Politišni shod v Rušah. V nedeljo, dne 2. avg. se je vršil politični shod v RuSah, ki je bil iako dobro obiskan. Predsednik »Politidnega druStva* v Mariboru, g. dr Glaser, otvori zborovanje, pozdravljajoč vse navzoče in povdarja, da je pač danasnji obisk dokaz za to, da se mi ne bojimo iti v Ruše, kakor je to trdil neki nemSki list. Gosp. drž. in dež. poslanec R o b i č veselo pozdravljen pravi, da je prišel radostnega srca poročat o političnem položaju v Ruše, naSo vrlo postojanko ob Dravi. Hudo okrca boso vest, katero je razSirila »graška tetka« v svet, češ, da se on ne upa med Rušane, ker je že »Štajerčeva« 3tranka premočoa. <To je navadna laž, zakaj »Štajerc« (klici: giftna krota! modras!) ne bode pri kremenitih značajih kakor so Rušani in Pohorjani, imel nikdar nobenega vpliva, zakaj list ni za Slovence, ampak za nemškutarje in odpadnike. Političen položaj je jako kritičen; od 1. 1848. ni bilo v Avstriji oziroma v monarhiji nikdar take zinešnjave kot je sedaj. Leta 1848. so resili Avstrijo pogina Slovani, naj- prej Hrvati inmfigtem Rusi. Za te zasluge Slovam niso nasjriikdar nobene hvaležnosti; zatirali so jih kolikor so le vedeli in znali. L. 1867. se je Avstrija razkosala v dva dela.Vsaka polovica {e dobila svojo ustavo in upravo. To leto 1867 je za Avstrijo usodepolno, smrten greh (klici: hudodelstvo!). Sedaj se ta vladni zistem že v obeh polovicah maščuje. Tam zatirajo Madžari brate Hrvate kakor sužnje, pri nas ne delajo z nami nič bolje Nemci, ki so si pridobili vsled krivičnega zistema nadvlado, dasi so v raanjšini. Avstriji je posebao pogodba, ki se je sklenila z Deakom, v največjo nesrečo. Vsled te pogodbe oškodujejo Madžari našo polovico, kjer b morejo. ViSji avstrijski krogi so pa proti njim tudi jako popustljivi. Nečuveno je, ko slišimo sedaj, kar se vrSi na Madžarskem. A vzlic temu je vojni minister umaknil cel vojni predlog, da še več: uredil je, da se na Madžarskem odpuste meseca avgusta vsi vojaški vajenci kmetskega stanu. Ko smo mi za svojega kmeta to zahtevali vAvstriji, se nam je vse odbilo od vlade, češ, da je to nemogoče; nadalje je isti vojni minister odpravil vsaj nekoliko nemški jezik iz vojaških krogov. To je dejstvo, da Madžari vse dosežejo in to še pod ministrskim predsednikom Khuenom Hedervaryjem, nekdanjirn banom hrvalskim, ki je uničil tudi gospodarsko celo HrvaSko. A odklenkalo mu bode kmalu. Slovenski poslanci so se potegovali za brate Hrvate, da so opozorili tudi v tej polovici Avdtrije vlado na veiike krivice, ki se gode Hrvatom. ;Mi čutimo globoko s Hrvati, saj nas veže v eno celoto zgodovina; ž njimi smo stali več stoletij na braniku proti ne kristjanom. Poznamo pa tudi najbolj, kako čutijo Hrvati to težko breme madžarske vlade, ker se nam ne godi nič bolje nego njim. Na Spod. Štajerskem so nekateri glavarji, ki se hujSe obnaSajo nego ban hrvatski. Saj so venclar pri nas iste razmere, naj si bode v uradih ali železnicah. Radi teh razmer je že tudi pri nas med ljudstvom občna nevolja. Državni poslanec je hotel ravno v tem najbolj razburkanem času na Hrvatskem opozoriti našo vlado, da je pri Slovencih isto žalostno stanje. Da bi to dokazal, je stavil nujni predlog za slovenske napise na novi železnici Grobelno - Rogatec, ki pelje ie po slovenskih pokrajinah. Obstrukcija Čehov je ta predlog začasno pokopala, a prišel bo čas, da bo zvedel svet o tej priliki, kako delajo politični organi s siovenskim življem. Na Dunaju je od dne do dne slabše. Trgovinska nagodba bi se morala rešiti. A to lahko trdim, da je to ministrstvo ne bode spravilo pod streho. Čehi ne puste razpravljati v državnem zboru o avstrijskih potrebSčinah, dokler jim vlada ne da, kar jira postavno gre. Vlada jim je pa, kakor Jugoslovanom, tako naklonjena, da še ni hotela nobene izjave dati o čeSkem