Cena 10c., letno $1.00

ÜOVnDS
;MESSENGER' GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA, U MELBOURNE
LETNIK XV, ŠTEV. 1
Registered at the G.P.O. for transmission by post as a periodical
JAN./FEB. 1970
NASI : NAŠIM -2:1
ZMAGOVITA ENAJSTORICA:
Foto Eric
Od leve proti desni: SPODAJ: Martin šuštarič, Marjan Kranjc, Ivan Mihelj, Vinko Mrzel, Dani ir Jankovič, Alfons Nikolič. ZGORAJ: Štefan Sečkar, Tone Šercer, Darko Hribernik,
Toni Šerek, Franc Katan.
V nasprotju z lanskoletnim Štefanova-njem nam je bilo vreme letos izredno naklonjeno. Na nebu ni bilo oblačka, prijetna sapica pa je držala živo srebro, da se ne ibi povzpelo preveč visoko.
Kct vedno so mnoge družine že prispele v dopoldanskih urah in si pripravile kosilo v senci košatih dreves, ki obkrožajo športno igrišče.
Ob treh popoldne se je pričela nogometna tekma obeh slovenskih enaj storie, ki sta se prvič pomerili lansko leto na Velikonočni ponedeljek. Tudi tokrat so igrali 7 mnogo volje. Z resnim vežbanjem bi lahko iz obeh enajstoric sestavili, kar prilično dobro moštvo. Mala razlika v izidu igre je pokazala, da sta obe enajstorici bili približno enako močni. "Rumeno-beli" s° premagali "Modro-bele" z 2:1 in si tako
priborili pokal, katerega je poklonilo SDM.
Med obema polčasoma so g. Pirnat, ga. Mesarjeva in ga. Gomizeljeva kar na hitro organizirali tekme v teku, pri katerih so se pomerili dečki in deklice v različnih starostnih skupinah za mala darila. Zanimanje med mladežjo je bilo tako veliko, da bi verjetno bilo možno organizirati slična športna tekmovanja toolj resno in v različnih panogah. Na ta način bi našemu naraščaju dali vzpodbudo za vežbanje na športnem polju.
Piknik se je nadaljeval s plesom v dvorani vse do poznega večera, ko so se tudi najvztrajneši vrnili v Melbourne po prijetnih poteh, ki vodijo skozi slikovite pogorje Dandenogov, s sklepom, da se snidemo na istem mestu na Velikonočni ponedeljek.
SKLAD IVANA URBASA
Pred dobrim letom je prav na Božič izgubil življenje v avtomobilski nesreči Ivan Urbas — mnogim izmed nas poznan pod nadevkom "stric".
Številna udeležba pri pogrebu je pokazala, kakšen visok ugled je užival med tukajšnjimi rojaki. Ugled, ki si ga je pridobil z nesebičnim in požrtvovalnim delom za naše novonaseljence ter za vse, kar je slovenskega v Melbournu.
Ko je pred par meseci odbor SDM razpravljal, kako bi se v imenu Slovencev v Melbournu vsaj malo oddolžil njegovemu spominu je g. Pavle Česnik predložil, da nič ne bi bolj ustreglo spominu Ivana Urbasa in bilo tako v skladu z delovanjem pokojnika, kot ustanovitev posebnega sklada, iz katerega bi se pomagalo rojakom v Melbournu v slučaju resnih nesreč.
Odbor je soglasno sprejel ta predlog ter odločil, da ga bo predložil v odobritev Redni letni skupščini v novembru 1969, katera ga je potem tudi soglasno odobrila.
Skladu je bilo dano ime: "Dobrodelni sklad Ivana Urbasa" in SDM je kot prvo vložilo vanj $500.
Iz tega sklada se bo pomagalo vsakemu Slovencu — ne glede na to ali je član SDM ali ne — ki je po višji sili zašel v gmotne težave. Sklad se bo izpopolnjeval iz prispevkov, ki bodo poklonjeni vanj od kogarkoli. Upravljal pa bo z njim, dokler se ne odloči drugače, upravni odbor SDM, ki bo seveda odgovarjal skupščini članov SDM.
Vse rojake pa prosimo, da prispevajo v ta sklad ob raznih prilikah, kot na primer mesto cvetja na grobove ali mesto voščilnih kart itd. in tako pomagajo svojim rojakom in ohranjajo spomin na pokojnega "strica" Ivana Urbasa.
Vsak prispevek bo objavljen v "Vestniku".
