OBODE. Slovenci-JbratJe združite se! V slogi je moč! Štet. 10. Pueblo, Colo. 25. decembra 1902 Leto 1 Yabilo na naroč-bo. ROJAKI! SOMIŠLJENIKI! S prihodnjo Številko bodemo končali staro leto, katero se nam ni ravno tako obneslo, kakor smo prvotno pričakovali, toda tolažimo se s teni, da nam prinese vsaj novo leto obilo novih naročnikov —predplačnikov. Vemo pa tudi, v čem tiči ta opreznost gledfe naročbe na "Olas Svobode", namreč v tem, da se je svoječasno dokaj šlrokoustno trdilo od nam nasprotujočih listov, da bode "Glas Svobode" propadel. A to je le pobožna želja nasprotnih politikov, v resnici pa smo že toliko napredovali, da ob-stanemo lahko tudi samo pri tem, kar smo dosegli dosedaj; toda naga vroča želja je, da se povspemo Se višje v obrambo, vsaj, dušne svobode naših rojakov, zategadelj vljudno prosimo vse naše zveste somišljenike, da store ob novem letu vsak svojo dolžnost In nam pripelje vsak vsaj po enega novega naročnika. , Po novem letu; Če bode količkaj mogoče, bodemo list povečali na 6 strani in spomladi na 8 strani, če bode kaj pravega sadu. Slovencil Rojaki! stopite vsi v vrsto levednih mož in podpirajte svoje glasilo z vsemi sredstvi, le na tak način nam je Slovencem zagotovljen obstanek. Ob enem opomnimo vse one c. gg„ kateri ie niso uplačali naročnine listu, da to kar najhitreje store, sicer jim po novem letu za-nesljlvo ustavimo nadaljno poSIl-jatev. Ž novim letom pričnemo obširno razpravo o pogubonosnem kle-rikalizmu, tudi mični pripovesti bodemo obrnili svojo pozornost. Z ZDRUŽENO MOČJO NAPREJ! Naročnina naj se blagovoli pošiljati na: upravniStvo "OLAS SVOBODE" 1231 Taylor Ave. PUEBLO, COLO. Različni nazori resultatu premo-garske stavke. (Kapital in dolo imata različno intense in eden ali drugi se more-ta jačiti z vničovanjem druxega. Volk se nasiti ko ovco požre in ni misliti, da bi bila medtem zadnja prijateljica volku. In naravno, ker iivi volk od ovčjega mesa, pomeni ovci volčje prijateljstvo—pogin; kapital iivi od dela in prijateljstvo dela s kapitalom, pomeni delu— pogin. Zbližan je dela in kapitala je nezmiselno in o tem govoriti je naravno zasmehovanje delavstva in delavskih pravic. Naj postopa-jo McHan, Qomper in Mitchell kakor hočejo, istina je, da ti ne bodo v celem svojem Življenju prišli do praktičnega resultata, pač pa so žo jasno pokazali svojo kratkovidnost). Konečno poglejmo še, kaj pišejo socijaini časopisi, kakor: "Daily People," Weekly People,"' "Sooi-ali8tische Arbeiter Zeitung" itd.: Zopet ena odločilna zmaga za— kapital! Vse prednosti na strani kapitalistov. 1) Jedna mala odslovnina štraj-karjem z "proslavljenimi" deset odstotki, katera doklada pu sploh ne bode plačana od kapitalistov, temveč kakor so bode kasneje jasno pokazalo, od cen j. občinstva, je vso, kar se je doseglo. 2) Kolosalno podroženje pre-moga v zadnjih treh mesecih, no nudi nižjim slojem v pokritje samo vojnih stroškov obilo (deputyshor-iffs, milico 10,000 mož močno etc), ti m in zdravim programom je edino-le delavsko socijalna stranka in ona Je tudi edina, ki je tukaj pravo resnico povedala o izidu Strajka. Sploh pa, če se današnje dni štmjk še tako zmagonosno konča, jo to le za kratek čaB, kajti v kolikor bo priseljeni trusti in inkorpo-racije dati na eni strani, bo pripravljeni iz droge, vzeti dvojno mero nazaj. Današnje dni se more boj Bpreineniti v boj za odpravo zasebne lasti, kar edino zamore splošno in trajno povzdigniti delavske stanove.... Men of the United Miner's Works. MESTNE NOVICE. Težko pričakovani "Sidewalk" za Bessemer. Mr. P. Byrnes, odbornik "Businessmen's Association of Pueblo," je hodil v nedeljo po Besse uerju in nabiral podpiBc od posestnikov zemljišč za pristranski tlak. Prihodnji pondeljek bode podpise predložil mestnim odbornikom in opati je, da se z delom takoj prične. Nabirajo za Božič revežem. "The Volnnteere of America" in "Salvation Army" nabirajo nune darove, s katerimi hočejo pogostiti reveže našega mesta. "Volunteers" bodo nad 300 košaric napolnjenih s hrano razposlali med zapuščene po hišah, druge pa bodo. povabili na AmeriSke vesti. temveč še veliko družili neprelik ..juiiuo» v barake. V isti narawii.zgflplLoo Ua. Smith je poklical " ? ~ ' * pripravijttJ-0 twH pri »Solvation pomoč ravno mimo vozečega Army", ker hočejo na sveti dan na- mlekarja Kohn^kateri setudi II. Oni linijski delavci, kateri ne morejo dobiti prejšnjega dela, ker "skabi" ne bodo odpuščeni, bodo vposleni na vsaki način }n če to ne drogej i» po "Union distriktih" mehkega premoga. Pripoznanje "unije" je bilo v smislu bratov Qompers, Mitchell in Sargeut-o, nevažua zahteva in je opuščena, Delavci organiiirajte se! Stopite vsi v Vaše "unije." Za tekoči teden znaša pristopnina samo $20, kasneje se bode ista zvišala 1 de enkrat delavci, organiiirajte se in plačevajte Vaše unijske prispevke točno. Bodite mirni in složni in zaupajte nepogodbeno svojim voditeljem, ter pojdite politiki daleč iz poti, glasujte pa vendar vselej le za take ljudi, kateri Vam bodo priporočeni od Vaših voditeljev. Ti pa bodo nato pazili, da se bodeta in delo stala vodno kolikor mirno nasproti itd. lri jamstvo za mastne dividende. 3) Premoga rsk i Imroni so sedaj v srečnem položaju, da bodo lahko v prihonjo zu več dolarjev dražje prodajali tono premoga. Vzrok temu bodo navedli ogromne stroške, katere je provzročil štrajk. To je dokaj prilično. 4) Potem so premogarski baroni dali svojim prijateljem in razrednim sodrugom, grofom "Stan-dart Oil Go.," priliko, da i oni iz svoje strani udrihajo po oenj. občinstvu. Pogojeni vzrok: podra-žeuje premoga, vstaja premogifr-jev itd. 5) Smrtni udarec napjam "U-nited Mine Worker's Union" vsled nepriznanja "unije" na eni in s pogodbo, da smejo takoimobovani "skabi" tudi uadalja delati v vrstah unijskih delavcev, na drugi strani. Kako velikansko škodo bode trpela "unija" vsled zadnje uredbe, bode uvidela vže v par mesecih. Ta pogodba bode uniji oddaljila gotovo veliko število unijstov. 0) Veliki kapitalisti so se praktično prepričali, kako daleč je mogoče posužnjevati ljudske množice,' do kje vlada in oborožena moč gospodari in koliko se sme, brez zaslužene kazni in posebnega poloma preliti delavske krvi itd. Iz navedenih razlogov imajo či-tatelji popolno priliko uvideti, da je o tej stvari povsem različno mnenje, Ne Bmete pa misliti,, da bi pisatelji raznih časopisov ne bili o stvari dobro peduceui in da sami to mislijo, kar žele, da bi mislili čitatelji njih listov in pristal njih strank. Sploh, s kratka rečeno, enaka zavijanja resnice rabijo kapitalistične in druge reakcionarne stranke samo za agitacijsko sred stvo in ravno tako sredstvo ni nobeno pntvmasano za loviti glasove na volitveni dan. Prava delavska stranka i tls- 8 sekiro umorjena.. Spokane, Wash., 21. doc.- Spokesman Review prinaša v Bvoji današnji izdaji žalostno novost: Svoječasnega sodnika Lewis-a in njegovo Boprogo, živeča 0 milj od Spokane, je našel nju sosed z sekiro razsekana \> hiši. Vzrok umoru jo rop, ker se sodi, da je imel Lewis vedno več denarja v hiši. Blagajnioo bo našli odprto in prazno, zraven pa okrvavljeno sekiro. O roparjih ni duha ne sluha. Božlona darila zgorela. Svuacu.se, N. Y., 21. dec.—Jeden natlačeno poln vagon božičnih daril, se je danes na potu po New York Central železnici užgal in zgorel. Rešili so le malo iz gorečega voza. Kako je nastal ogenj se ne ve. Darila so bila naslovljena večinoma na Filipino in Fiji otoke. Roosevelt posredovalec mitu. Washington*, 20, dec.