Qazgo?©ii z našimi naroCnihi Vprašanja in odgovori Dolžnik namerava prepisati posestvo na žcno. A. A. M. Od večih oseb ste bili pri nekem tepežu hudo telesno poškodovan. Sedaj jih tožite na nerazdelno plačilo odško&nine. Le eden izmed njih ima posestvo, pa ga namerava prepisati na svojo ženo ali otroke ali pa najeti veliko posojdlo ter vknjižiti zastavno pravico zanj, tako da bi Vi ne mogli od njega ničesar izterjati. Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Najbolj učinkovito bi bilo, da predlagate pri sodišču, kjer teče pravda, v zavarovanje Vašega zahtevka izdajo začasne odredbe, in sicer sodno prepoved odsvojitve ali obremenitve dolžnikovih premičnin in nepremičnin. Izkazati morate pri tem verjetnost, da bi dolžni toženec brez te odredbe obrezuspešil ali znatno otežil izvršbo zaradi izterjave Vaše terjatve. Ker pravite, da ste zvedeli iz zanesljivega vira, da namerava dolžnik gori navedeno odsvojitev ali obremenitev, boste morali navesti ta vir (najbrž osebo, ki je slišala, da se je dolžnik tako izrazil). Na taksah je plačati le en odstotek Vašega zahtevka in 5 din za predlog. — V kolikor bi Vam zaCasna odredba ne bila dovoljena ali bi prišla sodna prepoved prepozno, boste odsvojitev ali obrcjnenitev lahko spodbijali po določilih spodbojnega zakona, o katerih smo na tem mestu že pi- sali. — Zastavno pravico za svojo terjatev boste lahko vknjižili na dolžnikovem posestvu, čeprav je slednje že obremenjeno do višine svoje vrednosti. Cenitev dolžnikovega posestva ni potrebna. — Ako bi dolžnik svoje premičnine prodal, pa bi mu jih kupec prepustil do nadaljnjega še v upcrabo, jih Vi ne bi mogli zarubiti, oziroma bj kupec smel zoper Vas vložiti izločitveno tožbo — seve, ako mu Vi ne bi mogli dokazati, da jo kupec vedel, cdnosno moral vedeti za dolžnikov namen obrezuspešiti izvršbo. Ako bi premičnine kupil bližnji svojec, bi moral ta svojec sam dpkazati, da ni vedel za namero dolžnika-prodajalca. Klavna vaga in ledvice. Fr. Lorger. Prodali ste kravo na klano vago. Kupec trdi, da ledvice in mast okoli ledvic ne spada h klani vagi, marveč k drobovju ter si je oboje prilastil brez plačila. Vi ste pa čitali v knjigi dr. Cerneta o umni živinoreji, da ledvice ne spadajo k drobovju in ste prodajo sklenili pod tem, žal, tihim pogojem. Vprašate. kdo ima prav in ali bi bila tožba zoper kupca uspešna. — Mariborski izvcdenci-živinozdravniki pravijo, da je imel dr. Černe prav, a da se je razvil in da sedaj velja običaj, da se ledvice in loj šteje k drobovju, ako se stranki nista drugače dogovorili. Stvar je odvisna od okrajnega sodnika, ki bo sodil, ker zoper njegovo sodbo ni pritožbe. Morda Vam pove, kako misU on ki aU bp vppšteval Vašo zmpto, pdnosno neznanje obiCaja. Naši delavci za Nemfcijo. A. VreCkp. NemCija res spreaema naše ljudi na delp. Natančnejše informaoije o stavljenih nam vprašanjih Vam bo mpgel dati g. Kerec Josip, vodja borze dela v Murski Soboti, na katerega se izvolite obrniti (lahko pismeno). Podpora za vpostavitev porušene hiše. J. HanžiC. Radi podzemskega plaza se Vam je porušila hiša. Radi bi ai postavili novo, a nimate sredstev. Na vprašanje, kje bi mogli dobiti podporo (posojila nočete, ker bi ga ne mogli vrniti), Vam ne moremo drugega svetovati kot prošnjo na bansko upravo; žal nam namreč ni znano, cia bi kdo drug v take svrhe podeljeval podpore. Černdič Franc. Vašega prvega vprašania nismo razumeli. Pišite natančneje. Tudi na "drugo vprašanje Vam ne morerao odgovoriti, ker nisto povedali, katere pogodbe mislite. Kak spložni zakon, ki bl bil določil neveljavnost pogodb, ne obstoji. Prošnja za posojilo — Karitativna zveza. I. S. Podplat. Karitativna zveza v Mariboru je niatica vsch katoliških dobrodelnih društev in ustanov lavantinske škofije. Tajnica uraduje na Aleksandrovi cesti 6. Dajanje posojil ne spada v njen delokrog, ne glede na to, da ima le malenkostna sredstva. Morda bi v kakem res riujnem primeru napravila izjemo; brez zavarovanja, odnosno jamstva pa ni verjetno, da bi posojUo dobili. Dolg pokojnega