Slovenska društva po Avstraliji
GEELONG
Geelongu
Odbor Slovenskega kluba nas je prosil za sledečo objavo:
"Odbor Slovenskega kluba Geelong se prav lepo zahvaljuje za lepo uspelo opereto 'Miklavž prihaja'. Zahvala gre slovenskim sestram in vsem, ki so kakorkoli sodelovali in se trudili za to res razveseljivo igrico, s katero so lepo razveselili srca naših otrok pa tudi odraslih.
Zato se tudi za v bodoče priporoča odbor Slovenskag kluba v Geelongu."
ODBOR SLOVENSKEGA KLUBA GEELONG vas vljudno vabi na
VESELO ZABAVO
ki bo v soboto, 21. februarja 1970 v Centenary Hall, Cox Rd., Geelong z začetkom ob 7h zvečer pa do
polnoči. *
Igrata orkestra: 4 Dijamans
Metro swing *
Prinesite svojo pijačo.
Se priporoča odbor <S
Več pomoči novonaseljencem
V	Canberri se je v januarju sestalo okoli 400 delegatov na vsakoletni National Citizenship convention.
Na teh zborovanjih delegati, med katerimi so zastopani tudi mnogi no-vonaseljenci, razpravljajo o problemih emigrantov. Letos so bili mnogi udeleženci mnenja, da ni storjenega dovolj za dobrobit že naseljenih emigrantov in da bi se del denarnih sredstev, ki gredo za nabiranje novih naseljencev raje uporabilo za olajšanje življenjskih pogojev že naseljenih.
V	glavnem so bili navedeni sledeči nedostatki: pomanjkanje cencnih stanovanj, nezadovoljivo izobraževanje odraslih, nezadostne možnosti učenja angleščine, pomanjkanje strokovno usposobljeenih socialnih delavcev itd. itd.
Minister za emigracijo, Mr. Lynch, je ob zaključku konvencije obljubil, da bo njegovo ministerstvo proučilo vse predloge za izboljšanje, da pa bo zaviselo v glavnem od razpoložljivosti gmotnih sredstev, koliko bo vlada lahko storila v tem pogledu.
BRISBANE
Slovensko društvo Planinka je za svojo petnajstletnico izdalo posebno lepo opremljeno številko svojega glasila "Glas Planinke".
Pretežni del vsebine je posvečen opisu nastanka in delovanja društva, kot ga je opisal g. Janez Primožič.
Slovenci so se letos prvikrat predstavili občinstvu v Brisbanu s svojo skupino v narodnih nošah ob priliki festivala Warana.
V mesecu decembru so se zbrali kar trikrat: pri Miklavže vanju, na Štefanovo in za Silvestra. V februarju pa imajo Pustno maškerado in za jesen pripravljajo Letni ples.
Postavijo pa se Slovenci v Brisbanu tudi z marljivim študentom. G. Martin Šile je bil nagrajen s štipendijo zveznega minister-
stva za izobrazbo in znanost.
•
CANBERRA
Slovensko društvo v Canberri je preimenovalo svoje glasilo "Pavliha" v "Triglav". Izboljšana je zunanjost lista pa tudi vsebinsko izgleda bolj resen.	so
SILVESTER 1969
SDM in njegovi prijatelji so pričakali novo leto 1970 v veliki dvorani Melbourne Town Hall-a. Odbor SDM je hotel za to priliko pripraviti posebno prijeten večer ki naj bi se razlikoval od običajnih zabavnih večerov in zapustil nepozaben spomin.
Ker je organizacija takega večera precej draga je morala biti temu primemo visoka tudi vstopnina. Toda vsakdo, ki se je udeležil tega večera mora sedaj biti prepričan, da so vstopnice v primeri z drugimi sličnimi prireditvami istega večera bile kar poceni.
Z eno besedo, zabava je bila taka, kot jo Slovenci v Melbournu še nismo doživeli. Ni važno, da ne bo pokazala gmotnega uspeha; glavno je, da smo ustvarili prisotnim odlično razpoloženje in pokazali tujim gostom, da se tudi pri družabnih prireditvah merimo lahko s komurkoli.
Edino, kar nam je manjkalo je bila pristna slovenska glasba. Igral nam je sicer izvrsten sedemčlanski orkester a vendar mnogi pogrešali naše polke in valčke.