—Prošnja na prezidenta Roosevelta, da bi on posredoval med Nemčijo, Anglijo in Venezuelo glede mirovnih' pogodb,'jo bila sprejeta. Elektrika povzročila smrt. Iz San Frančiške, Cal. se nam poroča: Pretekli teden, ko jo Peter Smith z m lokom polnim vozom zavil na oglu Govgh in Geory ceste, jo luulol konj ob dol visečo elek-;iid žico, trične ter se v istem hipu hraniti vse lačne in obleči nage. O slovenskih duhovnikih in dragih te vrste, ni pač kaj takega za pričakovati, k večjim to, dn se bi pustili od lačnih nasititi in od nagih obleči. Strah gostilničarjev na Bes-Hemerju pred 0. F. & I. Company. Iz najzanesljivejšega vira zajemamo novico, da prične "steel-worsku kompanija" tožbo proti gostilničarjem* oziroma posestnikom zemljišč. Ko je kompanija prodajala svoja posestva, ali tako-rekoo od(tavala v najem, si je v istih listinah zagotovila pravico, da sme vselej zabraniti vsako prodajanje opojnih pijač na Bvojih posest vali. Mesecu augusta, paJ dni pred volitvijo, bo mestni očetje dovolili gostilne uu omenjenih posestvah in gostilne so se množile kot gobi; po dežju. Tako imamo danes na Northern Ave. že 18 gostiln. "Steelworska* kompanija" bode tožila za pridobitev zemljišč nazaj, pričakuje bo pa, *la se bodo sedan ji gospodarji postavili močno v bran. Velikost Colorado. ' Ali pa veš kako velika je država Colorado? Ona je 376 milj dolga in 280 milj široka, skupno pa meri 104,090 kvadratnih milj; torej je nekoliko večja kot polovica nemške države, v kateri živi\50 milijonov ljudi. —- Gosp. John H. Roitz je dal bvo-jo gostilno (saloon) na Beasemerju v najem rojakoma gg* Rudolf Saje in John Vukšiuič-u. Gostilna je na jako lepem prostoru in komfortno urejena. Kegljišče na razpolago. temu ni protivil in takoj priskočil, a jedva je zgrabil za konja, že ga je zadel električni tok in v trenutku usmrtil. Tudi Smith je bil močno obžgan po celem životu, V tekočem letuje že mnogo ljudi na enaki način ponesrečilo. Koparja zaprli, Denver, Colo., 23. dec.—Tukuj so zaprli nevarnega roparja, po imenu Tom Fallon, kateri jo svoječasno oropal g. Malich-a za $350. Pri njem so našli le 160. Druzega roparja še niso mogli dobiti. G^jMalich je bil ob času napada popolnoma sam v gostilni. Ravno je hotel zapreti, ko je stopil prod njega človek z napetim revolverjem, medtem ko jo drugi čakal pri vratih. Na povelje "roke gor" jo vzdignil g. Malich roke in Bi pustil preiskati žepe, ^pterih bo našli roparji še čez $350. Fallon bode jedel najbržo 10 let državni ričet. KATOLIŠKI "FAIR" ALI DENARNA TOVARNA. Za katedralo v Denveru nabera-čili $13,000, 14. dec. zvečer se je .zaključil dolgotrajni "Fair" za novo katedralo v Denveru in prinesel čistega dohodka trinajst tisoč dolarjev. Lepa svota! Vstopni«' same so prinesle $4,-000. S punčko, katero je darovala "Denver Post," so stržili $50 in še s tremi drugimi malimi darilci celo nekaj nad $3,000. Med drugimi se je opazilo tudi gospico Margareto Malich, katera je dobila bogato darilo, "Pony and Trap," bogato izdelan voziček iu konjička, za katero darilo ro se potegovale gospice: E. M. Reeger z Margareta Evans z 564J in Margareta Malich z 3136 glasovi. Mislimo, da ni preveč, če povdar-jamo, da jo bila tu prava gonja /ji dolar. Človek stopivši v dvorano, se jo počutil, kakor da bi zašel med roj čebel. Vse ono, kar nosi krila, staro in mlado ga je obstopilo in vleklo na vse strani klicoč: "give me a chance give me a chance,'1 oni si dal, meni pa ne in tako se jih ni mogel človek pri najl>oljši volji ubraniti, dokler ni bil popolnoma suh. Kaj si moro neki misliti naš zveličar Jezus KriHtus, ko vidi, da imajo vsi njegovi namestniki ma-ziljene duhovniške glave, do kraja raztrgane žepe, katero se ne more nikdar napolniti, medtem pu, ko je on Bam vendar ubog krog hodil. Vodjo delavcev zaprli. Tellukide, Colo., 10. dec.—Vincent St. John, predsednik "Miner's ITnion" je jeden od 22 till unijskih mož, katere bo zadnje dni zaprli. Predsednik St. John je bil danes proti $7000 varščine ifcpnščen. Jerome, Ariz., 20. dec. — Rudoto-pilnico v tem mestu so danes odprli. General "Peanuts" umrl. New York, 20. dec—General Peanuts, ki je že več let Blužbovul v svetovno znanem cirkusu "Barnum, Forpaugh & Sells," je danes umrl. Našli bo ga v postelji mrtvega. Peanuts je bil Japonc 38 let star, 2 črevlja in 8 palcev viso^. Deiuokratje pomagajo. New York, 20. dec.—Odbor demokratskega "cluba" v tem mestu, je daroval danes $2500 mostnemu županu, da kupi revnim - premog zu božične praznike. AnarhlHt obstrelll svojo ljubi-ro anarhlstlnjo. . Philadelphia, 20. dec.—Her-man Helscher je nevarno, z revolverjem olwtrelil svojo Ijybico, znano anarhistinjo in učiteljico raznih jezikov, Voltairine Lecleyre. Prepeljali su jo v bolnišnico, Helscher ■ja {Hi zaprli. Oba, Helscher in Lecleyaosta Rusa. • Iz tepeža umor. Como, 19. dec.—Geo. R. Lech ner je danes zjutraj ustrelil svojega prijatelja William Hayden-a. Oba imenovana sta šla skupaj na ples, ali ker sta imela oba ene iu iste ženske rada, sta s«' stepla iu v jezi, da je bil Hayden močnejši, je potegnil Leeh ner samokres in ustrelil svojega nasprotnika. Napadenec tri napadov alce ustrelil. Reading, Pa,. 20 dee. Antonio Taddai, 17 lot stari Taljan, kateri je 4. julija 1.1. tri svoje nasprotnike, ki so ga. napadli in pretepli, ko je po mestu igral ustrelil, je bil danes iz zapora izpuščen ker se jo dokazalo, daje potegnil revolver le v silobranu. NESREČA NA ŽELEZNICI. 15 oseb mrtvih In dvakrat toliko ranjenih. San Fkanciboo, Cal., 20. dec.— Takoimenovani 4,Owl„ vlak, kate-ri je zapustil danes ob 5 uri popoldne to m<>sto, je tri'il z vso silo ob drugi brzovlak, vozeč iz Stocktona v San Francisco. Nesreča se je pripetila blizo Byron Hot Spring's. 70 milj od San Frančiške. 15 pot nikov je ostalo mrtvih na licu mesta in nad 30 težko pqekodovanih. poškodoval in moral se je ustaviti euo miljo zupadno od Byron'a. Za-vorač vlaku je šel daleč naprej, da bi ustavil vlak, kateri je imel v kratkimi prisopihati in rea se je kmalu prikazat a ne ustavil na dano znamenje. Zaletel Be je z vso silo v j^ojegri. nasprotnika. Imena ubitih in poškodovanih še niso znana. New York. Predsednik jedno največjih jeklarnih tovarn v Ameriki, je izračunal, da je njegova tovarna v tekočem letu izdelala dva milijona in šestato tisoč ton železuionih plošč. V prihodnjem letu, pa pravi, da jih bode izdelala 3 milijone ton. To je velikanski napredek. Monroe Doctrine. Ravno sedaj je "Monroe Doctrine" vsakemu ameriškem državljanu, ki časnike čita, največ v mislih iu s težkim srcem pričakuje na Uncle Samovo" povelje nasproti ošabnim Nemcem in barbarkim Angležem: "Stoj!" Ravno ta mesec je Monroo Doctrine 79 let stara postava.^fMed svetovni svet je bila razglašena decembra meseca leta 1823, za časa zveze evropskih vladarjev, kateri se so vtikali v špausko-ameriško kolonije na uslugo Španski. Inozemske novice Socialisti se ne boje cesarja. London, 20, dec.—Nemški cesar Viljem, postopa že dlje časa jako kruto proti socialistom. V vsakem svojem govora se jih spominja In povdarjal je celo, da bode delal kolikor mogoče v njih pogubo. Socialisti pa se ne boje Yiljemo-ve jeze, ker so že zdaj dovolj močni in postajajo od leta do leta ja&ji, ter imajo že jako lepo moč v državnem zboru. Pri zadnjih volitvah so oddali 3,000,000 glasov. Urednik socialističnega lista "Vorwaerts" trdi, da so kratko malo ne boji svojega cesarja—vladar-ju, kar mu radi verujemo. Dvajset stavkujotlh delavcev postrellll. Berolin, 20. dec,—Brzojavi poročajo, da je bilo tega dne v Ros-koff-u 20 delavcev postreljenih. Zahtevali so osemurno delo v državnih, skladiščih, a mesto tega, so dobili drugo za božično darilo, namreč—kroglje. Minister zunanjih zadev je raz-posal na vse vladne, namestnike stroga naročila, da morajo postopati proti štnijkujočjm. kot proti nami živini, da zadušijo, če potreba, takoj početkom vsako najmaujše gibanje delavcev. Kje je nemški Viljem radodaren. Bekolin, 21. dec.