki s pristanišča Gdinja v vse dežele sveta, zlasti v Ameriko. Gradbena živahnost je v Gdinji velikanska. Ves čas grade še nove ceste in parceli rajo zemljišča. V nekaj desetletjih bo.zrastlo v Gdinji novo velemesto, ki bo po hitrosti svojega razvoja in moderni uredbi posekalo celo marsikako ameriško mesto. Razumljivo je, dn Poljska podpira Gdinjo, srce svojega svobodnega prometa in zato je jasno, da je promet, ki ga pred desetimi leti v smeri čez Gdinjo še ni bilo, silno narastel. Tako je narastel izvoz v letih 1924. do 1930. čez pristanišče Gdinjo naravnost neverjetuo. Dočim je leta 1924. Gdinja šele začela izvažati poljsko blago, so izvozili Poljaki leta 1930. že 3 milijone ton čez Gdinjo. Nekako v istem razmerju je narastel uvoz v poljsko državo. Prav gotovo bosta uvoz iu izvoz v leku časa še močno narastla in v nekaj letih 1 bo lahko Gdinja zadoščala vsemu pomorskemu prometu Poljske. S tem se bo poljska država povsem osamosvojila drugih posrednikov in bo v resnici okusila prednosti lastne in svobodne zveze z morjem. Kolodvor v Gdinji. Novo moderno in veliko kolodvorsko poslopje v pristanišču Gdinja. Malo hišico, ki je staia še pred 10 leti na tem mestu, je zamenjala velika palača, za kalero se razpreda velika mreža železniških tirov. Kopalec, ki ni zarjavel, je v resnici danes bela vrana med črnimi kopalci. Mnogo jih je takih, ki ne morejo dati vode in zraka svojemu telesu več ko enkrat na teden in to navadno ob nedeljah popoldne. Pa jih je sram, da bi zgledali tako bledi, ali kakor sami mislijo, pomehkuženi in se zato na-mažejo z raznimi olji, ki dajo njihovi koži lemno barvo. Tako nesamostojni so v svojem mišljenju, da mislijo, da jo to, kar dela večina — prav. Poglejmo kmečkega otroka, dajmo ga pri kopanju na solnce, pa bomo videli, da bo kmalu sam popihal v senco. Njemu ni do tega, da postane rjav. Ne čuti zn lo nobene potrebe in v svoji sicer otroški pameti zadene prav. Ne pozabimo zato, da solnčenje koristi mnogo več takrat, kadar je koža še bela, kakor takrat ko por javi. Državnik, hi ima največ tajnikov Ko se je angleški ministrski predsednik Mac Donald vrnil iz Lozane v London, je povečal število svojih tajnikov. Sedaj ima že 10 osebnih tajnikov in je golovo edini državnik na svetu, ki razpolaga kar z desetorieo osebnih tajnikov. Razlog, da potrebuje Mac Donald toliko tajnikov je v tem, da ima izredno slabe oči in da je tako prisiljen, da prepušča branje in pisanje svojim tajnikom. Kljut) temu pa jim ne dovoli, da bi delali samostojno. Vse važne zadeve kljub svojim bolnim očem pregleda v toliko, da vidi, če gre vse v redu. Mac Donaldu se je bolezen tako poslabšala, da je 65 let stari politik v resni nevarnosti, da oslepi. Svo'a trupla hočejo prodati Pretresljivo znamenje, kako huda stiska vlada na Dunaju, je tisoč pisem, ki jih je v letošnjem letu že prejel anatomski institut na Dunaju, kjer sprašujejo ljudje iz najrazličnejših stanov, koliko jim plača institut, če mu po svoji smrti stavijo svoja trupla na razpolago. Večina prosilcev omenja v pismih, da so zadovoljni z odkupnino 100 do 200 Din, katera naj se jim pa izplača takoj. Najdražji ponudniki pa zahtevajo okrog '2000 Din. Dragoceni paik Stolisoči grških beguncev iz Male Azije so nepopisno trpeli pred leti od stenic in uši, ki so se zaredile v natrpano polnih barkah. Oblasti so bile popolnoma brez moči, dokler ni priskočila na pomoč narava sama. Posebna vrsta pajkov z imenom »Flavidius Simon«, ki je doma v stari Grčiji, jo nepričakovano hitro pokončala nadlogo. Zdaj so dospeli v Atene pooblaščenci sovjetske vlade, ki kupujejo te pajke, da bi jih razmnožili tudi na Ruskem. Za'trk zastonj Neka francoska veletvrdka za uvoz kave iz kolonij ima več kavarn v Parizu. S 1. t. m. so razobesile slednje v vseh oknih ta-le vabila: »Brezposelni! Dobite zastonj v naši kavarni dnevno od 7 do 9 zjutraj zajtrk: belo kavo in rogljič. Ne smele biti obupani: tudi ta kriza se bo končala.« Ali ie veste da je prevel Italijan Zingarelli Hofmannslhalov lnisterij »Slehernik« v italijanščino in da ga bodo na jesen igrali na Markovem trgu v Benetkah. Slovenci se lahko ponašamo, da smo ga igrali pred nunsko cerkvijo v Ljubljani že preje; da skrbijo v Kanadi tako vestno za polarne kraje, da bo ladja »Ungava«, ki bo letos obiskala najbolj na severu ležeče vasi, vzela s seboj ton-filnie in aparate za predvajanje, tako da bodo tudi Eskimi, ki niso še nikdar slišali ton-filma, imeli možnost občudovati to čudo moderne tehnike. da so v Parizu razpisali literarno nagrado v višiui 2000 frankov za najlepšo povestico, ki jo bodo spisali otroci, ki niso stari več kakor 13 let. Edini pogoj, ki ga stavijo je, da se otroci s »častno besedo« zavežejo, da so napisali povesti brez pomoči odraslih; da so našli v Ameriki dokumente, iz katerih posnemajo, da se je Bavarska 160-1 pogajala glede nakupa Manchattana; da bo sovjetska vlada izdala v spomin na vrnitev Lenina v Rusijo pred 15 leti novo serijo znamk z Leninovimi slikami. Za smeh Učitelj v šoli: »Ali mi kdo ve imenovati kak« koristno domačo žival?« Mali Jurček: »Gospod učitelj, konj.« »Prav dobro,« pravi učitelj, »na kakšen način pa konj koristi čoveku?« Jurček: »Pni konjskih dirkah lahko s stavami zaslužimo mnogo denarja!« * »Včeraj sem bil v cirkusu in sem gledal jahača. V resnici imenitno je jezdil. Sedaj je sedel na konju, sedaj se mu je držal samo za vrat, sedaj za grivo in končno je visel konju pod trebuhom. Kaj takega pa res še nisem videl.« »No, to pa res ni nič posebnega! Ko sem se učil jahati, sem delal sam prav tako.« »Članek sam na sebi ni napačen,« je menil glavni urednik. »Vendar morate tako pisati, da bo vse razumel tudi največji tepec.« »Katero mesto pa vam ni bilo jasno, gospod glavni urednik?« Zivinozdravnik: »Tole kravo sem pa najbrž že zdravil!« Vojna med Bolivijo in Paragvajem? Pristanišče v Gdinji. Zgoraj : Pogled na ogromne pristaniške naprave v novem poljskem pristanišču Gdinja. Slika sama nam jasno priča, da vlada v pristanišču jako živahen promet, kar je razumljivo, če pomislimo, da je Gdinja edino poljsko pristanišče. Slika prav dobro kaže, da je pristanišče kar najbolj moderno urejeno. Nad gosto mrežo neštetih železniških tirov se pno orjaški žerjavi, ko omogočajo naglo nakladanje in razkladanje. — Na levo: Pogled na majceno postajno poslopje ribiške vasi Gdinja pred 10 leti, še preden so začeli Poljaki graditi pristanišče. Star spor med Paragvajem in Bo^vijo za pragozdove Granchaca se je zopet poostril in brez vsakih vojnih napovedi je začela liolivijc sovražne izpade na paragvajski meji. Razumljivo je, da je neutemeljeni izpad sosednje države izzval v Paragvaju veliko ogorčenje, lako da je Paragvaj odgovoril z mobilizacijo. Javil se je celo velik oddelek paragvajskih žena in deklet, ki so pripravljene braniti domovino z orožjem. Seveda skrbi tndi druge, zlasti južne ameriške države, če bo v resnici nastala vojska, in zato se vse trudijo, da preprečijo obračunavanje z orožjem. Tako je argentinska vlada že poslala 20 bataljonov vojakov in pionirske čete na bolivijsko mejo, da »zaščiti svojo nevtralnost«. Vendar je še upanje, da se bo spor mirno poravnal. Paragvaj je država, ki leži nekako v sredi i južne polovice Južne Amerike, med državami Ar-gentinija, Brazilija in Bolivija. Paragvaj meri nekoliko več kot Jugoslavija, Bolivija pa je petkrat \ večja. Bolivija ima glavno mesto La Paz in ima kljub ogromni površini le 2,900.000 prebivalcev, dočim ima Paragvaj, čigar glavno mesto je Asun-cion, le 850.000 prebivalcev. Paragvajci bi se torej morali boriti v slučaju vojske proti premoči in zato je razumljivo, da bodo tudi ženske čete dobrodošle. Je pa še drug razlog, da so se v Paragvaju tudi ženske oblekle v vojake. Po zadnji strašni vojski z Brazilijo leta 1870, se je nad en milijon paragvajskih prebivalcev skrčil na 220.000. Med temi pa je bilo samo 28.000 moških, tako, da je prišlo na enega moškega 8 žensk. Razmerje se je v teku let nekoliko izboljšalo, vendar imajo ženske še vedno lepo večino v Paragvaju. Seveda je jasno, da so ženske že od nekdaj opravljale vsa poljedelska dela. Paragvajska žena gospodinji doma, obdeluje polje, prodaja na trgu, kupuje poljedelske stroje in uživa med moškimi popolnoma iste državljanske pravice. Zalo ni čudno, da so se sedaj prostovoljno javile celo za vojaško službo pogumne paragvajske žene. 50 milijonov dolarjev iz morja AngleSka družba, ki si je stavila za nalogo, da bo dvignila potopljene zlate zaklade z ladje »Egipt«, ki se je potopila ob francoski obali, je našla posnemovalce. Newyorški bankir Robertson in njegov drug Steele sta ustanovila družbo z namenom, da dvigneta bajni zaklad, ki leži potopljen na dnu morja v bližini rtiča Delaware. Pripravila sta že precejšen kapital, s katerim bosta krila vse stroške, ki bodo nastali pri dviganju zaklada. Vsota sicer ni majhna, saj so zbrali 300.000 dolarjev in jih bodo najbrž tudi porabili, preden bo zaklad dvignjen. Kljub temu pa ta velikanska vsota ni nič v primeri z dobičkom, ki ga bo družba napravila, če se ji bo drzno podjetje posrečilo. Zaklad, ki ga nameravajo namreč dvigniti, je ocenjen z vrednostjo celih 50 milijonov dolarjev. Potopljeni zaklad leži že poldrugo stoletje na morskem dnu. Kako pa je prišel tja, pa je prav zanimiva zgodba: Morski roparji so pred 150 leti izropali angleško ladjo »Debraske«. Morski roparji, ki so plenili takrat ob angleški obali, pa so spoznali, da je ladja »Debraske« zanje bolj primerna, kakor pa njihove prejšnje ladje. Zato so se preselili na to ladjo in z njo nadaljevali svoje roparske pohode. Na svojih morskih potepih so potopili še dve španski ladji. Preje so jili seveda pošteno izropali. Ti dve ladji pa sta vozili s seboj ogromne množine še nekovanega zlata. Z zlatom na ladji so se potepali naprej in so izropali neko nizozemsko iadjo, na kateri so našli bajen zaklad draguljev. Se več mesecev so se potepali po morju, ko so končno pri rtiču »Delavvare« nasedli in se potopili. Mesto, kjer se je ladja potopila, je globoko le 32 m. Zato je prav verjetno, da bo mnogo lažje dvigniti iz morja zaklade, kakor pri ladji »Egipt«, ki je več sto metrov globoko na dnu morja. Z modernimi potapljaškimi opremami bodo potapljači prav lahko preiskali vso ladjo. Nastane seveda novo vprašanje, če moremo pričakovati, da bo ladja, ki se je pred 150 leti potopila na dno morja, po tolikih letih ostala nepoškodovana. Vsak strokovnjak bi trdil, da 150 let ne zdrži nobena ladja na dnu morja in da je zato dviganje zakladov iz te ladje nekaj nemogočega. Iz zapiskov, ki so jih slučajno našli, pa sta Američana uvidela, da je bila ta ladja zgrajena iz neke vrste indijskega lesa, ki tudi več sto let zdrži v vodi. Američana imata tudi natančen izpisek vseh zakladov, ki so bili shranjeni na ladji in vprav tako natančen popis, kakšna je bila ladja »Debraske«. Iz izpiskov je razvidno, da je zlato zloženo v velikih in težkih železnih skrinjah. Zato upata, da bo prav tako mogoče dvigniti zlato iz morja, kakor so ga italijanski potapljači dvigali iz ladje »Egipt«. Tudi tukaj mislijo z močnimi elektro-magneti dvigniti železne skrinje in jih spraviti na površje. Američana sta že napravila pogodbo z mornariškim podjetjem, ki bo dalo na razpolago ladje in izurjene potapljače, ki bodo dvignili zaklade. Jeseni že mislijo začeti i. dviganjem. ★ Pred sodnikom Sodnik: >To mi je pa nerazumljivo! — Ob dveh ponoči pridete v tujo hišo skozi zadnja vrata. Kaj ste pa iskali v hiši?« Obtoženec: »Mislil sem, da je moja hiša!« Sodnik: »Tako?! — Zaknj ste pa takoj po- ! tem. ko se vam je približala neka gospa, skočili kar skozi okno in se skrili na dvorišču?« Obtoženec: »Mislil sem, da je moja — žena!