Obrnite se z največjim zaupanjem na svojem jeziku za vse potovalne zadeve
POTOVALNI IN TURISTIČNI AGENCIJI
PARTHENON
249 SWANSTON STREET — MELBOURNE
Za vsa navodila — na uslugo: g. Dragiša Braunovič
Telefoni: 66-31457, 66-33520, 66-34975
1 BALLARAT STREET — YARRAVILLE, VIC.
Za vsa navodila — na uslugo: g. Milan Mijušković Telefoni: 68-7167. Po urah: 91-5112 Bon Voyage in dobrodošli -
smo zaželeli do danes tisočem zadovoljnih potnikov . . . Zakaj bi ne bili tudi Vi med njimi?!
Kako so
Slovenci "zasedli" svet
KENT, O. — V nebesih pod Triglavom že stoletja gara in trpi, pa tudi vriska in poje, žilavi slovenski narod. Tujega ni nikdar hotel, toda vkljub svoji številčni majhnosti tudi svojega ni zlepa dal. "Največji čudež pri Slovencih je, da sploh še obstojajo kot narod", je zapisal znani ag-gleški avtor.
Vsak civiliziran narod ima tudi izseljence. Tudi Slovenci so se izseljevali — nekateri začasno, drugi za vedno. Iz nebes pod Triglavom se je ___ mnogokrat s solzami v očeh —■ majhna slovenska peščica razvila po vsem svetu in ga prepojila s svojo živ-ljensko silo.
Poglejmo danes samo v nekaj nepopolnih primerih, kako so Slovenci -zasedli" svet!
Če vam je pri tem prišla na misel vojaška "zasedba", bo morda prav, če si najprej ogledamo to področje. Najbrž ste nekateri že vedeli, da je bil zavojevalec Mannheima Slovenec. Zapomnili ste si tudi, da imamo Slovenci kar tri generale v Ameriki, toda danes dodajmo še enega! Pri Slovenian Research Centru smo namreč pravkar vložili v arhive podatke za našega četrtega generala v Združenih državah. In kake imenitne položaje imajo ti naši imenitniki! Blagajnik vse ameriške vojske in vrhovni vojaški predstavnik Združenih držav pri Združenih narodih je bil Slovenec, častnik, ki ga po številu zvezdic presega samo še cn živeči ameriški general. Graditelj največjega vojaškega radijskega omrežja na svetu je bil Slovenec, ki danes vodi univerzitetno televizijsko omrežje v Kaliforniji. Podšef ameriških vojaških zvez za vso Evropo je sin slovenskih staršev. Poveljnik ameriškega armadnega transportnega oddelka, ki jc imel na skrbi tudi ureditev celotnega prometa ob pogrebu predsednika Kennedyja, je prav tako naše gore list. Seveda ne smemo pozabiti, da je tudi v Mehiki Slovenec postal mehiški general.
Kaj pa mornarica? Veliki admiral Avstro-Ogrske je bil sin preprostih slovenskih staršev. Sin slovenskih potomcev je postal admiral na Švedskem. In siromašen slovenski fantič v Ameriki je postal Rear Admiral ameriške vojne mornarice. Slovenci so bili ali so še poveljniki največjih pomorskih oporišč na svetu: New York Naval Shipyard, Puget Sound Naval shipyard v državi Washington in Naval Training Center, Great Lakes, Illi-
nois. Posameznim sekcijam pa so Slovenci poveljevali tudi v Naval Station, San Diego, Mare Island Naval Shipyard in San Francisko Naval Shipyard. Naj povem, le še, da je tudi sloviti plavajoči bolnišnici U. S. Repose poveljeval slovenski zdravnik-kapitan in da se ameriška bojna ladja imenuje po slovenskem mornariškem častniku--junaku. že zadnjič pa ste čitali, da so tudi pri gradnji ameriških atomskih podmornic odločilno sodelovali Slovenci.
Kaj pa druga področja? So Slovenci "zasedli" svet tudi brez generalskih, admiralskih in častniških uniform?
Morda ste imeli v mislih kaj posebnega, skoraj malo "eskotičnega"? Poglejmo! Na Aljaski najdemo slovenskega pustolovca, pa tudi slovenskega geofizika, ki tam raziskuje za vlado Združenih držav. Na Labradorju je za vso Kanado vodil poskusno električno napeljavo visokofrekvenčnega toka slovenski znanstvenik, njegov slovenski rojak pa je vodil labra-dorske vzgojne televizijske programe. Slovenski geolog je raziskoval za ameriško vlado na Havajskih otokih, na Marshall otočju in na Parry Island. Slovenska raziskovalka, jezikoslovka in pisateljica je preživela osem let med Laponci, južno-ameriškimi Indijanci, polineškimi in melanešimi oto-čani, Japonci, Korejci, Kitajci, prvotnimi Avstralci, Indijci in Arabci in o vsem napisala nele poročila za vodilne svetovne liste, ampak tudi dolgo vrsto knjig, ki so izšle v nemščini, angleščini, francoščini in celo v finščini. Slovenska antropologinja raziskuje južno-ameriške Indijance, slovenski sociolog pa je več mesecev preživel med Eskimi. Slovenska petrografka je pomagala pri analizah za izgradnjo St. Lawrence prekopa in graditelji Sueškega prekopa so se opirali tudi na zapiske slovenskega strokovnjaka.