—Danes se je cesar Viljem pohvalil, da je obdaril,' za časa svojega bivanja na Angleškem, sluge angleškega kralja. med katere je razdelil nad deset tisoč dalurjev. Nadškof chlcaškl. Rim, 17. dec. -$Jiof James E. Quigloy iz New Yorka, je hil danes potrjen nailškofom v Chicago na prostor umrlega nadškofa Fee-hana. Lakoto trptyo. Pet boo bad, 20. dec.—100,000 ljudi umira lakote na Finsko Ruskem. Poljski pridelki so jim popolnoma uničeni. Finski duhovnik trdi, da je še veliko večja beda. kot je bila ona leta 1867, ko ji sto- Na vlaku OvI se je nekaj stroj tisoč ljudi lakote pomrlo \ "Glas Svobode". Prvi BvobodomiBelrii lint za slo-▼enaki narod v Ameriki. Izdajatelja in urednika! MARTIN T. KONDA , FRANK M. MEDICA "Glas Svobode-" i side vsaki četrtek in velja sa Ameriko: xa celo leto - - - - $1.50 xa pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; za celo leto - - - kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode" [The voice of Liberty] Is Published every Thursday, by "The GlaB Svobode Publishing Co" Pueblo, Colo. lišku vejxs da naj bi biLi ona temelj izrabljanju ljudstva« Vse kar ji- v povzdihu SloveČanstva, Vam smrdi, kukor Vrtni kuhnrca diši. ."Glofl Naroda" je prinesel statistiko kardinalov in to Vam je bil zopet povod, da Bte Be razkora-6ili, kakor potelen na gnojil, da si zamorote prisojevati ftv. Duha. Košfcrunček, le potolaži se,, tudi tebe bode prej ali slej konec, kakor je bilo fivoječiiano avinjarja '»Teni-ma. Za sedaj čakamo lo kaj lujdo "Glas. Naroda" odgovoril.) Jeram tedaj, je fmel v Dakoti obilo priložnosti, moliti za svoje obile pregrehe, n kakor nalašč mu je došla vest na uho, da želi j«) v San Frančiški slovanskega dušnega pastirja in odpotoval je tje, a ne kot," dušni pastir, temveč kot najhujši lun lir itd. Kako je ta slei>ar postoril /. revnim ljudstvom v naselbini, je .vi čimoma vsem rojakom znano, posebno pa, seveda, onim, kateri so se muvsedli na limanoe in mu na zahtevo izročili zadnji svoj cvenk. Pobral jim je vse in ubogo ljudstvo Oglasi po dogovoru. i j0 m()ralo s sestradanimi želod- Doplsl naj se izvole frankovati. . , „ .. .... Pri spremembi kraja naročnikov « m brez centa v žepih opustiti "Entered October 22,1902, at Pn-eblo, Colo., as second-class matter, under Act of Congn>ss of Mar. 51, 19 "Glas Svobode" [The Voice of Liberty] ia the only labor paper West of New York, published in the Slo-venlc Language. Subscription $1.80 per year. Advertisements on agreement. prosimo, da se nam blagovoli naznaniti prejsni in novi naslov bivališča. Denar naj se blagovoli poslati po "money order" ali pa v priporočenem pismu.0 Naslov za dopiBo in pošiljatve je •ledeči: "GLAS SVOBODE" 1231 Taylor Ave. *** Pueblo, Colo. Bumbiirger © tutti quanti. G. I. L. Šniirii ali Butnburgarju je bila stvar o naseljevanju v Eden Valley najbrže nezadostno pojasnjena v "Glas Narodu" ob času de- fravdacije. Če želi ta "bumler" ... ........... ..... la ga je ta kar nenadoma v sredi obuditi tistega mesarja, ki trohni [ ° .............. ono "solzno dolino" iu se podati na vse strani sveta. Želeli bi, da se unm pojasni, kam je izginilo $4(1,000 v tako knitkem času. Na posestva je bilo uplača-ii i h samo $25,000, kje pa je ostalo drugih S21,000y Po prvi uplači na zemljo, je bilo tukaj še do 700 glav živine, do 1100 glav prešičev in 20 konj, kam [Hi to vse? lHOglav živine je dobila banka nekje v Sacramento Valley nazaj, ker sploh še ni bila plačana. Direktor banke, Bachtel. jo sam izpovedal, da je ista na škodi pri omenjenih poses-tvtth vsaj za $50,000, kam so iz-ginile t« velikanske svote? Slepar iu človeški mesar, seveda, tudi ni odšel zasluženi kazni. Zade- že toliko let v hladnem grobu,' prosto mu, nam to ravno prav in voda na naš mlin. Rekli smo mesarju njegovih grdih farškili hudobij iu že mrtvega (?) so pripeljuli v Uki-oh. A kar naknit se je znašla pred da to o aodnijo Beatra utopljenega (1!) me- , v, ..... . . sarja in zahtevala bratovo privatno in cloveeki mesarji ž njim vbi oni, . 1 _T( in neprivatno premoženje. Ni pa ki ga branijo. Kaj ste prišli ras že ob vse svoje zdrave možgane, da ste pozabili, kako jo Jeram kot profesor v St Pavelskem semeuiš-ču mesaril mlada dekleta? Ta-moenji škof mu je svetoval, da uaj za pokoro odpotuje v Evropo in kadar bude vse pozabljeno, da se zopet lahko vrae, Mesar se jo branil Evrope kot so dobro odnesla svoje pete, prišla jo že prava žena človeškega "šintar-ja," s katerim pa je bila le po ameriško poročena— nu "srotke iu pet-ke." Znano je tudi, du je njegova sestra zblaznela, ko jo zvedela o mesariji svojega brata—duhovna! Kako se je ta i>o ulicah v San Frančiški z mlado žensko z roko v roki sprehajal cele noči, ni tudi nič hudič križa in ker si niso mogli drugače pomagati, sofea prestavili j • nekam v Dakoto. Čo bi kaj ena ! Buni Butgarj«, Viualhoanmku, kega počenjal kaki takoimenovani | GoranJ«kega kožarja in enake Šmi-"liberalec," bi ga faritvo takoj v rovce, bi kaj lahko vprašali: jeli to ■mrt obsodilo in na križ pribilo, | »voboda bikovega raga, katero oz-ker pa je bil'nesramne! iz njih I nanujejo? Bum menihe tutti vrste, so ga le branili; kolikor Be quanti tam doli z Grosa-kom vred, jo to dalo za takega svinjarjaVBte nnm l)mvi pn»»Č«ti "k oš t run i." (Krie, to je bil svinjar v pravem K"i kvasite, da pišemo proti cer-pomenu besede, a Vas, lier jt. I kvi. aploh pa, kdo mislite, da Vam bil tudi pop, kot ste Vi, je bil U- bode to farUirljo, vredne onega nebeška zvi*da. Pometajte prvo mesarja, ki je povzročil toliko gor-v svojem nesnažnem taboru, uušli j J'1 »»«1 Slovenci, verjel? Ne drugi bodete dokaj blata. Zola, prvi! kot oni, ki ko v teh rečeh še zelen- francoski pisatelj, ki je storil za vesoljno človeštvo več dobrega,' kot kdaj poprej ali zdaj, Vaša cela banda, Vam je bil le Bvinja, lump Blepar itd. Lepi izrazi za enega popa ki hoče biti Kristusov namestnik. Toda pri takih ljudeh jo le isti pošten in pravi katoličan, kateri počenja a la kanonik Drozd, ki de-fravdira takoj..svojih 7 milijonov krqn. Ubogo ljudstvo naj pa skla- bodt>," "Proti cerkvi/ vpijejo ti "gumiH'i," dokn/ite no, kdaj smo pisali prpti cerkvij pač pa smo pisali proti gonji za—dolar. To si zapomnite—junaki i«i taki! Mr. Biftnburgar bi pač l»olje et<»-ril, da se kam skrije in ne pokaže Več mod svet. Saj vemo, kako je svojivamo cerkev zidal v Denverti. Imeti jo ju'hotel v mestu—najbrže vsled csakorenih orgij, sploh zabav rojaki pa v svoji slovenski naselbini iu tako ni bilo s to stvarjo nič. To pa ga ju taku užalilo, daje skle-nil zopet iti na "bum" in šel je, ta preklicani bumler. Govorilo bo je, da je bolan, a to je bil lo pesek v oči. da je lahko, pod plaščem Itolez-ui, krog buiual. No verjamemo, da bi bil bolan človek s|iosoben za urednika kakemu listu, kajti on potrebuje vsaj Kržetovih živcev. Foter Ciril s punčko s "water-melono" v rokah, Bumbnrgnr z rokami v žepih in zavihanim klobukov, to bi bil pravi "kikeriki," šnicntau so ti gospodje kunštni! V Bog nam je priča, da dvomimo nad tem, da bi bili taki ''bumler-ji" B|)osobni za vero-bniiiitelje. One, ki hočejo s pravico na>dan, napadajo kot brezverce, svoje skle-dolisco in zaveznike v oderustvu pa proslavljajo kot vzor katoličane. Tako n. pr. ne vidijo in nečejo videti ti prebrisani "črni krokarji," kako se eel advent— svetke in i>et-ke gode iu pleše pri prafriganem Jemejčku s svitlo poboinoetjo tam doli ob olxdi "žabjega ragljanja," DOPISI. GloBB, Ariz., 20. nov. Kes malo pozno je že, ali verjemite mi, g. uredniki da bi se gotovo Že pred odzvnl in Vam napisal par vrstic v pozdrav, toda žalibog, da Bern bil dlje časa odsoten. Nahajal sem siv v Clifton, Ariz, in se se-lo včeraj {»vrnil nazaj v Glol>e. Ne morem Vam dovolj pojasniti svoje iziieiui-denje, ko sem dobil v roke kar 5 številk novega lista "Glas Svobode." Vsedel sem so in čital, 61 tal, ter našel maraikuj podučljivega. Odkritosrčno Vam pa morem reči, da ju sedaj "GlaB Svobodo" v A-meriki edini list, katerega odobravam jaz iu mora odobravati vsuk razsoden Slovenec, če ima le še količkaj samostojne misli v svojih možganih. 