« Vojn« nevarnost med Paragvajem in Bolivijo. Zgoraj: Glavno mesto Bolivije La Paz. — Spodaj: Bolivijske čete odhajajo na mejo v pragozdove Granchaca. V malih oglasih velja vsako beseda Din i'—; ženilovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Malt oglasi se plačujejo iakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokoloneka, 3 mm visoka petitnn vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Prireditve V nedeljo 7. avgusta t. 1. priredi vrtno veselico gostilna »Livada«, katera Vam nudi prvovrstno izbrana jedila ter pristna domača vina po najnižjih cenah. — K obilnemu obisku vabi Marica in Anton Mišja. (h) Kam pa kam? Danes vsi v restavracijo »Čarman«, Zg. Šiška — na zabavo in koncert. Prašiček na ražnju, piške, purani in kar kdo poželi. — Točijo se prvovrstna šta jerska vina. Dobra postrežba. Za obilen obisk se priporoča Marija Čarman. (k) Službe iičcjo Vsaka beseda 1 Din Korespondentinja vešča slovenščine, nemščine in hrvaščine v besedi in pisavi, kakor tudi strojepisja, začetnica, išče primerno službo. - Naslov v'iipravi »Slovinca« pod št." 11.041. (a) Boljša natakarica išče službe v mestu ali na deželi. Prevzame tudi vodstvo gostilne ali vino-toča. Mici Benko, Stična (a) Mladenič priden, pošten, nekadilec, išče kakršnokoli službo. -Naslov pove uprava »SI.« pod št. 11299. (a) Prodajalka mešane stroke išče mesta. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo »Slov.« Maribor pod »Marljiva« št. 11430. (a) Službo hišnika iščem. - Naslov v upravi »Slovenca« 11.462. (a) St. 22. Po kupnomoCnlli odjemalcev $ »Slovencem"! Strojno mizarstvo in stalna zaloga pohištva MATIJA ANOSjOVIC (izdelava modernega in solidnega pohištva po najnižjih cenah) in izdelovanje posteljnih žičnih vlog AEiOJZ ANDLOVIC, Ljubljana, Komenskega ulica 34, ocenjujeta insercijsko vrednost naših oglasov: »Kadar inseriramo, inseriramo v „SIovencu Znan jc ljudski pregovor: Ho kupnomočnih odjemalcev s »Slovencem" I« In oglasi? Ali ne spadajo tudi ti v »Slovenca«.? Naznanilo Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel staro znano Foder-letovo pekarno, Kolezij-ska ulica 4. - Potrudil se bom najbolje postreči. — Se priporočam za naklonjenost in beležim z odličnim spoštovanjem Ivan Kante, pekarna, Trnovo. (o) I! Dijaki Vsaka beseda 1 Din Na stanovanje z vso oskrbo sprejmem dve dijakinji nižjih razredov srednje ali meščanske šole. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11.251. (D) ZNIŽANE CENE I POZOR I POZOR I Da zadovoljimo svoje odjemalce, bomo od sedaj naprej prodajali sledeče artikle po zelo znižanih cenah, na pr.: Prvovrsten kambrik od Din 6.50 naprej, okslord za srajce, trpežen od Din 6.50 naprej, kotenina, bela in šifoni od Din 6.50 naprej, platno za rjuhe od Din 15.—, najboljše Din 24.—, za kapne 180 cm šir. Din 23.—, najboljše Din 32.—, gradi za žimnice Din 22.—, odeje, klotaste od 120.— Din naprej. Vse cene se razumejo za korantno blago, v poljubnih množinah, brez vsakih napak ter tudi ne v ostankih. Enako so znižane cene tudi vsemu ma-nufakturnemu in konfekcijskemu blagu. Za obilen obisk se prijazno priporoča tvrdka: F. I. GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. Mesto prodajalke ali blagajničarke v trgovini ali trafiki išče gospa. Ponudbe pod »Zmožna« 11.446 na upravo. (a) Šivilja se priporoča na dom, gre tudi na deželo. Ponudbe pod »20 Din« 11.444 na upravo »Slovenca«. (a) Visokošolec sprejme sostanovalca uči-teljiščnika ali srednješolca. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pomoč pri učenju« 11.372. (D) i V trenutku jc občinstvo na nogah, če inseriratc v .Slovencu'!« Dobra kuharica želi boljšega mesta, vajena vseh gospodinj, del. -Ponudbe pod »Dobra kuharica« 11.443 na upravo »Slovenca«. (a) Pletilja z lastnim strojem išče delo. Naslov pove uprava »Slovenca« 11.470. (a) Služkinjo 40 letno, z dežele, ki je verna, zvesta, tiha, vajena kuhe, pospravljanja in vrtnega dela, iščem na deželo. Ponudbe na upra-Slov.« pod »Pridna« št. 11394. (b) Podružnica »Slovenskega planinskega društva v Litiji« razpisuje mesti oskrbnika za kočo na sv, Gori in na Sv. Planini. Ponudbe je staviti na naslov podružnice. Vajenca za krznarsko obrt sprejme Alojz Lampič, Vidov-danska cesta 2. (v) Mesar, vajenca Vsaka beseda 1 Din 30.000 Din 2 dijaka sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Glasovir in instrukcija za nižješolce v hiši. M. Nedog, Ljubljana VIL, Hotimirova 12. (D) Dvosobno stanovanje išče tričlanska družina. -Ponudbe na upravo »SL« pod »November« št. 11500 ODDAJO: Stanovanje parketirani sobi, kabinet, predsoba, kuhinja i. t. d., vse pod enim ključem; pralnica, na željo tudi nekaj vrtička, oddam septembrom v Tovarniški 25, Moste. (č) Dijaka nižješolca sprejmem v vso oskrbo. Ponudbe pod šifro »Sredina mesta« 11533. (D Prvošolca krščanskih staršev, sprej mem v vso oskrbo. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 11535. (D) Občinski tajnik išče mesto režiserja-pe vovodje obenem. Ponud be pod »Sekretar« 11.525 na upravo »Slovenca«, (a " Celje! Reven dijak - absolvent meščanske šole prosi pol-dnevne zaposlitve. - Ponudbe pod »Modo« 11502 na upravo »Slovenca«, a Iščem mesto za maierja s 4 delovnimi močmi. Nastopim mesto lahko s 1. novembrom. Dopise nasloviti na podružnico »Slov.« v Celju. (a) Službo sluge dfostavljača ali kaj slične-ga iščem. - Položim tudi kavcijo. Ponudbe pod zn. »Delo« 11.453 na upravo »Slovenca«. la) Cerkovnik z večletnimi spričevali, izučen krojač, vešč nekoliko orglanja, nujno prosi primerne zaposlitve, Naslov v upravi »Slov.« pod gt. 11236. (a) Vsaka beseda 1 Din Zastopnike za Slovenijo išče neka večja tovarna mila in kozmetičnih izdelkov za takojšnji nastop. Pismene ponudbe pod šifro »Kozmetika« št. 11355 na upravo »Slov.«. (b) m z dežele, sprejme mesar. ^ ;šče poštena in zanesljiva 'oseba proti dobrim obre-stim. Naslov v upravi pod »Zanesljiv« št. 11309. (d) Kladezna ulica štev. 24, Ljubljana. (v) Trgovski učenec s primerno šol. izobrazbo, kateri ima res veselje do trgovine, se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pid »Pošten in dober ra- 3 dijakinje mlajše, sprejmem na hra no in stanovanje po 400 Din mesečno. Naslov upravi »SI.« št. 11537, D čur.ar« 11.480. (v) Hlapec h konjem, pošten, trezen, brez kazni, star 30—40 let, se sprejme takoj v trgovino na deželi. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pošten hlapec« št. 11358._(b) Natakarica se sprejme. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju b Vsaka beseda 1 Din Vajenca za damsko in moško kro-jaštvo sprejme modni salon A. Paulin, Ljubljana, Kongresni trg 5. (v) Vajenca sprejme parna pekarna Viljem Bizjak, Ljubljana. Hrana in stanovanje v hiši. (v) Prodajalka prlJna, poštena, vešča slovenščine, nemščine in srbohrvaščine želi preme-niti službo kjerkoli. Rada pomaga pri gospodinjstvu. Ponudbe na upravo »SL« pod »Krščanska« št. 11342 (a) Potnik za prodajo moke itd., se sprejme. Ponudbe z referencami na upravo »SI.« pod »Slovenija^ št. 11536. (b) Kleparski pomočnik vajen samostojnega dela se sprejme. Oskrba v hiši, plača po dogovoru. Kle parstvo Sadnik, Žalec, b Postrežnico sprejmem za pospravlja nje boljšh sob. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.522. (b) Pleskar, pomočnika prvovrstnega, sprejme ta koi Zelnik Adolf, Celov ška c. 41, Ljubljana, (b) Organist - cerkovnik z večletno prakso, išče službo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Izvrsten igralec« št. 11374. (a) Kmečki dekleti s Primorskega, zmožni vseh kmečkih del, iščeta službe, najraje v okolici Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pošteni« št. 11403._(a) Delavec samec, zmožen kavcije, išče službo. Najraje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na upravo Slov.«, Maribor, pod »Reden in čeden« št. 11431. la) Trgovski učenec primerno šol. izobrazbo, dober računar, poštenih staršev, zdrav, močan, 14—15 let star, se sprejme takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pošten učenec« št. 11352 (v) Vsaka beseda 1 Din Stalen zaslužek nudimo potnikom, penzio-nistom in ostalim agilnim osebam s posetom privatnih interesentov. Obširne ponudbe na »Unioreklam« v Zagrebu, Masarykova 8 pod šifro »Bodočnost« št. 11386. (z) Posojila daje brezobrestno za odkup dolga in nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Iščemo poverjenike. (d) 800.000 Din posojila iščem. Zadostuje tudi hranilna knjižica kateregakoli zavoda. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Kupim« št. 11202. (d) Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup po sestva podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. — Išče potnikal (d Učenca zdravega, pridnega in poštenega sprejme trgovina delikates in specerije: A. Terčon, Kranj. (v) Vsaka beseda 1 Din Pravilno nemški v enem letu, italijanski v pol letal Le vztrajni naj se oglasijo! Pouk deloma ustmen, deloma v pismih. Učnina poceni. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 11242. (u) Išče se vajenec za vrtnarsko obrt. Ponudbe pod »Vajenec« 11534 v Kuhinjsko učenko sprejme gostilna »Kmet«, Gosposvetska c. 8. (v) Krojaškega vajenca sprejmem takoj. Furman, Studenci pri Mariboru, v Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska c. 31 Brezobrestno posojilo lahko vsak dobi! Pišite na A. H. Klančnik, Mojstra na. (d Dve dijakinji se sprejmeta v vso oskr bo v centru mesta. Can karjevo nabrežje 7/II., d. Rozman, (D) Vnajem Vsaka beseda t Din ODDAJO: I Oddajo se lokali sedanjega čebelarskega blagovnega oddelka, obstoječi iz lokala, 1 sobe in pritiklin za takoj ali za november. Vošnjakova ul. 4. (n) Trisobno stanovanje na Miklošičevi cesti se odda za novemberski termin. Poizvedbe v upravi »Slovenca« št. 11.516. (č) Stanovanje ali sobo dam tistemu, ki mi posodi 10.000 Din. — Pismene ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Stanovanje« 11.499. (č) Stanovanji eno-, dvo- in trisobno kopalnica, plin itd., v no vi hiši, pri Taboru —- si odda. Več se izve pri: A V., Vidovdanska 20. (č) Trgovski lokal 20 x 3.70 m velik, oddam 1. septembra v najem. — Maribor, Gosposka ulica št. 5, Vicel. Dva lokala za trgovino ali pisarno odda D. Rovšek, Kolodvorska ul. 35. (nj Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. - Vidovdanska cesta 16/1. (D) Hranilne vloge (knjižice) domačih zavodov kupim. Naslov pove uprava »Slov.« 11.447. (d) Kuharica vdova išče majhno posojilo, oz. predplačilo, ki bi ga odslužila z delom. Ponudbe pod zn. »Nujna pomoč« 11.452 na upravo, (d) Dijaki se sprejmejo na solnčno in mirno stanovanje v sredini mesta. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 11325._(D) Nemška vdova po učitelju vzame tri di-jake-nižješolce iz boljših družin v popolno, dobro oskrbo. Bližina vseh šol. Učitelj za pomoč in kontrolo pri učenju v hiši. Maribor, Krekova 14-111, 9 (D) Enosobno stanovanje predsoba, ložija, pritikli-ne, pod enim ključem — oddam. Železniška kolonija, Verovškova ul. 66, Ljubljana VIL (čl Trisobno stanovanje odda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 26-05. (č) Stanovanje dvosobno, blizu Ljubljane, takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11301._ tč) Dvosobno stanovanje pritikline, parket, vodovod, elektrika, se odda za september. Rožna dolina c. VII št. 12. (č) 2 trgovska lokala se oddasta s 1. novembrom t. I. v novi zgradbi v Igriški ulici — poleg Dramskega gledališča. — Podatki pri upravi »SL« pod št. 11375. (n) Trgov, učenca s potrebno šol. izobrazbo, zdravega in krepkega, takoj sprejme trgov, tvrdka J. Kušlan, Kranj, (v) v teh težkih časih se more | še najlažje d biti z ustanovitvijo domače ; letnrne. Mi damo vsakomur tekoče delo, j ker smo r.djemntci za ple-| tenine, dobavimo prejo in I izplačamo zaslužek /S!ovenca« 11.463. (j) Montafonsko kravo prvovrstno, po 6 teletu vpisana v zlato knjigo, 6000 I mleka. — Souvan, Volčji potok, p. Radomlje. (i) Vila enonadstropna, nova, se takoj ugodno proda v Zg. Šiški. Naslov v upravi »Sov.