KOPER © jO. MAJA 1957
5'OSTNENA PLAČANA
JOTOVIN)
LETO VI. o STEV. 19
Ishaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva ir> uprave; Koper, Kidričeva 2G/i, tele/en 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letu?, naročnina 1000 din ali 3,5 ain, dolarja. Bančni račun G5-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Oba zbora Okrajnega ljudskega odbora v Kopru sta 7. maja na skupnem zasedanju razpravljala o poročilu okrajnega sveta za kmetijstvo in gozdarstv o ostanju in problemih kmetijstva na Koprskem.
Izvleček iz daljšega, 56 strani Cbsegajočega poročila, ki so g'a odborniki prejeli že vnaprej, je prebral predsednik sveta dr. Stanko Kovačič. Tako poročilo, kakor ludi kasnejša razprava, sta pokazala, da so kmetijske zadruge, kmetijska posestva, zadružne ekonomije in tudi zasebni kmetovalci, na področju koprskega okraja dosegli zlasti v zadnjem letu zadovoljive uspehe. Kmetje se vedno bolj zanimajo za delo svojih zadrug, saj se jih je vanje v zadnjem letu na novo priključilo okrog 850. Sedaj je v 48 kmetijskih zadrugah v koprskem okraju vključenih 61 % vseh kmečkih gospodarstev. Zanimiva je ugotovitev, da so kmetijske zadruge predvsem v zadnjem letu preusmerile svojo dejavnost iz trgovinske v proizvodno, razen tega pa so v precejšnji meri uspele izpopolniti odkupno mrežo in skupno s svojimi člani obdelati večje površine neobdelane zemlje. Dokaz, da se kmetje čedalje bolj zanimajo za dejavnost svojih zadrug, je tudi v dejstvu, da se združujejo v večje
skupine za obnavljanje vinogradov in sadovnjakov z najetjem skupnega posojila. .
Tudi državna in zadružna kmetijska posestva, ki jih je v koprskem okraju 12, so že dosegla lepe uspehe. Zvišala so hektarske donose z boljšo organizacijo dela, s pravilnejšim nagrajevanjem in z drugimi tozadevnimi ukrepi. Poskrbeti pa bo treba, da bi pri kmetijskih posestvih gradili stanovanja za kmetijske delavce, saj bi si s tem zagotovili stalno delovno silo.
V koprskem okraju je bilo v zadnjem času ustanovljenih več zadružnih ekonomij in obratov, ki se lepo razvijajo. V razpravi so ljudski odborniki poudarili, da bo treba v prihodnje nuditi kmetijskim zadrugam, kmetijskim posestvom in ekonomijam stalno pomoč, da se bodo lahko še uspešneje razvijala, utrjevala ter tako dosegala vedno boljše uspehe.
Koreferat o delu, načrtih in nalogah okrajne vodne skupnosti v Kopru pa je prebral njen direktor Primož Petrinja, Vodna skupnost, ki zaenkrat zajema le območje koprske, izolske in piranske občine, je že dosegla v kratkem času svojega obstoja z raznimi melioracijskimi, regulacijskimi in izsuševalnimi deli
prve uspehe. Samo v sečoveljski dolini je Vodna skupnost rešila okrog 56 hektarjev površine, na katero je prodirala voda iz morja. S postopno uresničitvijo svojega desetletnega načrta pa bo lahko' Vodna skupnost še zelo mnogo napravila za povečanje kmetijske proizvodnje in za večje gospodarske koristi tudi drugih gospodarskih panog v zvezi s kmetijstvom.
Člani obeh zborov so po daljši razpravi soglasno potrdili poročilo o stanju in problemih kmetijstva v okraju, ' o poročilu Okrajne vodne skupnosti pa bo razpravljal še okrajni svet za družbeni plan in finance.
Zasedanje obeh zborov se je zaključilo z razpravo o nekaterih upravnopravnih problemih in zadevah.
V spomin na 12. obletnico, ko se je v Ajdovščini sestala prva slovenska vlada s pokojnim Borisom Kidričem na čelu, so v Ajdovščini v nedeljo priredili svečano proslavo, ki se je je udeležil med številnimi gosti tudi ljudski poslanec pisatelj France Bevk. Osrednja akademija je bila v zgodovinski dvorani, kjer se je pred 12 leti konstituirala prva slovenska vlada. Po nagovoru predsednika občine Slavka Ježa je bil koncert narodnih in umetnih pesmi, ki jih je pel mladinski pevski zbor tamkajšnje gimnazije. V večernih urah so v soboto v počastitev praznika prižgali kresove po bližnjih gorah, taborniki rodu »Mladi bori« pa več tabornih ognjev.
Med nedeljskimi svečanostmi je bil tudi javni nastop gasilskih društev in tek skozi Ajdovščino, pri katerem je sodelovalo nad 200 ljudi. Po svečani seji občinskega ljudskega odbora je delegacija z narodnim herojem Tonetom Ferjančičem na čelu položila na grob narodnih herojev v ubljanl, kjer počiva tudi Boris tidrič, venec" pred ajdovskim spo-
menikom padlih borcev pa je bila komemoraclja.
V nedeljo popoldne je bil v Ajdovščini letalski miting, na katerem so sodelovali razen članov domačega aerokluba tudi najboljši letalci, jadralci in padalci iz vse Slovenije. Ob tej priložnosti je bila v Ajdovščini odprta tudi razstava letalskih modelov in jadralnih letal.
V torek je štafeta mladosti, ki je 5. maja stekla iz Kumrovca in bo 25. maja, potem ko bo šla skozi vse republike naše države, izročila najboljše želje jugoslovanskih narodov maršalu Titu za njegov rojstni dan, tekla po koprskem okraju. Na tisoče prebi-
— Kaj hočemo, zdaj pa moramo znova vreči atomsko bombo, a bo sneg spet izginil,..
valcev je nosilce štafetne palice pozdravljalo vso pot od Planine preko Postojne, Razdrtega, Divače, Kozine, Kopra, Izole, Portoroža pa do Sečovelj, kjer so jo predali članom bujskega telesno-vzgojnega društva Partizan.
V Planini so ob tej priložnosti učenci tamkajšnje osnovne šole in gojenci otroškega vzgajališča izvedli kratek kulturni program. Ob 11. uri je štafeto mladosti na Titovem trgu v Postojni sprejelo nad tisoč ljudi. Člani postojnskega TVD Partizana so šta-
V mali gledališki dvorani v Kopru so odprli v soboto v okviru tedna arhivov razstavo dokumentov iz koprskega mestnega arhiva. Razstavo je odprl ob navzočnosti večjega števila oblastvenih predstavnikov predsednik Sveta za kulturo Občinskega ljudskega odbora v Kopru Mario Abram. Nato je vodja arhiva profesor Mario Bratina obrazložil navzočim razstavljene primerke. Razstava je okusno in pregledno urejena ter pomembna zlasti za dijake in prosvetne de-
fetno palico ponesli do Senožeč, kjer so jo izročili članom divaš-lcega Partizana. Na Trgu revolucije v Kopru se je v torek popoldne zbrala množica ljudi, predvsem mladine, ki je s ploskanjem sprejela nosilce štafetne palice. Po pozdravnih besedah predsednika koprskega društva Partizan Borisa Jurce je spregovoril predsednik koprske občine Mirko Jelerčič. Nato je štafeta nadaljevala pot ob morju vse do Sečovelj, kjer so štafetno palico prevzeli Bujčani.
lavce, ker prikazuje razvoj Kopra in njegovega zaledja od naselitve Slovencev do narodnoosvobodilnih borb.
Odprta bo še do vključno nedelje, .12. maja.
ZBOROVANJE ITALIJANSKIH PARTIZANOV
V Ferrari v Italiji se 11. in 12. maja sestanejo pripadniki bivše partizanske divizije »Italia«, ki se je med vojno borila skupaj z jugoslovanskimi partizani za osvoboditev izpod nac i fašističnega jarma.
Zbora se udeležuje tudi delegacija ZB Jugoslavije.
a lU Č?! s tidB k/ ki
SLi II IS ¿¿2 &

NAS TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR
Danes, 10. maja poteka 90 let, kar je bil rojen veliki slovenski mislec Ivan Cankar. Njegovemu spominu smo posvetili nekaj več na 5. strani današnje številke, česar ne pozabite prebrati.
Tudi Marija Rovan, stara 70 let, je prijela za lopato in pomagala pri delu za napeljavo vodovoda v vasi Goriče pri Postojni. Vsekakor posnemanja vreden zgled.
■JASNO ZAČRTANA POT
j Ni težko pritrditi, ugotovitvi, da je nemogoče zajeli v tako kratkem sestavku vse pomembnejše gospodarske dogodke in jih več ali manj pravilno opredeliti v sklopu celotnega gospodarskega dogajanja pri nas. Posebno v zadnjem času lahko zabeležimo toliko in zelo pomembnih gospodarskih dogodkov, da moramo danes že v uvodu povedati, da se jih ne bomo mogli dotakniti niti mimogrede, kaj šele, da bi jim posvetili kaj več vrstic. Omejiti se bomo morali samo na najvažnejše in najbolj načelne.
Med take moramo vsekakor šteti najprej plenum SZDL, ki je bil letos konec aprila na Brionih. Že prejšnji plenum je bil izredno pomemben, saj so bile na njem sprejete" smernice za nadaljnji gospodarski razvoj. Sedanji plenum v tem pogledu za prejšnjim po pomembnosti prav nič ne zaostaja. Poleg izredno važnih političnih in posebno zunanjepolitičnih referatov je bil namreč podan tudi referat o gospodarski problemih. Pri tem bi se omejili na splošne ugotovitve referata po katerih je uresničitev smernic naše gospodarske politike že pokazala pričakovane uspehe. Med te moramo šteti vedno večjo uravnovešenost in enako-mernost v gospodarskem razvoju, stabilnejše odnošaje na tržišču, povečanje zalog industrijskega blaga, povečanje izvoza in sploh zunanjetrgovinske zamenjave, povečani izgledi za zboljšanje v kmetijstvu in kmetijski proizvodnji. V nekem pogledu se kažejo že tudi uspehi pri dvigu življenjske ravni prebivalstva, čeprav ti uspehi še niso taki, da bi lahko že sedaj o njih pisali. Ugotoviti je namreč treba, da moramo v prvi vrsti doseči stabilizacijo v gospodarstvu, ki bo nato omogočila |hiter napredek.
Poudarjanje uspehov ni brez pomena, če pomislimo, da nam taki uspehi omogočajo ustvarjanje perspektivnega načrta gospodarskega razvoja za nadaljnjih deset let. Tak načrt pa lahko sloni samo na nekih trdnih osnovah, ki jih danes imamo in ki potrjujejo pravilnost zastavljene poti.
Posebna skrb je bila posvečena razvoju kmetijstva. Že navedeni plenum je razpravljal o problemih v kmetijstvu, o napredku in socialističnih odnosih na vasi. Poudarjeno je bilo, da bo morala naša skupnost vlagati v kmetijstvo mnogo več materialnih sredstev, da bo lahko razvila to važno gospodarsko vejo do take stopnje, da ne bi bili več odvisni od uvoza. Tov. Tito je zato poudaril, da morajo biti vse naše sposobnosti in sile usmerjene v smeri dviganja proizvodnje v kmetijstvu na višjo stopnjo, da bi se tako čimbolj razširila in povečala.
Pomen, ki ga ima za nas kmetijstvo, pa je bil še posebej poudarjen na tretjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, ki je na skupnih sejah obravnavala probleme perspektivnega razvoja kmetijstva in zadružništva FLRJ ter sprejela v tem smislu tudi resolucijo. Katere so glavne ugotovitve tega zasedanja in resolucije? Najprej je bilo ugotovljeno, da nam doseženi rezultati omogočajo hitrejši razvoj kmetijstva. (Nadaljevanje na 2. strani)
... mi
V « -y « „t ** > f ■ £> I I' W
ZAMENJAVA NAŠIH VOJAKOV NA SINAJU
Z ladjo »Proleterka« se je v začetku tedna vrnila na Reko prva izmena vojakov in oficirjev jugoslovanskega odreda, ki se je mudila v Egiptu pet mesecev v sestavu varnostnih sil OZN. Pred odhodom iz Egipta je bila v taborišču jugoslovanskega odreda večja svečanost, ki so se je udeležili vrhovni poveljnik varnostnih sil OZN general Burns in zastopniki vseh vojaških enot, ki sodelujejo v sestavu OZN. Ob tej priložnosti je imel general Burns krajši govor, v katerem se je zahvalil enotam JLA za njihovo požrtvovalno delo.