očeta in zaščita. M. K. B. 69. Ako je oče napravil dolg po 20. aprilu 1932, vdova zaščite na noben način ne bo mogla dosedi, čeprav ima šest nepreskrbljenih otrok. Dotičnik, ki je podedoval kaj imovtne, mora plačati tudi dolg. Morda upnik na prošnjo sam dovoli cdplačevanje v obrokih. To/ba vzlic dobre voljc Aolžnlkove plačati dolg. M. Petrov. Vzlic VaSe dobre volje in obJjube plažati dolg pri trgovcu, Vas slednji sme tožiti, ako je njegova terjatev že zapadla v plačilo, odnosno Vam ni dovolil odloga ali plačevanja v obrokih. Vprašanja glede kmetske zašeite. P. S. V. P. V kolikor Vas je upnik tožil potom odvetnika leta 1934 na plačilo starega dolga in vodil zoper Vas izvršbo, veljajo glede stroškov sledeči predpisi: Dolžnik je dolžan plačati pravomočno prisoj«ne sodne stroške v pravdah o obstoju, Višini ali prirodi kmetskega dolga, nastale v času od 20. aprila 193a do 25. septembra 1936; njih znesek se priračuni zniiani glaraici in jih mora dolžnik plačati v 12 letnih obrokih. Ako pa kmet ni dal povoda k tožbi in ako je na prvem naroku priznal tožbeni zahtevek, ni dolžan plačati navedenih (pravdnih) stroškov. Enako dolžnik ni clolŽan pj?*ftti stroškov, nastalih v izvršilnem postopku pp 20. aprilu 1^3 ^ 2§. septembra 1936. — Ako upnik noče sprejeti anuitete, jo morate položiti na sodišču, ako hočete svojo plačilno obvezo izpolniti; drugače namreč velja, da je niste izpolnili. — Ako boste izgubili kmetskp zaščito, ker ste v boljšem gmotnem položaju nego upnik, ali z ozirom na določila uredbe z dne 30. decembra 1937, boste res morali doplačati obresti do svoječasno dogovorjene višine; po zakcnu znašajo obresti 5%, po dogovoru s privatnim upnikom največ 8%. Stroško slednjega postopka mora nositi vsak svoje; torej Vam r.e bo treba plačati nasprotnikovega odvetnika. ¦— Pri določitvi boljšega ali slabšega gmotnega položaja se vjx)števajo tudi terjatve v denarju in dolgovi. Poseben pravilnik določa, kako je ceniti vrednost zemljišč in ostale imovine dolžnikov kmetov. Vrednost zemljišča se ugotavlja tako, da se pomncži skupni katastrski čisti dohodek z 12. Velja pa tisti dohodek, ki je ugotovljen po predpisih členov 20. in 21. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 ne glede na znižbo po poznejših finanCnih zakonih. Vrednost zgradb, stavbišč, strojnih naprav, priprav, orodja, posebnih podjetij (mlinov, žgalnic, opekarn, sušilnic, kamnolomov), živine in kmetijskih pridelkov določi komisija treh članov; dva odredi občinski odbor, tretjega pa okrajno glavarstvo. Pri cenitvl posameznih delov imovine določi komisija tisto njihovo vrednost, ki jo imajo na dan cenitve. Vrednost živine in kmetijskih pridelkov ceni komisija po krajevni tržni (prodajni) ceni in ob času cenitve. Če verjetno izkažete, da je cenila komisija vrednost posameznih delov Vašc lmpvine znatno višje od resnične vrednosti, morete zahtevati popravo cenitve, nakar bo sodišče samo ugotovalo vrednost ob Vaših atroSkih. Kje bi se dobilo posojilo? I. š. Zal nam ni znan noben zavod, ki bi Vam dal posojilo pod opiaanimi pogoji. SpodnjeStajeraka ljudska posojilnica in Mestna hranUnica v Mariboru dovoljujeta hipotečna posojiila (to je proti vknjižbi zastavne pravice na prvem mestu) le do visine polovice vrednosti nepremičnin, pri čemur pa določita vrednost po lastni cenitvi. Odplačati pa ibi morali poaojilo pri Mestni hranilnici v dveh letih, pri Spodnještajerskt ljudaki posojilnici pa •v treh letih; slednja bi Vam morda pozneje dovolila še kak odlog, a z gotovoatjo Vam tega ne more obljubitl. Hranilnica dravake banovine daje posojila celo le do tretjine vrednoati nepremičnm. Posojilnica v Narodnem domu nima nič ugodnejših pogojev. Posledica dovoljenega odloga plačila. A. So- nenvald. Ako je bil Vaš dolžnik valed zamude plačila obroka obaojen na plačilo celega oatanka znižanega dolga in ste mu po sodbi in delnem plačilu dolga dovolili dva meseca odlaga za plačilo oatanka, radi tega še nikakor niate dolžni sami plačati odvetniških atroškov, ako in v kolikor je bilo njih