'Dragi rojaki, le poglejmo borbo za obstanek družili narodov, kako silo imajo vže v svoji lasti in ki(j mi! Odlo no nič, rszven nekaj nenasitnih oderuhov v kutah in nekuj brez kut, če hoc^no ravno to imenovati napredek, Uliogi slovenski delavec pa trpi, trpi dokler ne daš zadnjega mozga iz sebe. Du, težko breme si je noložil "Glas Svobode" na svoje ramena a želeti bi biio,. da vstraja v pravičnem lx)ju, naša dolžnost pa je, da pomagamo z vsemi sredstvi bvo-jemu glasilu do trdne podlage. Vi, g. urednik, Be pa nikar ne vznemirjajte, Če Vas kdo udari za iilio. Vsak udarec Vam bodenio pomagali nositi, to je, mi Vam hočemo dosledno pomagati. Povsod se orgauizujcjo delavci,. jaki, ne glede na to, da so tudi ljudje, kot smo mi. Ste tukrat, kadar pridgujete, da imate krog sebe nekaj anarhistov in prištevat« k tem pur občespoštovunih možakov [ ,la, narodi medselmjno, na zdravi rojakov, pri zdravi pameti? Zeloj podlagi in zakaj bi mi i mi ne? dvomljivo! Kaj takega zamore Moremo-li vedno ostati eno stolet-izreči le največji fanatik, res-an- je m drugimi narodi nazaj? To| arhistom podobnim. . je pač črnih komarjev sveta želja. Buinburgar s svojim zasluženim | V svoboduih o mojem, bi vže davno mebiha Cirila j |k)gnali v b<>g, ker ppznam dobro | tega božjega (?) namestnika. To j mu dišijo Im-U dolarji, rumeni peta-' ki in desetaki in še kaj1 druzega. | Mi posvetnjaki pač vsi vemo, da je j cerkev le za božjo liesedo oznanje-! Vat a oni (črne pijavko) delajo le isto, kar jim nese v koš. Obilo naročnikov in pomočnikov Vam želeč, Vam zakličem: le tako naprej in nasvidenje v kratkem v Puebli.' A. A. Ahizončan. Chicauo, 111., nov. Tudi jaz so čutim primoran, spregovoriti par besed o veliki povzdigi in napredku slovensko ameriškega časnikarstva v tako kratki dobi. Ker sem prejel novi Blovenski list povBem nepričakovano in to celo jxxl zaglavjem "Glas Svolio-de." posvetil sem mu popolno pozornost in ga natančno prečital. Vže prva št. "Gl. Sv." me je močno nr/veselila iu navdušila, da sem bo zopet jel zanimati za slovenskega ljudstvu napredek. Zal da morem priznati, da doslej nisem več prebiral bIov. amerišk. časopisju, ker sum spoznal njih gnjilobo, odslej pa hočem zopet stati v- naprednih vrstah naroda in da bode tois-to storil tudi novi list "Glas Svobode" o tem sem popolnoma prepričan, ker poznam dovelj ameriške razmere. Priznavam, da so ostali slov. umor. časopisi tudi storili vsaj ko-likortoliko svojo dolžnost, n temelj napredku je vendar-le socijaluo vprašanje in ravno to jo ostalo do danes nedotakljivo. Proletarcn se da je saino dušna hrana a v istini pomagati mu ali ga vsaj podučiti, da se ne bode dal ob- vsaki priliki skulwti, ni storil še nobeden list. To veliko in težko breme naložil si je "Glas Svobode" in trdno upamo, da bode i v prihodnje neustrašeno stopal po označeni poti naprej, naprej za svobodo, brezobzirno napram črnomu izkoriščevalcu ljudstvu. , Slovenci-bratje združile bo! V slogi je moč! Vže samo v teh besedah je dovelj rečeno. Torej bratje rojaki, sotrpini v boju za obstanek, stopimo Bkupno pod zastavo slož-nosti in bratske ljubavi. Hočemo-1 i ostati vedno, ali sebičneži ali ]ui sužnji •klerikalnega zmaja? Nikakor ne! Otresimo se tega sramotnega jarma, ki nas že stoletja tlači k tlom. Somišljeniki, liajd naprej pod praiior "Glas Svobode." Podpiraj, mo to pristno glasilo ljudske prave z vsemi Bredstvi, tako tiziono kakor tudi uiuterijelno. Otresimo se vsih zastarelih, nazadnjaških in "ožlindranih" listov, s katerimi nas itak druzega ne učijo, kot pokorščino, ]Hjnižnost. po-božnost in \ najširšem obsegu pa ra doda most. Seveda, posebno ta zadnja točku jim dokaj diši, kajti "rudodamost" jo predpogoj, da nas zamorejo terorizirati iu poeužujiti, sebi pa pri]K>nioči do zakladov in večne nadvlade. , Za to politično strujo velja isto, kar za kapitalista, kajti te dva sta popolnoma sklopljena in Btopata korak za korakom.Bkupno naprej v izkoriščevaiijo ljudske neumnosti. Prepričan sem, da bode novi list "Glas Svobode" vselej in povsod zastoiMil naše delavske koristi, zato najtopleje priporočani vBim tukajšnjim in drugim rojakom širom A-merike, da razširjajo po svoji moči časopis, kateri more dovesti The Globevfll Exchange 16 to 1 Max Malich, l ari xi k. Slovencem, sploh Slovanom pri poročam svojo lepo urejeno gostil no kjer točim vodno sveže pivo in dobro ^ganje. Nadalje poseoajta mnogoštevilno mo\> lepo urejeno mesnico, kjer je dobrti vedno sveže meso. MAX MALICH 183 N. Pennsylvania Ave. Denver, Colo. Telephone 2441 (Dalje na 5. htbani.) Zdravnik CHr. ARGYR 121U liji H WIND AVE.- telefon: Blaek 02, , Pisarna je odprta dan in noč. Mikroskopna preiskovanja, opazovanje in preiskovunje vodo i. t. d. Govori se: slovansko, angleško, nemško, laško, fuanu0hk0, tl'iwko ill (irsko, PUEBLO, COLO. ORIENTAL BAR and CAFE 223 South Tnlon Ave. L. L. GRAY lastnik. Dr. STONE zobozdravnik. Najboljše delo in najiii/je cene. 102 Central Bit Ureh Papes 115 Northern Ave. Pueblo, Colorado. Priporočam c. rojakom svoj SALOON V KTEREM TOČIM NAJBOLJŠE PIVO IN ŽGANJE. SLOVENCEM V ZNANJE. Naznanjam c. rojakom, da sem odprl na prostoru, kjer je bila prej RichiB pekarna na 1121 Northern Ave., lepo gostilno. Za obilen poset se priporoča JOE SMREKAR LASTNIK. Anton Šukle PUEBLO, Colo ročam.! 1 SAM HONIO 1N0S. Uaiou Aw. ruoKs Ul black. THE DENVER & k G. SYSTEM NAJBOLJ PRILJUBLJENA POT V COLORADO SPRINGS, CRIPPLE CREEK. LEADVILLE, OLENWOOD SPRINOS, ASPEN. QRAND juNCTION. SALT LAKE CITY. OODEN, BUTTE. HELENA. SAN FRANCISCO, LOS ANOELES, PORTLAND. TACOMA, in SEATTLE. _______ Vozi v vsa znana mesta in rudokope po Colorado, Utah in New Mexico, Potovalcu priljubljena pot V vsa LBTOVIŠoa v hhibe. EDINA POT KATERA VOZI ČEZ SALT LAKE CITY NA MORSKO OBREŽJE. Se voziš s spalnim vozom MED PlIEBLO IN DENVER SALT LAKE CITY LEADVILLE OODEN OLENWOOD SPRINO PORTLAND ORAND JUNCTION SAN ORANCISCO LOS ANOELES CHICAGO. SI. LOUIS IISU FDUCISCO -j —___________________ • ___ Vozovi za obed. poitruibR p°, jeUilnem listu na vaih vlakih. Za prektnorake In želeinlške llatke obrnite ae na pisarno Central Block. H. r. KBl'EUER - general \geut. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! mi vrata; sleherni trenutek jo pri- ** čakovala. tla vBtopi ljubljeni soprog Gottehelf, tako mn je bilo namreč ime. Sla je slednjič do vrat, vsedla se zraven njih in tako dolgo glodala skozi luknjico ključavnice, da je naposled tudi te sneg zametcl; ko pa odpre vrata, vsuje se plaz snega v kuhinjo. Tukaj se hitro rasstopi in voda je začela teči po tlaku, kar je hišico zelo spremenilo. Popred suho in gorko, zdaj jmi mokro iu mrzlo. Kmalu pa Be tako stemni, v da ni bi{o nič vež videti; matome solze pa so padale kot doz na zibel ko male hčerke, ktero je lahno zibala in se silila, da bi ji zapela nedolžno utigeljsko pesmico, i Celo noč je uboga, mlada mati bede sedela pri peči, zilmla, tiho popevala in molila, ter vlekla na uho predstavljajoče si stopinje, kterih pa v istim, ni bilo čuti. Drugi dan, ko je vsak čas priča- ^ kovala kakega znamenja od svojega moža, potrka nekdo na šipo,-sneg je bil že toliko odstranjen, da so so okna razločevala, čeravno se še ni nič ven videlo. Ona hitro steče vrata odpirat, a srce ji zastane v hudo vzdigajočih Be prsih: pred njo stoji, no ljubljeni možGotthelf, temveč častiti oče Bruno in ž njim še dva druga moža iz vasi, ktera sta odmetavala sneg iz vasi pa do hišice, da so zamogli prinesti potrebne tjft hrane. Ko s jo bilo njemu, mladenČu vse drugo, da je bil le ljubljen od svojo nedolžne Grace, ktera mu je že zdaj sladila življenje. V Neko zimo, Grace je bila ravno 12 let stara, nastal je nekega dne, strašen vihar, mrzla burja je pihala iz vseh strani. Bil je to najhujši zimski dan, kar jih je Graco pomnila. Zelo nevarno jo bilo hoditi na hribe, ker veter je našhl polne jame a snegom in človek je kaj lahko zgrešil pot in izginil'pod njim v nevidno brezdno; na drugih krajih zopet, naneslo je Bneg tako , visoko, kot so najvišja poslopja. Zopet je prihajal veseli božični praznik, kterega se raduje vse, staro in mlado. Tudi v mali hišici na gori so ae pripravljalo raznovrstne reci »a aprejem božjega Sina pod streho. A veselje se je v žalost spremenilo. Gracina mati je ravno dan popred hudo obolela in k nji poklicani zdravnik je izjavil, da onemogla ženica potrebuje skrbno postrežbe in pa tečne zdravilne hrane; revica so je hudo prehladila iu kmalu potem, ko jo zdravnik odšel, prišla je ob popolno zavest in Grace jo jo morala hraniti, kakor kako novo porojeno dete. Na sv. večer je sneg čimdalje huje in hoje naktaval in tudi že tako visoko zametel, da je mala hišica že skoro popolnoma tičala v snegu. Uboga Grace jo ostala sama a svojo bolno materjo, ločena od celega sveta. Rada bi šla dol v vaa iskati pomoči*, toda ni mogla, obupno ai je vila roke in klicala na pomoč, a od nikoder nobenega človeka. Vedela je, da, če bi Hans le slutil njen položaj, bi rad, ojako rad prišel in ž njo bedel noč in dan pri bolnici. Ali tudi on ne ve, da ji je mati bolna in VBaku misel na njega in njegovo pomoč, je broz-vapešna.-Oatala je Batna pri ljubljeni bolni materi, ji stregla kolikor je vedela in znala in ji davala zdravila ob določenem času, kakor je zdravnik zankazal. V kljub njeni neumorni skrbi, ni bolnici nič' odleglo, nasprotno, bilo ji je čimdalje huje, tako, da se je dekletce že zbalo za«svojo ljubo mater, da ji nmrjo. '» Poklekne iraven postelje iu prosi križanega Jezusa, da ji pomaga. Ko tako kleči, ae ji solze nedolž-noati vsujejo po bledih licih in srce ji je začelo bolj pogostoma biti o preveliki žalosti/ -1 Naslonilu bo je Čez bolno mater in poslušala nje dihanje, a bilo je že jako slabotno. Začela je zopet moliti in zatopljena v molitev dozdevalo se ji je, da sliii cerkveno zvouenje, pri tem pa aeji vrinejo zle slutnje v glavo, arih ae ne more več iznebiti. »cerkvica, posvečena otro-kii Jezusu, Sezidana 'je bilu v štirnajstem stoletju In'posvečena ravno na zahval jen dan. Sezidati jo jo pustil neki jako bogat baron S—, kterega edini siti jo ozdravil na priprosnjo iu obljubo na sv. večer. Ljudje so govorili, da, če kdo spleza do cerkvico na gori, na bv. večer ob polnoči in pozvoni točno ob 12. uri, dobi odgovor bodisi na to nli ono priprosnjo; ali že davno se ui nihče drznil tega storiti, toliko manj pa v poznejših časih, odkar je bilu cerkvica zapuščena in odkar ae niso i»ti do nje več popravljale. In ob času, ko se je to godilo, bilo je okoli cerkvice že vse zaraščeno, da—celo cerkvica sama, bila jo že lx>lj rozvulinom, kot pa kaj drugem podobna in bilo jo jako težavno priti do njo. Grace jo vedela vBe to še predobro, vedela je pa tudi, kar ji je častiti starček, oče Bruno tolikrat pravil o angeljčkih varhih. "Tudi ti imaš," tako je rekel, "Bvojega ongeljčka varim, ktori mul toboj bedi, te opremlja in varuje koderkoli hodiš in na rokah te bode toliko časa noeil, dokler z nogo ue zadeneš ob kamen, to jo da ostaneš, nedolžna in čista," Grace se jo ozrla na veliko stensko kukavično uro in glej, ravno se vratca odpro in kukavica se prikaže in ko je desetkrat .zakukalu, mislila je Grace, da ji »daj ukazuje: "Hodil" "Jaz greni," je zahlicala; poravna šo hitro pred odhodom materi zglavje, poljubi jo na čelo, kteri poljub bi bil knj lahko zadnji ljubljeni materi, natakue nemudoma lesene cokle, ogrne plašč in ateče k izhodu hišice. Komaj po odpre vrata, že se ji začne srce krčiti; nogo se ji prično tresti in zbala se je stopiti v temno noč. Sneg je čimdalje gosteje napadal iu pihalo je tako neznansko kot, da bi bilo vse to nekaka predigra sodnemu dnevu. Kaj pa to tuljenje in lajanje v daljavi—povzroča tudi to veter? O, ne! In zdaj zopet bliže! Kaj pomeni to? Trehutek je drag, bližo in bliže se sliši tuljenje in zdaj že zadostno razumljivo, volk je—in še kako lačen more biti v taki temni noči l Grace se prestrašit omahne in že hoče nazaj v hišo, a v zadnjem trenutku ae domisli besed "dobri pastir no zbeži, ko se prikaže volk," ozre bo na okoli in obstoji. Dozdevalo se ji je, da jo netilo kličie, a bilo ni nikogar tam, od koder je glas prihajal. So enkrat se ozre po svoji bolni materi, potem pa zapre vrata za seboj in se spusti v strašno noč. Čez par minut, bila je že čez in čez premočena, obleka jo je že hudo težila 111 Biieg ji je ravno nasproti, v oči naletaval. Vsaka stopinja je bila strašno mučna za ubogo mlado neizkušeno deklico in nič čudnega ni, da je sled-njič vsa ouemogla padlu v Bneg! "Oh, mati!" začela je jokati in klicati ua pomoč, ker mislila je, da leti v propad, kdo vam 1» zdaj stregel?" No, bilo je le kup na-neženega snega, v kterega je padla. Po dolgem stopicanju in z velikim naporom, ae ji je posrečilo priti zopet na vrh in urno jo hitela naprej, kolikor »o ji to dopuščale oslabele moči. Čez nekoliko časa je zopet postala, obrnila se in zrla v dolina da bi mogoče zagledala kako luč; siieg je ponehal padati in z jasni lo so je toliko, dajo vsaj deloma razločevala posamezne stvari. "Oh, moj Bog, kaj bo pa to za ene svitle oči, ki prihajajo bliže in bliže od sekunde do sekunde?" prestrašena zaječi. Ni ostala dolgo v negotovosti,—volk se ji je pri- ga jo dobro in čutila že njegovo gorko hropenje tik sebe. Kakor okamnola pade na kolena, uteži mn ne more več. "Angelj l>ožji, zlati moj varuh!" s temi besedami zapre oči in pričakuje osodopolnegu trenutka. Strašno je zver zatulilu v odgovor iu že jo odprla žrelo, da popade svojo žrtev, kar začne nekaj pbkati, kamenje rušiti, na to po zopet prejšnja—tihotu. Skoro brez zavesti odpre Grace oči, pogleda okoli sobe, toda strašne pošasti ni bilo več videti. V glavo ji šine misel, da se je mogočo volk zrušil v propad. Ni se motila! V Btrahu stegne roko proti tisti strani in res- še en sam korak in padla bi v grozno globočino. Spoznala je previdnost božjo, ktera jo je tako grozne smrti rešila. (KoNFC pb1h.) Obrambna sredstva o proti klerikalizmu. Kdor imo količkaj zdravo sodbe, tisti ve že davno, da je rimski kle-rikalizem posvetno politični sistem, kateremu je vera samo sredstvo, da ž njo vlada nevedno maso, sicer pa infa ta sistem zgolj posvetne namene. Tudi ve menda že vsak količkaj razumen rodoljub, da je klerikali-zem najnevarnejši vseh sovražnikov kar jih iuia slovenski narod, kajti klerikalizem hoče zasužnjiti slovenski narod politično, gospodarsko, kulturelno in duševno, da bi ga mogel porabljati za svoje mejnaro-dne namene. Poklerikaljen narod pa ni sposoben, ohraniti se v življenju, poklerikaljen