HRUŠCEV NAPOVEDUJE SPREMEMBE V GOSPODARSKEM UPRAVLJANJU V SZ
Na skupni seji obeh domov Vrhovnega sovjeta ZSSR je govoril tudi prvi sekretar CKKPSZ Hruščev. V svojem govoru je

VLADNA KRIZA V ITALIJI
□	□	n


. >5 :	! •..
x:'í>:i*:í .v.
Dela pri gradnji Slovenskega kulturnega doma v Trstu lepo napredujejo. Računajo, da bo zgradba pod streho čez eno leto, dokončana pa v dveh, ker so za tako stavbo pač potrebna velika dela in temeljite priprave.
Na podlagi Londonskega sporazuma se je italijanska vlada obvezala, da bo dala na razpolago potrebna sredstva za gradnjo kulturnega doma v ulici Pe-tronio, kot odškodnino za požga-ni Narodni dom. Prvi obrok je bil že nakazan.
Do sedaj so že v glavnem dozidane kleti, parter, glavna stopnišča ter prostor za oder.
V stavbi bodo: gledališka dvorana, oder, garderobe, skladišča, delavnice itd., družabni prostori ter prostori za študijsko knjižnico.
Kulturni dom bo zgrajen po načrtu inž. Eda Mihevca, profesorja na tehnični fakulteti ljubljanske univerze.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Dalje je bilo ugotovljeno, da pri nas ne more biti individualno kmečko gospodarstvo nosilec razširjene reprodukcije, kakor tudi, da ne pomeni kolektivizacija rešitve za kmetijstvo. Pač pa so lahko glavni nosilci razširjene reprodukcije in organizatorji kmetijske proizvodnje samo organizirane socialistične sile v kmetijstvu, ki bodo lahko spremenile način proizvodnje in uporabljale sodobna proizvajalna sredstva ter metode tako na družbenih zemljiščih kot na zemljiščih individualnih kmetov. Kol lake organizacije so mišljena kmetijska posestva, kmečke delovne zadruge, zadružne ekonomije in splošne kmetijske zadruge.
Seveda je to le del vsega iz referata in resolucije na navedenem zasedanju, toda dovolj, da se presodi pomen sklepov, posebno pa vloge kmetijstva za naš splošni gas-podarski razvoj, ki ga mora kmetijstvo v prihodnjih letih dohiteti.	-dt-
obravnaval predvsem gospodarska vprašanja, zlasti pa reorganizacijo gospodarskega upravljanja v Sovjetski zvezi. Med drugim je poudaril, da bo potrebno likvidirati pristojna ministrstva za industrijo in gradbeništvo in ustanoviti okrožne gospodarske svete. Kritiziral je številne napake in pomanjkljivosti v delu ministrstev, omenil pa je tudi, da bo .potrebno razširiti pravice direktorjev. »V tovarnah je preveč kontrolorjev — je dejal Hruščev — in to ne prispeva k boljši kakovosti izdelkov.«
ZMAGA SOCIALISTOV NA PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH V AVSTRIJI
Na nedeljskih predsedniških volitvah se je izpolnil pregovor »v tretje gre rado«. Tudi v nedeljo so Avstrijci zaupali večino glasov socialistom in tako ima Avstrija za Rennerjem in Kor-nerjem že tretjega predsednika iz vrst Socialistične stranke — tokrat dr. Scharfa. Le-ta je dobil okrog 100.000 glasov več kot njegov nasprotnik, zastopnik Katoliške ljudske stranke Denk. Zmaga dr. Scharfa je prišla pravzaprav nepričakovano, kajti socialisti so se lotili predvolilne kampanje precej kasno in avstrijski tisk je skoraj v celoti menil, da se jim to utegne maščevati.
Scharf je član avstrijske Socialistične stranke od leta 1918, član avstrijskega parlamenta pa ves čas po prvi in drugi svetovni vojni. V Avstriji in tudi izven nje uživa mnogo spoštovanja in ga imajo za enega najboljših evropskih poznavalcev ustavnega prava.
V začetku tedna je predsednik italijanske vlade sporočil predsedniku republike Gronchiju odstop svoje vlade. Le-ta je takoj začel posvetovanje s predstavniki posameznih strank za sestavo nove vlade. Vse kaže, da bodo zaradi zapletenega položaja trajala posvetovanja delj časa.
Čeprav krize v italijanski vladi niso nič presenetljivega, je pa presenetljiv način, kako je do zadnje krize prišlo. Voditelj socialnih demokratov Saragat, ki je do nedavnega stalno zagovarjal sodelovanje socialnih demokratov v Segnijevi vladi, se je nenadoma premislil in sklenil umakniti svoje ministre iz nje. Do tega sklepa ga je pripeljalo dejstvo, da je bila v vrstah socialnih demokratov iz dneva v dan močnejša težnja po izstopu iz vlade in da si je moral Saragat na ta ali oni način utrditi tla pred socialdemokratskim kongresom, ki bo junija letos.
Toda Saragatov izstop iz vlade ni naletel na ugoden odmev med socialisti, čeprav so le-ti postavili to kot-glavni pogoj za združitev obeh strank. Po splošnem mnenju hoče Saragat s svojim odstopom obnoviti štiristrankar-sko koalicijo in zasesti v novi Segnijevi vladi zunanje ministrstvo. Po mnenju voditelja socialistov Nennija pomeni Saragato-va zadnja odločitev ne korak naprej k uvajanju politike, ki bi bila v skladu s težnjami italijanskih ljudskih množic, temveč le prizadevanje, da bi obnovili zarjavelo vladno telo, ki se je v prejšnjih letih komaj premikalo.
Seveda je veliko vprašanje, če se bo Saragatu posrečilo uresničiti idejo o koaliciji štirih strank
(demokrščanske, liberalne, socialdemokratske in republikanske). Med njimi so namreč vse preveč različni pogledi na politiko, ki jo naj vodi bodoča vlada. Tako so republikanci že izjavili, da so se pripravljeni vrniti v vladno koalicijo le pod pogojem, da bi se program nove vlade odločno usmeril na socialne in gospodarske reforme. Resne pomisleke ima tudi krščanskodemokratska stranka, ki se boji diskreditira-nja pred italijanskimi volivci in se bo zato najbrž bojevala za enostransko odločitev, to je za vlado krščanskih demokratov. Nezadovoljni so tudi liberalci, ki se bore proti vsem poskusom, da bi nova vlada nastopila z na-
prednejšim socialnim in gospodarskim programom in zavračaj^ sodelovanje tako z republikanjHj kot s socialnimi demokrati.
Nekoliko verjetnejša pa je možnost, da bi najbolj »trmoglave«, to je liberalce iz te skupine izločili in da bi bili v novi vladi le krščanski demokrati, republikanci in socialni demokrati. V tem primeru bi morda Nennijevi socialisti novo vlado posredno podprli ali pa vsaj ostali nevtralni do nje. Toda tudi uresničitev te variante ne bo lahka. Vsekakor je sedanja vladna kriza v Italiji ena najbolj zapletenih po vojni in je za sedaj nemogoče predvideti, kakšen bo njen konec.
RAZPIS za tečaj Politične šole pri CK ZKS
(od 2. septembra 1957 do 30. januarja 1958)
Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma.
Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih, pošljite do 25. VI. 1957 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS.
Sola ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljubljane.
O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem komiteju svojega območja.
Kriza občinske uprave v Trstu je pretekli teden dosegla svoj vrhunec. Po odstopu župana Bartolija in občinskega odbora so demokrisljani skušali ponovno privabiti v nov občinski odbor republikance in ~ socialdemokrate ki pa so postavili kot pogoj usmeritev občinske uprave na levo. To .seveda ni prijalo demoknstjanom in so skušali napraviti »enobarvni odbor«, kar pa je v Trstu v sedanjih razmerah nemogoče.
Pretekli teden je bila seja občinskega sveta za izvolitev novega župana. Demokristjani so ponovno kandidirali Bartolija, a jim ni uspelo. Bartoli je doživel poraz, ker ga ni hotela podpreti ne desnica ne levica, Pri zadnjem glasovanju je dobil Bartoli 20 demokristjanskih glasov, socialdemokrat prof. Dulci pa 25. Pri prvem glasovanju to število ne zadostuje, zaradi tega bo ta teden ponovno seja za izvolitev župana. Izvoljen bo, kdor bo dobil več glasov kot drugi. Kdo bo zdaj tržaški župan? Tvegano je vsako ugibanje . Bartoli prav gotovo ne. Ali bodo demokristjani predlagali drugega kandidata in bo novi odbor užival podporo levice, ali pa bodo v doglednem času spet nove upravne volitve.
• • •
Delovno ljudstvo na Tržaškem je tudi letos proslavilo mednarodni praznik dela 1, maj, ki je obenem obletnica osvoboditve Trsta. Prvomajske proslave so bile v Trstu, v Nabrežini, Križu, Miljah in v Boljun-eu.
Med najpomembnejše proslave spada vsekakor tržaški prvomajski sprevod in zborovanje, ki ju je organizirala nova delavska zbornica CGIL, ter že tradicionalna prvomajska ljudska veselica na Stadionu I. maja pri Sv. Ivanu.
Sprevoda in zborovanja na trgu Perugino se je udeležilo veliko število delavcev in delavk vsek strok, ne glede na politično opredeljenost, saj so razen strokovnih organizacij tudi vse napredne politične stranke in struje pozvale svoje člane in sim-patizerje, naj se udeležijo te prvomajske proslave, organizirane v duhu bratstva, delavske enotnosti in borbe za gospodarski in socialni napredek ter mir v svetu. Na Stadionu I. maja so nastopile folklorne skupine, godbe in lutkovni oder, O pomenu mednarodnega delavskega praznika sta go-
ZUNANJEPOLITIČNI

PRESA
Letošnji razvoj dogodkov v Evropi je bolj kakor karkoli prej dokazal, da posameznih mednarodnih ukrepov splošnega značaja ne moremo obravnavati brez njihove notranje povezanosti. To trditev krepi potek sedanjih razgovorov o razorožitvi v podkomiteju ZN v Londonu.
Sedanji razgovori petih velesil o razorožitvi namreč vse bolj izkristalizirajo prepričanje, da vsak novi predlog združuje v sebi vrsto mednarodnih vprašanj. Tako na primer ni mogoče danes govoriti o nekem planu razo-roževanja, da ne bi istočasno razpravljali o ponovni združitvi Nemčije, o nadaljnji usodi Atlantskega in Varšavskega pakta, o takšnem ali drugačnem statusu Srednje Evrope in o podobnem, Z drugimi besedami: vsi razgovori in načrti o razoroževanju se začenjajo in končajo z Evropo in z njenimi nerešenimi problemi.
še na ženevski konferenci najvišjih predstavnikov štirih velesil, ki je bila pred dvema letoma, je bilo očitno, da o ponovni združitvi Nemčije ni mogoče govoriti in z uspehom razpravljati, če se ne upošteva ohranitev odnosov moči med velesilami oziroma sorazmerno razoro-ževanje. Delno ali popolno razoroževanje skupno z rešitvijo nemškega vprašanja mora biti prva predpostavka, ki naj vodi k postopni razvodenitvi Atlantskega in Varšavskega pakta, to je, k oblažitvl in odstranjevanju razdelitve sveta na bloke. Ženevski načrt tedanjega britanskega ministrskega predsednika Edna o coni nadzorovane razorožitve v Evropi je najboljši dokaz, da so bili že tedaj, ko razoroževanje še ni bilo poglavitno vprašanje, vsi mednarodni problemi med seboj tesno povezani in da so morali pri reševanju enega izmed njih upoštevati tudi druge.