plačilo a sodbo že naloženo dolžniku. Ne razumemo, zakaj nas vprašujete, ali boste morali aprejeti ostanek dolga? Saj to je vendar aamoobsebi umevno. Plačilo poroka. Ž. I. K. Prevzeli ate poroštvo e.a. poaojilo, ki ga je najel neki Ferjanč pri Posojilnici. Vzlic tožbam in izvršbam Ferjanč ni ničeaar plačal. Zaščita mu je bila odvzeta in sedaj žene Poaojilnica na dražbo Ferjančeve nejjremiCnine, to je neko parcelo, za katero se bo izkupilo morda 200 din. Posojilnični odvetnik Vam svetuje, da parcelo kar Vi prodaate brez dražbenega poatopanja; Ferjanč Vam je že dal aadevno pooblaatilo. — Na poaamezna vprašanja, v kolikor smo jih razumeli, Vam odgovarjamo: Ker je parcela obremenjena z zaatavnimi ipravicami v prid še drugih upnikov, kupec pa hoče parcelo bremen proato, Vam odsvetujemo .vmeSavanje v ta poael. Sodišča namreč zahtevajo z ozirom na zadevna navodila finančnih oblaati, da mora biti vsaka izjava o dovolitvi zbrisa vknjižene zaatavne pravice ali bremenprostega odpiaa kolkovana z 1% zavarovanc terjatve, yendar ne več nego a 100 din. Tako bi najbrž te izjave več stale nego bi znašal izkupiček. Ako bi Slo le za bremenprosti odpia kakega dela ze;nIjišča, bi si lahko pomagali s tako zvanim pozivnim postopkom, ki je cenejši (kolka je pla<5ati le 45 din), ako zaatavni upniki ne ugovarjajo. — Izkuplček bi pripadal prvemu zastavneinu upniku. — Vprašanje, ali se navedeno zcm¦Ijišče proda ali na Vas prepiše, ali ne, nima na Vaao zaščito nikakega vpliva in ne razumemo, kaj Vam v tej zvezi grozi odvetnik. — Kar se tiče obaega Vašega poroštva je merodajen predvsem zadevni dogovor, katerega ste aklenili s Posojilnico. Po zakonu samem ae smatra poroštvo v dvomu za omejeno in porok ne jamči za ve6 nego je izrecno izjavil. Po zakonu aamem torej Vam ne bi trebalo plačati pravdnih in izvršilnih stroškov, ki ao nastali zoper glavnega dolžnika. — Vaša obveznoat iz poroštva bo deležna enake zaščite, odnoano olajšav kot oatali Vašl dolgovi. Ako pa dolgujete denarnim zavodom in zadrugam (izvzemši nabavljalnim in potrošniškim) skupaj več kot 25.000 din (izračunano po odatavku prvem, členu 4 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov), tedaj ae zniža dolg, ki preaega znesek 25.000 din, le a največ 30%. Dolg, ki ne preaega 25.000 din, ae aeve zniža za 50%. Kupljeno posestvo še ni prepisano, bo šlo na dražbo. Š. žurman na T. v. Nek trgovec je podedoval poaestvo ter ga, še preden je bila laatnina nanj prepisana, prodal Vam. Kupoprodajno pogodbo ste sklenili pri odvetniku, plačali ste že kupnino in deaetek, vzlic temu pa nočejo laatnino v zemljiški knjigi prepisati na Vas. Naaprotno celo poaestvo ženejo na dražbo. — Domnevamo, da še niso plačane dedne priatojbine in da ae radi tega lastnina poaeatva v zemljiški knjigi ne more preneati od pokojnika na dedičatrgovca, odnosno Vas. Dedič je, čim mu zapuščinako aodišče priaodi v zapuščino apadajoče poaetvo, upravlčen slednje prodati, ne glede na to, ali je laatninaka pravica v zemljiški knjigi že prepisana nanj ali ne. Temeljem priaojilne liatine in kupoprodajne pogodbe (med Vami in dedičem) se more laatninska pravica na predmetno posestvo prepisati nepoaredno na Vaa, a — kot omenjeno — šele potem, ko ao vse dedne priatojbine plačane. — Ako je na kupljenem poaeatvu vknjižena zaatavna pravica za kako izvršljivo terjatev, ali morda celo že zazaiamovana uredba dražbenega poatopanja, je povaem možno, da vknjiženi zastavni upnik, odnosno zahtevajoča atranka poaestvo požene na dražbo. Ako ste kupili posestvo bremenprosto, Vam le prodajalec jamči za škodo, ki bi Vam utegnila nastati radi nepravočasnega zbrisa, odnoano plačila vknjiženih bremen. dražbo pa morete preprečiti le s plačilom izvršlflve terjatve, odnosno dogovorom z upnikom. — Preden ne vložite predloga na vknjižbo lastninske pravice na VaSe ime in se predlogu ne ugodi, morejo posestvo obremeniti še npniki dosedanie.a:a lastnika-prodajalca, odnosno pokmnikai Slednje bi se dalo preprečiti le z zaznambo vratnega reda za nameravano odsvojitev.