narod je med drugimi narodi plevel in mu ni rešitve, Lo clericalisine voila 1' ennemi— te besede Gambottove obsegajo zlato resnico. Večni naaprotnik vseh narodov, njih politične svobode, njih gospodarskega blagostanja in njih duševnega napredka je klerikalizem in kjer vlada kl6rikalizem, ni sreče, Klerikalizem pa ni le največji škodljivec narodov, nego tudi najnevarnejši vseh sovražnikov. Klerikalizem je atarejši od VBeh obstoječih narodov in držav in v teh čaaih jo zadobil silno moč. Tako vajen boja, tako izkušen, tako dobro organiziran ui noben sovražnik, kakor klerikalizem. Vrh tega nju je težko priti do Živega, ker zavija VBe svoje pooenjanje in tudi največje lopovščino v plašč religije, b katero veže nase razum in arce širokih slojev. Končno pa ima klerikalizem tudi zaveznike kakor noben drugi Bovražnik, ima dobro iz-vežbano, fanatično armado, kateri je dobro vsako sredstvo za dosego njegovih namenov. Proti takemu sovražniku se je treba sistematično iu neizprosno bojevati. S samimi naskoki ua posamezne pozicije, x bojem za večino v javnih korporacijah in z razkrinkovanjom posameznih kori-fej ae sicer marsikaj doseže, ali klerikalizem je premočna stavba, da bi so podrla, če vihar tudi odnese nekaj opek s strelce in razbijo nekaj oken in vrat. Zgodovina nam priča, da so se že različni narodi in različne države lotile boja proti klerikalnunu, a kadar so podlegli, se*je to vedno zgodilo zato, ker boj ni bil sistematičen in ker se ni sovražnika zadelo v živo. Zlasti pa ni prav nič storjenega, če te vodi boj nekaj časa, potem pa se zopet opusti, ali če se samo jed-, na korenina klerikalizma podseka,-potem pa se pusti drevesu časa, da novo požene. To so resnice, ki se Bicer same ob sebi razumejo, ali da se narodi in države niso držale teh resnic nikdar v teh tisoč letih, kar to priča dejstvo, da klorikalixem še danes živi. Boj proti klerikalizmu je, kakor smo že rekli,'zategadelj tako težak, ker ae klerikalna pošast vedno skriva za vero. * Kdor ne pozna meje med vro in med klerikalizmoin, kilor no ve, kje se neha religija in se začne klerikalizem, ta seveda lahko zaide v napake in zadene lahko vero, dasi jo hotel zadeti samo klerikalizem. To se je zgodilo celo Bismarcku, in to jo bil gotovo bistroumen in dalekoviden mož. Bismarcku se je "Kulturkampf" popolnomu jxv nesrečil. Bismarcku je v čast, da je, ko je bila Nemčija zjedinjeiyi, začel b*"W odlašanja boj proti notranjemu sovražniku, ali ni mu kot državniku v čast način, kako jo vodil boj. Zakoni, ki so bili od leta 1871.-1876. izdani proti klerikalizmu, ne kažejo, da je Bismarck res poznal svojega sovražnika. V tem oziru stojita Waldeck-RouBBcau in Couibes visoko nad njim, dasi tudi ta dva ne dosežeta niti izdaleč— cesarja Jožefa II. Tisoč let žo tra jajo lioji narodov in držav proti klerikalizmu, u med VBeini vojskovodji jo bil cesar Jožef II. tisti, ki jo naj juBiieje videl, kako so da klerikalizem ugonobiti. Tisočkrat škoda, da je mogel le najmanjši del Bvojih načrtov izvesti. BiBmarckova desna roka v boju proti klerikalizmu, minister Falk, je Bam priznal, da jo bil "Kultur kampf" nespretno uprizorjen iu da bo je vodil tako, da je tudi versko indiferentnešji del nemških katoličanov obsojal vlado in joj nasprotoval. Največja nerodnost je bila da se je renitentnim duhovnikom prepovedalo maševati iu da je vlada sploh s policijsko palico hotela ukrotiti puntajočo se duhovščino. S to policijsko palico pa je vlada samo razdražila verska čutila katoličanov in pomagala klerikalizmu, ki je v tistih časih zadobil pri ljudstvu zaslombo, kakor jo ni nikdar poprej imel. Klerikalizem je znal to tako dobro izkoristiti, da je danes, 25 let po "kulturnem boju," prvi politični faktor v večinoma protestantski Nemčiji. Tako, kakor Bismarck, so grešili tudi drugi državniki. Le ti grehi so krivi, da je danes klerikalizem tako močan. Ako so hoče klerikalizmu narediti konec, se mu morajo potižaguti VBe korenine, potem se kmalu posuši. . Papeževe nunciature so navadno središča največjih spletk. Pod predtveto, da bo bavijo z verskimi zadevami, se vtikajo papeževi di-plomatjo v notranje politične zadeve dotičnih dežel. Šele nekaj let jo tega, kar so v Avstriji doživeli klastten tak slučaj. Dunajski nun cij je intrigiral na vbo načine proti Ogreski ir. kor.oc je bil, da je mo ral odstopiti dolgoletni minister zunanjih del, grof Kalnoky. Ta Blučaj kaže, kaj se vse uganja pod plaščem vere in kako nesmiselno je, da so zastopnikom neke ve re pripoznava eksteritorialuost. S to eksteritorialnostjo je najbolje dokazano, da hoiejo ti "zastopniki vere" biti zastopniki poavetne oblasti, namreč klerikaliznia. Večjega nesmisla, kakor je eksteritorial-na vera, ekateritorialno kristijan-stvo, si ni mogože misliti. In kako gledajo ti blagoslovljeni diplomatjo na etiketo! Ni je stvari, glede katere bi bilo b papeževimi diplomati toliko prepirov, kakor glode etikete. Nunciji zahtevajo namreč vedno prvo mesto med diplomati, da se s tem pokaže, ka-Jlo vodilno ulogo da igrajo. V tem oziru so trdi ko skala. Fantje in dekleta, možje iu žene pripravite se na veliki ples na sv. Štefana dan zvečer v g. John Rus-dvorani. Glas Svobode stopil korak naprej! Ako želi! kateri rojakov točne, vestne In pošteno postrežbe glede spodaj navedenih točk, naj se blagovoli obrniti na u-pravništvo GLAS SVOBODE. Pošiljamo deiiar vstaro domoyino po dnovnem kurzu, ter jamčimo, da bode vsaka \svota zanesljivo In najhltreJe prlSla v določeni kraj. PRESKRBUJEMO PREKOMORSKE VOZNE LISTKE ((za v Evropo in iz Evrope v Ameriko)) različnih najboljših parobrodnlh družb po najnižji ceni. Posredujemo pri kupovanju že-lezničnih voznih listkov na vse kraje Zdr. držav, Mexike in Canade. POSREDUJEMO TUDI PRI SODHUAR in smo vedno pripravljeni rojakom k vsakem oziru pomagati v tej ali oni stvari in to gotovo v Prevzamemo tudi vsake vrste tiskovine V delo, ™žem iMnAV/uIllilf vin nibnlc nnčin knz- . . . . . n. 11 napade, naj no odgovarja, ne da bi prej vprašal svojega škofa. Duhovniški časti naspfotuje, širiti bojevite listo ter agitirati zapoHtiC'"« piti v trafiki"! kandidate!— Tak bodi duhovnik po želji samega papeža in škota Lacrolxa. In slovenski duhovniki? TI so največja negacija teh zahtev. TI so besni agitatorji, fanitični iurnallsti, ki zlorabljajo prižnice in izpovednice na najgrši nnčin! In svobodno-mislečl ali kakor nas uazivljaja, liberalci »ahtevuuio natančno isto, kar škof Lacroiz in papež Lev XIII., a zato nas duhovniški fanatiki zmerjajo z brezverci! * Od tega odračunim 25 suiodk po 40 kr., jo 10 gld. tukaj torej imaš 19 gld. 19 kr." - "Ali, ekscelonca," jo ugovarjal generalov sluga,— "No, kaj hočeš? Ali se ti zdijo moje smodke drage t Da, da, ljubi moj, jaz pušim smodke le po 40 kr. če hočeš cenejše, moraš Bi jih ku- • Boj v Vatikanu. Iz Rimu se piše is duhovniških krogov: Ljudje navadno menijo, da je Vatikan identičen q papežem. Pa ui tako V Vatikanu vladajo različne struje in zgodi se prav po goetomo, da so posamezne skupino zapletene v naj-ljutejši boj. Sivolasi in popolnoma oslabeli papeš je v teh bojih dosti, krat podoben bilki na valovih ; zdaj ga dobi ta koterija v dblast, zdaj*-zopet druga. Prav minoli teden je i« dolgo trajajoč zakulisen boj pos- NASI ZASTOPNIKI (apentje) NO: gg. Ivan Meden 1661 E. Madison St. in Ladislav Zakrajšek 81 Oxfort Str. CLEVELAND. 