Da na Evropo iz dneva v dan bolj gledajo kot na poskusno torišče, na katerem so lahko in v prvi vrsli mora preizkusiti vsaka zamisel o resnem pomirjevanju v svetu, dokazuje tudi najnovejši sovjetski načrt o razorožitvi. V sklopu tega načrta o mednarodnem nadzorstvu o razoroževanju je razen obsežnih predelov Amerike in SZ tudi
vsa Evropa. V takšnem položaju se nujno morajo v razgovore o razorožitvi vplesti vprašanja o združitvi Nemčije ali usoda Atlantskega pakta, razen tega pa tudi vprašanje vojaških baz na tujih ozemljih, a trenutno vprašanje upravičenosti oborožitve vrste evropskih držav z atomskim orožjem. Gledano s tega stališča, nedavna sovjetska nota danski, norveški in zahodnonemški vladi v zvezi s protestom zaradi tamkajšnje namestitve ameriških dirigiranih jedrskih projektilov ni imela toliko propagandni značaj, kot je to na prvi pogled kazalo, temveč je imela bolj realni, praktično-politični pomen. S temi notami so verjetno hoteli opozoriti na veliko odgovornost v zvezi z. razorožitvijo in ohranitvijo aiiru, ki jo imajo razen velesil tudi druge države, predvsem evropske.
Nujnost, da se o sovjetskih protestih razpravlja v Bonnu, Kobenhavnu in Oslu, kakor tudi o najnovejšem sovjetskem načrtu za razorožitev na bonnskem sestanku Sveta Atlantskega pakta kot o najvažnejši temi, dovolj zgovorno dokazuje, da morajo vse evropske države prevzeti nase odgovornost za bodoči razvoj odnosov tako na starem kontinentu kakor tudi v svetu sploh. Kot del sveta z najbolj zapletenimi notranjimi zadevami in z najtežjimi mednarodnimi problemi je Evropa najbolj poklicana, da je poskusno torišče za razoroževanje. Ali ni torej dolžnost posameznih evropskih dežel, predvsem zahodnonomške, britanske in nekaterih drugih, da svoje mednarodne poteze bolj vskladijo z zahtevami današnjega časa. Takšna skrb o svojstveni politiki ne sme pomeniti nasedanja spretnih propagandnih ali drugih akcij, ieniveč mora biti to doprinos vseh držav v reševanju mednarodnih problemov. Ne bo torej zgrešeno, če se na nedavni memorandum jugoslovanske vlade, naslovljen podkomiteju OZN v Londonu o možnostih in nujnosti, da se doseže vsaj začeto in delno razoroževanje, gleda kot na primer, kateremu je treba slediti takrat, ko je beseda o tem, da morajo tudi druge evropske državo pomagati podpreti neki pozitivni razvoj.
vorila dr. Jože Dekleva in Bartolo Petronio.
Po starem, lepem običaju, so za 1. maj postavili mlaj v Boljuncu, r D
lini pa v nedeljo, 5. maja.
• * *
Dolinska občina je med 5. in 0. majem priredila I. razstavo domačih vin z namenom, da bi s podporo kmetijskega nadzomištva in p.okrajinske uprave nagradila najboljše vinogradnike In dala vzpodbudo za napredno vinogradništvo ter kletarstvo v svoji občini,
* * *
Že več dni žanje velike uspehe Gobčeva opereta v treh dejanjih »Planinska roža«, ki jo v mestu in na podeželju uprizarjajo člani SNG in
gojenci Glasbene Matice iz Trsta. » • »
V soboto, 27. aprila, je bila v Rie-manjih dobro uspela kulturna prireditev. Nastopili so člani folklorne skupine »Breg« s sodelovanjem dolinskega vaškega kvarteta in pevskega dueta.
• « •
Zadnjo nedeljo aprila je na svojem občnem zboru položila obračun dela nabrežinska kmečka in obrtniška posojilnica. Prikazala je tudi letos finančno aktivno bilanco. Take ustanove so za slovenskega človeka na Tržaškem velikega pomena, žal pa jih ni več toliko kot pred leti, ker jih je fašistična oblast zatrla.
40-letnica revolucionarnega leta v Rusiji
Od 7. do 12. maja je bila v Petrogradu VII. vseruska konferenca partije boljševikov. Udeležilo se je je 133 delegatov, ki so imeli aktivno volivno pravico in 18 delegatov, ki so imeli le posvetovalni glas. Ti delegati so zastopali 80 tisoč članov Partije.
Bila je to prva legalna konferenca boljševikov in po svojem pomenu enaka partijskemu kongresu.
Sklepi te konference so temeljili na Leninovih aprilskih tezah, ki jih je razglasil, ko je 16. aprila prišel iz emigracije. Proti tem tezam so nastopili manjše-viki in eseri ter nekatere vodilne osebnosti v boljševiški partiji. Stalin je n. pr. trdil, da so Leninove teze »slama, v kateri ni dejstev in zaradi tega nesprejemljive«. Buharin in Pjatakov s bila proti načelu samoodloč narodov, Zinovjev je nasprotoval ustanovitvi nove komunistične internacionale, Kamenjev in Ri-kov pa sla na konferenci nastopila proti težnjam socialistične revolucije. Vendar pa je ta konferenca zavrgla vsa protiljudska stališča in sprejela resolucijo o vojni, o odnosu do začasne vlade, o agrarnem vprašanju, o Sovjetih, o novem partijskem programu itd. Izvoljen je bil tudi nov centralni komite.
Iz Začasne vlade pa sta pod pritiskom množic morala 15. maja izstopiti najvidnejša zastopiri-ka ruske buržoazije Miljkov in Gučkov. Sestavljena je bila prva koalicijska začasna vlada iz zastopnikov meščanskih strank ter manjševikov in eseror>. Le-ti so podpirali protirevolucijo.
Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednjk Rast ko Bradaškja. — Za tis^ odgovarja Frane Zdešar.
Člani sveta za urbanizem pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru so te dni razpravljali o nekaterih posameznostih načrtov za ureditev koprske severne obale in o uskladitvi melioracij z urbanističnimi težnjami. V zvezi s tem je bil že sklenjen z Vodno skupnostjo v Kopru sporazum o zapori Štanjonske drage zaradi osušitve in izgraditve prve etape severnega dela pristanišča. Na tej seji so člani tudi obravnavali ureditev cestnega vozlišča pri podjetju »Slavnik« v Kopru ter regulacijo Badaševice.
V zvezi s prostovoljnimi de-
DVOJNI PRAZNIK GOZDARJEV
Gozdarji na postojnskem in na pivškem ter ilirskobistriškem področju so minulo soboto opravili kar dvojno delo: stari delavski svet podjetja Gozdno gospodarstvo je odložil »žezlo« in predal posle novoizvoljenemu. Pri tem so temeljito pretresli svoje delo v zadnjem obdobju in si postavili smernice za nadaljnje delo, Obenem pa so izvolili iz svoje srede delegata, ki jih bo zastopal na kongresu delavskih svetov v Beogradu.
Gozdarje je v imenu okrajnega komiteja ZKS Koper pozdravil podpredsednik OLO Franc Klobučar, ki je kot gost prisostvoval njihovi pomembni konferenci.
lovnimi akcijami SZDL za asa-nacijo Kopra so člani sveta predlagali, naj bi se ta dela omejila zaenkrat le na odstranjevanje nesnage, razpadajočih ruševin in na čiščenje dvorišč. — O rušenju opuščenih ali že razpadajočih dosluženih hiš in ograj-nih zidov pa naj odloča posebna komisija, ki bo pod vodstvom urbanista pregledala, kaj je mogoče odstraniti, ne da bi bila prekršena zaščita arhitektonsko in ambientno važnih objektov. Končno so člani sveta odobrili še zazidalni načrt za tovarno furnirjev »Topol« v Ilirski Bistrici in nekaj lokacij na Koprskem polju, tako imenovani Bo-nifiki.
D. V.

iftilSlI:-^,:,
gll ¡pp g||§> n|pi
...v:..................w	.
Mi»
Tramper »Bihač« Splošne plovbe v slavnostnem oblačilu v piranskem
zalivu.
Pretekli teden je okrajna zbornica v Kopru skupno s tajništvom za gospodarstvo pri OLO Koper sklicala več sestankov s podjetji, ki se neposredno bavijo z oskrbovanjem potrošnikov z mesom, kruhom, pivom in brezalkoholnimi pijačami. Predvideni dokaj velik dotok gostov v letošnji turistični sezoni narekuje podjetjem, da resno razmislijo o načinih čim boljše oskrbe predvsem na osnovi izkušenj iz prejšnjih let, ki opominjajo na nujnost temeljite priprave za sprejem že
V	začetku meseca maja so strokovnjaki »Splošne plovbe« iz Pirana prevzeli zadnjo ladjo od plovnih objektov, ki so pripadli našemu podjetju na podlagi de-koncentracije trgovske mornarice leta 1954. Takrat je reško podjetje »Jugoslovanska linijska plo-vidba« odstopilo 16 tramperjev in dva tankerja novoustanovljenim podjetjem vzdolž Jadrana. »Splošna plovba« je takrat dobila 5 ladij in sicer »Bihač«, »Gorica«, »Komat«, »Ljubljana« in »Neretva«. Šesto in zadnjo ladjo pa je prevzela po pogodbi šele sedaj. To je parnik »Dubrovnik«, ki je bil pred vojno najmodernejša prekooceanska ladja naše trgovske mornarice. »Dubrovnik« je zgrajena leta 1938, ima 5155 BRT in prenese 9296 ton tovora naenkrat. Ekonomska brzina ladje je 10 morskih milj. S to ladjo se je povečala brutto registrska tona-ža »Splošne plovbe« na 53.597
POMORSKI PROMET V MESECU APRILU 1957
V	koprskem pristanišču je bil v mesecu aprilu pomorski promet nekoliko manjši kot v mesecu marcu. Izkrcanega in vkrcanega blaga je bilo 1717 ton, kar je pripeljalo 168 ladij z 20.468 NRT. Istočasno je prispelo po morju 6157 potnikov, odpotovalo pa jih je 7301. Skupno je znašal pomorski potniški promet 13,458 potnikov.
M. G.
BRT, nosilnost vseh ladij pa na 80.473 ton. Sedaj razpolaga to podjetje z desetimi ladjami dolge plovbe, eno ladjo velike obalne plovbe, 11 ladjami male obalne plovbe, s tremi motornimi čolni za prevoz potnikov, z motorno jahto »Burjo« in enim manjšim pontonskim dvigalom. »Splošna plovba« ima torej skupno 27 plovnih objektov in je po tonaži na drugem mestu v jugoslovanski trgovski mornarici, takoj za »Jugolinijo« iz Reke, kar je lepa bilanca uspehov v treh letih poslovanja,	M. G.
Parada mladosti -
zbor zdravja ira mo®i mSadogsi ¡rodia
V počastitev dneva mladosti
25.	maja bo v Kopru v nedeljo
26.	maja več prireditev, na kateri bo sodelovala mladina, pa tudi odrasli iz raznih društev in organizacij, predvsem člani telesno-vzgojnih društev Partizan, jadralnega kluba »Jadro«, veslaškega kluba »Nautilus«, taborniki, mladinci predvojaške vzgoje, brigadirji brkinske ceste in drugi. Sodelovale bodo tudi enote Jugoslovanske ljudske Armade koprskega garnizona, gasilci, več godb na pihala ter pevski zbori.
:fi: Siji"
NPJlflL

I!;	. «Cl
......* ! M-sOKl
Tudi v Izoli se pripravljajo na turistično sezono. Ze seda< pričakujejo, da bodo v poletnih mesecih obiskali to znano slovensko obmorsko mestece številni domači in tuji turisti.
Vse kaže, da bo ta parada mladosti, ki bo šla po koprskih ulicah do Trga republike, zelo pester in množičen prikaz dela in življenja naše mladine. Parada bo zaključena na Trgu republike s kulturnim sporedom ter slavnostnim govorom. Popoldne, 26. maja, pa bodo na koprskem stadionu športna tekmovanja mladine, telovadni nastop telesno-vzgojnega društva Partizan ter nogometna tekma med nogometnim klubom Branik iz Maribora ter domačim moštvom.
Kmečka mladina koprske občine pa se bo v počastitev Dneva mladosti zbrala že v nedeljo 19. maja na občinskem festivalu kmečke mladine vMarezigah. Na tem festivalu bodo prikazali delo in uspehe mladih zadružnikov, mladinskih aktivov na vasi ter njihovo kulturno in športno udejstvovanje.
PRIDOBIVANJE KVALIFIKACIJ
Te dni se je v Kopru zaključil tritedenski tečaj, ki ga je organizirala oki-ajna gostinska zbornica za gostinske delavce, ki so želeli dobiti priznanje polkvalifi-ciranih gostincev. Tečaja se je udeležilo 18 tečajnikov, strokovni izpit pa je polagalo 27 gostinskih delavcev, v glavnem strežno in kuharsko osebje. Vsi kandidati so izpite opravili z uspehom tako, da so se izpitna komisija in tečajniki prepričali o koristnosti prirejanja podobnih tečajev za boljše obvladanje teoretičnega in praktičnega znanja gostinskih delavcev.
danes napovedanih domačih in tujih gostov, ki nameravajo v poletnih mesecih obiskati naš okraj.