« pod št. 11373 p Novo hišo tristanovanjsko, v ljubljanskem predmestju — oddam v najem s septembrom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11340. Parceli 520 in 1033 m', na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže, naprodaj. — Pojasnila daje dr. Alojzij Vrtačnik, advokat, Šelenburgova 7. p Hiša z lepim stanovanjem in vrtom, poleg cerkve v Petrovčah, posebno ugodno in pripravno za upokojenega duhovnika ozir. uradnika, naprodaj. Pojasnila daje Martin Jerman, Petrovče, Savinjska dolina. (p) Parcele v Stožicah po 500 m5 za 17.500 Din naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod ša. 11.073. (p) Trgovsko hišo z moderno preurejenim trgov, lokalom in vrtom na najprometnejši točki Novega mesta takoj prodam. Cena z vsem inventarjem in trgovskim blagom 140.000 Din. Ela Ka-stelic, Novo mesto. (p) Posestvo z mlinom in žago ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 11529._(p) Nova hiša poceni naprodaj. Malavas 49, Ježica pri Ljubljani, p Prodamo hišo enonadstropno, zgraieno leta 1914 na najlepšem kraju, nasproti župne cerkve v Žireh, katera je opremljena z električno razsvetljavo, vodovodom, gostilniško koncesijo, trgovskimi lokali in dvoriščem z vrtom. Hiša je zidana izrecno za gostilniško in trgovsko obrt, katera se v hiši od leta 1914 naprej vrši neprekinjeno. Za vse podatke in ceno naj se interesenti obračajo na lastnika: Županstvo v Zireh. pismeno ali osebno. (p) V gotovini takoj plačam posestvo okrog Celja do Rimskih toplic ob cesti, do 35.000 Din. — Krašovec Anton, Tevče, p. Laško. (p) Hiše od 35.000 Din dalje prodaja širom Slovenije realitetna pisarna Ljubljana, Wolfova ulica št. 1. (p) Hiše in posestva kmelska, graščinska in gozdna, išče realitetna pisarna, Ljubljana, Wol-fova uliea 1. (p) Hišo pritlično, v predmestju Ljubljane ali v mestu na Gorenjskem blizu cerkve z majhnim vrtom, kupim. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 11.501. (p) Več parcel po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani, (p) Kdor želi v Mariboru ali v okolici kupiti hišo, posestvo, trgovino, gostilno itd., naj se obrne na znano Posredovalnico »RAPID«, Maribor, Gosposka ul. 28. Lastni avto za ogled na razpolago. Posestvo srednje veliko, v Savinjski dolini, blizu Žalca, se vsled bolezni proda. — Dopise je poslati podružnici »Slov.« v Celju, (p) Lepo vilo z velikim sadnim in zele-njadnim vrtom, v severnem delu Ljubljane, prodam. Telefon v hiši. Cena 420.000. Potrebna gotovina 320.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 11399. (p) Surovega masla večjo količino kupim. — Plačam 20 Din zu kg. — Branko Ostajič, Kosanči-čev Venac 33, Beograd k Zelene orehe večjo množino, in prazne steklenice vseh vrst, kupuje Kovačič, delikatesa, Ljubljana — Miklošičeva cesta. (k) Tristanovanjska hiša polovico podkletena, z lokalom, elektriko, vrtom, 15 minut do Koroške ceste v Mariboru, se proda za 156.000 Din. Majhen, Ciril Metodova ulica 14, Studenci. (p) Pisalni stroj dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe s pisavo ponu-denega stroja na: Miha Jan, p. Sv. Jurij ob Taboru. (k) Pod Šmarno goro kupim posestvo ali parcelo proti gotovini. — Lorber, Maribor, Aleksandrova 19, (p) !EESE! Vsaka beseda 1 Din Volno za modroce zelo poceni prodaja Šega, Cankarjevo nabrežje št. 5, I. nadstr. (1) Restavracija dobro idoča, v neposredni bližini Maribora, s 3 orali sadnega vrta, se radi bolezni ugodno proda. Dopise na upravo »Slov.« pod Ugodna prilika« št. 11433. (p) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta St. 16. Telefon 33-13. Enonadstropna hiša z vrtoma, njivo, v sredini trga, pripravna za obrtnika, trgovca ali upokojenca, ugodno naprodaj. -Pojasnila daje Alojz Gaj-šek, pismonoša, Št. Jurij ob juž. žel. (p) Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. (1) Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Nova hiša enodružinska - naprodaj za 85.000 Din. Jezica 82. (p) Hiša večstanovanjska, pripravna za vsako obrt, naprodaj. Naslov pove uprava Slovenca« 11.418. (p) Steklenice najcenejše in najpriprav-nejše za konzerviranje povrtnin in sadja so »Reform«. Glavna zaloga pri tvrdki Lovro Potovar — Ivanjkovci. Ceniki na zahtevo. (1) Hiša visokopritlična, z vrtom, naprodaj. Šmarska cesta št. 40. (p) Novo hišo tristanovanjsko, v bližini šole in remize v Zg. Šiški, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.466. (p) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Hišo dvostanovanjsko, novo, z vrtom, v Kamniku, prodam. Cena nizka. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11258. (p) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIČ - Zagreb, Ilica 82, Kemična čistilnica peria. Vsaka beseda 1 .Din Vrtne stole lesene, hotelske, ponudite hotelu »Jadran«, Bakar. (k) Parni kotel mali, se ceno proda. — P. Škafar, parna vulkani-zacija gumija, Ljubljana, Rimska cesta 11. (1) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Izletniki dobijo v zajutrkovalnici Uhler na Glavnem trgu -Rotovž - Maribor, cenene delikatese, sir, salame, vino, pivo iz sodčka. (i) Vinogradniki, pozor! Prvovrstne rebljalnike — Par voz sena Stavbeno podjetje FRANC MARINČlČ 9 Vtf-Glinee (Tržaška cesta 15) pri I jubljani izvršuje vsa stavbena dela vsakovrstnih stavb po solidni nizki ceni. — Izvršujejo se tudi vsakovrstni načrti. Čajno maslo dnevno sveže, žgana kava, kakao, malinovec, de-likatese, mineralne vode kupite prav dobro pri Josip Jagodič, Celje, Gub-čeva ulica. (1) Mlatilnice trijerje, slamoreznice, sadne mline, stiskalnice in vse drugo' železnino kupite najbolje pri Fr. Stu-pica, železnina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Suhor in domači keksi najboljši Lepa vrtna zemlja se dobi zastonj. Vožarski pot 1, nova stavba. (I) Prodam lepih, cvetočih olean drov in štiri lepe, veliki V almc po nizki ceni. Trnovski pristan 40. (D in najcenejši, kakor tudi ' boru, Aleksandro Vsako besed« 1 Din Priporočilo G. Jakob Kokot v Mari- kruh in raznovrstno pecivo v najboljši kvaliteti priporoča parna pekarna ČEBOKLI, Glavni trg 9. - Preprodajalcem znaten popust! (1) Suho seno zdravo, imam naprodaj. -L. Nouschak, Bosanska Dubica. (1) Prodam železno blagajno, omaro za obleko s 4 predali, ure in eno strijem uteži. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11398. (1) Hlevski gnoj se proda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11552 1 Otroški voziček na peresih naprodaj. — Sv. Petra cesta 52. (1) Prodam damsko in moško kolo. -Ižanska c. 15. Livada. (1) Nekaj narodnih noš avb in oblek naprodaj. -Vprašati pri Mariji Kur-nik, Pražakova ulica 3, Ljubljana. (1) Bele brake kratkodlake, proda: K. Štrukelj, Rašica, Velika Lašče. (1) Brusnice razpošilja po dnevni ceni od 5 kg naprej Henrik Zechner, trgovec, Libeli-če, Koroško. (1) Premog, drva najugodneje pri Franja Kačič, Ljubljana VII, Celovška cesta 67. (1) Veliko posestvo kmečko, z dohodki, v predmestju Ljubljane, oddam za več let v najem. Ponudbe pod Ekonomija« št. 11.477 na upravo »Slovenca«. (p) j ali slame se kupi ali za- j (stroj za trganje pecljev) menja za strešno opeko, i naročite pri Antonu Fi-Ponudbe z navedbo cene • žter< strojno ključavničar-na oglasni oddelek »SI.« I stvo v Metliki. (1) pod šifro »Kupčija« štev. j 1141). (k)! Več malih »Sachs« motornih koles, dvokoles in otroških vozičkov po zelo znižani ceni — tudi proti hranilni knjižici — naprodaj pri »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Kar-lovska cesta 4. (1) Vinski sodi Lipovo cvetje i uprava in druga zdravilna zelišča -kupuje Salus d. d., Ljub- ; liana, Aleksandrova 10. k I ! naprodai. Naslov pove Slov.«, Maribor. (1) Posestvo 11 oralov, eno uro od železniške postaje na Dolenjskem, sc proda. Ponudbe na upravo Slov.« pod »45.000« št. 11344. p Novozidana hiša naprodaj. Potrebnih Din 12.000. Vzame se tudi hranilna knjižica. Trgovina Potokar, Tezno, Maribor. (p) Posestvo srednje veliko, kupim. — Ponudbe z navedbo cene in opisom obširnosti posestva in natančnim naslovom je poslati do dne 10. avgusta na upravo I »Slov.« pod "Prodam-< št. 111391. (p) IVAN NOVAK splošno strojno mizarstvo Vižmarje p. Št. Vid nad L|. NaroČila »o sprejemajo po lastnih iti po nA.j.jjij. Vsakovrstno oo najvišjih cenah ČERNE, mvelir. Ljubljana. Wolfova ulica 5t. 3. Dvorec ali gradič ! v lepem, zdravem podeželskem kraju, v dobrem stanju, z večjim vrtom in ca 10 ha zemljišča — kupim. Pogoj: bližina prometnih zvez. Ponudbe pod »Pokoj-' št. 11292 na upravo »Slovenca«. (p) LESENE SODE od približno 200 1, v katerih je bil loj in druga tehniška olja, popravljene, pripravne za tekočine, poceni prodajamo. Cena po kakovosti od 40 do 60 Din za komad. Kupcem na veliko popust. Jugo-slavenska d. d., Schicht-Lever, Osjek. 19, brusač za britve, škarje, dela izvrstno in zanesljivo ter ga kot takega toplo priporočam vsakemu. Kar napravi, dolgo trpi. — Ferdinand Pohrašky, župnik, Trbonje. (t) Posteljne mreže podložene s peresi in navadne, izdeluje najceneje po naročilu tvrdka Alojz Andlovic, Komenskega ul. št. 34 (na Ledini). Sprejemajo se tudi popravila, t Konje za klanje I. in II. vrste — dobavo istih v Avstrijo posredujem. Kdor mi more traj-i dobavljati zaželjeno blago, naj mi piše po dobavne pogoje, ki mu jih takoj naznanim. — Milan Pogačnik, Gottfriedgasse št. 3, Wiener Neustadt, Avstrija. (t) Couch zofe modernih najnovejših oblikah pri Avgust Kobilica, tapetnik in dekora-ter, Ljubljana, Dvorakova ul. St. 3, dvorišče. Prvovrstni izdelki, cene nizke. Kože v stroj vse vrste, na podplate, notranjike, črno in rujavo gornje usnje, blank, kosmato podlogo itd., sprejema J. Lavrič, usnjarija, Št. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična. HCčSŠC ješprenj, ajdovo moko vedno svežo oddata na debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. DRVA m PREMOČI pri fv.Schumi Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Ključavničarstvo Priporočani se za vmi klju-avničarska dela. strojna in stavbena, kakor za vsa popravila in v to stroko spadajoča dela. Delo točno in solidno Veknslav Lavren-čič, Ljubljana Vil. Celovška cesta 50 (t) Noi> lip spalnega fotelja Din 1500 — i7o/anllranu Itot slrnltcl/a ima u zalogi RUDOLF SEVER Marijin trg 2 Telefon 2622 Trpežni afrik modroci oo Din 220 — islolam. Kryšrso moko io vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubhana. Stari trg št 32, Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmoderneišib vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Mam. d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) TAPETNIK FRANC ZALAZNIK Št. Vid (garaža Magister), izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno, solidno in po nizki ceni. Popravila se sprejemajo posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni o a k u p morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Malinovec pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr.G.PICCOLI Ljubljana. Dunajska e. 6 Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IttnacM Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) Ruftova drva m ogifc kupuje stalno Uran franc Ljubl.iana Sv. Pelra cesta 24. Zlato in srebro vsake vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. (k) Opekarna Lajtersberg kupuje stalno žagovino, za nO Din 35.-, franko tovarna v Košakih pri Mariboru. > ......—————— Bizeljsko vino 40 hI, proda Raktclj — Brežice. (1) Več parov golobov prodam. Slavko Omejec, Št. Vid nad LJubljano. (1) Namizne hruške debele, 4 Din kg. Košare po 30 kg franko naročnik, razpošilja G, Drechs-ler, Tuzla. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Prcsker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana. (I) Fotografski kopirni in povečalni aparati z vsemi kemikalijami in pritiklinami naprodaj. Naslov v upravi »Slov.-< Maribor. (1) Zahvala Vsem, ki so ob smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Alojza Zupana delovodje TPD izkazali nepozabnemu pokojniku v tako obilnem številu spoštovanje, naklonjenost in vdanost, kakor tudi neštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, izrekamo tem potom našo najlepšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini v Trbovljah in Vojniku, g. dr. Jenšterlu, Sokolskim društvom Trbovlje in Vojnik, obratovodstvu glavnih delavnic, društvu rudniških nameščencev oziroma pevskemu oktetu istega društva, cerkvenemu pevskemu zboru v Vojniku in vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetic ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Trbovlje-Vojnik. dne 6. avgusta 1932. ŽALUJOČA SOPROGA S HČERKICO in ostalo sorodstvo na VipsVi ptosta Lipskl Jesenski sejem 1932: se\eifl: Natančnejši pogoji se dobe pri vodilnih potovalnih pisarnah in pri častnem zastopniku: ING. G. TONNIES, Ljubljana, Dvofakova 3 Poštni predal 128. Vzorčni sejem od 28. avg. do vključno l.sept. Tekstilni sejem do 31. avgusta, sejem zu gradbene, hišne in obratovalne potrebščine od 28.avg. do vključno 1. sept. CHAMPION- SVEČICA je osvojila svet s svojimi poznanimi svojstvi Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana — Prešernova ulica št. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 Din. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. — Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol. V" Carinimo, prevažamo, vskladištujemo, izvršujemo vie preselitve t pohištvenimi vozovi in avtomobili ter dajemo lombardna potojila na carintko robo. ..EXPORrk.d., Ljubljana, Metelkova ul. 5 Telefon 21-17 4 Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri U udshl gisifiloici reg, zadr. z n. z. V CClfll rc{5 7aflr 1 n 1 v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov 7. vsem svojim premoženjem Dobro došlll želi vsem obiskovalcem „Mariborskega tedna" veletrgovina TRGOVSKI DOM največje trgovsko podjetje v moderni smeri. - Ne zamudite si ogiedati 36 velikih izložb in 98 m obsežne trgovine. TRGOVSKI ALEKSANDROVA C. 25 Popolnoma varno naložile svoj denar v Iznjcn v Ljubljani, r« z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«, Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa poi odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Mestna občina ljubljanska bo tlakovala cesto ZA GRADOM še v tej sezoni z drobnim granitnim tlakom. S tozadevnimi pripravami in planiranjem se prične že prihodnji teden, nakar se ljubljansko občinstvo opozarja, da bo imenovana proga od ponedeljka, dne 8. avgusta do nadaljnega za vsak promet zaprta. OLTARJE KIPE RELIIEFE PORTRETE prenavlja, popravlja, izdeluje in vsa kiparska dela po lastnih in po danih načrtih Nizke ceno i LjllBLJftNft-MOSTE Pokopališka ulica št. 5 Največjo zalogo od marmorja in granita po globoko znižanih cenah priporoča 1 1 Najboljša svečka za osebne avtomobile tovorne avtomobile omnibuse aeroplane motorne čolne traktorje stabilne motorje Generalno zastopstvo In sklidiite za Jugoslavije ROBERT WEINBERGER D. D. Zagreb, Gajeva ul. 10 Dobijo se povsod! kamnoseška industrija Ljubljana, Resljeva c. 30 Ugodno kupite platno, sukno itd. v TRPINOVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ulica 15 Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zaoaroualnlca Ljubljana t lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice; Zagreb, Gradbeno podjetje ARH. VIDIC JOSIP, Ljubljana VII (ŠIŠKA) Celovška cesta 80 TEHNIČNA PISARNA Načrti, proračuni, skice za vse vrste zgradb in notrnnjo opremo, pre. skrba parcel-stavbišč, nadzorstvo zgradb in parcelacije zemljišč i. t. d IVAN 1VOSTNER LJUBLJANA - MOSTE, Zaloška cesta 21 splošno kleparstvo, inštalacija hišnih vodovodov, strelovodov, bakrenih kotlov in drugih kotlov za štedilnike itd. z najboljšo izvršitvijo in po možnosti najnižjih cenah. Cenjenemu občinstvu se priporoča saditev grobov in družinskih grobnic ter celoletno oskrbovanje. Imamo v zalogi visoke in nizke vrtnico različnih vrst, kakor tudi lavorje in druge rastline. Pavel Šimenc, pokopališki vrtnar Sv. Križ-Ljubljana. Telelon 27-89 Cvetličarna Sv. Petra c. 33. Telefon 2K-54 Velika zaloga svežega cvetja, kokor tudi drugih rastlin, šopkov, vencev in različnih aranžmajev. VATA za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovarna vate Artoeiter, Maribor Zahtevajte vzorce in cenik Zahvala Za izplačano pripadajočo podporo po smrti našega starega očeta g. FRANCA CENTA, izrekava tem potom podpornemu društvu „Liudska samopomoč" v Mariboru najlepšo zahvalo. Kdor še ni član tega človekoljubnega društva, najsibo star aii mlad. naj pristopi takoj, ker je dokazano, da nudi to društvo v resnici prvo pomoč, ki je posebno v teh težkih časih splošne denarne krize brez primere. Dol. Retje — Kot, dne 6. avgusta 1932. Gruden Leopold in Anton Ivane SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. Javna zahvala. »SOLIDARNOSTI" reg. pom. blagajni v Ljubljani, Kolodvorska ul. 8. izrekam jaono zahvalo za takojšnje izplačilo polne pripadajoče mi pogrebnine po ponesrečenem očelu. „SOLIDARNOST" vsakemu najtopleje priporočam. /ERŠIN ALOJZ, bolničar o Slapah štev. 7. Dobra, praktična vrata in okna vsSTts domu! — Vse izdelke stavbnega mizarstva v vseh poljubni h oblikah p< ZS strojno mizarstvo Alojzij Trink LJUBLJANA - LINHARTOVA ULICA ŠT. 8 - TELEFON 28-56 NUDI PO IZKEDNO UGODNIH OENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ 81. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE Naznanilo preselitve Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino barv, lakov, firneža in dr,, iz Gosposvetske c. št, 12 na Gosposvetsko cesta št. 8 (poleg Slamiča) Ker bom vsled povečanja trgovine v stanu nuditi cenjenim odjemalcem še boljšo postrežbo v prvovrstni kvaliteti in ceni, zato se za nadaljno naklonjenost kar najtopleje priporočam. Z vsestranskimi nasveti vedno radevolje na razpolago tvrdka »LUSTRA« — V. LAZNIK Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 8 (poleg Slamiča). Zastopstvo šablon K. Butterhof Asch., Češkoslovaška. i 14fsnis ■k | I LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta Stev. 6 (v loslni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbllka. Tudi rentni da-vek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov Din. 1 i Opozorilo Industrijalcem, izvoznikom in trgovcem! Redka prilika za turiste! 6-21 sept. 1932 se bo vršil VZHODNI VZORČNI SEJEM v BARI (Italija) Razstava vseh panog Industrije: poljedelstvo, ZlvIJenska potrebščine, mehanika, elektromehanika, kemija, eloklro-kemlja, pohiitvo, gradbena Industrija, konfekcija, dekorativna industrija, prevozna industrija, specljalnc razstave. trnovska razstava. Udobnosti na SeleiniSkih in parobrodnih progah za razstavljalce, posetnike in blago. Indnstrljet In trgovci, v Valem Inleresu Je. dn obiSJele metlo Bari, ki s »vojo lego nudi zadovoljivo, a s "°i,m J?"; vzhodni sejem, ker la obisk pomeni Isto kakor poslovno po- (orlom In morskim kopanjem privabi ogromno »levilo odisso lovanje na znpad ali vzhod t velikimi prihranki nn času In valcev. Ne pozabile. ,fa Je v Bari morsko kopanj. Se v m, scc.i denarju. Od zaklJuZenih kupčij dobite Se 1 »/„ popusta od seplembru v polnem razmahu. . . , potnih atroikov. Organizirajo se tudi društvena polovanja in dobi popusi za Turisti, izkoristite lo edlnslveno priliko, d« vidite napredno obisk drugih mest llallje. Vsa pojasnila se dobe brezplačno pri .PUTNIK- d. d. Beograd ler pri njegovih podrainlcah T državi in pri častnem delegatu Vzhodnega sejma v Beogradu Luju I. MOIIR, poštni predal 23. Telefon 25 417. Pohištvo posteljnine preproge, linoleum, posteljne 'garniture in odeje, zavese, posteljne vložke, žimnice, flanelaste in volnate odeje, gosje perje za postelje, afrik (morska trava), konjsko žimo, otomane, divane, blago za pohištvo i. f. d. vse po jako nizkih cenah dobite pri Karol Prels MARIBOR - Gosposka ulica št. 20 Ceniki brezplačno! Ceniki brezplačno! 14480 R Z. Z 0. Z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cemenl, premog itd. Prvovrstna mofra iz mtim rorgacs, sačka Topola, fe stalno na zalogi. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BA t BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA D. D, V LJVSLJANi (MIKLOŠIČEVA CESTA 10) IELEFON tSTEV. 2057. 2470. 2979 PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad. Kranj, Šibenlk, ; Maribor, Kočevje, Celje, Sombor. Djakovo, Split. | Izvršuje vse bančne posle nafkulanfneje j Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi rta vseh tržiščih v tuseemstvu in inozemstvu j ♦ Lul Jugoslovansko uakamo v LJubljani; Karel Oee. Izdajatelj. Ivan Kakovce. U zelnik: Franc Krenuar, dunajski sejem od 4. do 10. septembra 1932 (Rotunda do 11. septembra) Posebne prireditve: >600LETNICA DUNAJSKE IJSN.fARIJE« Pohištvo / Reklama / »Novodobni plinski aparati«, Elektrika v gospodinjstvu / Dunajske modno pletenine, salon za modno kožuhovino. kožuharji in predelava krzna / RADIO IN SLABI TOK ^iinsko-sportna razstava s posebnim oddelkom r Rastline in živali v zimi Stavbarstvo in gradnja cest, -Rastoča hiša Železno iu patentno pohištvo, Tehnične novosti in iznajdbe- / Razstava U. d. S. S. R I Posebna bolgarska razstava, Razstava hranil in nasladil / Poljedelska in gozdarska razstava Nikakega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop na meji v Avstrijo. Ogrski tranzitni vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmske izkaznice. Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju ter na zrakoplovih. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50) se dobe pr, W/ener Messe A. G.. Wien V!I kakor tudi — v dobi lipskega jesenskega sejma — pri Auskunftsstelle in Leipzig, Osterr. Messehaus, pri častnih zastopnikih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska c. 31. Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putniki), Dunajska c. 1, Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica hotel Miklic visa-vis glavnega kolodvora Zahvala. Podpisana se zahvaljujeva tem potom pod pot nemu društvu »Ljudska samopomoč" v Mariboru za takoj izplačano pripadajočo podporo na snu t, naše matere, tašče. gospe Ane Zor ko, in priporočava to najstarejše ni največje društvo Slovenije, katero šteje žc 35.000 članov m ie izplačalo do danes žc mnogo nad 5 milijonov dinarjev vsakomur najbolje. Artiče pri Brežicah, 6. avgusta 1933. Alojz in Marija Cer/ak. Vrsta 3337-12 Nenavadno lahki in udobni polčevlji iz sivega platna sširoko kapico in gumijastim podplatom. Ženski iste oblike in materijala Din 49 — Vrsta 2927-15 Okusni moški polčevlji iz govejega boksa z močnim usnjatim podplatom. Rujavi Din 89 —, črni Din 79'—. NAŠE NOVE CENE omogočajo vsakemu, da nosi /.a vsako priliko in vreme drugo vrsto čevljev. Nikdar niso bili tako po ceni kakor danes. Z vsemi silami se borimo proti visokim cenam, irudimo se pomagati odjemalcem z dobro obutvijo; prodajamo za polovico prejšnjih cen. Izdelujemo v državi z domačimi delavci, odstranjujemo nezaposlenost, odstranjujemo draginjo. — Podprite naše delo, nosite naše čevlje. Ugodno se počutite, če večkrat menjate nogavice. Imamo bogato izbiro raznih nogavic v vseh modnih barvah. Moške Din 5'—, otroške Dio 7'—, ženske Din 19"—. Vrsta 0167-00 Čižmc iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Za delo nu polju in vsak šlrapac. Vrsta 1937-22 Moški polčevlji iz čruega ali rujavega boksa s trpežnim gumijastim podplatom praktično za vsakdanjo nošnjo. Vrsta 9775-93 Čeveljčki iz atlasa z in brez sponke. Nenavadno lahki in udobni. Isti iz satena in baržuna po Din 59'—. V solidno stavbo domače parketne Hrastove in bukove v vsaki množini, v mestu in na deželi, kakor tudi vsa druga parketna dela Vam dobavi in strokovnjaško izvrši Vrsta 3162-00 Za živahne dečke smo izgotovili visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. Neobhodno so | olrebni za vsakdanjo nošnjo. Vrsta 1005-dopr. Pod to vrsto imamo nekaj raznih podobnih vrst čevljev, ki jih lahko izberete po svojem okusu. Za gospodinje. Vrsta 3945-03 Za vsakdanjo uporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji. Vrsta 2642-05 Otrok ki ima nove čevlje, je vedno vesel in razpoložen, zalo smo izgotovili te čeveljčko iz finega laka in rujavega boksa. Lakasti Din 60'-. Vrsta 2605-51 Moderen čevelj brez sponke športne oblike iz rujavega boksa, ukrašeu z okusnim per-foriranim jezikom. AI^TON BOKAL LJUBLJANA. SLOMŠKOVA UL. 19 - TEL. 25-27 En oddelek knjigoveznice A. JANEŽIČ Tudi knjigoveškim izdelkom so se znižale cene. Vljudno priporočam svojo na novo z najmodernejšimi stroji spopolnjeno knjigoveznico in črtaluico i trgovskih knjig. — Sprejemam v delo vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela, od najnavaduejše do I najfinejše vezave, revije, koledarje, šolske knjige, hranilne knjižice itd. Vsled najmodernejše opreme mi je mogoče, izgotoviti tudi velike naklade, ne samo precizno in v najkrajšem času, temveč tudi po naj-zmernejših cenab. Ako Vam je kaj ležeče na lem, da si pri ceni prihranite denar, potem Vas prosim, da. predno oddaste naročilo, zahtevate ceno ludi pri nas. — Za precizno delo prevzamem garancijo. Telefon 32-20 A. JANEŽIČ, Ljubljana, Florjanska ulica 14 Telefon 32-20 knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig. Naročila se sprejemajo: Gregorčičeva 5 Vrsta 2945-12 Delo točno in solidno! Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljnbljana. Karlovška cesta št. 4. 191 Vel. 19-26 Vrsta 4431-05 Za otroke: /račui, lahki platneni polčevlji z gumijastim podplatom okusne oblike. Čevlji iz ru ja\ ega boksu. Praktični in elegantni. Ravnolaki iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 129'—. Lufov vložek Din 5 — Žlica in kljukica Din l-— Dnevna kronika Naš novi roman Loma Doone It. 1>. Blaekmore je znamenit romantik Devonshira. Skoraj vsi njegovi romani se gode v (livjeroniantieiiih pokrajinah zupadne angleške obale, ki jih opisuje tako živo in zares, da jih vidi bravec v duhu pred seboj, kakor da Iti se sprehajal po njih. Z enako verjetnostjo nam predstavlja ondotno prebivalstvo. ki se odlikuje pu strastni ljubezni do svobode in pustolovskega življenja, a tudi pu svojem domoljubju in srčni plemenitosti. V romanu »Lorna Doone« nam podaja pisec na svoj romantični način košček zemlje iu zgodovine zapadnotingleškega ljudstva iz Pasov Karla U. in Jakoba II., ko je bila kraljevska oblast v Angliji še zelo slabo zasidrana, ko so se v neprestanih notranjih bojih testo menjavali predstavitelji najvišjih obla-sti v Londonu, kakor tudi kraljevska krona sama, k« so se nasprotne politične stranke trle med seboj na življenje iu smrt, tako da so se včerajšnji nosilci najvišjih državnih rasli prištevali danes že med politične mrtvece in brezpravne državne izobčence, ki so se morali kakor razbojniki skrivati po oddaljenih gozdovih in težko pristopnih planinskih skrivališčih. S smelo domišljijo nam predstavlja pisec pustolovsko pleme Doonov, ki se je naselilo v eno izmed takih gorskih gnezd in je bilo v svoji divji samopašnosti strah in trepet treh okrajev v okolju. Naj-silovitcjši in liajpredrzncjši od razbojnikov je bil njih poglavar C a r v e r Doone, večkratni morilec in ciničen skrunitelj vsega dobrega in poštenega v človeški družbi. Nekoč je s svojimi tovariši oropal in deloma pomoril bogato grofovsko rodbino Dugal. vračajoče se iz Rima. Najmlajšo hčerko Lorno so odvedli razbojniki v svoje gnezdo, kjer so jo kot ujetnico odgajali, da bi postala pozneje žena njihovemu poglavaru. Ta nasilni sklep pa jim je preprečil junak našega romana, korenjak John R i d d. ki mil je Carver Doone na razbojniški način umoril očeta, vprav na isti dan, ko se je mladenič vrnil po dovršeni latinski šoli iz. Tivortona domov. Kako se je smeli John Ridd prikradel v skrito gorsko bivališče Doonov iu kako se je potem stvar rnzpletala, to vse se pripoveduje v nizu napeto zanimivih dogodkov in odkritij v tem obsežnem romanu, ki je izšel v izvirniku že v nad SOO.OOO izvodih. Koledar Nedelja, 7. avgusta (12. pobinkoštna nedelja). Kajetan, spoznavalec; Donat, mučenec. Ponedeljek, 8. avgusta. Ciriak, Larg in Smaragd, mučenec. Novi grobovi -t- Ana Mesarjeva. Umrla je včeraj ob 5 po-poldne p b daljšem bolehanju v cvetu mladosti gospodična Ana Mesarjeva, hčerka ravnatelja Jugoslovanske knjigarne g. Ivana Mesarja in sestra g arh Josipa Mesarja. Dolgo, zelo muc.no bolezen je pokojnica prenašala z zgledno vdanostjo, Zatoje bila pa tudi njena smrt lahka ko polet k viru božje Ljubezni. Pogreb poide v ponedeljek ob 4 popoldne iz hiše žalosti Dvofakova C. Blagi pokojnici večni mir. njenim preostalim pa iskreno sožalje! -f- Beštcr Lenart V Ljubljani je v svojem stanovanja na Bleiweisovi cesti 13 umrl zasebnik g. B e š t e r Lenart. Pogreb bo v nedeljo 7. avgusta ob 5 popoldne. Naj počiva v miru! Sinovom in sorodnikom naše sožalje t + V Pulili na Nemškem je dne 2. t. m. umrl tovarnar in solastnik tvrdke Klein & Stietel. g. Edvin Stieiel, ki je po vsej Jugoslaviji znan dobavitelj strojev, posebno ' 11 ' ...... p'rije. . Osebne vesli _ 25 let v vinogradu Gospodovem. Stoprre pri Ro«atcu~ Na god sv. Jakoba, apostola, dne 25. julija 1 1 je pod varstvom farnega patrona sv. An-1 jna piišč. titio in skromno brez vsake zunanje slovesnosti obhajal 25-letnico mašništva tukajšnji e župnik Alojzij Piehler. Jubilant je bil rojen 1880 v Mestnem vrhu pri Ptuju. V mašnika ga je posvetil lota 1907 lavantinski škof dr. M. Napotnik. K srebrnemu jubileju naše najprisrčnejše čestitke! - Poroka. Dne 4. avgusta sta se poročila na Brezjah ». Janez Zupan, učitelj v Veliki Dolini pri Brežicah in gdč. Lojzka Godec, učiteljica Istotam. Poročil ju je g. župnik Janez Gnjezda iz Velike Doline. — Obilo sreče! Vzela sta se včeraj v zakon član l|ubl]an- e drame g. Emil Kralj z gospodično Herto .A r k o v o iz ugledne ljubljanske družine. Bilo proslave dopoldne v občinski pisarni v Slovenj- 1 gradcu, popoldne pa na veseličnem prostoru, tudi za nazaj. Dovoljen je tudi posebni vlak iz Celja do Slovenjgradcu, ki bo vozil 20 minut za rednim vla- | kom i/. Celja v Sloveujgradec, vračal se pa bo j okrog 23 zvečer iz Slovenjgradca proti Celju. Vsi ; udeleženci se naprošajo da se poslužujejo le posebnega vlaka in ne rednega, da bo zaseden. Slatinske tablete za hujšanje Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg. Doza 100 lablet Din 46 — doza 200 tablet Din 74— Proizvaja: Lekarna Mr. Dahovec Ljubljana — Blagoslovitev nagrobnega spomenika Heinr.u Miillerju. Slovenski javnosti je še v dobrem spominu nad Triglavskim ledenikom velika nesreča nemških alpinistov, ki je zahtevala pred dvema letoma življenje mladega akademika Heinza MU1-lerja in ki je onesposobila akademika Erwina Lii-decka. — Heinz Milller je bil vodnik nemške akademske zveze v Monakovem, ki mu je iz hvaležnosti postavila nagrobni spomenik na pokopališču na Dovjem. Skupina članov tega društva dospe k blagoslovitvi spomenika, ki se vrši v četrtek dne U. t. m. ob II na pokopališču ua Dovjem. Dolžnost naših planincev je, da se udeleže te skromne proslave. — študij medicine. Nu Slovensko zdravniško društvo in nu Zdravniško zbornico pri-liajajo vprašanju od struni abiturientov in njih staršev. Kakšne izglede imajo medicinci po dovršenem študiju medicine. Ker je vsakemu posamezniku nemogoče odgovarjati, sporočata omenjeni korporaciji, da ie dunes 51 mladih zdravnikov \ bolnišnicah dravske banovine — nešteti so asistenti — ki čakajo na namestitev, poleg tega približno 500 medieincev, ki bodo v doglednem času končali študij. V bolnišnicah je par praznih začasnih sekundarskih mest ter razpisana ena služba za hanovinskrgu zdravnika. Prostih pa je nekaj mest v vojaški službi. DAJ Ledeno kavo DAM delujejo za to prekoristno in popolnoma varno ustanovo, ki so je povsod skazala za najprimernejši način posmrtniuskega zavarovanja. »KARITAS« ji kot oddelek Vzajemne zavarovalnice |Kid pokroviteljstvom nadškofa . septembra: odhod iz Ljubljane s pospešenim vlakom 2. in 3. razreda ob 18 skozi Knrlovec na Sušak. — V torek, dne (i. septembra na rojstni dan prestolonaslednika Petra, ob 8 odhod s parnikom Aleksandrom ali Prestolonaslednikom v Split. Na parobrodu bo celodnevni gudbeni koncert, razne zabavne igre ter ob 9 zvečer bajna razsvetljava na parobrodu in vžiganje raket. Na parobrodu zajtrek. kosilo in večerja. Prihod v Split ob 21.30, prevoz v hotel in prenočišče. — V sredo, dne 7. septembra: zajtrek, dopoldne ogledovanje mesta pod strokovnim vodstvom, izlet na Marjan in ogledovanje zverinjaka, po kosilu izlet z avtobusi na Solin, v Splitu po povratku večerja in prenočišče. Isti večer ob 9 koncert na promenadi Splita. — V tetrtek. dne N. septembra: zajtrek, po kosilu izlel s parnikom ali z avtobusi v Šibenik k slapovom Krke, ogledovanje starega mesla, ob 7 večerja ter izlel na kopališče. Isti dan ob 21 povratek s parobrodom ali brzovlakom proti Ljubljani. — Vožnja z vlakom ter parnikom in avtobusi na Sušak, Split, Trogir, Solin in šibenik, celodnevna prehrana iu prenočišče, velja skupno za vsakega udeleženca II. razreda 750 Din, III. razreda 550 Din. Prijave sprejema pripravljalni odbor do dne 12. avgusta 1932, lahko se pa plača v dveh obrokih. Izlet na morje prireja Pripravljalni odbor s pomočjo Zveze za tujski promet (Putnik). — Pripravljalni odbor vseslovanskega kongresa narodnih noš v Ljubljani. — Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne-razpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseuči-liških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po za-vživanju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Ant. Hud. Legatov enoletni trgovski tečaj. Maribor. Zasebno trgovsko učilišče. Odobren od ministrstva trgovine in industrije v Belgradu. Zavod je na najboljšem glasu zaradi svojih odličnih učnih uspehov, izbornega učiteljskega zbora, vzorne discipline, nadzorstva ter strokovnega ravnateljstva. Lastni dijaški internat, znižana šolnina. Pri jave ustmeno ali pismeno v trgovini v Slovenski ulici 7, zraven trgovine \Vegerer. Šolski programi brezplačno. Začetek dne 9. septembra 1932. Glej tudi današnji inserat! — Bohinj. V nedeljo, dne 7. avgusta otvori podružnica SPI) »Bohinj« smučarski luristovski dom na planini Kraj pod Bogatinom. Ob 11 dopoldne služba božja, nato blagoslovitev doma in vojaškega pokopališča. Popoldne skupen izlet na sedlo Bogatina. Za topla in mrzla jedila preskrbljeno. Od kolodvora Bistrira-Boh. jezero vozijo zjutraj omni-busi do Savice, povratek oo Din 125). — Vozovnice, prijave in informacije pri »Putnik-u«. Izbirčen jeziček liže sladoled »Petriček«. — Vsakoletni živinski in kramarski sejem v Leskovcu pri Krškem, bo letos dan po Veliki maši, to je torek dne 16. avgusta. — Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je lansko jesen ustanovila nov oddelek »Karitas . ki omogoča posnirtninsko zavarovanje tudi manj premožnim slojem. To zavarovanje se jo v inozemstva sijajno razvilo; poročila tnmos-njih Karitativnih zvez ugotavljajo uspešno delovanje te prepotrebne socialne akcije. Zalo tudi karitativna zveza v Ljubljani vabi vse svoje članice (Družbo sv. Vincencija PavoNke-gn, Družbo sv. Elizabete itd.), da opozore stoje liane oz. članice, naj neposredno ali posredno □ Mariborski teden. V okviru .Mariborskega tedna« se namerava prirediti v dneh 15., 14. in 15. avgusta tudi poskušnja vina i/, mariborske okolice. Vinogradniki in vinski trgovci iz Mariliora in okolice se vabijo, da prispevajo za to poskušnjo vzorce svojih najboljših vin in sicer od vsake vrste vsaj 10 steklenic (0.7 1) brezplačno. Za to poskušnjo darovana vinu naj se oddajo v sredo dne 10. avgustu na ban. sadjarski in vinarski šoli v času od 8—18. Istočasno naj interesenti sporoče, s katerimi količinami od posameznih vrst še razpolagajo in po kateri ceni. Prazne steklenice sc bodo vrnile v četrtek, dne 18. avgusta na vinarski in sadjarski šoli od 8—18. Vinogradnikom in vinskim trgovcem se na ta način nudi ugodna prilika, da se predočijo prednosti in dobrote vin iz mariborske okolice posetnikoin mariborskega tedna, zlasti pa šc udeležencem kongresa gostilničarjev in kavarnnrjcv. □ Drzen begunec pred sodniki. Nedavno smo poročali o drznem begu iz zaporov mariborske jetnišnice, ki se ie pa ponesrečil ob ču- ječnosti čuvajev. Mlad ključavničarski pomoč- . .. .. nik, ki je tako spretno prepilil železno omrežje lflst nli da so ga kupili, ker priha ja na trg cena oknu ter se nato z brezprimerno drznostjo , stokrat blago, izvirajoče iz tatvine, preplazil po žlebovju do svobodnih tal. je stal sedaj pred sodniki malega senata, ki so ga sodili radi dveh kolesnih tatvin. France S. je brez- sti mariborskega tedna obilo kupcev. Zlasti mariborski restavralerji so se dobro založili s vsem potrebnim. Vršilo pa se je trgovanje v znamenju padajočih cen. ki so nazadovale skoro vsem poljskim pridelkom, zlasli pa še sadju. Edino na trgu živinske krme so se obdržale