Siamske pragozdove je raziskoval slovenski inženir in propadajoče zan-zibarske gozdove je rešil slovenski strokovnjak. Severno-ameriškim pa tudi južno-ameriškim Indijancem so Slovenci napisali abecedo, slovarje in knjige v več indijanskih narečjih, Bolgarom pa stenografijo. V argentinskih ekspedicijah na Anktartiko in Himalajo, pa tudi v argentinskih olimpijskih moštvih najdete zavedne kranjske Janeze. Slovenski rodoljub v Braziliji je načeljeval kolonizacijski družbi, ki je zgradila nad tritisoč kilometrov cest in parcelirala tudi velik
del ozemlja, kjer stoji današnje ve-lemstvo Sau Paulo. Tu se ulice imenujejo po slovenskih rekah Rua Sava, Rua Drava, Rua Savinha, itd., kakor se seveda tudi okraji, mesteca, parki in ulice v Združenih državah marsikje imenujejo po Slovencih ali po raznih slovenskih krajih doma. Slovenci so gradili mostove na Finskem, predore in stolpnice v Švici, nebotičnike v Ameriki in Palestini, palače na Dunaju in v Washingtonu, železnice v Avstriji in Turčiji, pa tudi jezove in elektrarne v Afriki in Aziji. "Nepremagljivi" gorski vrh v Argentini so prvi preplezali slovenski planinci in odtlej je znan pod imenom Campanile Esloveno ali Slovenski zvonik.
So se Slovenci uveljavili še kje drugdje? Morda želite vedeti, kje izven Slovenije so postali škofi ali generalni vikarji? Naštejmo samo nekaj držav: Avstrija, Italija, Madžarska, Švica, Egipt, Ekvador, Michigan, South Dakota, Minnesota, Pennsylvania, Palestina in Kitajska. Papežev delegat pri UNESCO je bil Slovenec, pa tudi organizator nedavne evropske škofijske konference v Churu v Švici je bil slovenski rektor in generalni vikar.
Kaj pa Slovenci v politiki? Samo v Ameriki imamo poleg bivšega zveznega senatorja kar tri zvezne kongresni-ke, državne zakonodajce pa tudi v državah Ohio, Pennsylvania, Michigan, Minnesota, Colorado in Wyoming. Slovenci so postali župani številnih mest, med katerimi so tudi Cleveland, Indianapolis, La Salle, Aspen, Frederick, Ely, Zuerich in druga. Slovenec je eden izmed treh komisarjev ameriške civilne službe in ima "pod sabo" nad dva milijona in pol ameriških državnih uslužbencev. Slovenski šef pisarne ameriškega trgovskega ministrstva je vodil ameriško trgovsko odposlanstvo v skandinavske države in Pakistan, avstralski Slovenec pa je bil član podobne avstralske misije, ki je obiskala več držav v obeh Amerikah. Pa tudi v ameriški vladni znanstveni fondaciji in v komisiji za atomsko energijo sta Slovenca postala ravnatelja važnih oddelkov. Vodilni ameriški.strokovnjak za ribogojstvo in ribolov, ki ima položaj nadzornika v ameriškem notranjem ministrstvu, mi piše, da je ponosen na svoje slovensko pokolenje.
Tudi v Braziliji imamo Slovenci dva slovenska kongresnika, v Kanadi pa je član ministrskega sveta in vodja
enega najvažnejših statističnih vladnih uradov zopet slovenske gore list. Žal nam danes ne dopušča prostor, da bi naštevali tudi vse slovenske vzgojitelje, svetovalce in diplomate avstrijskih in memških cesarjev, ruskih carjev, francoskih, belgijskih in švedskih kraljev in ameriških, mehiških in afriških predsednikov. Tudi vrsto drugih področij moramo prihraniti za pozneje.