Zmogljivosti sedanjih peči za peko kruha, peciva in slaščic so zlasti v Kopru nezadostne, medtem ko v Izoli in Piranu do neke mere lahko krijejo potrebe. Podjetje »Kruh« v Kopru bo s podrobno analizo zmogljivosti peči in z boljšo organizacijo dela, predvsem pa s povečanjem proizvodnje, to je peke kruha v Škofijah in Hrvatinih, lahko speklo 220 tisoč kg kruha mesečno. Obstaja tudi možnost, da bi s popravilom sedaj neuporabne peči »Mestnih pekarn« v Kopru, lahko povečali zmogljivost peke kruha za 1800 kg. Menijo, da bi s takšno količino lahko popolnoma zadovoljili normalno potrošnjo kruha in peciva.
Večje težave pa bodo po predvidevanjih gospodarskih organizacij za odkup živine in prodajo mesa pri oskrbi prebivalstva z mesnimi izdelki. Predstavniki teh podjetij so mnenja, da pomanjkanje tovornjakov — hla-
V Portorožu se je zbralo v torek dopoldne 36 delegatov gostinske stroke, ki so na tej okrajni konferenci gostincev v imenu več
dilnikov in hladilnih naprav pri mesnici v Kopru lahko povzroči, da mesa poleti ne bo dovolj na trgu. Pravijo, da ne morejo zagotoviti redne oskrbe z mesom, če se že pred sezono ne reši vprašanje prevoza in možnost vskladiščenja petih do šestih ton mesa.
Podjetja, ki se bavijo z izdelavo oziroma prodajo brezalkoholnih pijač in piva, imajo velike težave zaradi pomanjkanja embalaže. Potrebno bo zato posvetiti temu vprašanju večjo pozornost, si zagotoviti redni prevoz in vskladi-ščenje blaga za letne mesece ter dosledno izvajati vse tiste ukrepe, ki bodo lahko omogočili nemoteno preskrbo.
Vsa podjetja pa želijo dobiti večja obratna sredstva po primerni obrestni meri, ker le tako bodo lahko rešila najbolj sporna vprašanja v zvezi s preskrbo povečanega števila prebivalcev.
V naslednjih dneh bodo podobna posvetovanja tudi s podjetji za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter z mlekom in mlečnimi proizvodi.
kot 500 v gostinstvu zaposlenih delavcev in uslužbencev koprskega okraja izvolili Franca Bratušo za delegata za I. kongres delavskih svetov Jugoslavije. Tako udeleženci okrajne konference kakor tudi gostje, med katerimi so bili sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik komisije za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL Jože Žižek in direktorji večjih gostinskih obratov, so v svojih razpravah poudarili predvsem nujnost, da zastopnik gostinske stroke našega okraja na kongresu delavskih svetov predoči vprašanje nadaljnjega razvoja gostinstva, ki je velikega pomena za to področje in naj skuša vplivati, da bi gospodarski instrumenti omogočili prednost vlaganja investicij v gradnjo novih gostinskih objektov predvsem krajem, ki imajo vse pogoje za povečanje gostin-sko-turistične dejavnosti. Nadalje je na konferenci prišla do izraza zahteva po formiranju fonda tako v okviru federacije kakor republike in okrajev, v katerega bi gospodarske organizacije vlagale sredstva za gostinsko-turi-stično propagando.
Delegati okrajne konference gostinskih delavcev so v razpravi nanizali tudi vrsto perečih problemov, ki jih bodo morala rešiti posamezna podjetja ali stanovska organizacija. Gre predvsem za nagrajevanje po učinku dela, za strokovno izobrazbo gostinskih delavcev in za uveljavljanje gostinskega poklica v primerjavi z drugimi.
IZGRADNJA KOPRSKE LUKE — O PITANJU I MOGUCNOSTI je naslov članka, ki sta ga napisala Rudo Goljak in Ante Began, ki je objavljen v 3. številki revije »Pomorstvo«, Cln-
• nek je zlasti zanimiv, ker obravnava Izgradnjo koprskega pristanišča, tako kot gledajo na ta problem gotovi gospodarski krogi na Reki. Važno je, da avtorja zagovarjata ne samo izgradnjo pristanišča v Kopru, temveč tudi gradnjo železniške proge na Hrpelje iz Kopra kot problem velike važnosti ne le za koprsko, temveč tudi za celotno jugoslovansko gospodarstvo.	M, G.

IZŠLA JE DRUGA ŠTEVILKA
i	»BILTENA«
KLUBA POMORŠČAKOV LRS
Letos je začel Klub pomorščakov LRS Izdajati svoj »Bilten«, ki izhaja 'vsaka dva meseca v Ljubljani. Čeprav je to skromna publikacija, je za razvoj pomorstva v Sloveniji izredno važna, saj je edini tisk, ki se ukvarja zključno s pomorskimi problemi naše republike. V drugI številki, ki je izšla v mesecu aprilu, se kažejo že poleg člankov, ki so posvečeni tri-letnici »Splošne plovbe« in članka v suomin Sergeju Mašeri, stalne rubrike: »Canki s pomorsko problematiko v slovenskem in jugoslovanskem časopisju«, »Klubske vesti« in »Gospodarske vesti«. Med slednjimi vzbuja pozornost »Pregled ladij Splošne plovbe«, v katerem so navedene tona-že BRT, NRT in leto gradnje za vse ladje dolge ter velike in male obalne plovbe.	IVI. G.
GOSPODARSKI VESTNIK, ki ga
izdaja Trgovinska zbornica LRS v Ljubljani, nas je že večkrat presenetil 7. dobrimi članki o pomorski problematiki naše republike. Kot smo že pisali, je Gospodarski Vestnik natisnil ob priliki petletnice svojega obstoja prilogo »Pomorsko gospodarstvo Slovenije«. V prvomajski številki Gospodarskega Vestnika pa zasledimo celo stran dolg članek »Koper in severnojadranski luški sistem« izpod peresa M. S. Članek, v katerem je govora o problematiki in obremenitvi železniških, zmogljivosti, ki teže proti severnem Jadranu, o problematiki severnojadranskih lulc in o Kopru v luči razvoja in problematike severnojadranslcega luškega sistema, je nedvomno tehten prispevek k reševanju vprašanja preobremenitve pristanišča na Reki. Obenem pa nam argumentira pisec ne samo izgradnjo pristanišča v Kopru, temveč nakaže tudi nujnost povezave Kopra z železniško progo na obstoječo jugoslovansko ter evropsko železniško mrežo,	M. G.
NOVI
BRODARSKI PODJETJI
V letu 1956 sta bili osnovani dve novi brodarski podjetji na naši morski obali. 30. junija 1956 je Občinski ljudski odbor v Malem Lošinju ustanovil »Lošinj-sko plovidbo« s sedežem v Malem Lošinju. Novoustanovljeno podjetje se bo ukvarjalo s pomorskimi transporti in pomorsko agencijskim poslovanjem. Pri 'Ustanovitvi je podjetje dobilo nekaj motornih ladij in motornih jadrnic z Reke.
Občinski ljudski odbor Split je 17. oktobra 1956 ustanovil podjetje »Prekomorska slobodna plovidba« s sedežem v Splitu. Novo podjetje bo prevažalo to-j vor in potnike po morju z lastnimi in tujimi ladjami. Kerpod-j jetje še nima svojih ladij, je na X. natečaju za investicijska posojila iz sredstev splošnega investicijskega sklada za gradnjo ladij dobilo sredstva, s katerimi bo v letih 1956 do 1960 zgradilo tri ladje po 10.000 ton nosilnosti.
PLOVBA NAŠIH LADIJ
II
pzv3]
S/S »BIHAČ« je 3. maja prispel na Reko, kjer so ga naložili z gorivom, nato pa je odplul v Šibenik in izkrcava tovor. i M/S »GORENJSKA« je od 6. aprila v remontnem popravilu v Piranski ladjedelnici.
S/S »GORICA« plove od 20. aprila iz Singapura v Aleksandri-jo, kamor bo prispela predvidoma 14. maja.
S/S »KORNAT« je 1. maja zapustil Eleusis in plove v Em-den, kamor bo prispel predvidoma 15. maja.
S/S »LJUBLJANA« je /T. maja priplula v Rotterdam, kjer razklada tovor.
M/S »MARTIN KRPAN« je 3. maja priplul iz Sueza v Mas-sawo, kjer razklada in bo spet naložil tovor,
S/S »NERETVA« je 3. maja od-plula iz Bresta, kjer je bila v kratkem popravilu, v Billing-h am.
S/S »POHORJE« je 7. maja priplula■ v poljsko pristanišče Szczecin, kjer se zadržuje zaradi manipulacije s tovorom in nakladanja goriva.
S/S »ROG« je 27. aprila plul skozi Aden in je zdaj na poti na Kitajsko.
S/S »ZELENGORA* je 26. aprila zapustila New York in plove v domovino. Predvidoma bo prispela na Reko 17. maja.
Z NEDELJSKE KONFERENCE V PIVKI
L«.

V nedeljo se je v Pivki zbralo 42 delegatov pripravljalne konference za kongres delavskih svetov v Beogradu —. predstavnikov podjetij lesne predelovalne industrije koprskega okraja. V svoji sredi so pozdravili predsednika republiškega odbora sindikata delavcev lesno industrije Ga-brovška, člana OK ZKS Koper- in podpredsednika OLO Franca Klobučarja, sekretarja Občinskega komiteja ZKS Pivka Jožeta Buha-Boruta, predsednika pivške občine Milana Zakrajška, predstavnika JLA in druge goste.
Uvodno besedo je imel Franc Klobučar, ki je konferenco pozdravil v imenu okrajnega komiteja ZKS. Poudaril je pomembnost zgodovinskega kongresa delavskih svetov, ki se pripravlja v Beogradu in, na kratko orisal razvoj delavskega samoupravljanja pri nas. Kongres ne bo pomemben samo za našo socialistično domovino, za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja in celotne naše družbe, marveč ga bo pozorno spremljala vsa svetovna javnost.
O problemih lesne industrije Slovenije je nato govoril tovariš Gabrovšek, pa tudi drugi disku-tanti so se precej omejevali le na, kako bi rekel, stanovske ali »cehovske« probleme lesne industrije. Povedali so, da je ta glede na delež, ki ga ima v našem
izvozu, zelo zapostavljena, saj je na lestvici nekako med zadnjimi, na osemnajstem mestu. Morda je bil,a tudi nekoliko neumestna kritika »birokratskega razraščanja« naših občin, ker vemo, da prav pri nas na Primorskem zaradi objektivnega pomanjkanja kadrov še po formaciji nimamo zasedena vsa razpoložljiva mesta v občinskih aparatih. Spričo obširne razprave je bilo premalo govora o samih problemih delavskega samoupravljanja, sodelovanja delavcev v splošnem družbenem upravljanju in o vsklaje-vanju odnosov med komuno in podjetjem, čeprav je bila med drugim izražena želja, naj bi vzpostavili zbor proizvajalcev tudi pri občinskih ljudskih odborih.
Zmotno je bilo izraženo mnenje, da bo beograjski kongres delal v komisijah, ki bodo postavljene po posameznih gospodarskih vejah — pa naj bo to lesna ali kovinska industrija, obrt ali trgovina, kmetijstvo ali gozdarstvo. Ne gre na tem kongresu za to, kako bo kdo primaknil svoj piskerček, kot pravimo, marveč gre za splošne probleme delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja na sploh, za nadaljnji razvoj tega upravljanja kot sistema ne glede na to, kje in v kakšni gospodarski veji ali celo panogi industrije se uveljavlja.
Ugotovili so, da je v delavskem upravljanju v koprskem okraju zastopanih premalo žensk in mladine. Poudarili so pa še prav posebej nujnost, da delavski sveti pridejo do širše materialne baze, kar jim bo dalo več pristojnosti, po drugi strani pa seveda tudi več dolžnosti in večjo odgovornost, kar mora pripeljati tu-du do poglabljanja delavskega upravljanja in njegovega nadaljnjega razvoja.