dosedanje visoke cene za seno in deteljo. Suša je uničila letošnjo otavno košnjo in verjetno je, tla bodo cene živilske krme še narastle. Obilen jc bil včeraj dovoz iz zelo daljnih krajev. Nič manj kot 26 s sadjem obloženih voz so pripeljali kmetje celo tam od skrajnih obronkov Slovenskih goric. V velikem številu so so pojuvili lukar.ji /. Ptujskega polja ter pripeljali 16 / letošnjo čebulo obloženih vo/. Kdino špeiiarjev je vedno manj, včeraj so pripeljali nn trg samo 4 voze slanine in mesa. Mestno tržno nadzorstvo je imeli obilo posla / nadzorovanjem, posebno pri prodajalcih sadja, ki prinašajo na Irg čestokrat nezrelo in neužitno blago. Seveda se tako sadje takoj zapleni. I r-žno nadzorstvo opozarja prodajalce sadja, da se morajo izkazati nn trgu s posebno izkaznico od pristojne bčine, dn jo sadje ros njihova posel ni šofer in v budili časih se je ozrl za nepoštenim zaslužkom. Izmaknil je eno kolo v železniški delavnici, drugega pa v veži ok rožnega sodišča. Dobil jc za obe tatvini 14 mesecev robije ter tri leta izgube častnih pravic. □ Iz Betgrada prijavljen posebni vlak. — Prireditveni odbor Mariborskega tednu je prejel včeraj brzojavko, s katero se pripravlja za zadnje tri dni Mariborskega tedna poseben vlak Belgra jčanov. □ Sobotno tržno življenje. Tržno življenje, kakor jih jc bila letos še malo, je vladalo včeraj na trgu. Obilica vsega dobrega je našla radi ugodnega datumu in prodsiojočih slavno- □ Radio razstava. Radio Maribor, Glavni trg 1, Državni most. Vstop prost, obisk noob- | vezen. * □ Sanntorij v Mariboru. Gosposka 4"). — ; Telefon 25-5H. Lastnik in vodjo kirurg dr. <"vr- liič. Najmodernejšo urejen za operacije. /odgoriškim gasilcem do" >ti pretrpeti, da so s pomočjo dobrih ljudi dosegli svoj cilj. Treba jim je priznati izredno delavnost. Že leta 1927 si'je društvo kupilo motorno brizgalno. Nuslednje leto 192N si je društvo zgradilo gasilski dom. Prvi je društvo nučeloval tov. Alojzij Zaje ie Podgoric. Njegovi uspehi pri društvu so bili olep gasilskega doma. Ta dan bo č. u. župnik iz Sv. Jakoba ob Savi blago-- lov it gasilski avtomobil podgorskih gasilcev. Ker je ta slovesnost združena tudi z vrtno veselico, ki se bo vršila na vrtu poleg gas doma v Podgorici in je čisti dobiček namenjen za poravnavo gas. lolga, najvljudneje vabimo vse prijatelje gasilstva na to prireditev. Zato nihče naj ne zamudi prilike skupnega ve*! Ija nr.d plodonosnim delom tihih junakov gasilcev. Naše gt-slo je: Boku v čast. bliž-ajemu v pomoč! Breg pri Borovnrci V nedeljo, dne 14. t. m. proslavi tuk. gasilno drušivo 10 letnico -voj: ga obstoja. Obenem bo veselica na vrtu g. šviglja. čeprav je to društvo še mlado, si je vendar ie v prvih letih s. zidalo svoj dom. nabavilo potrebno orodje in ročno bri/. galno. s katero so Biežani že \ marsikateri noči, ko je klicala sirena nn pomoč, hiteli pomagat iu gasit. Priznati so jim mora, da so bili povsod pod vodstvom prvih pionirjev g. Srečko Kobija in V.i.l-nal Leopolda med prvimi, često tudi prvi in vodno vsi na mestu. Pa brez zamere, ostala dn;"-r \ ker tega s ' dusedaj Lirežanom še ni priznalo, \ • o" bavnih načrtih je motorna brizgalna. zn katero j.a žal še manjka precej gotoviue in bo zato vsak dinar, ki ga bo kdo žrtvoval na veselici v prd trn-št\u. dobrodošel. Saj gre zu vas vse ie v; rstve vaših domov pred elementi ognja. Sa Bregu *6krjanček« imamo društvo, ki je že večkrat nastopilo pri procesiji pri sv. Petru, lani v (J ni on u in na Kongresnem trgu, pri okrožnem koncertu v Sneberjah ter vsako nedeljo doma pri nedeljskem cerkvenem opravilu. Pevci so pretežno večino kmetskega poklica, in prav pridno prihajajo k pevskim vajam, ki jih vodi g. A. Bol ta. To društvo ima pa tudi svoj prenovljeni pevski dom. katerega bo dne 14. avgusta 1932 ob priliki desetletnega obstoja, slovesno blagoslovi! preč, g. prof. dr. A Breznik. Ob 9 bo sv mašji s i>e1.teiii in spremljevanjem godbe Sloge iz Ljubljane. Po sv. maši slovesna blagoslovitev pevskega doma. Popoldne ob 3 velica pri Francu Kebru ml, s koncertom, ki ga vodi g. prof. Marko Bajuk. Nastopi več sosednjih društev, ki bodo skupno zapela sedem narodnih pesmi, nastopijo pa tudi zbori posamezno. Vsi prijatelji petja in po-šteue zabave vljudno vabljeni! rwi i • v Trz ic Požar. Prejšnjo soboto ponoči je upepelil ogenj pri Sv. Ani posestniku Petru Meglifcu hlev in šupo. Zgorela mu je vsa zaloga mrve in tudi ena svinja. V prostorih hotela »Pri poŠti« so razstavljeni krasni dobitki, ki bodo v nedeljo 21. avgusta nekatere osrečili ob priliki tombole "»Gasilnega društva . Avtomobilska nesreča se je v petek dogodila ua cesti pri Sv. Ani, ki pa menda ne bo imela težjih posledic, le zadnji del avtomobila je precej pokvarjen. Po ue>reči se je ustrelil v trebuh v Lomu 25-lelni Aleš Meglič. Prepeljali so ga v bolnišnico, a je bilo prepozno ter je zaradi zadobljene rane umrl. Na Kolcah bo 14. iu 15. avgusla sveta maša ob tO. Trbovlje Vrhnika Tudi vrhniška mladina nekaj zna! Dne 2. julija t. I. je priobčil Slovenec laskavo strokovnjaško ooeno o pevskem koncertu, ki ga je priredil na Vrhniki mladinski pevski zbor osnovne šole v Bevkuh pod vodstvom šolskega upravitelja g. Jos. Terpina. Ob sklepu je ocenjevatelj napisal nekaj očitkov na račun vrhniške šole, kar pa ne drži, kakor srno se prepričali. Resnica je, da ima tudi vrh" niška šola svoj mlad. zbor. ki je nastopil v minulem šoMtem letu štirikrat, in to tudi s trogla-sovnimi pesmicami. Prireditve so se vršile v javni šolski telovadnici brez vstopnine, tako da je bil vstop vsakomur mogoč. Obiskovalci so bili s petjem zelo zadovoljni in ga je prav posebno j>ohvalil tudi banski referent za osnovno šolstvo g. Andrej Ka-jie. Za cerkveno ljudsko petje je vodil šolsko mladino vse leto gosp. katehet Švelc. — Da koncert bevške mladine ni bil tako obiskan, kakor bi bil nedvimno zaslužil, je bil vzrok v tem, da se je prav tisti dan vršila na vrhniški šoli razstava šola rekih del. Razstava je bila nameščena v šestih sobah in še po hodniku ter jo je obiskalo nad dvatisoč ljudi — predvsem seve starši otrok. Razumljivo ,je. da ie pritegnila razstava pretežno večino domačinov, dasi je upraviteljstvo tukajšnje šole |>ovabilo na bevški mladinski koncert tuk. šolsko mjtidino in učiteljstvo s posebno okrožnico. Učiteljstvo se je koncerta tudi polnoštevilno udeležilo. dasi je bilo zaposleno na razstavi. — Toliko v pojasnilo, da ne bo nesporazumov in da ne bo kdo mislil, da vrhniška šola za petje mladine nič ne skrbi I Mokronog 0 poskušenem zločina je jjoro&rl »Slovenec« 29. julija. Stvar pa ni bila tako huda. V resnici se je začudila vsa dolina, da sta dva fanta, ki sta iz poštenih družin in doslej oba vedno ]Kimetna, napravila tako lahkomiselnost. Kajpada sta zaslužila kazen in bosta tudi kaznovana, vendar lo njuno dejanje ni zločin, marveč bolj pobovska neumnost, katera pa je najbolj udarila njune spoštovane starše. 0 kakem zločinu torej ni sledu. Proiituherkulozni dispanzer v pomoč jetičniin je začel v soboto ti. t. m. v bolnišnici bratovske skladnice s svojim delovanjem. Človekoljubno napravo toplo pozdravljamo! Zavrnjene priloiht*. Banska uprava je zavrnila vse pritožile, ki so bile podane proti sedanjemu županstvu na znanem Pavličevem shodu in ob priliki preiskave po baltskem odposlancu. Županu in | podžupanu pa je bilo izrečeno še priznanje. Igrica Studenec milosti«, deklamaeije in petje i mladinskega zbora bo sledilo predavanju o katoliški akciji v nedeljo po|>oldne v Društvenem domu. ] Vstopnine ni. Vsi pu ste vabljeni! Krško Stanovanje oddam \ Leskovcu starejši suažu ženski, ki ima veselje do vrta. Povprašati: Šinkovec, Celje. Krnni DAM 1K& K župni gasilski z!e! v Sfražišču! — Korpulcntni ljudje morejo s skrbno j rabo naravne »Franz-Josef« grenčicc do- j seči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josef« vode zelo za- j dovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen | na ledvicah, prolin, revniatizem, kamena j ali sladkorna bolezen. »Fran?>Josel« gren- i čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in j j špecerijskih trgovinah. JVo^nonllo L!ub!'r.na Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani poziva vst hotelirje, it'siavrdsluvo ali zoper odstotek dopolnilnega davka pri [»odpisani davčni uprav i. Iflorza v preteklem tednu Devizno tr/i-re. 1. avgusta 1032 Din 178.753.1 Za člana upravnega sveta Zadružne gospodarske banke v Ljubljani je hil vpisan Hrastelj Fran, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru. — V zadružni register so bile vpisane: Živinorejska selekcijska zadruga na Brdu, Živinorejska selekcijska zadruga v Moravčah in Strojna zadruga v Mengšu, vse z omejeno zavezo. avgusta 1982 avgusta 198-avgusla 1932 avgusta 1932 Curih Din 125.083.30 Italija Din 222.3oK.70 Italija Din 119.85ti.32 Berlin Din 99.011.NH Nevv vork Din 745.111.87 hfrktno tržišcc. Tendenca zelo mlačna, brez zaključkov. Industrijski papirji so skoro vse borzne dneve tekočega tednu beležili brez izpreinemb In brez pronit.la. Izmed državnih srečk je nolirala 2državna renta za vojno - odo liti) Din v sredo in četrtek 1. I. ni.), n i v-eh ostalih borznih sestankih lega letina pa 105 Din. V lilem ui bilo niti povpraševanja uiti zaključkov, dočim jc bilo 7'. drž. posojilo v zlatu (iz lt.la 1927) nudeno po II, 8'«. pa od ponedeljka (1. 1. m.) na petek (5. i. ni.) kol sledi: 14, 12. 43, 14 in slednjič zopet 18. Eteklno tržišče šc vedno ne kože nikakega zanimanja. Bilanca Tekstilne tovarne Mikua <1. d. v Kočevju izkazuje za leto 1931. 315.714.74 Din zgube, lako da znaša skupna zguba z letom 1930. ti04.375.50 Din. Dobave. Ravnateljstvo ljubljanskega mestnega vodovoda in elektrarne razpisuje dobavo (155 komadov števcev voitaž" 220 Ponudbe je Ireba poslali do 20. avgusta. — Umobolnišnica Ljubijunu Stude-nec razpisuje dobavo živilskih potrebščin od čas 1. oklobra 1932 do 31. marca 1933. Licitacija dne 5. septembra. — Državna bolnišnica v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo dobave zdravil za čas od 1. julija 1932 za dan 1. septembra Poravnalno postopanje. O imovini tvrdke Flor-jančič in drug. ki se bavi s prodajo čevljev v Šmurl-nem pri Liliji, je bilo uvedeno poravnalno postopanje (narok 10. septembra). — Uvedeno je bilo nadalje poravnalno postopanje o imovini tvrdke Gradnik in drug, špecerija-delikalea v Ljubljani, Poljanska cesta (upravnik dr. Slare Egon, narok 19. septembra). — O imovini Straška Štefana, trgovca s čevlji v Celju (upravnik dr. Ogrizek Anton, odvetnik v Celju, narok 19. septembra, poravnalna kvota 50%). — O imovini Završnika Ignacija, Ir-govca na Glincah pri Ljubljani (upravnik dr. Josip Ažman, narok 24. septembra). — Konkurz jo bi! razglašen o imovini Korenčina Franca, imetnika tiskarne Jadran v Slovenjgradcu. (Zbor upnikov dne 13. avgusta, narok 30. septembra.) Iz trgovinskega registra. Vpisana je bila tvrdka Viljem Miiller & sin, trgovska agenttira za steklo, portelan in metalno blago, sedež Gračnica pri Rimskih toplicah: nadalje Kimovec & Co. d. z o. z. v Ljubljani, obratni predmet splošna trgovska agen-tura in komisija za nakup in prodajo vseli vrst blaga, zlasti strojev, gramofonov, radio in fotoaparatov. Osnovna glavnica 10.000 Din. Tvrdka Gori-čar in Leskovšek v Celju je prešla v likvidaciio. — Borza Dne (i. avgusta 1932. Denar Curih. Pariz 20.12, London 17.74, Newyork 513.87, Bruselj 71.30. Milan 20.215. Madrid 41.80, Amsterdam 206.725. Berlin 122.25, Slockliolm 91.50, Oslo 90, Kopenhagen 95.50, Sofija 3.78, Praga 15.20, Varšava 57.60, Atene 3.27, Carigrad 2.45. Bkarešta 3.05, Helaingfors 7.06. Novi Sad. Koruza bač. 116—118, okol. Sombor 117—119, ban. 114—116, sr. 117—119, sr. okol. Šid 120—122. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neiz-premenjena. Promet: 57 vagonov. Budimpešta. Tendenca stalna. Promet srednji. Pšenica okt. 13.22—18.36. zaklj. 13.21—13.23, marec 14.56—11.68, zaklj. 14.63—11.64, rž okt. 8.05—8.80, zaklj. 8.78—8.80, marec 9.85—9.95, zaklj. 9.89- 9.93, koruza avg. 14.75, sept. 14—15.05, maj 9.25—9.47, zaklj. 