vseučiliSču in porabi jezika v uradih. Radi tega je odstopil češki minister Režek, tako, da je položaj Se nevarnejSi. V jeseni mora priti v parlamentu do poloma. Nemške stranke, katere hočejo le gospodariti z nami, nečejo privoliti, da bi se Mladočehom in Jugoslovanom izpolnile najpotrebnejše zabteve. Radi tega je pač samo ob sebi pravično, da onemogočijo Cehi in Jugoslovani delovanje takšnega parlamenta. Državni zbor itak le životari; delalo se je jako malo, dasiravno trobijo sedaj nemški listi in nemški poslanci v svet, koliko so delali. Storilo se pa ni nič, kakor da so se skovale neznatne postavice o krošnariji in nedeljskem počitku, ki so brez vsega pomena. NajvažnejSe delo, proračun, je pa zaostalo. Morala bode zopet skrbeti za to, da bodemo plačali davke. točka 14, kar je popolnoma nezakonito. To vse kaže jasno, da ne bodemo tudi v bodoče z našim parlaraentom na boljšem. Državni zbor, kakor je sedaj, ne more ne živeti ne umreti. Dobil bi novih močij, če bi se obnovil. K temu pa je potreba novega volilnega reda — s spložno volilno p r a v i c o. Tudi pri nas so razmere jako žalostne. Vse dela v mestih io trgih proti slovenskemu narodu, ki je večinoma kmetskega stanu. Položaj kmetijstva je pa do cela obupen. Kmetijstvo hira tako, da je kmetsko Ijudstvo primorano izseljevati se v Ameriko. Deloma pa gre v mesta in trge in se izneveri narodu. Na dežeii ni delavcev, radi tega se delo na polju ne more vršiti pravočasno in zaostaja Kmet pa tudi nima nobene zaslombe od nemške deželne večine. Ta večina, ki za Slovence sploh nima nobenega srca, se spioh ne zmeni za kmeta in dela le v korist mest in trgov. Veliki deželni davki se potrošijo večinoma za nepotrebne nemSke zavode v Irgih in mestih. Posebno je pokazala ta nemSka večina svojo naklonjenost do kmetskega stanu, ko je hotela vpeljati nov volilni red. Predlagala je, da se število poslancev v mestih in trgih še pomnoži, a r kmetskih skupinah. ki so že itak sedaj jako na slabem, naj 3e ostane pri starem; poleg tega so zahtevali 6 virilnih glasov, tako, da se jim je očitalo, da še dado vratarju viržlni glas; saj se je že nemška ljudska stranka ž njim dala slikati. (Splošna veselost in smeh.) Nemci naravnost nečejo nove pravične volilne preosnove. Državni poslanec povdarja, da je za nas Slovence v takih nesrečnih časih pač najbolje, da se združujemo vsi sloji in se združeni ne umaknemo sovražniku. To združenje bode moč in le lastna moč nas reži. Če si pomagamo sami, pomagal nam bode tudi Bog. Govornikove besede so se glasno odobravale. 0 razmotrivanju g. d r. R o s i n e , ki je prav natanko orisal naše slovensko Solstvo, Se spregovorimo. Na tem shodu so se soglasno sprejele te-le resolucije: 1. Volilci iz Ruš in bližnje okolice izražajo svojemu drž. in dežel. poslancu popolno zaupanje in ga prosijo, da dela s svojimi tovariši Jugoslovani vedno z vso enerzijo, da dosežejo Slovenci svoje praviee. 2. Volilci iz RuS in bližnje okolice zahtevajo solidarno s svojim poslancem, da se uvede za volitve v drž. in dežel. zbor sploSna, jednaka volilna pravica. 3. Volilci iz Ruš in bližnje okolice zahtevajo od vlade, da se jim ustanove slovenske srednje, gospodarske in obrtne Sole, ker ne morejo nikdar upati, da bi v svojo samoizobrazbo dobili takih Sol ali takšne zaslombe od dežele. 4. Volilci iz RuS in bližnje okolice se zgražajo uad grdimi napadi nemških Stajerskih časopisov na slovenski narod in cbljubujejo, da bodo odgovarjali na te narodne napade le na gospodarskem polju z gesiom: »Svoji k svoiim.« 5. Tukajšni volilci zahtevajo od vlade v vseh uradih in Solah na Spod. Štajerskem uradnikov, ki razumejo jezik naroda in so mu naklonjeni. 6. Zbrani zborovalci izražajo željo, da slovenski poslanci ne opuste zahteve, dokler se ne ustanovi vseučiliSče v Ljubljani.