Kot svojega delegata na kongres v Beograd so zborovalci soglasno izvolili Maksa Bilca iz podjetja »Topol« v Ilirski Bistrici, znanega lesnega strokovnjaka in priznanega političnega delavca in borca na Pivškem in okolici.	rb
■iVi.,-^« " T
«¡fe I
i«i I immMŠaMm^.
S konference v Piranu minulo soboto: predstavniki delavskih svetov Piranske ladjedelnice, Tovarne pletenin v Sežani, piranske tovarne mila »Salvetti« in Časopisno-založniškega podjetja Primorski tisk v Kopru se dogovarjajo o izvolitvi delegata za Kongres DS v Beogradu
Zanimiva publikacija Okr. zavoda za socialno zavarovanje
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kopru je te dni izdal 133 strani obsegaj očo poročilo o svojem lanskoletnem poslovanju. Objavljeni statistični podatki najbolje dokazujejo njegovo uspešno delo v preteklem letu in omogočajo delovnim kolektivom podjetij ter ustanov kakor tudi članom množičnih organizacij, da se podrobno seznanijo s problematiko socialnega zavarovanja v našem okraju.
Zanimiv je podatek, da je v koprskem okraju 25.399 aktivnih zavarovancev in da statistični pregled navaja njihov spol, starost, kvalifikacijo, zaposlitev po gospodarskih dejavnostih in sektorjih lastništva, kar omogoča gospodarskim organizacijam izvajanje dolgoročne kadrovske politike.
V zasebnih obrtniških obratih je zaposlenih le 1,46% zavarovancev (republiško povprečje znaša 3,36%), v teh obratih pa je zaposlenih 14,23% vajencev, medtem ko jih je v Sloveniji povprečno 29,33%.
Čeprav koprski okraj nima razvitega železniškega omrežja, živi na njegovem območju toliko železničarjev, da je po absolutnem številu železničarjev naš okraj na tretjem mestu v Sloveniji.
Zavod za socialno zavarovanje v Kopru je lani potrošil za zdravstveno varstvo zavarovancev 512 milijonov dinai-jev, medtem ko so vsi dohodki, ki jih je v tem času zbral za kritje raznih dajatev (pokojnine, otroški dodatek itd.), znašali 1,584.305.000 dinarjev. Če je bilo na primer lani v koprskem okraju potrošenih 8533 dinarjev na enega oskrbovanca v bolnišnici (republiško povprečje znaša 6939 din), je na drugi strani povprečna doba bolovanja v našem okraju 16,7 dni (LRS 19 dni), izguba delovnih dni na enega zavarovanca 13,39 dni (LRS 14,62 dni), umrljivost dojenčkov pri 100 živorojenih pa 4,8, medtem ko je republiško povprečje 5,6.
V letih po osvoboditvi je okrajni zavod za socialno zavarovanje izdal 352,808.116 dinarjev za investicije za zdravstvene ustanove.
Med številnimi drugimi zanimivimi podatki omenja poročilo, da so lani izdali 230,000.000 din za vzdrževalnino upokojencev in delovnih invalidov ter 442,921.342 din kot otroški dodatek 8.345 upravičencem, ki imajo skupno 15.187 otrok.
V sklopu splošnih priprav na Kongres delavskih svetov Jugoslavije so na svoji konferenci izvolili delegata za Beograd tudi predstavniki delavskih svetov Piranske ladjedelnice, sežanske Tovarne pletenin, piranske tovarne mila »Salvetti« in koprskega časopisno-založ. podjetja »Primorski tisk«. Konferenca je' bila minulo soboto v Piranu na sedežu občinskega sindikalnega sveta. Vodil jo je predsednik občinskega sindikalnega sveta Piran Milan Vozel, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen tako temeljitih priprav kot potem samega kongresa.
Navzoče je pozdravil v imenu OK ZKS Koper in piranske občine njen predsednik Davorin Ferligoj, ki je dal konferenci precej hvaležnih napotkov. V živahni razpravi so se delegati pogovorili o mnogih značilnostih delavskega samoupravljanja in nekaterih njegovih problemih, o katerih bo moral reči svojo besedo prav beograjski kongres.
Na kraju so se sporazumeli za skupnega delegata, ki bo na kongresu zastopal vsa štiri omenjena podjetja. Izvolili so ladjedel-
niškega skladiščnika, borca in invalida NOB Joakima Vatovca. V utemeljitvi so ugotovili, da so lahko prepričani, da so spričo političnih in moralnih kvalifikacij tovariša Vatovca, spričo njegovih precejšnjih izkušenj v upravljanju s podjetji, poverili pomembno nalogo zastopanja na kongresu pravšnemu človeku.
Po končani konferenci je ob-
činski sindikalni svet priredil udeležencem v prijaznem piranskem gostišču Delfin intimno za-kusko, nato j?a so ladjarji povabili svoje tovariše na ogled Piranske ladjedelnice. Konferenca se je tako končala v nepričakovano prijateljskem vzdušju med popolnoma novimi znanci — med skupnimi ustvarjalci boljšega življenja.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ClT'
□
□ □
a B e
... če bi gradbeno podjetje, ki gradi cesto med Senožečami in Koprom na odseku pri Klancu, zgradilo tudi primerne sanitarne naprave za svoje delavce;
... če bi že vendarle pristojni organi, ki imajo v skrbi naše ceste, te hitro začeli popravljati, ker delajo v sedanjem stanju zelo slab
q vtis tujim turistom in veliko škodo^ tudi nam samim; □
□
če bi sindikalni domovi pred pričetkom sezone uredili poslo-q vanje, da ne bi prišli v nasprotje s predpisi : j	no	co nricinini rtrirnni njv/.nnimn
... če bi se pristojni organi pozanimali, kako stanuje in živi Antonija Mrliar v Studenem št. 75;
□	... če bi privatni slaščičarji v Postojni bolj poskrbeli za red in
□	čistočo v svojih obratih;
q ... če bi vsaj tik pred začetkom glavne sezone uredili in odprli
□	gostišče »Na obali« v Zusterni pri Kopru.
□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE
26. junija 1950 je Ljudska skupščina FLRJ sprejela Osnovni zakon o upravljanju delovnih kolektivov z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji. Uvodoma ta zakon pravi, da je sprejet na osnovi postopnega uvajanja upravljanja delovnih kolektivov z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji in to na osnovi socialističnega načela, da družbeno proizvodnjo upravljajo neposredno sami proizvajalci ter v smislu nadaljnjega razvijanja demokratičnih načel ljudskega .samoupravljanja.
Zakon določa osnovna načela delavskega samoupravljanja, zlasti pa pravice in dolžnosti delovnega kolektiva in organov za upravljanje podjetij. Ta osnovna načela so v naslednjem:
Delovni kolektiv je nosilec socialističnih demokratskih pravic upravljanja podjetij. Z gospodarskimi podjetji kot splošno-ljud-sko imovino upravljajo v imenu družbe, v skladu z zakoni in predpisi, delovni kolektivi. Po ustavnem zakonu z dne 13. januarja 1953 se pa lahko ta pravica odvzame le na osnovi zakonskih določil, kot je na primer prisilna likvidacija, Delovni ko-
lektiv upravlja podjetje posredno preko svojega predstavniškega telesa, to je delavskega sveta. Izjema so le podjetja, ki imajo manj kot 30 zaposlenih, ker v teh predstavlja delovni kolektiv istočasno delavski svet.
Delovnemu kolektivu so za svoje delo odgovorni delavski svet, upravni odbor in direktor podjetja. Ta odgovornost se kaže predvsem v tem, da delovni kolektiv voli delavski svet, ki lahko predlaga tudi namestitev in odpustitev direktorja.
Delavski svet. Zakon omogoča, da delavski svet in njegov upravni odbor delata kot kole-gialno telo in sprejemata odloke na sejah, direktor podjetja pa jih izvaja neposredno v življenje.
Delavski svet je najvišji organ upravljanja v podjetju, On odloča o osnovnih vprašanjih gospodarske dejavnosti, organizacije in notranjih odnosov v podjetju. V njegov delokrog spada: sprejemanje pravil podjetja, pravilnika o delovnih odnosih, sprejemanje tarifnega pravilnika, pravilnika o premijah in drugih notranjih predpisih podjetja; sprejema letni gospodarski plan in zaključni račun, odloča o osnovnih sredstvih, o posojilih za in-
vesticije in za dopolnilna obratna sredstva; potrjuje periodične obračune skupnega dohodka in razdelitve dela dobička, ki ostane podjetju za samostojno razpolaganje; odloča o formiranju fondov podjetja in o uporabljanju sredstev iz teh fondov; sklepa o važnejših organizacijskih vprašanjih, kot so n. pr. spojitev enega podjetja z drugim; odloča o včlanjevanju v zbornice oziroma v gospodarska združenja in o izvolitvi predstavnikov v te organe, razen tega pa razpravlja in sklepa o drugih vprašanjih, ki na osnovi predpisov spadajo v delokrog delavskega sveta.
Delavski svet izvoli upravni odbor in nadzoruje njegovo delo. Šteje od 15 do 120 članov, njegova mandatna doba pa traja eno leto. Število članov delavskega sveta določajo pravila podjetja, je pa to število odvisno od velikosti in organizacijske strukture podjetja.
Volitve v delavski svet so splošne, neposredne in tajne. Volitve so v začetku koledarskega leta po odobritvi zaključnega računa, najkasneje pa do konca aprila. Aktivno in pasivno volilno pravico imajo vsi delavci in uslužbenci podjetja, ki imajo splošno volilno pravico.
Kandidatno listo lahko predlaga sindikalna podružnica, kakor tudi lahko najmanj ena desetina od celotnega števila delavcev in uslužbencev podjetja. Razen popolnih kandidatnih list lahko predložijo volilci tudi nepopolne. Sestava kandidatnih list (popolnih in nepopolnih) mora biti takšna, da se ohrani sorazmerje med delavci, ki so zaposleni v ¡neposrednem proizvodnem procesu podjetja ali v osnovni gospodarski dejavnosti, in med drugimi delavci in uslužbenci.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov, ne oziraje se, na kateri listi so kandidirali.
V večjih podjetjih z različnimi pogonskimi in poslovnimi enotami so lahko volitve delavskega sveta po volilnih enotah. V tem primeru je vsaka volilna enota dolžna izvoliti v delavski svet določeno število'članov.
Nadzor nad zakonitostjo volilnega postopka ima občinski ljudski odbor in okrajno sodišče. Proti eventualnim nepravilnostim posameznih volitev lahko okrožnemu sodišču predloži pritožbo pristojni organ ljudskega odbora, javni tožilec, sindikalna organizacija podjetja, kakor tudi vsak kandidat in predlagatelj kandidatne liste, Če sodišče ugotovi nepravilnosti, ki so vplivale na rezultat volitev, se volitve razveljavijo in razpišejo nove.
(Nadaljevanje prihodnjič)
OB 90-LETNICI CANKARJEVEGA ROJSTVA
se ie
J
o ©
; ki
Preti 90 leti se je 10. mitja rodit eden najpomembnejših slovenskih mož, Ivan Cankar. Slovenci se često navdušujemo za proslavljanje zaslužnih osebnosti v svoji preteklosti in pri tem večkrat zaidemo v puhlo fraze; jenjc, poudarjanje zaslug, pretiravanje in v navaden snobizem, ker se zgodi, da ne znamo pri tem pametno ločiti zrnja od plev, ne znamo postaviti na pravo mesto samo pomembne može, nepomembne pa pustiti ob strani. Tako moramo z ironijo priznati, da smo prezrli kristalno čisto in miselno globoko Prešernovo pesem in se opajali ob praznih iti brezvsebinskih verzih pesnika Koseskega, da pogledamo samo najznačilnejši primer za tako brezglavo navduševanje. Podcb-knih primerov ne bi bilo treba ravno z lučjo iskati in prav v zvezi s Cankarjem jih lahko srečamo vsepolno.
Na vso srečo velja gornja ugotovitev o brezglavem navduše-
IVAN CANKAR:
¡C&i	'uje l/t&a?
Ko je v mraku sapa zapihljala, je pri grobu vrba šepetala: :>Jamo koplje star grobar ob
meni,
koplje v zemlji jo neposvečeni. Črno krsto položijo vanjo. Ne potoči nikdo solze nanjo.
V	črni krsti mlad mrlič počiva, v svetu lepšem duša mu prebiva.