Ker se ravno v tem času toliko piše o vesoljskih programih, si danes za slovo oglejmo samo še to področje! Tudi tukaj so se lepo uveljavili naši ljudje. Slovenec pri NASA se ponaša z dvemi važnimi izumi, ki sta tudi/ patentirana. Slovensko inženirsko podjetje pomaga graditi vesoljske rakete. Pri simulacijskih poskusih v breztežnem prostoru je sodeloval mlad slovenski zdravnik. Na vesoljskem oddelku slovitega Massachusetts Institute of Technology ima važen položaj naš slovenski vesoljski strokovnjak. Tudi poveljnik ameriške helikoptrske reševalne ekipe, ki je potegnila astronavte iz morja, je pristen Slovenec. In ne pozabimo, da se krater na luni imenuje po slovenskem učenjaku, da se tudi na zemljevidih vesoljstva blesti slovensko ime.
Ali zdaj vidite, kako je majhna slovenska peščica s svojim razumom, pridnostjo in iznajdljivostjo "zasedla" svet? Že iz skromnih drobcev sledi, da so Slovenci po svetu dosegli mnogo več, kot bi si doslej upali sanjati tudi najdrznejši med nami. Ali še koga peče narodnostni manjvrednostni kompleks?
Imena, življenjepise, slike in prepričljivo dokumentacijsko gradivo o znamenitih in izredno uspešnih Slovencih in Slovenkah bomo objavili v zajetnih angleških in slovenskih knjigah. Predno pa to storimo, Vas znova vse prav lepo prosimo, da nam pomagate zamašiti vrzeli in pomanjkljivosti. Vsakomur bomo zelo hvaližni za sve koristne naslove, življenjepise, slike, časopisne izrezke (z imenom lista in datumom), bibliografije in kakršno koli drugo primerno gradivo. Vsako resnično pomoč bomo pošteno priznali v naših puklikacijah, najprid-nejši sodelavci pa bodo navedeni kot "contributors" že na naslovni strani zadevne knjige. Če bi kdo prispeval in primerno pripravil za tisk eno petino ali več celotnega gradiva, ki v knjige spada, a ga morda šq nimamo, ga bomo z največjim veseljem sprejeli kot soavtorja. To delo ni lahko, saj je treba vsako soboto in nedeljo poleg vsega drugega natipkati še kakih petdeset do sedemdeset pisem. Toda prepričani smo, da bodo publikacije te vrste zelo povečale naš ugled v svetu, v nas samih utrdile zdrav narodni ponos, naši mladini pa dale premnogo svetlih vzorov za nadpovprečne uspehe tudi v bodočnosti. Prosimo, da nam vsi po svojih močeh pomagate! Naslove, gradivo in nasvete pošiljajte na naslov:
Dr. Edi Gobec
Associate Professor of Sociology and Anthropology Kent State University Kent, Ohio 44240, U.S.A.
ČESTITAMO
Vsako leto več mladine slovenske krvi z uspehom dokončuje šole in se strokovno usposablja za vključitev v delovne in us tvarjalne vrste avstralskega kontinenta.
Prav radi bi objavili imena vseh, ki so letos dokončali šolanje, a na žalost so nam imena nepoznana, zato lahko omeni mo le sledeče:
Gdč. Jožica LEDINEK je diplomi rala na vseučilišču MONASH v bio kemiji in si pridobila naslov: bachelor of science.
Kako cenjena in sposobna je gdč. Jožica dokazuje, da ji je prof. Lauter takoj ponudil mesto asistenta v svo jem laboratoriju na univerzi Monash, kjer raziskujejo možnosti preprečitve obolenj sklepnih hrustancev — bolezni, ki jo poznamo v različnih stopnjah pod imenom revmatizem, artritis in osteoritis.
Gdč. Jožica, ki je nečakinja poznanega g. in ge. K. Čolnik iz Rosanne, je rodom iz Maribora. Po dovršeni veliki maturi v Sloveniji je pred šestimi leti prišla v Avstralijo. V dveh letih je obvladala angleščino tako, da je napravila potrebne izpite za vpis na vseučilišče.
Njen uspeh je, z ozirom na kratko dobo njenega bivanja v tej zemlji pač nadpovprečen in je lahko v ponos njej sami, njenemu stricu in teti, ki sta ji nesebično omogučila študije, pa tudi celi slovenski skupnosti, katere zaveden član je Jožica vedno bila.
Dve slovenski mladenki, katerima slovenščina še vedno prav gladko teče, pa bosta letos pričeli svojo kariero kot učiteljici.