0. g Mike Majerle 105 Har. Ave, LEADVILLE, COLO. . g. Phillip Zadnik Box 7 ASPEN, COLO. g. Ivan Nmerdel 1609 Broderick St SAN FRANCISCO, CAL g. J. Peidlrti 1202 S. 13th Str OMAHA. NEBR g. Matt Abser 183 N. Pasve. DENVER, C0L0. Kdor c. rojakov se ieli naročiti na list „aias Svobode." se obrne lahko: ali direktno na upravniitvo lista, ali pa na navedene naie zastopnike, katerih potrdilo upla-čane naročnine Je popolnoma veljavno. Kdor liuče poznati "fajmoštra," boljo rečeno kosmatega Benediktinca, kateremu je denur vbo-sredstvo njegovega katoliškega prepričanja, naj se blagovoli obrniti ua nas, povedali mu bodemo, da je to oče—Ciril. Sodi, ta kosmati mož zadnjo nedeljo, med mašo g. Dumburgurja, v spovodnioi inmjoo pred sclioj neke-ga dušnega grešnika, ko opazi, da se Ruinburgarju nekam jako mudi z maso, ko vendar ni bilo šo nikogar tu. ki naj bi vzel "pehar" v roko in šel cveuk pobirat po cerkvi. Hitro skoči po konci in iz spoved-nieo ven, pa steče k g. Gonjač-u, kateri je tudi takoj sprejel prosluli —pehar. Resnici na ljubo naj št' omenimo, da so Be potom oče Ciril vrnili v spovednico nazaj. Nedeljska pridiga pa jo bila, seveda, zopet o sumom denarju, a to pot le, dn »e Ixxlo vsak dohodek | naznanil. I kaj tisto, očka Ciril. Ljudska volja je, da se mu pokaže vsa potrdila dohodkov iu izdatkov | od leta 1895. In vedeli bi tudi ni-' di, komu je cerkev, dolžna kdo jo upnik itd. To nam pojasnite, to! Rojaki, mlado in staro moško iu žeiiBko, lin sv. Štefana dan svečer vsi na krov. Po dolgom času zopet veliki ples v g. John Rus-ovi dvorani. Do svidenja! Organizirano delo. Odrešenje .delavcev leži edino v spretni organizaciji in složnem sodelovanju. Samo tedaj jo mogočo, tla bodo sodelavci zmagonpsni. Organizacija v socialnem življenju je ravno to, kar je kri v človeškem telesu— zvezna moč za vse ude. Kakor hitro nastuno mali nered trpi cela organizacija in vsako nes-porazumljeiije mora jo uničiti. Vsaka nerodnost v človeški krvi razdore celo truplo, zato moramo Bkrbno paziti, da vzdržimo kri zdravo in močno. Paziti pa moramo, da ne delamo na račun želodcu in sicer z močnimi kemičnimi pripomočki. Ostati moramo pri naravi, ker samo iz naravnega laboratorija izlšla zdravilu izvršijo pravilno ozdravljenje. Trinerjevo zdravilno grenko vino je napravljeno izključno le iz naravnega vina in zelišč; ono čisti kri in ob enem ojafil želodec in živce. Prebavljenje postane pravilno in celi šivot zdrav. Posebno priporoča se slabim in glavobolu podvržneni ženskam. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah iu pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave. Chicago, Ills. ?-—--—----1 ... Dr. P. M. KUSM0 ... Ta je naseljen že dlje časa v Pu-ebli, napravil je zdravniške izpite v "Evropi na Dunaju in nn vseučilišču: »'University of the South". Je izlioren zdravnik, vešč v vsakovrstnih boleznih. Zim tudi govoriti vse slovansko jezike. Uradne ure so od 8. do 9. ure do-poludne in od 2. do 4. ure popol. ter od 7. do H. uro zvečer. . . Df. P. M. Kusmo jf slovanske krvi. Slovani! podpirajte ga in obrnite se na njega v sili, on Vam gotovo })omnga. 217 S. Union Ave. Telefon: Red Z51 ZA B0ŽIC. Glavna poataju in razprodaja vsakovrstnega blaga, kakor: različne igračico za otroke, knjige za odrasle, pisalno potrebščine, različne vrste papirja, čestitke k no-vemu letu; sploh z ono besedo vse, kar bI edon poželi. Nadalje, razne neoi>ojno mrzle in gorke pijače. V obilen posot so priporoča Cy. N. Miller 227 So. Union Ave. Pueblo, Colo. Philip Zang Brewing Co. J. A, MADDEN, agent. Urad iu pisarna cor. Dand & Lampkin Streets. ^TELEPHONE 79.-«« Ta pivovarna dela pivo prve vrste in Je edina čista piva delana v državi Coloradl iz samo češklga hmelja In pa iz v državi Colorado pridelanega ječmena. Pite Zang pivo! Slovenska babica. Naznanjam vsim rojakinjam, da sem ix» zakonu pooblaščena izvrševati posel babice. Izvožhala sem se v tem v Ljubljani .vžo leta 1888 iji dostala unjltoljše izkušnje v zade-vuLporoda. Moja zvedeni Jt Vam bodo gotovo v kurist. Priporočam bo Asa Gobše 4H2 Rush St. PUEBO: f r CUTS OFAIL KINDS ooonooooooooooooooood JN0. N0RRIS FURNITURE €0. —trgovec— b pohištvom, tapeti in razno- vrstnimi pečmi 223, 224, 228, 302 in 304 Santa Fe Ave., PUEBLO. COLO. Imam v svoji službi Slovenca Math Malenšeka. S3 wwmmwitmw1mttwttwmmwmnrrownrmnmr WEST BROS. ... FURNITURE CO. ..." 117-119 So. Union k, Pueblo, Colo. TELERON 26. Največja prodajalnka pohištva v mestu iu po najnižji ceni Dobiš vse kur Bi želiš za popolno opravo svoj«" hiše: železne postelje, ntatrace, peči, okna, vratu, mize, stole, stekla za okna. krožnike, skledi-' ce, vsake vrste p grinjala, preproge i.t.d. Pridite in si oglejte. Imamo v svoji službi Slovenca g. Mike Thomas-a kateri Vam bode rad dobro postregel. mmiummmimmmmmmmR Rojaki naročajte in pripoiocujU "GLAS SVOBODE/* HENRY o. MoHRIS upravnik. Soba 45 v Opera House. telefon" 40b "F" pobiralec na- ------------------------jemuine. Posestva, domovja bm ('or. I'nlon Ave. & C St. o1 kujdbjejo iu prodajajo. Za izgub«) S. Side Pl'EBLO, C0L0. olje odgovoren g. Morris sam. A. C. Daniels LEKARNAH risova agencija.za za-1 C Neugebauefs 204 SO. UNION AVE. ............ PUEBLO, COLO. PRODAJA dragih kamnov, ur in ziatanine. valovanje posestva. ENRY O. MORRIS uprav THE o Tukaj se doul l y u r R Newton Lumber,Co. o najfinejša dišava (parfem). o; ▼ Ull©J 1*81*11 llf ^^ ^ o Nedeljska potrebščina... o JEFF FITZPATRICK lastnik. j skladišče na D, & Main Ste o o o o ooooooooooooooooo 1218 Main St. Puablo. Phoned' Telefon 1QH wjy--^— — MORILEC IN SPOVEDNIK. - ^ --HS ^ —iS ■■ ——A /h- -m, w —w^—w^-w^-wv -i^* " c> (Konec povesti.) Vidno je bil ganjen o toliki Ijuliez-ni, stisne jo k sebi in strast no-po-ljnbi. "Mary moja" row, "zdaj p» rwOlrW*© Kaj jo elodllo daljo, lo veste sumi. Nedolžni stotnik trpi žo nad tri leta, kot najhujši razliojnik, v podzemeljski ječi in tnnter bi mu k mali umorila žalost. Ko sem to zvedel, spoznal sem,' kako zna duhoven molčati. Odslej sem skrbel le za veselo življenje. Oženil sem se >st—duhoven je meni oslepljeneu prižgal luč, da seui pregledal in pomogel mi je na pot, kjer mo zdaj vidite. Tak lin-dodoluik sem, kakoršnega gotovo šenobenkmt niste imeli pri sodbi! Ravnajte z menoj tako, kakor sem si zaslužil. Ali vislice, ali kolo, naj si bodo Bmrt še tafco grnznn/ vendar bode le neznatna i>ok oj moje gnlo pregrehe in hudobi] ■• Le obsodite me. milosti ne pača-kujem!" Umolknil je. Povedal jo vse. potem pa se zgrudil na stol in zakril obraz. Poslušalci in sodniki so strmeli same groze. Vsak glasni izdih je ponehal, VBim je zastala sajia ob tolikem zlo. V tem trenutku so odpro stranska vrata \u počasnih korakov vstopi^^ju-srevni stotnik. Ob stra-neh pa stopata z nasajenimi lwi-joneti dva orožnika, kterima je bila dana zapoved, da naj ga privedejo izpod zemeljske joče, .To mogočo, jo li to oni krepki, zdravi častni k V ae povprašuje prisotno ljudstvo. Neizmerna lioli-st mu je vsekala globoko nine tudi na njegovo zu uonjost. Sključen, kakor šostdeset-leten starček, stal jo komaj na nogah in gotovo bi* omahnil, da ga niso pridrfavali. Stal je prod sodniki in ljudstvom, živ dokaz nedolžnosti. Vse jo potinhilo pred to grozno lx>lestjo, ktem so mu jo že iz obraza brala. Toda ta tihota je nastala da se vmakne toliko hujšemu viharju ljudsko" ogorčenosti. Sto in sto glasov je zagrmelo: na vialice s hudobnežem. Morilec sam se je prestrašil teh glasov, no toliko, da so bi zimi zaslužene kazni, temveč videvši gorje, ktero je s Bvojo trdovratnostjo povzročil. Ubogi William, kteremu so med tem odvzeli težke okove, gledal je nekaj časa začudeno okreg sel>e in še le potem Bpoznal, da se je izkazala njegova nedolžnost in da stoji pred njim pravi morilec njegovega tekmeca za ljubezeu nedolžnega dekleta. Zadovoljno se nasmehne, Btopi korak naprej in z besedami: "odpuščam ti," se kakor mrtev zgrudi na tla. Se le čez par ur se je zopet zavedel in spregledal. Ležal jena mehki postelji, pri njetn pa slonela njegova mati in brut Patrik. Poklicana sta bila k sodniji z naznanilom, da se jo izkazala Williaiuu nedolžnost. Veselega srca sta so odpravila v mesto in prišla ravno k obravnavi, ko je po nedolžnem zaprti Vesten padel na tla. V zdignili bo nesrečnega trpina in premoli v staro rodbinsko stanovanje. Veselja ni bilo ne konca ne kraja, ko ae je vendar, čez dolgo časa, sinom nedolžnost izkazala. Mati se kar ni mogla ločiti od ljubljenega sina. Kako je bila še le srečna, ko jo je. poklicani zdravnik potolažil, da ni nobene nevarnosti za Življenje in da je uezaveat povzročilo le nenadno veselje in pa oslalielost života. In n>B, po preteEu enega meseca si je že toliko opomogel, da se je le sam 1» vrtu sprehajal in različne mah* reči opravljal. Telo Be mu je zravnalo iu čvrsto je zopet gledal v srečno, lioljšo liodoč. nos t, saj je Že izvedel, da mu je ljubljenka še vedno zvesta. naju .nobena pozemeljskn moč no razdroži več," ponavlja. "Hočeš biti moja na veke-večnot" Take iu enako Hladkc besede so se jima ysipale iz UHt. Pozabila sta na prestuno gorje, pozabila na ves svet, le v trenutku sta Živela. Tako sta bila v topljena v Brečno pogovore, da nista,prav nič zapazila osebe, ktere so se jima ravnokar približale. §e lo Patrlkov glas ju je prebudil nazaj v sedanjost. Zraven njega so stili še, zadovoljno se smehljaje roditelji dražestne Manili pa mati Williama in Patrika. Be isti večer se je vršila zaroka in tri mesece pozneje bila sta žo srečna poroČenoa. Ves Dublin se je zanimal za to lepo slavnost iu iz tisoč iu tisoč grl bo se slišale iskrene čestitke lepi dvojici. Nujlei>ša slavnost ]Mi jo bila, ko jo najvišja sodnija, na kraljevo povelje, z javnim razglaaom porovna-. ia sramoto, ki je zadela vso Htotni-kovo rodbino. Omeniti imamo le še morilca, j kteri je sam zoper sebe pričal. Ta je bil spoznan krivim in pred-no je minul eden mesec, izdihnil je ves skesan svojo dušo na vislicah. Pred smrtjo je še prosil, naj bi poklicali k njemu duhovni! Patrika. Vladika je to rad Btoril in ne dolgo potem, bil je že ljubljeni duhoven pri jetniku. Pripravil ga jo na1 auirt, spremil na morišče, ter do zadnjega izdihljcja molil ž njim. Dobri Patrik se je radovul, ob to-liki milosti, da se je izkazala bratovi) nedolžnost in da je dušn grešnika rešena za večno življenje. i Stavi na stran! Stavi na kup! © ALI 81 SE ŽE PRIPRAVIL NA TO POSKUŠNJOt' X Banko prlčneš lahko z enim dolarjem, potem pa glej Kf ' kako napreduješ. X PRIDI IN VZEMI ENO JEKLENO HRANILNIČNO iSj PENEZNICO S SEBOJ DOMU. Ti hraniš "jieiieznico mi ]vi ključ Dnn,° j° ^plačng in tako bodeš imel vedno denar in polno (g) ročko (Dinar Pail). Na vsak fit vložen denar, plačujemo 4 odsto- x The Pueblo Title & i Trust Company. voglu «1. in Main ceste Pueblo, It A 111 MO delavce za 11a (xuobnxle v New Orleads, plača 800. mesečno in hrana prosta. M ,> u u Texas „ $1.75 50 .. t( u N. Mexico H $ 1.50 50 i( u Misouri ti $1.75 50 „ „ kamne kopat M $1.o najnižji ceni. Naša prodajalnica je ena največjih v mestu. IZDELUJEMO TUDI NAPISE. - ZAKAJ POVPRAŠUJEŠ? Na izgubi nisi nič, če kupiš pri nas, ]iač pa Bi prihraniš lep« novce. The McPHEE k McGENNITY ' Lumber Company. 101 South Union Ave., PUEBLO, COLO. PHONE 271 VSE RE(:i KOT V ECROPI, RECEPTI IN VSE DRUGO. ttf Menjava vnanjih menic na vse kraje v Evbopi. NA VOGLU Northern & Elm Street, f R. T.FRAZIERf ^ 112 and 114 W. 2nd St. £ PUEBLO, COLO. Predajam upn*ge, sinila, jxise t^ ^ za denar i. t/ d. ^ ^f Potem ''Cdmpbeliy zdra- ^ jjp vila za konje in za nogekon- ^ ^tjem. ^ ^ Da razumeš, za naš izdelek^ ^ jamčimo vedno, če se ravnaš knjigi. 4 j Pošlji po cenik. jL ^^ ^J^ ^^ ^J^ ^^ ^^ WALTER BREWING CO. Bell Bar. J« Bratsko druitvo: Spomnil bo je oiu-ga OHodepolne- i{>adajoo ga večera, ko sta si pod njenim | redne oknom večno zvestolio obljubovahi mesecu in kako grenke ure je moral od ta- Santa Fe Ave krat,pa do dam* pretrpeti. Iz teh "Sokol" je pno društvo čilo v sanj gn »budi mili glas nedolžnega nastopu in s pravo, lejxi slovansko dekleta —Mary Be je mvno prika- uniformo. zala na vrtu, stekla mu nasprotni j K obilnem pristopu vabi vljudno in mu vsa »re^na pala na prsiJodbor. /Nazimr! DRUŠTVENE VESTI. Društvo nv. Petra In Pavla Poživlja vse svoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 1!1. v mesecu v dvorani na S. Santa Fe Ave. št. 1207. Nadalje vnbi društvo k pristopu 1 vse one, kteri niso še pri nobenem društvu, !oijti.~ no vtnno-frtnrre ne j dneva, kdaj nas doleti nesreča. V,, društvu je moč. Odbou OPOMIN. Zgonij imenovano društvo opo minja^se listi^ude, kateri živijo izven Pueble ali sploh izven Colorado, da pošljejo svoj natančen naslov in zaostale prispevke, knT tere dolgujejo, vsaj do 1. januarja. Nadalje opominja odbor vse one, kati-ri so zunaj brez potnega lista, To£.im najUiljšt', veJno sveže pivo in Žganie, ter imam fbia pivo v Bodčkeh in v zabojih, mogoče. Bicer se jim VBtavi bolnis- ^ obm.en obisk se i-hiporoča PHIL WEBER lastuik. ka podixmi. Naslovi M. KOČKVAR POZOR SLOVANI! 1217. Eiler Ave Pl'blo, Colo. v • A ti i • i i " . .Naznanjava vsim rojakom, Hrvutom m dr., da sva se preselila iz 'SOKOL" meaOi v doaedaj opuščeno gostilno na S. Santa Fe Ave. 629.—Na no- NA VOGALI S. SANTA FE IN NORTHERN AVE. Robert Evans—IaHtn,k Točim izvrstno vedno svežo jiivo iu žganje in postrežem z najbolšimi smodkami. Držim na razpolago tudi brezplačen prigrizek. Za obilen obisk se pri|>oroča vsim Slovencem, Vaš rojak KARL SCHMOLTZ natakar. M. C. JENSON swduj na starem jirostoru HOWARDA, na 115 West 4th St. meti Main in Santa Fe. > Sedaj napravim ono dvanajstiuo za $3.00 prid za $5.00 za tri mesece. VSAK DOBRODOŠEL. NOVA DRUŽINSKA GOSTILNA. Phil Weber 321 Northern Ave. Telefon 272 Ta piva je ena najboljših v državi. Pivovarna razpošilja pivo, ktora je posobno izvrstna, tudi v steklenicah. Naroči se na adan zal)oj, da se prepričaš o trditvi. Denar ostane v Puebli. Imamo tudi lepo urejen saloon. POZOR! LION CLOTHING COMPANY. NIZKE CENE Cob 2 in Santa Fe. NAJBOLJŠA ROBA Naznanjamo, da smo odprli še drugo prodajalnico pod imenom Crown Clothing Company ha union Ave. blizu nove ieleznlike postaje $t 229. Obo predajalnici sti prenapolnjeni z lejjo zimsko obleko. Imamo tudi moderne dolgo vrhno suknje. Obuvala vsake vrete za moike in ženske, za praznik in delo. Za obilen obisk se Vam priporoča roiak Va& ... .. . P. CULIG. joče k J. S K J ima svoje! Vem l,ro8toni *wiva iti Ixxlava točila vedno sveže pito in vsakovrstno sije vsako drugo nedeljo v nai,X),Jk' žKu,lil'> U'T l*»treg|a z dobrimi smotkami. Vzamova tudi uv društveni dvorani 602 g. I Slovence- rojake na hrano in stanovanje (boarding), ker imava jako čedne solie.—Onim rojakom, kateri ne zunjo aglesko, jim liodeva tudi kakor doslej, postregla pri Atnerikancih! Za obilen obisk se Vam prav vljudno priporočava: RUDOLF SAJE in JOHN VUKŠINIČ. , lo. 6!9 S. Santa Fe lie. Pačilo, Colo. 'MMttfefWSt. .'. Saioon - -......Restaurant.' ' Priporečam se vsim roju&om Slovanom. Imam tudi najcenejše železniške in prekmorske vozne listke. Zastopam francoske in nemške črta. D. G. LAGJEVIC R. L. NARDINI manaueb. .•. Telefon 326 F. •.* mbtnii. Ali hočeš razveseliti svojega moža? Kupi i jxiatrezi svojemu možu z lepim kosom pečenke. kakoršno dobiš pri MARTIN GERŠlČU Na 301 Northern Are., J telefon Stov. 439 f Govori Be v vsih slovanskih jezikih. Priporoča ae rojakom in dragim bratom Slovanom Martin Geršič,. LASTNIK. 000000028901013201010102020102020202010102