V	svojem srcu je prestrastno
ljubil,
si življenje mlado je pogubil. Drug je vzel mu duše sladko
nado,
vzel je njemu z njo življenje
mlado ... Pri pogrebu niso mu zvonili, ni duhovnik molil ob gomili: Saj je -živel, saj umrl je bedno, beden torej bode naj za vedno.« Spet je v mraku sapa zauihljala, spet pri grobu vrba šepetala: »Daleč tam med krasnimi
grobovi
star grobar je spet ob jami
novi...
Zazvonili so zvonovi krasno, zadonelo k nebu petje glasno. Za blestečo, pozlačeno krsto, glej pogrebccv dolgo, črno vrsto; in ženica vsaka bridko joka in neznancev dobro srce poka ...
V	sladki sreči tekla so mu leta, in odšel je v lepih dneh od
sveta... Spet zaplaka ljudstvo naokoli, ob gomili pa duhovnik moli: bog ga sprejmi k sebi nad višino, ki zapustil solzno je dolino ,.. Saj je živel, saj umrl je srečno, srečen torej bode naj na
večno ... « Nad grobovi luna je sijala, v tihem kotu vrba je molčala...
Malo znana pesem Ivana Cankarja iz njegovih dijaških let (1895).
vanju za nepomembne stvar: pretežno za našo preteklost in polpreteklost. Ko danes govorimo o Cankarju. Prešernu, Župančiču, Železnikarju (prvi zaveden marksist r»a Slovenskem), Vorancu kot - pisatelju in komunistu, mislimo pri tem na vztrajno borbo teh ljudi za" zmago naprednih idej in revolucionarnih teženj izkoriščanih razredov. S takim priznanjem in proslavljanjem zaslug pri zmagi socialističnih, humanih, komunističnih idej jc nemogoče zaiti v enostranskost in v poudarjanje nepomembnih strani, kajti boj za zmago humanističnih, socialističnih načel med ljudmi traja še naprej in bo trajal, dokler bo izkoriščanje na svetu ter bo delo naprednih pisateljev, pesnikov, politikov in gospodarstvenikov nekje v preteklosti ostalo napredno tudi še takrat, ko bodo ideje o splošni enakosti in o neizkoriščanju v brezrazredni družbi dokončno zmagale.
Morda nekateri, med njimi tudi pomembni in razgledani izobraženci, dandanes le preveč poudarjajo v zvezi s Cankarjem in njegovim svetovnim nazoror:; poznano krilatico: »Cankarja je vsaka stranka in vsaka miselnost razlagala pa svoje, eni mu rinejo v roke mašne bnkvice in rožen-kranc, drugi pa Marxov Manifest.« Pri tem si na moremo kaj, da se ne bi malovrcclno in žalost-
SVET OC MURI, štev. 1
RAZPRAVE — Svetozar Ilcšič: Problemi Pomurja v geografski osvetlitvi. ing. Lapajnc-Oblak Sonja: Regi-načrt Pomurja, PROZA —
onalnl
Iz Cankarjevih študentskih let na Dunaju je slika tega literarnega kluba v letih 1896/97. Od leve na desno stoje: Fran Govekar, Anton Majaron. Oton Župančič, Ivan Skerjanc, Ivan Cankar; sede od leve na desno: dr. Franc Vidic, dr. Fran Gosti, dr. Ferdo Juvan in dr.
Fran Eller.
Drago Grab: Korak z izhojcnc poti, Karel Capek: Pravda gospoda Ilarle-na, POEZIJA - Jože Vilnik, Branko hemen, Dušan Mevlja, Marica Skor-Janec, Jo že Ternar, Merilca, CLAN-— r'~- Nova madžarska izdaja Ivana Cankarja, Bruno Hartman: Potovanje biv:: krmarja. Dr. Al» i.: Tr-Sfenjnk: Lendavske drobtine k zgodo-'inl agrarnega prava.
MLADA POTA, štev. 7
PROZA — Franc Planteu: Cltron-ce.:. Smiljan Rozman: Skrivnost To-ma:-.a Marena, Mar.;-, a Kramliergcr: Izgubljena stava. Eiza Budau: Resničnost in sanje. POEZIJA — Viktor Konjar, Božo Leveč, Stane Pevec, Milan fitancer, Aco Šopov (Ivan Minatn), Miroslav A, Košuta, Ivan Zoran.
RAZPRAVE - Llonello Venturl: ■ Kako gledamo sliko (nadaljevanje) Marjan Lipovšck: O elektronski elas-bi: ČLANKI — Janez Dokler: Nove knjige, Marjan Mäher: Samuraji in ljucije sed,-:!i;o-iti. France Pedičck* Mozaik karaktornih črt; Glasbeni leksikon, Kdo so letošnji nagrajenci, Pogovor s sodelavci, Beležke.'
no zasmejali nad na-la slovensko malenkostnostjo, pasjeglavostjo in filistrsivom (kot bi rei-.ol Cankar sam).
Le tisti, ki so fcHj v Cankarjevem časa proti revolucionarnim težnjam hlapca Jerneja ki so bili proti mislim učitelja Jermana, ki so bili proti zmagi pravičnosti in obče humanosti, kakor odseva iz tako imenovanih »simbolističnih, idealističnih, globokokrščanskih« Cankarjevih del — samo tisti so se trudili in sa lahko tudi še, če jim je »mlatva prazne slame«
trisaaQnniaQnaHianHaasBci3EjQ-EOH2Haai3DnnaoonnnaKi2noaocnc:EiB2nntiaa3cnHDaiiacQ
IVAN CANKAR TRŽACANOM iz predavanj v Ljudskem domu v Trstu 1907 in 1918
Edina pot je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj! Boj za popolno socialno in politično osvobojenje — zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda. Dokler bo ljudstvo suženj družbe, suženj tega anonimnega naroda — dotlej bo tiačanila, dotlej bo brezpravna in ponižana tudi duševna kultura. Boj za osvobojenje ljudstva je kulturen boj — in kdor ta boj. obrekuje, kdor mu postavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture.
Kljub vsemu, kljub temu brezdanjemu morju krvi in morju solz — kljub vsemu ni predrznost, če pravim, da je in ostane resnično, kar sem nekoč napisal:
»Nobena solza ni potočena zastonj!«
In še nadalje:
»Svetlejše iz noči zašije dan, življenje mlado vre iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje!«
Kajti kolikor tisočev jih je padlo na bojiščih, kolikor tisočev jih je umrlo doma od vsega hudega: — ostalo jih bo še dovolj, da se zgodi, o čemer sem trdno prepričan: na tem ogromnem pokopališču, na teh od solz in krvi bogato pognojenih tleh si bodo zgradili sinovi in vnuki svetlejši, lepši dom. ki si-ga bodo uredili po svoji iz trpljenja vzkipeli volji, po svojem, v novih spoznanjih dozorelem razumu! —

Pevski zbor prosvetnih delavcev »Slavko Osterc« iz Maribora je imel v Kopru 30. aprila koncert, na katerem so peli narodne in umetne pesmi ter Gobčevo kantato »Svobodna zemlja«. Kot solist je nastopil še tenorist Boško Lukež, član mariborske opere. Zbor vodi Jože Ritoc. Za svoje kvalitetno izvajanje so želi mariborski gostje toplo priznanje
koprskega občinstva.
nonciaaHEatSDnHDnnGcaDaDaHannnancBaaDDnHDnanaEanaBDCDDoaaGGOuiTJanEaaEaniJ
tako povšeči, da bi Cankarjevi umetnosti pripeli tablico te ali one ideologije. Tako bi namreč radi odbiii ost naprednosti njegovim delom, ki je glavna in naj-gotovejša garancija, da se bodo ohranila v zgodovini našega naroda v nepozabnosti.
Daleč in visoko nad takimi pritlikavimi in pritalnimi hotenji namreč kraljuje ideja vsega Cankarjevega pisanja: ideja o zmagi splošne pravičnosti, enakosti, humanosti, socializma in komunizma med človeštvom. In daleč nad tako pritlikavostjo se razprostira najgloblja misel vseh 21 knjig Cankarjevega zbranega dela: vera v to zmago. Vse, kar jc napisal, jc izraz ie prepričanosti in te vere. Besede: »zato pa je bila moja beseda, kakor je bila trda in težka, vsa polna upanja in vere,« so pravi ključ za tako razumevanje Cankarjeve besede, kot ga umemo danes.	JOŽE I-IOCEVAR
NOVITETE
POLICI
,11111.....11111111.......................................................................................................
prebivalce tega Novega sveta imenoval Indijance.
Y. burni španski zgodovini je lik Krištofa Kolumba še prav posebno mikaven, kajti ta večni potnik ni samo nevede odkril Novega sveta in pridobil s tem Zemlji novih pokrajin, ampak je njegovo odkritje pomenilo tudi razširitev obzorja tedanjega človeka, ki je taval po temi neznanja in zapadal nesmiselnim srednjeveškim predstavam o svetu in njegovi podobi. Odkritje Amerike je izredno močno vplivalo na vso tedanjo Evropo, čeprav so se prvi belci v Ameriki izkazali kot grabežljive! m neusmiljeni kolonizatorji. _ Knjiga o slavnem Kolumbu je izšla v zbirki potopisov, monografij, dnevnikov in življenjepisov slavnih raziskovalcev »Globus., pri založbi Mladinska knjiga. Prevedel jo je Vladimir Naglic, opremil pa Uroš Vagaja.
KOROŠKE PRIPOVEDKE
V	zbirki najlepših praviiic in pripovedk iz svetovne književnosti »Zlata ptica« smo dobili še številna lepa dela i: domačega in tujega pravljičnega sveta. Koroške pripovedke je zbral Vinko Möderndorfer, ki je napisal tudi kratko pojasnilo ob drugi izdaji. Zbiralec poudarja, da imajo tudi koroške narodne pripovedke enake osnove kot splošne slovenske narodne pripovedke, kajti izvirajo iz iste dobe, ko je slovenski človek zajemal še iz prabitnosti, česar niso mogle preprečiti ne Karavanke ne drugi naravni in umetni jezi, ki že stoletja ločijo Koroško od matere Slovenije, skoraj vsaka pripovedka govori o »temi za bajtico«, o sinovih, ki gredo v svet. Reveži imajo v teh pripovedkah vedno srečo, da se dokopljejo do boljšega življenja. To socialnost pač narekuje pravičnemu človeku njegov pravilni odnos do življenja.
Risbe in opremo za »Koroške narodne pripovedke« je založba Mladinska knjiga, ki jc delo izdala, zaupala slikarju Gvidu Birolli, ki je prav gotovo lepo rešil svojo nalogo.
ANA FRANK: DNEVNIK IZ SKRIVALIŠČA
Založba Mladinska knjiga nam je v prevodu Alberta Široka posredovala eno najbolj znanih knjig iz druge svetovne vojne »Dnevnik iz skrivališča«. Ta dnevnik je napisala 14-lctna nemima in duhovita židovska deklica Ana Frank, ko se je s svojo družino skrivala v neki trgovski hiši v Amsterdamu. Dobri dve leti je prebila Frankova družina skupno z nekaterimi drugimi Zid i v hiši, ne da bi le za trenutek stopili na prosto ali se približali odprtemu oknu. In ko je bia zavezniška vojska že na mejah I-Iolandije, so vdrli esesovci v skrivališče in odgnali prebivalce hiše v taborišče smrti, kjer so pomrli vsi razen Aninega očeta. Ana sama je umrla le nekaj tednov pred koncem vojne. Pod razbitinami v skrivališču so našli Anin »Dnevnik«, ki je pretresel svet s svojo strahotno obtožbo vojne in nacističnega nasilja.
»Dnevnik iz skrivališča« je izšel že v dvajseih jezikih, v Ameriki pa so ga celo dramatizirali in nastopili z njim na Pariškem gledališkem festivalu. Istočasno so posneli tudi film. Zanimivo je dejstvo, da je Goodrlch-Hackettovo dramatizacijo »Dnevnika.- prva v Evropi uprizorila prav Nemčija, in sicer hkrati v sedmih vzhodno in zahodnonemških gledališčih. v Sloveniji so »Dnevnik« Ane Frank igrali v Mariboru.