Gdč. Magda PLEŠKO, ki je dovršila učenje v šoli Christ College, je bila ena prvih učenk slovenske šole v Melbournu. Vedno se je pridno udej-stvovala pri odrskih nastopih šole in še vedno sodeluje pri folklorni skupini.
Gdč. Metka SLAVIC, ki je končala Mercy Teachers' College, je hčerka g. T. Slaviča, bivšega predsednika SDM. Na lanskoletnem plesu SDM je bila izbrana za Lepotico plesa SDM 1969. Poučevala bo na katoliški šoli v Buleen-u.
SLOVENSKA ŠOLA
Slomškova šola v Kew je pričela s poukom v nedeljo 1. februarja. Starši, ki bi še hoteli vpisati svoje otroke, lahko to store ob vsakem času pri slovenskih redovnicah v Kew.
Pouk bo vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu, takoj po končani službi božji i" bo trajal po približno dve uri.
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE	
vabi na	
Filmski večer	Piknik
sobota, 7. marca 1970	Veliki ponedeljek,
*	30. marca 1970
ob 7.30 uri zvečer *	¥ celo popoldne in večer
dvorana sv. Cirila	¥ občinska dvorana
in Metoda, Kew	Wandin East
v novi zanimivi filmi	* nogomet — otroške
iz Slovenije	tekme — ples
Vstop : Člani S.D.M. in otroci — brezplačen	
Nečlani: prostovoljni prispevek 60c.	
Slovenci doma in po svetu
Slovenija je imela ob koncu 1968 1 710.000 prebivalcev. Čeprav ima siovenija le nekaj čez 8% vsega prebivalstva Jugoslavije, njena površina "70.521 kv. km. pa le 7,9% celotne površine Jugoslavije, daje 15,8% vsega družbenega proizvoda, od celotne jugoslovanske industrije pa odpade na Slovenijo blizu 20%.
V Sloveniji je bilo v letu 1968 8.176 prometnih nesreč, t. j. 4.5% več kot v letu 1967. S smrtjo ali s telesnimi poškodbami je končalo 6.952 nesreč — 6% več kot pa v letu 1967. Mrtvih je bilo 497 t.j. — 18% več kot leta 1967. Huje ali laže poškodovanih je bilo 9220 — 7.1% več kot leto poprej. Gmotna škoda pri nesrečah je bila ,36.776.340 dinarjev. Največ nesreč in sicer 1521 je bilo zaradi neprimerne hitro-ili. 1169 zaradi vinjenosti voznikov, 875 zaradi izsiljevanja hitrosti, 61 zaradi nepazljivosti, 546 zaradi nepravilnega prehitevanja in 522 zaradi pomanjkljivih vozniških izkušenj.
Na ljubljanski univerzi je v letošnjem selškem letu vpisanih 9.414 študentov, kar predstavlja doslej najvišje število študentov na tej univerzi. Kar za 10.4% več jih je, kot jih je bilo v šolskem letu 1967-68. Značilno je, da se je največ novincev vpisalo na filozofsko, pravno, ekonomsko, elektrotehnično in strojniško fakulteto. Iz drugih republik študira na ljubljanski univerzi 7.3% študentov, iz tujine pa 1.1%.
Posojila ali štipendije dobiva v Sloveniji 28% študentov in dijakov. V republiškem skladu je v ta namen predvidenih za letošnje leto še enkrat več kot lani. Tako znaša letos sklad ™ posojila in štipendije 8,752.000. Povprečna višina pomoči na mesec je po podatkih republiškega zavoda za statistiko 243 dinarjev.
Po dosedašnjih podatkih je prišlo v sezoni 21 skupin iz ZDA, iz Kanade 6, lz Avstralije pa 2 skupini. V vseh navedenih skupinah je bilo približno 2-400 obiskovalcev. Od teh iz Avstra-»je 130, iz Kanade 750, ostali pa iz ^DA. Računajo pa, da je bilo vsaj še enkrat toliko zasebnih obiskovalcev manjših skupin iz raznih prekomorskih držav.
Letalska zveza z Jugoslavijo
G. Peter Mihajlovski, jugoslovanski konzul v Perthu, je izjavil, da se Jugoslavija nadeja, da bo pričela z redno letalsko zvezo z Avstralijo.
Predstavniki Jugoslovanske letalske družbe JAT so prejšnji mesec obiskali Perth in proučevali možnosti redne komercijalne zveze.