9.25—9.26, julij 9.70—9.80. Chioago. Pšenica marec 61.75, sept. 52.75, do-cetnber 56, koruza marec 31.25, sept, 32.125, dec. 30, oves marec 20, sept. 16.625, dec. 17.50, rž marec 36.50, sept. 32.375, dec. 33.25. VVinnipeg. Pšenica okl. 55.50. Radio frogrami tiadio-Ltuhtjana i Nedelja, 7. avgusta: 9.30 Prenos cerkvcnc glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10 Nedeljske misli. — 10.30 Šah (BojJo Pleničar). — 11 Salonski kvintet. — 12 Čas, poročila, plošče. — 15.15 Tho-• ma: »Lokalna železnica« (igra St. Jakob, gledališki | oder). — 16.45 Plošče. — 17 Prenos zaključka med-' narodnih teniških tekem z Bleda. — 20.30 Mozart: Beg iz Seraila. Igra dunajska filharmonija. (Prenos j iz Salzburga- Festspiele). — 32 Čas, poročila, i plošče. I Ponedeljek, 8. avgusta: 12.15 PloSče. — 12.45 - Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Ma-i gistrov šramel kvartet. — 19. Sandro Bolticelli, | človek in umetnik (dr. R. Tominec). — 19.30 Polj-, ska (E. Boje). — 20 Samospevi g. Lado Hribaria. — 20.30 Prenos plesne godbe iz zdravilišča P»o-gaška Slatina. — 21.30 Plošče. — 22 Čas, poročila. — 22.15 Čajkovski: Koncert št. 1 (ploščel. Torek, 9. avgusta: 12.15 PloSče. — 12 45 Dnevne vesti. 13 Čas, ploiče, borza. — 18 Otroški kotiček (gdč. Graienauerjcva). — 18.30 Koncert tam-burice s spremljevanjem kitare. — 19 Plošče. — 19.30 Zabavni kotiček (g. Bitežnik). 20 Ksperant-ska ura o Cankarju. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas. poročita, plošče. Drugi programi i Ponedeljek, 8. avgusta: Zagreb: 20.30 Koncertni večer. 22.44 Plesna glasba. - Milano: 20.30 Orkestralni koncert. 21.20 Komedija. 22 Instrumentalni koncert. — Barcelona: 21.05 Instrumentalni koncert. 22 Igra. — Stultgart: 21 Serenadni večer. 23.10 Nočna glasba. — Tou-lotise: 21.45 Koncert vojaške godbe. 22.15 Violon- I čelo; 23 Pestra glasba. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 21 Koncert dunajske filharmonije. — Bcl-| grad: 21.20 Vokalni koncert 22.10 Plošče. 22.45 | Lahka glasba. — Rim: 20.45 Komedija. 21.15 Lahka glasba. Plošče. — Beromiinster: 20 Operetna ura. I 21 Serenadni večer Dunaj. 22.15 Overtura iz opere -Oberon«. — Praga: 21.30 Pianinski koncert. 22 Plošče. — Dunaj: 21 Serenadni koncert. 22.40 j Večerni koncert. — Budapest: 21 Prenos iz Salz- i burga. 22.45 Ciganska glasba. Torek, 0. avgusta. Zagreb: 20.30 Goethe v glasbi svojih sodobni-I kov 21.30 Operetni večer. 22.10 Plošče. — Milano: 20.30 Operni prenos. — Barcelona: 22.10 Vokalni konccrt. 22.40 Radio orkester. 23.30 Plesna glasba. Stuttgart: Simfonični koncert iz zdravilišča Seisbaden. — Toulouse: 21.15 Operne pesmi. 21.30 Melodije. 23 Operetne pesmi. 0.05 Angleška glasba. —- Berlin: 20.30 Stari berlinski plesi. — Bel grad: 20 Vokalni koncert ge. VViinsche. 20.30 Zagreb. 22.30 Pestra glasba. — Rim: 20.30 Operetni prenos. — Beromiinster: 20.20 Solistovski koncert. 21.45 Večerni konccrt. — Praga: 21.30 Violinski koncert. 22.20 Plošče. — Dunaj: 21.20 »Nova vila«, itjra. 22.45 Plesna glasba. — Budapest: 19.45 Poljudne ogrske pesmi. 21.45 Večerni koncert. Ciganska glasba. Zahvala Za izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in svaka, gospoda Ivana Tejkala nadrcvidcnta drž. železnic v pokoju se vsem toplo zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni g. zdravniku dr. Janku Osolniku za požrtvovalni trud, velečasti-tima gospodoma dr. Blatniku, ravnatelju Mladinskega doma in prefektu Ogrinu za tolažbo v dneh bolezni ler vsem onim, ki so blagopokojnika spremili na zadnji poti. « Moste pri Ljubljani, dne 7. VIII. 1932. ŽALUJOČI OSTALI ''.ai&^ji^svn- ti*. ■ ■■■ :.v: W ;'V'5. - •/.. V.:;**, J Zahvala Vsem, ki so z nami sočustvovali povodom bridke izgube naše srčnoljublje-ne soproge oziroma mame, stare mame, tašče, sestre, tete itd., gospe Marije Jarec roj. Torelli soproge žel. upokojcnca in posestnice izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so jo v lako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI OSTALI. E3 W S H M tS 9B tffi I Valentin Cest* TrbovlSe II «»itro Va"'1' negativov Vam * |t.po in poceni napravi lolooddelek Jugoslov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte ceniki V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, svak in last, gospod Bešter Lenart zasebnik dne 6. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. avgusta 1932 ob 5 popoldne ou uuuia zalosu meiweu>ova cesta lj na pokona-lišče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1932. Vcličan in Lenart, sinova in ostali sorodniki. iDZE MIHELlC in drug - LJUBLJANA Dunajska cesta II Telefon št. 2777 kleparslvo, ključavničarstvo, vodovodne in strelovodne inštalacije UMETNO VRTNARSTVO nagrobni venci, razne vrtnice, vsakovrstne rože — cvetlice lončenice itd. ČEH, Ljubljana VII, Gasilska c. 14 Tvornica poljedelskih strojev išče za vsa mesta krajevne zastopnike Trgovci, agenti in ključavničarji naj pošljejo ponudbe na upr&vo »Slovenca pod šitro »Poljedelski stroj«. — Damo visoki popust. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega soproga, brata, strica, svaka in zeta, gospoda Franjo Grabjeca fotografa kakor za poklonjene krasne vence in cvelje. sc tem polom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram usmiljenkam, Obrtni zadrugi, Fotografski zadrugi v Ljubljani in Beogradu, stanovskim kolegom, ravnateljstvu in uradništvu Ljudske posojilnice, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo in slovenskemu kvintetu za prelepo žalno petje ler končno vser.i prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 6. avgusta 1932. ŽALUJOČI OSTALI Si, ZAHVALA. Ob prerani izgubi najinega nadvse ljubljenega edinega sina MIRKOTA OGRIZKA izrekamo vsem cenjenim prijateljem, znancem in sorodnikom za toliko izkazanih izrazov sočutja, za preobilo darovanih vencev in šopkov, našo najiskrenejšo zahvalo Posebno se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini za prečasten sprevod, čast. gospodu župniku Pircu za preganljivi poslovilni govor pred hišo žalosti, prečastitemu gosp. kanoniku dr. Mrharju za preganljivi poslovilni govor pri odprtem grobu, med drugim za takojšnje brzojavno sočutne izraze preč. gosp. dr. Korošču, min, predsedniku v pok. in častnemu kanoniku in univerzitetnemu profesorju dr. Lukmannu, pevskemu društvu za poslovilne žalostinke pred hišo žalosti kakor pri odprtem grobu, cenjeni požarni brambi in vsem cenjenim znancem in prijateljem ki so prišli iz Celja. Rogaške Slatine, Sv. Križa itd. za njih požrtvovalno udeležbo pri pogrebu. Priporočamo pokojnika v blag spomin in molitev Žalujoči Franc in Terezija Ogrizek, starši žena in otroci. higijenska posoda za kruh w jf u w-y . in Ppcivt> v javnih lokalih rjS K L* m~4 se naroča pri MS M i Lu ALOJZ DERGANC 3 i HMMMaHRta Ljubljana — Gerbičeva t. Wikus - Ljubljana priporom kvojo zalogo dežnikov ZAHVALA. Vsem, ki so se nas spomnili ob priliki smrti naše predobre in nenadomestljive soproge, matere itd., gospe MARIJE H. HINTERLECHNER in nam lajšali bridko bol, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo sm odolžni preč. g. p. Dominiku Nabernigoju za krasne poslovilne besede ob odprtem grobu, veleč. g. župniku in duh. svetniku Cilenšku iz Poljčan, dalje g. županu dr. Lipoldu, podžupanu g. R. Golouhu, namestniku direktorja mestnega načel-stva g. mag. svetniku Rodošku, magistratnim uslužbencem za častno spremstvo na zadnji poti, pevskemu odseku mestnih nameščencev za ganljivi žalostinki. darovalcem prekras.vh vencev in nakitja in vsem, ki so pokojnici kakorkoli izkazali zadnjo čast in ljubezen. Prosim Vas vse, da blagi pokojnici kot ženi, soprogi in materi plemenitega značaja in izredne srčne kulture ohranite v Vaših srcih dolgotrajen in časten spomin. Maribor, dne 4. avgusta 1932. Vel. nadsvetnik H. Hinterlechner in žalujoči otroci ter ostalo sorodstvo. »olnčnikov in sprnhajalnih pali< Popravilu točno in solidno Sici poč)i«niicc rabite hitro izvršen entel, ažur, mono-granie, okraske /.a obleke iti perilo. Takoj jih dobite pri tvrdki iUSateh £ Mikes, Ljubljana poleg bolela Štrukelj ZAHVALA. Isk reno se zahvaljujemo vstin ccnj. sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ob bridki izgubi naše nepozabne hčerke iiv, sestre, gospodične Marije Šimenc na kakršenkoli način sočustvovali z nami. Mnogobrojni izrazi sožalja, pismeni in. ustmeni, so nam v naši bolesti v veliko tolažbo. Posebno zahvalo izrekamo ve-lečaslili duhovščini, gg. pevcem KPD za v srce segajočo žalostinko, vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, ter vsem drugim udeležencem pogreba, ki so s svojo udeležbo izkazali pokojnici zadnjo čast in ljubezen. Vsem skupaj še enkrat: Bog plačaj! Celje, dne 5. avgusta 1932. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA. Potrti vsled nenadne izgube našega dobrega očsia, tasta in strica, gospoda Štefana Lešnika bivšega posestnika umetnega mlina v Framu izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo zlasti preč. g. dekanu iz Hoč kakor domačemu g. župniku, gasilskemu in pevskemu druStvu, darovalcem krasnih vencev ter vsem, ki so dragega pokojnika spremljali k večnemu počitku. RODBINA LE.ŠN1KOVA Za brezžtevilne dokaze iskrenega sočulia ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata itd., gospoda gostilničarja, kavarnarja in posestnika za poklonjeno cvetje, za vse pismene in ustmene i/raze sožalja, za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, posebej še g. dr. Mavricifu Kusu za požrtvovalen trud za časa njegove bolezni, dalje pevcem pevskih društev Krakovo-Trnovo< in Slavec« za ganljive žalostinke. izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 9. avgusla 1932 ob 9 dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 6. avgusta 1932. ŽALUJOČI OSTALI a Stalna razstava na Karlovški cesti št. 4. issraMrJ^iia iimrn csSfaBfa ^j&Emb rr / v TRIBUNA" F. B. t., tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Karlovško cesta št. 4. / Znižane oenc Največja izbira. / Ceniki franko. Kje je rešitev? Ljubljana, 6. avg. Velik« kriza sodobnosti je popolnoma ubila viv optimizem. Upanje je v brezglavosti sedanjosti le še ena izmed stopenj pesimizma. Na kaj neki |>a še upu človek v današnji krizi? Up«, du mu bo vsaj .skušnja popolne brezupnosti ostal« še prihranjen«. S tem pri.prostini hotenjem pa pri vsem samo sladkobno samega sebe omamlja, d« tako hi h,ko opusti zavest, d« je tudi že dob« brezupnosti najbrž zdavnaj že nastopil«. Če je bilo dozdaj mogoče boriti se z nesrečo \ sa j z iskricami upanju nu bodočnost, potem je I« borba danes že prešla \ obliko borbe mod stisko, nesrečo in smrtjo, lako se danes vsa borba vrši v sferah, kjer jo upanje in vera v prodor človeških moči izginil«. Ustvarili 1m> treba nov 'pojem zu tisto duhovno razpoloženje, ki so je imenovalo upanje in ki ni danes nič več drugega ko iluzij« brezupnosti, krčevito iskanje rešilnosti v neodrc-šilnosti. '1 emu obupu pu jo odvzet« sleherna možnost individualnega izraza, ker jo ta obup že posta i trajni, moreči položaj širokih ljudskih plasti. V obupnosti širokih ljudskih plasti se še kolikor toliko uravnovesi posameznikovo trpljenje in nesreč« in tako je še mogoče razumeti, d« so obupni zaključki posameznikov nad življenjem še kolikortoliko redki. »Hvala Bogu, da smo še zdravi,« in čo propadom sam, propade še moj bližnji,« to so še tako zadnji ventili, skozi katero se razbremenjuje napetost v doživetju krize. Najnevarnejši ventil pu je popolna brezbrižnost. predanost naj gre vse, kamor hoče. Le ne govorite o krizi in trpljenju! Vse kar je majhno, nevažno in brezosebno je edino še znosno, du zakrije zlo lastne nesreče. T« ozka steza, ki izvir« iz bojazni, je strahopetnost. Strahopetnost je, ako se danes ne'misli n« naše zlo, ne govori o brezupnosti in obupu našeg« narodu. Iz tc strahopetnosti p« nam ne bo prav nič vzrastlo. Tu bo sigurno privedla lo do katastrofe, « nikdar do mirnih prehodov, l.e moč zavesti in pregleda nad našim položajem nas bo lahko rešila. Če pu ta moč ne more izvirati in se izživljati v dejanjih, mora postati vsaj last naše miselnosti. Doumeti je treba, da živ imo slepo v enoličnosti v siikodnevnosti in ne opazujemo, -dinjske šole. Po kosilu so udeleženke opravljalo razna gospodinjska del« v kuhinji in shrambi, nato so pa poslušale predavanja o j perutniuurstvu, mlekarstvu, vzornem gospodinjstvu in strežbi. Pri delti v sadovnjaku in na šolskem vrtu so same cepile, sadile drevesca, j uničevale sadne škodljivce, presajale zelenjavo, privezovale paradižnike, negovale cvetice v lončkih in opravljale nešteto drugih opravil. Sleherni teden so tudi vkuhavale zelenjavo in sadje, prale in likale. Pouk o perutninarstvu | je izpolnil poučni izlet na Lesno brdo, k jer je 1 ga. Golobov« z veliko prijaznostjo razkazala 1 učiteljicam prelepo urejeno kokoš jerejo. Pri ! mlekarskem pouku so tečajnice same delale j razne vrste sira. skuto, presno maslo in drugo, j Za zdravstvo žee in otroka je posebej dal I obilo dragocenih navodil otroški zdravnik dr. , Drogaš. O jetiki so udeleženke veliko zvedele j in videle na Golniku, kamor so šle na poučni | izlet. Pisatelj Finžgar je ob koncu tečaja dal učiteljicam smernice za uspešno delo med ljudstvom. V svojem predavanju je govoril o življenju. ki nalaga človeku največje naloge, moramo pa mi sami po svojem nazoru dati smisel, da bo vredno življenja. Beda trbovetjshih rudarjev Lopati la ali galerije, ki zajemajo naekrat po 10(10 kg zemlje. S temi kopljejo na dnevnem kopu prst, včasih pa tudi premog. Trbovlje: Pogled na rudar, stanovanjske kolonije. Vsebina Finžgnrjevegu predavanja učiteljicam. Predavatelj je v prvem delu poudaril: Življenje je diktator največjih nalog. Dati mu moramo pravi smisel, da ga ni sram prosili za živež v rudniškem konzumu.