V	svojem »Dnevniku« opisuje mlada Ana s prodorno kritičnostjo težko življenje v skrivališču: med lupljenjem in kuhanjem krompirja so oo-slušali angleška radijska poročila, nihali so med strahom in upom, trpinčili so se s pomanjkanjem hrane in neštetimi drugimi problemi skritega življenja med najhujšimi sovražniki: nacisti. V tem morečem vzdušju nihče ni imel časa in razumevanja za vzgojo kritične pubertetnice, ki je imela samo dva prijatelja: dnevnik in Petra. Dnevnik je verno zrcalo male druščine v skrivališču, z mislimi, ki nam jih vzbudi, pa sledimo tem ljudem še dalje: do taborišča smrti, kjer jih je čakal žalostni konec.
JAKOB WASSERMANN: KRIŠTOF KOLUMB
Po razpoložljivih zgodovinskih virih ,1e napisal nemški pisatelj polpretekle dobe Jakob Wassermann povest o Krištofu Kolumbu, znanem španskem raziskovalcu italijanskega rodu. V razdobju med leti' liDa do 1504 je potoval Kolumb štirikrat čez Atlantski ocean in odkril Srednjo ter del Južne Amerike. Toda vse do svoje smrti ,1e bil prepričan, da je dospel v Indijo (kamor Je bil v začetku potovanja namenjen) in zato jo tudi
MARIJA MAJEROVA: ROBINZONKA
Znana češka pisateljica Marija Ma-jerova (lani je obiskala Jugošlaviio) je med svojimi številnimi romani ln novelami napisala tudi prav posebno zgodbo: Robinzonka, Motil bi se tisti. ki bi mislil, da ima ta deklica naših časov in krajev kaj skupnega s slavnim Defoevim Robinzonom, Ro-binzonka je popolnoma vsakdanja, preprosta deklica in njena junaštva so tudi vsakdanja, vendar niso brez pomena.
Pisateljica je postavila svojo Ro-binzonko v Prago, med štiri stene domačega stanovanja, kjer kuha, riba, pere, skrbi za dorn in za očeta, kajti Blažena-Robinzonka je brez mame. Robinzonka torej ni junakinja širnega morja in samotnega otoka, pač pa je junakinja majhnega doma, tople ljubezni do bližnjega 'in junakinja pri izpolnjevanju neprijetnih vsakdanjih dolžnosti.
Prisrčno delo Majerove je izdala Mladinska knjiga v prevodu in z uvodom Viktorja Smoleja in z ilustracijami Helene Chvajkove. Knjigo je opremil Aleksander Horvat.
PRVA REVIJA PESMI IN GLASBE V KOPRU
Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Kopru bo v počastitev Dneva mladosti priredil 25. maja zvečer v Gledališču Sloveskega Primorja v Kopru prvo revijo pesmi in glasbe. Nastopili bodo mladi izvajalci Svobod in prosvetnih društev koprskega okraja s solo točkami, dueti, manjšimi vokalnimi in instrumentalnimi ansambli ter recitacijami. Po dosedanjih prija-javah sklepa pripravljalni odbor, da bo sodelovalo na tem večeru več kot 20 izvajalcev. Programska komisija, ki bo izvršila izbor med prijavljenimi izvajalci ter točkami in sestavila dokončni spored revije, je že začela s svojim delom. Tej prvi reviji pesmi in glasbe bodo kasneje sledile še druge podobne prireditve. Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Kopru namerava s prirejanjem podobnih revij poživiti ljudsko-prosvetno delo in povečati zanimanje širšega kroga državljanov za kul-turno-umetniške nastope, obenem pa mladim, doslej še neznanim talentom, omogočiti njihovo uveljavljanje izven območja dela matičnega društva.	D.

mori
e1 o
¡C
V šestletnem delu nekdanje sekcije in sedanje podružnice Društva za raziskovanje jam v Postojni je njeno tesno sodelovanje z Institutom za raziskovanje Krasa bilo usmerjeno predvsem v raziskovanje podzemeljskega sveta, v vzgojo mladih jamarjev, turistično propagando in organizacijsko učvrstitev podružnice. Skoraj 55% članov je mladincev, kar kaže na veliko zanimanje mladih ljudi za raziskovanje kraškega podzemlja.
Lani je postojnska podružnica priredila 62 ekskurzij in obiskala 136 jam, od tega 22 še do tedaj neraziskanih. Skrbela je tudi za tedenska opazovanja podzemskega življenja v Predjami. V tej zvezi moramo omeniti, da je ta jama zelo zanimiva — dviga se v osmih nadstropjih in je morfološko in speleometeorološko vredna temeljite proučitve. Tako je na pr. bilo z dosedanjimi opazovanji ugotovljeno, da Belska voda, ki izginja v Grapi, to je pod Bukovjem ter se zopet pojavi na površino v skrajnem koncu rova v Predjamo, teče v nasprotni smeri kot je nekoč tekla. Jamarji so
Apnenčeva formacija v obliki alave v Jami Dimnici v Brkinih
tudi raziskali vodno jamo na dnu Brezna v Čermelaski ogradi. Tam se pojavlja v globini 70 m podzemeljski tok. En krak tega toka je bil že raziskan, drugi pa še ne. Na območju Ravnika Ris-nik je bilo raziskanih več brezen. Prav tako so bile raziskane jame na Slavenskem Ravniku in Brezna v orehovškem sektorju, Basage in Jama pri Stari apne-nici, Spodmol nad Karnabodci, Grajska jama, Jama na Tolstem griču, Spodmol nad Dolom, Brezno nad Korotanom in Jama na Studenčni gmajni. Odkrili so tudi novi še neznani del v zapad-nem rovu Pred jame. Tu so ugotovili, da se za novo odkritimi deli rova razprostirajo še neznani jamski prostori. Tako je torej Predjama eden izmed najbolj zanimivih turističnih objektov kraškega turističnega območja. Postojnski jamarji so se letos lotili sistematičnega raziskovanja Orehovških Ponikev. V njih so zasledili štiri faze morfološkega razvoja. Vse jame na tem področju ležijo na meji med flišem in apnencem.
Postojnski jamarji so v različnih časopisih in strokovnih publikacijah priobčili vrsto člankov o jamarstvu. Nekaj razprav o raziskovanjih Krasa bo v kratkem objavil II. Zbornik »Acta carso-logica«, ki jo bo izdal prirodo-slovno-matematični razred Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Postojnski jamarji, ki skupno z Zavodom postojnske jame urejujejo tudi fototeko, imajo široke možnosti nadaljnjega dela. Svet med Postojno, Reko in Trstom nudi velike možnosti za proučevanje krasa. Znano je, da jo bil prav na tem področju ustanovljen prvi speleološki institut na svetu in ustanovljena leta 1889 prva jamarska organizacija, ki se je imenovala »Atron«. Da-
nes deluje v Postojni Institut za raziskovanje krasa, Zavod postojnske jame in Jamarska organizacija.
Na zadnjem občnem zboru postojnskih jamarjev je zopet vznilt-la misel, da bi osnovali v Postojni samostojno društvo za raziskovanje jam, saj že sedaj vključuje podružnica tudi. sekciji v Divači in Sežani in kaže, da bodo v kratkem ustanovili sekcijo tudi v Logatcu ter okrepili delo z mladinskimi sekcijami na di-vaški gimnaziji. V načrtu nadaljnjega dela imajo člani postojnske podružnice med drugim dokončno raziskovanje Šmiheljskih in Orehovških Ponikev, proučevanje jam v Predjami in več raziskovalnih del v kraškem podzemlju.
Štiua
NAŠ
Naši jamarji odkrivajo vedno nove lepote podzemskega sveta. Pri tem je treba že tudi precej poguma in vztrajnosti, pa tudi telesne moči in vzdržljivosti. Jamar v čolnu po podzemskem jezeru v Križni
jami
DOMAČI FELJTONČEK
d
d we sto
Avtobusna postaja v Kopru z vso svojo prometno živahnostjo, vrvenjem in prerivanjem pri blagajni in ob avtobusih. Lep pomladni dan, sonce toplo greje in rahla sapica kodra morsko površino zadaj v pristanišču.
Namenjena sem v Šmarje pri Kopru. Komaj kakih 10 km je daleč, pa
lili
i '"IfPv
EPILOG DOMAČEGA FELJTONCKA

V 11. številki »Slovenskega Jadrana«, dne S. marca letos, smo pod gornjim naslovom objavili zgodbico o ponesrečenem svilogojstvu na Ko-krskem. Setev je rodila sad. V Koper so prišli voditelji tega poskusnega svilogojstva, ki ga organizira poseben odsek Kmetijske zadruge Šempeter pri Gorici. Zadeva je bila kmalu pojasnjena. Nastal je namreč nesporazum, zaradi katerega nekateri mladi šolarji, ki so poskušali z gojitvijo sviloprejk, niso prišli do obljubljenega zaslužka.
Koprska semenarna na tržnici ima vse pošteno zapisano. Vsi, ki imajo še kaj dobiti na račun oddanili za-predenih kokonov, naj se oglasijo v semenarni, kjer bodo prejeli denar. To velja zlasti za nekatere fante iz Šmarij in Ravna. Zdaj pa le kar hitro v Koper!
Poskusi s svilogojstvom so prav
i&J
zanimivi, ker so za to dani pri nas vsi pogoji. Morda bi bilo prav, če bi se našlo še več mladincev, ki bi bili pripravljeni žrtvovati nekaj časa za te poskuse. Pišejo naj kar Kmetijski zadrugi v Šempetru pri Gorici — za svoje prizadevanje bodo vsekakor dobili obljubljeno nagrado, ki jim bo Ialiko omogočila izpolnitev najskrom-nejših želja . ..
je vendarle seveda bolje z avtobusom kot peš, čeprav je v vozilu še taka gneča. Več nas je v družbi, ki bi se radi peljali v Šmarje. Pred menoj je pravkar na vrsti pri blagajniškem okencu mlada deklica.
»Eno Šmarje,« jo slišim, kako je zahtevala vozni listek.
»Šmarje, petinpetdeset,« je slišati zamolkel glas prodajalca.
Dekle vzame listek, vzame še pet dinarjev, ki jih je dobila nazaj od treh dvajsetdinarskili bankovcev, in se oddalji.
V naši družbi pa smo se pogovorili, naj kar Jože, ki se še najbolj spozna, vzame vozne liste za vse skupaj. Rečeno — storjeno.
»Eno Krlcavče, dve Šmarje,« je kmalu lahko zahteval pri okencu.
»Eno Krlcavče, dve Šmarje, sto devetdeset«, slišimo prodajalca.
Jože je plačal in nam prinesel listke.
Posedli smo v avtobus, ki tokrat za čudo niti ni bil tako nabit kot po navadi na tej progi in kar lepo smo se vozili navkreber proti Smarjam. Na zadnji postaji pred tovarno je avtobus ustavil. Nihče ni izstopil, pač pa je vstopil — kontrolor.
»Vozne listke, prosim,« je vljudno zahteval.
Drug za drugim so mu potniki dajali svoje vozovnice v pregled. Tudi

Člani SZDL in organov družbenega upravljanja — berite in dopisujte v naš list »Slovenski Jadran«!

Le dvajset let je star Albert Pahor iz Opatjega sela, samozavesten, delazmožen fant. Je kmečki sin, učil se je za mesarja; danes bi bil lahko že mojster te stroke, če ...
Da, če ga ne bi zapeljala avan-turizem in družba, v kateri se je znašel lansko poletje.
Ilegalno je 1. avgusta lani prestopil državno mejo in kot »politični begunec« zašel v videmsko
ti
sssiffiii
mmm
v-v./-V'-. '■.•. -V..' -i, v.
Jamske oblike v podzemlju krasijo tisoči kapnikov. Detajl iz Postojnske jame
taborišče. Tam se je seznanil z nekim Rudijem Jaksetičem, ki ga je prepričal, da lahko z nekoliko drznosti v kaj kratkem času dobro zasluži. Treba bi se bilo le pretihotapiti preko meje nazaj v domovino, poiskati neke ljudi, se z njimi povezati in jih po isti poti prepeljati v italijanska begunska taborišča. Saj to so taki, ki v svoji zaslepljenosti verujejo v brezdelno življenje, »ki jim ga lahko nudi samo tujina«.