Novi avtomobilski predpisi
Ako nameravate obiskati staro domovino in tam voziti avto si zapomnite novi predpis:
Vsi osebni avtomobili morajo od 1. januarja imeti varnostne ključavnice in ščitnike na zadnjih kolesah. Kazen za kršilce
je Din 50-500 ali pa 2 meseca zapora. •
Pomoč Banjaluki
Na predlog republiškega izvršnega sveta naj bi Slovenija prispevala za reševanje posledic potresa v Banjaluki denarno pomoč v znesku 100 miljonov starih dinarjev. Ta znesek bo vzet iz sredstev rezervnega sklada republike.
Slovenstvu v čast
"ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE" ki izhaja v Argentini, ima tudi letos poglavje "Slovenstvu v čast". V tem poglavju so prikazani tisti slovenski izseljenci, ki so se zaradi izrednih sposobnosti uveljavili v mednarodnem svetu.
Doslej so bili prikazani: Leta 1965: dr. Milan Komar, dr. Karel V. Trublar D.J., dr. Franc Žajdela; leta 1966: Vojimir J. Bratina, Franja Golobova, France Gone, Bara Remec; leta 1967: Dinko Bertoncelj, dr. Jože Jančar; leta 1968: dr. Tine Debeljak, Karel Mauser, dr. Ljubo Sire, dr. Jože Velikonja.
V Zborniku ze leto 1969 so pa v tem
poglavju predstavljeni trije znansfc^ p. Ivan žužek D.J., rektor rimskega p^ škega Vzhodnega zavoda, dr. Franc MS-helčič, naravoslovec, ki živi v Avtsiriji, in dr. Alojzij Šuštar iz Švice.
Naši na Anapurni 4
Trije naši planinci — Aleš Kunaver, dr. Jože Andlovič in Lojze Golob so se povzpeli na Anapurno 4 v Himalaji.
Vzpon so opravili, ko so bili pomožna ekipa Kazimirju Drašlerju in Maležiču. Ta dva sta osvojila Anapurno 2, kar je bil glavni cilj odprave.
Hermes Travel j Agency
PTY. LTD.
238 Russell Street, MELBOURNE, 3000
(na vogalu Lonsdale St.)
Ena najbolj poznanih kontinentalnih potovalnih organizacij se Vam stavlja na razpolago za potovanje v Jugoslavijo in vse dele sveta. Pravtako ako želite pripeljati sorodnike ali prijatelje iz Jugoslavije.
Za vse potrebno pri urejevanju potnih dokumentov se obrnite na
nas, kjer Vam bo na uslugo g. s. Milisavljević-"Koreja" TELEFONI 662-1189, 662-1289, 662-1689, 662-1922

4
Z •+1
Turistična agencija
WORLD TRAVEL SERVICE
Pty. Ltd.
220 FARADAY STREET, CARLTON, 3053 Tel. 34-4371 i 34-6934
se priporoča za vsa potovanja po zraku, jnorju in zemlji na celem svetu. Za najbolj ugodno in najhitrejše potovanje boste nad vse zadovoljivo postreženi pri nas.
ZA VSE INFORMACIJE NA SLOVENSKEM JEZIKU KLIČITE
Tel. 45-7084
Sodobna mučilnica
Sosed Bine je stal pred hišo, ko smo se na večer vrnili z nedeljske smučarije. Gledal nas je, kako gremo mimo otovorjeni s smučmi, palicami in vso drugo kramo, in zavistno rekel:
"Blagor vam, ko imate avto in opremo in se lahko smučate. Čudovit dan ste imeli, kaj?"
Čudovit dan . . . Nenadoma so mi misli zaobsegle ves ta čudovit dan, od trenutka, ko smo naložili vso to šaro na avtomobil pa do zdaj.
Najprej hrupen družinski posvet: kam, nato dirka do Velike planine. Na cesti nenehno prehitevanje nestrpnih smučarjev, ki so se pehali k istemu cilju. In občutek, da se z vsakim avtomobilom, ki nas prehiti, poveča vrsta pred žičnico in zmanjša možnost za dostojno parkiranje. In res: pred spodnjo postajo žičnice se je trlo pločevine pa tudi s prižganimi žarometi pri belem dnevu ne bi našel prostora, da bi stisnil šivanko med avtomobile. Poba pa kar naprej: "Joj, ga lomiš, tu bi lahko parkiral."
Na koncu prostor ob robu ceste, daleč od postaje. Oblačenje smučarskih oklopni-kov. Kar gležnji so mi škripali. In teža! Človek se počuti kot srednjeveški vitez in skoraj bi rabil šklipec, s katerim bi ga posadili na smuči. S tem svincem na nogah skoraj pol kilometra do žičnice, nato čakanje na gondolo. Vsakih deset minut pet metrov naprej. Imelo me je, da bi se obrnil.