«" Izdaja živeža je namreč ustavljena, kakor hitro preseže vsoto zaslužka. ln če TPD podeli po dolgih posredovanjih delavskih zaupnikov ali drugih faktorjev par sto-tisoč dinarjev podpore za rudarje, je treba tudi to stvar prav presoditi: Starejšim rudarjem bo dobro : znano, da je bil rudniški konzum nekdaj lastnimi i bratovske skladnice. Koiizuni so si rudarji sami ustanovili. Vse živežne in druge potrebščine si dobavljal v njem, in nazadnje je na plačilni listi znesek odtegnil kar rudnik. Dobiček je bil seveda velikanski, ker je presegal v onem času 200.000 kron a. v., torej v onem času lepa vsota Koliko se je iz tega dobička razdelilo v dobre namene med rudarje, si lahko mislimo. Pravijo, da so plačali vsa zdravila za rudarje iz tega fonda. Vsakoletna pogostitev rudarjev na binkoštni ponedeljek je šla —IUI.1 *>m * ~> i ......... dn sem slovenski narorl, nc rečem, da ni jugoslovanske države. — Če pa rečem: Slovenec sem«, konstntiram. d« je to narod, ki no živi le v jeziku, ampak v običajih, nošah, cerkvicah itd. Razložimo otrokom pomen države in pomen slovenstvu! Bodimo značajni, dajmo svojemu prepričanju tudi nu zunaj izraz. Poznamo življenje, ki ni samo to. da bi nam nekaj nudilo. Smisel je v tem, kako življenje razumemo. ludi iz tega denarja. Pozneje pa je ta ustanova, katero so prvotno uvedli delavci, prišla popolnoma v roke podjetja. Če je konzum imel prej dobičke, jih ima sedaj gotovo tudi, ali pa še več! Zato se nič ne pozna, če TPD daruje rudarjem en milijon. Če bi bil konzum še last bratovske skladnice, bi pa ne bila danes v tem položaju kot je! Pa tudi za delavce ne bi bilo slabo. Večja družina gotovo porabi za prehrano več ko mala. In če bi zahtevala 20 kg moke, ki jo tudi prejela, in nikdo bi polovice ne črtal. Tako je tudi pri drugih rečeh. Rov Terezija Na nekaj je treba javnost še opozoriti. To je naša mladina. Fant gre k vojakom, ko še ni prijel za nobeno pravo delo V predvojnem času je iz šole izslopivši učenec, če se ni šel učit kakšnega rokodelstva, lakoj vstopil v delo k runiku. Opravljal je zanj primerna dela, polagoma napredoval do kopača, večkrat tudi še naprej, ali se izvežbal v lem ali drugem rokodelstvu, katerih je pri vsakem rudniškem podjetju vse polno. Danes tak 14 letni deček ne dobi dela, slarši tudi niso vedno na mestu alj imajo razne druge skrbi, in odrasli mladeniči tavajo in postopajo za ogli sem in tja. Podjetje jih ne bo rabilo, in za pravo delo so izgubljeni. Kaj naj bo iz le mladine? Žoga, na katero se pač vsak dobro razume, jih nc bo rešila. Velikansko je sicer delo prosvetnih organizacij, ki ca med mladino vrše. Ker je pa še tem zadnja lela delovanje otežkočeno, nas resno skrbi, kakšna bo njihova bodočnost. Že danes se čujejo stvari, ki nekdaj niso bile navada v Trbovljah; a na izboljšanje ni upanja. Za take odrasle, in drugače trdne dečke se bo pač treba pobrigati, na la ali drugi način. Ko so bile še urejene razmere, je naša mladina rada odpotovala v \vestfalske rudnike. Tam se je počutil zadovoljnega, ker ni iitiel samo stal- nega in dobro plačanega dela, nego ludi čisto stanovanje in druge ugodnosti, katere vsak potrebuje v tem življenju. Veliko je še lam naših delavcev-rudarjev. ki žive še pri lično dobro. Danes našemu mladeniču ali tudi drugim tja ni več mogoče potovati, lam ludi ni- dela. Ali naj gredo v južne rudnike? Izkušnje, ki jih imamo že sedaj, so žalostne. Vseeno pa, če bi bilo tam poskrbljeno vsaj količkaj za primerno čistočo, bi jih veliko odpotovalo tjadoli in ne bi tu postopali. Želeli bi pa končno ne mogli drugega kakor lo, da se življenjske razmere za našega rudarja vsaj v toliko izboljšajo, da bo živel s svojo druži-nico pošteno človeško življenje, katero sme pred Rogom in svetom vsak zemljan zahtevati. Boj proti $ etiki v Trbovljah Trbovlje, 6. avgusta. Danes so odprli v Trbovljah protituberkulozni dispanzer, ki bo imel velik pomen za zdravstvo rudarskih revirjev. Protituberkulozni dispanzer je nastanjen v trboveljski bolnišnici, vzdrževale pa ga bodo bratovske skladnice in trboveljska občina. K ustanovitvi dispanzerja sta prispevala osrednja protituberkulozna liga 12.000 Din, OUZD pa 10.000 Din. K vzdrževanju pa bodo seveda prispevale tudi krajevne protituberkulozne lige in druge humanitarne organizacije. Dispanzer bo imel zalogo zdravil, posebnega zdravnika, ki ga bodo plačevale bratovske skladnice, in zdravstveno zaščitno sestro, ki jo bo plačevala trboveljska občina. Dispanzer bo posloval za okoliše Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ier za rudarje iz Hude jame. Ugotavljal bo posamezne primere jetike in tudi sam iniciativno posegal v zdravstvene razmere, skrbel za izboljšanje stanovanj, dajal podpore v naravi, po potrebi preskrboval zdravilišče za hudo bolne, specialistično preiskoval bolnike, dalje bo dispanzer postaja za aplicirauje umetnega zraka v lelo (pneumothorax). Dispanzer bo po možnosti posredoval zaradi socialne zaščite svojih varovancev, skrbel za dojenčke in otroke, ki so ogroženi po jetiki itd. Posvetovanja, pomoči in specialnega zdravljenja so deležni le siromašni varovanci, ki se izkažejo s pred pisan i ni ubgžnim spričevalom ali pa z nakazilom krajevnega zdravnika za ubožne. Vsi drugi bodo dobivali le zaščito, ne da bi imeli pravico do nadaljnjega zdravljenja. Dispanzer je že sedaj v začetku vzorno opremljen in je upravičeno upanje prebivalstva, da mu bo v veliko korist, saj so rudarski revirji res prava gnezda tuberkuloze, le zavratne morilke ljudi. Katah duhovnik voditelš amer. brezposelnih James R. C«\ je tudi kandidat brezposlne stranke za predsednika Združenih držav Ameriški katoliški duhovnik James R. Co.\. ki je nedavno vodi) 25.000 brezposelnih broječo armado, da demonstrira v Washinglonu za svoje pravice, je župnik fare brezposelnih, ki se zbira okoli cerkve Sv. Patricka v Piltsburghu. Že dolgo vrsto vrsto let pred nastopom gospodarske krize, je bil Cox zelo delaven med delavci svoje fare in je v zimskih mesecih vzorno organiziral odpomoč bednim in nezaposlenim. V petih letih je tako pomagal nad 175.01 X) osebam. Ko se je kriza zaostrila, je organiziral delavsko kuhinjo, ki je enem letu razdelila 670.000 gorkili kosil, 70.000 živilskih svežnjev, 12.001) kosov obleke in 30.000 kg premoga. Kmalu nalo so začeli brezposelni, ki niso imeli več bivališča, iz starega lesa graditi barake okoli cerkve sv. Palrika in kmalu je število teh barak znašalo prav sto. Seveda je tako v delavski koloniji okoli cerkve zavladal precejšen nered. Zato je delegacija brezposelnih zaprosila župnika Coxa, da bi prevzel mesto župana nove naselbine. Cox je prevzel županstvo in iz vrst brezposelnih sestavil občinski svet, policijsko upravo in zdravstveni urad, ki je kmalu popolnoma uredil mestece okoli cerkve, ki se jc kmalu že tako razvilo, da ga je bilo treba že posebej imenovati Shantytovvn. Nato je bilo treba uvesti pralnice, kopališče, uvesti elektriko in razdeliti radijske aparate. Delo Jamesa R. Coxa je tem bolj občudovanja vredno, ker je vzrastlo brez. državne ali kake javne podpore. Po pohodu v Washington je bil izvoljen za kandidata »brezposelne stranke za predsedniške volitve. Kal bo z akademskem protetaršfatom ? Eden najbolj turobnih pojavov naše uboge sedanjosti jo poklicna stiska današnje študirajočo mladine, ki jo napram grozeči bodoči nezaposlenosti za njihovo bodočnost mnogo bolj brezupna nego zaposlitev strokovno izobražene obrtne ali trgovske mladine. Kako so bo neki razvijala v bodočem desetletju Srednja Uvropa, če bo deset in rlesettisoč visokoizobraženili mladih ljudi vsled gospodarske stiske obsojenih, da stalno misli in računa le nato s sredstvi trpljenja in brezupnosti izipremeniti njen sodobni notranji rod, ki d« ji ni mogel osigurati dovoljen in zadosten razvoj kot državljanu in k ristjanu? Trenotna brezposelnost v akademskih vrstah je zaenkrat statistično še nepopolna. Toda računa se. du je danes v Nemčiji 50.000 do 70.000 brez|)oseliiih akademikov. Na podlagi poročil različnih stanovskih organizacij pa so mora računati, da bo I. 1954 v Nemčiji približno 100.000 brezposelnih akademikov. Položaj pa jo So posebno zaradi tega težak, kor vsokoletne matiiritetne številke s srednjih šol stalno nakazujejo vedno večji dotok na vseučilišče. V Nemčiji je bilo I. 1915 oO.OOO vse-učiliščnikov. I. 1951 jih jo bilo 105.000 mod temi 22.000 žensk. V prejšnji avstro-ogrski monarhiji je bilo L 1913 nu Dunaju 14.000 vseuči-liščnikov, danes jih ima v G rad z u in liisbruckti Avstrija s 6 in pol milijona prebivalci na istih treh univerzah 17,600. Na sto tisoč prebivalcev pride v Nemčiji 218 vseučclišenikov, v Avstriji pa celo 588. Skušnje zadnjih časov dokazujejo, da se diplomirani absolventi fakultet odločujejo nato še študirati doktorat, da tako čimbolj raztegnejo čas iskanj« službe. Dotok nbitiirientov na univerzo je v Nemčiji I. 1930 znašal 38.500 in v naslednjem letu 2.000. Za bodoča leta sc more tn dotok lo stop- njevati. ker je delovni trg« delavstva ali uradniških nastav i jencev tako napolnjen, d« jc nemogoče. da bi In trg mogel kaj absorbirati. V zdravih razmerah hi bilo treba, da znaša odstotek študirajočo mladine napram obrtni mla-ditd le^ 10%. Tako pa v Avstriji ta odstotek znaša že 51%. Zahteve napram obrtni mladini bodo v tem slučaju zmiraj višje in usodnost ■ akademske brezposelnosti bo le Se podčrtala i ostrina socialno krize. ! v Kaj naj se zgodi, tako se danes vse vipru-| šiije. Bilo bi treba, da so med ljudstvom začne ! propaganda, da ni nujno da mora danes vsakdo j študirati, da potom nekaj predstavlja. Dalje | nasvet Kduarda Sprangerjn, ki pravi, da je | 15 let splošne izobrazbe (ljudska šola in srednja ; šola) mnogo preveč, in da bi sc la splošna izo-j brazba morala slej ko prej razdeliti na stro-I kovne šolo. katerih obisk bi regulirale stanov-! sko zbornice z oizironi n« zahteve delovnega ; trga. Novi red v gospodarstvu, ki moro pri-j nesti zopet stalnost in preglednost v današnji j gospodarski kaos, bo moral tudi v tem oziru izvesti mnogo novega in radikalnega. Cementni izdelki stavbinska dela. nagrobni spomeniki, vodometi, cevi, vrine ograje, okraski, kipi itd., najsolidnejša izdelava, prvovrstni materijal. — TABOR JOŽE, Ljubljana, Rožna dolina, cesta VIII št. 13. OTOMANE Couch zofe, divane, spalne fotelje, peresnice, žim-nice, zložljive postelje, mreže, ter vza tapetniška dela izvršuje najceneje F. SAJOVIC, LJUBLJANA, STARI TRG ST. 6.