Celo ob nagli spremembi vremena trpijo moji ušesni bobniči. Ko je šinila gondola navzgor, je naredilo v ušesih lop! — in na vrhu je bila moja glava kot napihnjen balon. Prekrasen razgled: kot kača dolga vrsta pred sedežnico . . . Natikanje smuči, nato polurno capljanje. Pomikanje za širino smuči, samo za hip sem se zazrl v čudovito obzorje in vrhove Kamniških planin in že so godrnjali za mano: "Dajmo, dajmo! Prestopite se že . . ."
Končno na vrsti, pričakujoč potujoči sedež, ki me bo spodnesel in odnesel navzgor. Majhna neprevidnost in železni drog, na katerim visi sedež, me je lopnil po malih možganih. Prižgale so se zvezde. In odma-šile ušesa, tako da sem nenadoma zaslišal drdranje sedežnice še enkrat močneje. Tako, sem pomislil, 'zdaj si dokončno prepariran za uživanje belega športa.'
Uli I lili I M' I
Poravnajte članarino za leto 1970!
Do vrha sem se komaj opomogel od udarca, z nekoliko več sreče oddrsnil s sedeža in se znašel v smučarskem raju: po strmini so huškali kamikaze kot izstrelki, vmes pa so ovinkarili srednjerazredniki in plužili začetniki v tako ostrem plugu, da bi jih bila vesela kakšna krajevna skupnost, kjer občina pozimi ne orje cest.
Spustil sem se v negotovost, napravil nekaj zavojev, nakar me je zrušil kamikaze. Ležal sem nekaj časa, da Sem prišel do sape in preizkusil, če so še vse kosti cele. In tedaj sem zagledal na vrhu velikansko kolo sedežnice, ki se je počasi vrtelo na robu sinjega neba. Bilo je neverjetno podobno mučilnemu kolesu, vsaj meni se je zdelo. "Prava sodobna mučilnica", me je spreletelo.
Ta občutek me je spremljal potem ves čas: ko sem v svetem strahu pred človeškimi izstrelki prismučal do konca, ko sem nato spet in spet čakal na sedežnico,, ko so mi otrpnile noge v oklopnikih in so me do krvi ožulili njih robovi, ko sem s pasjo žejo čakal v vrsti na požirek čaja v bifeju in na koncu spet na gondolo celo uro in ko je pri spuščanju navzdol spet naredilo "lop!" v ušesih in sem skoraj gluh in pol-mrtev prikrevsal do avtomobila in vozil v koloni nazaj.
Ampak sosed Bine vsega tega nebi razumel.
"Ja, kar prijetno je bilo", sem se zlagal, da me ne bi imel za hinavca.
"Res, blagor vam!" je ponovil. "Jaz pa sem se ves dan dolgočasil doma."
"Blagor ti . . ." sem si mislil.
MIHA KURENT
•
Tako piše Miha Kurent v ljubljanskem "Delu". Mi pa smo to ponatisnili v tolažbo vsem tistim, ki v tukajšnjem poletju vzdihujejo za smučanjem doma.
Zbirka za družio Fartek
Prejeli smo še sledeče darove:
$10: Frank Pozvek, Vinko Molan, Ludvik Pirnat.
$5: Helen van De Laak.
$2: Jelka Hartner.
V decemberski številki "VESTNIKA" smo napisali, da je ga. Fartek ostala vdova z dvema otrokoma in tretjini na potu. Resnici na ljubo moramo povedati, da so bile naše informacije o otroku na potu nepravilne. Go. Fartek prosimo naj nam oprosti to nerodnost, ki je bila povzročena brez kakršnegakoli slabega namena.
PHOTO STUDIO
ERIC
305 High Street, Preston, 3072 Tel. 480-1451
(ob vsakem času) Za izdelavo prvorazrednih fotografij, za:
•	POROKE, 0 KRSTE
•	RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI, itd.
Kakor tudi za reprodukcije in povečave (črno bele in barvne) se Vam toplo priporoča Vaš domači fotograf. Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke, krojene po meri. V zalogi imamo tudi: cvetje, poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potrebščine. Seveda govorimo Slovensko. Odprto tudi ob sobotah in nedelja
PRILOŽENO POŠILJAM
$................ za
O članarina SDM O naročnina "Vestnik" O sklad Ivana Urbasa
Priimek . Naslov...
(Prečrtaj kar ne ustreza)