Ta zamisel mu je ugajala in kot spremljevalec Jaksetiča se je pretihotapil čez mejo ter se v brkinski vasi Podgraje seznanil z družino Štemberger. Spoznanje, da je pri ilegalnem prehodu Štembergerjeve hčerke dobil le manjši del nagrade, večjega pa je spravil v svoj žep prevejeni Jaksetič, in da lahko na dokaj lahek način prisluženi denar pomnoži, je povzročilo, da se je dvajsetletni Pahor lotil sistematičnega in dobro premišljenega tihotapljenja lahkovernih ljudi čez mejo,
Na lastno pest je najprej iz vi-demskega, potem pa iz brindizij-skega taborišča — nedvomno z vednostjo tamkajšnjih policijskih oblasti. — prihajal v Jugoslavijo, se zatekal k Štembergerjevim in z njihovim sodelovanjem zbiral skupine ljudi iz Brkinov in Reke, ki so bili pripravljeni žrtvo-
vati desettisočake le za to, da bi po kakršni koli poti prišli čimprej v svet, kjer se »cedita med in mleko«.
Pol milijona dinarjev je v štirih mesecih izvabil Pahor od tistih, ki jih je spravil čez mejo. Tako se je vživel v to klavrno obrt, da ni imel volje do poštenega dela niti v tujini. Popolnoma se je predal tihotapljenju ljudi, pri tem pa postal tako predrzen, da je za sodelavca pri tem nečednem poslu pritegnil celo očeta petih otrok, ki mu je kot njegov osebni kurir pripeljaval ljudi z Reke, da jih je nato ilegalno vodil v italijanska taborišča za begunce.
In družina Štemberger? Pri njej je bilo zbirališče tistih, ki so si zaželeli zapustiti dom in si poiskati »srečo« v neznanem. Oče in mati sta zbirala naslove ljudi, pripravljenih, da se zaupajo Pahorju in njemu enakim specialistom za izkoriščanje — bolj ali manj delomrznih oseb — da jih proti visoki nagradi spravljajo na pot, nevredno poštenega človeka. Pri tem sta pritegnila v to nečastno delo tudi svojega mladoletnega sina. In ali ni zavajanje lastnih otrok na kriva pota vsaj tako nemoralno, kot je izdaja domovine zaradi pohlepa po denarju, ki se zasluži na družbi nevaren način?
naša mala znanka mu je pomolila svoj listek. Kontrolor ga gleda, obrača ga v roki, nato pa vpraša:
»Kam pa se vi peljete?«
»V Šmarje.«
»Koliko ste plačali?«
»Petinpetdeset dinarjev.«
»Toda vi imate listek samo do Križišča, peljete se pa še naprej!?«
Začudeno ga je pogledala. Se preden je lahko protestirala, ji je kontrolor naročil:
»Počakajte malo, da pregledam vse!«
Obsedela je in ni mogla razumeti, kaj je narobe. Saj je plačala prav. Vtem pa je že zaslišala podoben dvogovor zadaj. Ozrla se je in videla, da kontrolor govori z njenim znancem Jožefom, čigar poštenost je splošno znana. Hitro je uvidela, da torej ni edina žrtev neprijetnega dogodka.
Na postaji v Šmarjah so se ostali potniki razšli, le onadva sta ostala in še kar naprej besedovala s preglednikom, ki je zahteval, da morata plačati vsak 200 dinarjev globe. Tedaj pa se je Jože v imenu obeh uprl in odločno povedal:
»Ne bom plačeval še kazni, če sem popolnoma pošteno plačal svojo vozovnico do Šmarij. Prav gre mi za pet dinarjev!«
Preglednik je menda uvidel, da res ne moreta biti kriva, ko sta se pa tako zagrizeno branila. To morejo le ljudje, ki res čutijo, da imajo prav in da se jim godi krivica.
»No, prav,« je končno popustil, »toda morata mi napisati izjavo, da sta v resnici plačala, kolikor je tarifa, ker jaz moram storiti svojo dolžnost in ugotoviti, zakaj je naše podjetje prikrajšano!«
Storila sta mu po volji in nato odšla vsak na svoj dom. Bila pa sta seveda upravičeno ogorčena in se še danes sprašujeta, kdo je pravzaprav kriv, da je tako. Se dobro, da se je to zgodilo njima, Id sta se odločno uprla, da bi plačala še kazen za nekaj, kar nista zakrivila. Kaj pa če bi se to zgodilo kaki stari ženici, ki si ne bi znala pomagati ...?
Dve sto petinpetdeset dinarjev iz Kopra v Šmarje jc res le nekoliko preveč, kaj pravite?
MILKA BALOII
USPEH PO VZTRAJNEM . DELU
Izredno požrtvovalna dramska skupina prosvetnega društva »Josip Jurčič« v Rodiku se je v nedeljo, 28. aprila predstavila občinstvu s Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Predstava je dobro uspela kljub temu, da je bila večina igralcev prvič na odru in da je v Rodiku težko zbrati dovolj igralskih talentov.
V glavnih vlogah so nastopili pod vodstvom učiteljice Marice Ban, ki je delo režirala, Jožko Bernetič, Vito Počkaj, Otilija Fa-bris, Jožica Medved, Josip Kranjec in Olga Dujmovič.
Obisk je bil zelo velik in med gledalci so bili razen domačinov tudi prebivalci iz bližnje okolice, zlasti iz Kozine in Hrpelj. Delo Ivana Cankarja bodo uprizorili tudi v Hrpeljah, Lokvi, Divači in Sežani.	—cr
TEDEN ARHIVOV JUGOSLAVIJE
... _ ...	'LJ-:
„ J	■■,—;
11 v \	- _J I_
r—-i "
Od 5. do 12. maja prirejamo ¿¡aiudi v našem okraju Teden arhi-^Brov Jugoslavije. Da bomo razumeli pomen tega tedna, je koristno, da si ogledamo na kratko zgodovino arhivov.
Ko slišijo nevedni ljudj"e in večkrat tudi izobraženci besedo arhiv, mislijo na skladišče starega papirja s stoletnim prahom, ki učinkuje na človekov nos huje kot poper ali najfinejši njuhanec.
Arhivi niso skladišča starega papirja, pač pa kulturne ustanove, ki urejujejo in varujejo dragocene dokumente od najstarejših časov do danes. V arhivih imajo narodi in najrazličnejše ustanove dokaze o svojem preteklem življenju. Kar je rojstni list in mapa osebnih dokumentov za človeka, je arhivsko gradivo za narod. Zaradi tega so vsi narodi ljubosumno varovali spise, v katerih so zabeležene misli in dejanja njihove zgodovine.
Pred sto leti so arheologi odkrili med ruševinami Ninive in ^fcabilona napise s klinastimi zna-v El-Amarni v Egiptu ilovnate tablice in nedavno v palestinskih jamah stare papire. Vse to pisano gradivo nam priča o bivanju Ba-biloncev, Egipčanov in Judov v daljni preteklosti in o stopnji njihovega civilnega razvoja. Istočasno nam omenjeno gradivo dokazuje, da so ti narodi hranili pisane dokumente, kar pomeni, da so imeli svoje arhive.
Atene so varovale svoje narodne dokumente najprej v Aero-pagu in pozneje v svetišču boginje Cibele.
Rimljani so zbirali in hranili dokumente v svetiščih Junone, Cerere in Saturna. Leta 78. pred n. š, je Kvint Lutacij zgradil na
Kapitolu stavbo, ki je bila namenjena varstvu državnih dokumentov. Slavni govornik Cicero nam priča v govoru Pro Milone, da je bilo zgodovinsko gradivo kronološko in vsebinsko urejeno in da so se ga posluževali učenjaki in številni državni magistrati.
Po razdelitvi rimskega cesarstva v zahodno in vzhodno je nastal velik arhiv v Carigradu.
Na žalost so barbarski pohodi uničili ogromno gradiva, ki je bilo v arhivih. Cerkev in samostani najstarejših rodovniških družin so marsikaj skrili in rešili popolnega propada.
V	XI. stoletju in v prvih naslednjih stoletjih je bilo zanimanje za arhive izredno veliko. Iz te dobe so nam znani posebno komunalni arhivi.
V	dobi nastanka in razvoja velikih kraljestev (XVI., XVII. in XIII. stoletje) so se arhivi uveljavili kot splošni arhivi. Prvi, ki je ustanovil tak splošni arhiv v Innsbrucku leta 1506, je bil Maksimilijan Habsburški. Sledili so mu drugi cesarji in posebno Marija Terezija, ki je leta 1749 ustanovila na Dunaju »I-Iaus-Hof und Staats-Archiv«.
V	Španiji je Karel V. leta 1543 ustanovil arhiv kraljevine v gradu Simancas. V Franciji sta Ri-chelieu in Colbert prva poskusila združiti vse državne dokumente.
V	Angliji je kraljica Elizabeta ustanovila leta 1578 »State papers Officine«.
V	Rimu je papež Pavel V. leta 1612 zbral vse papeške dokumente v Vatikanu in ustanovil »Tajni arhiv Vatikana«.
Francoska revolucija je s svojim dekretom z dne 22. junija 1794 odprla arhive javnosti.
Zelo so napredovali arhivi tudi v XIX. in XX. stoletju. Prvi način urejevanja arhivov se je izoblikoval leta 1848 in se je arhivistika uveljavila kot posebna kulturno-znanstvena veda.
Danes so arhivski problemi mednarodni. V ta namen je bila ustanovljena I. I. C. I. »Institution International de Cooperation Intellectuel«. V Parizu ima mednarodni sedež »Commission des Archives«.
Glede na zanimanje za arhive in na njihovo ureditev je šla tudi Jugoslavija po poti drugih narodov. Državni republiški arhivi so zelo stari in bogati. Zvezno arhivsko službo vodi pri nas Zveza društev arhivskih delavcev FLRJ s sedežem v Beogradu, republiško arhivsko službo pa Društvo arhivskih delavcev LRS.
To nam zadostuje, da se pre-
pričamo, da so vsi narodi vedno skrbeli za svoje dokumente, ker le tako so lahko dokazali svoje bivanje, svoje misli in svoja dejanja v zgodovini človeštva. — Narod, ki nima dokazov za svojo preteklost, nima dokazov za svoje bivanje. Nacifašizem, ki nas je hotel iztrebiti z lastne zemlje, je sadistično užival, ko je požigal naše arhive, da bi zbrisal tudi vse pisane dokaze narodnega bivanja.
Prizadevajmo si zato, da rešimo propada, kar je ostalo. Pridno varujmo zgodovinsko gradivo od najstarejših časov. V letošnjem Tednu arhivov naj zajame vsakega našega človeka prava strast za zbiranje in varstvo raznih dokumentov. Vsakdo, ki mu je pri srcu narod, naj proda ali daruje našim arhivom vse dokumente, ki jih ima doma in ki jih več ne rabi.	M. B.
: - : -i^-K,..
fMŠf IM * i *. 7 IPltlpL
f \ '¿'.î nlrklM
■ ' " - «ssii» ' ■?> .■■ 'tm;m< i b :
«¿■»s
g! ©

Inicialka prve strani ene izmed kunabul iz XV. stoletja
Te dni je po vsej naši državi Teden arhivov (od 5. do 12. maja). V Kopru si lahko ogledate v mali dvorani Gledališča Slovenskega Primorja lepo razstavo dragocenih dokumentov. Na sliki: čitalnica koprskega mestnega arhiva, ki ima prostore v stavbi Okrajnega muzeja.
Brž ko se je zima poslovila in so se kraški travniki in gmajne odeli v rahlo zelenkasto obleko, so začele prihajati prve skupine obiskovalcev Škocjanskih jam. Od tedaj skoraj ni dneva, da ne bi imeli matavunski vodiči polne roke dela. Prihajajo družine, manjše in večje skupine, peš, z osebnimi in tovornimi avtomobili, z avtobusi — od blizu in daleč, iz Slovenije, Hrvatske, Italije, zlasti s Tržaškega, iz Avstrije, Nemčije, Francije itd. Mnogi izstopajo iz vlaka v Divači. Po pičli uri lepega sprehoda so že v Matavunu pred vhodom v prečudoviti podzemski svet.
Poiskal sem upravnika »Škocjanskih jam« tovariša Milana Bandelja. Moral sem ga iskati, kajti običajno je na potovanjih, na katerih si vneto prizadeva širiti sloves jam. Postregel mi je z naslednjimi podatki:
»Lansko leto smo zabeležili vsega skupaj nekaj nad 3.000 obiskovalcev. Letos se bo število neprimerno dvignilo, saj smo imeli že v prvih štirih mesecih, to je v predsezoni, že preko 3000 obiskov, pri čemer niso vštete razne skupine raziskovalcev. Ta porast najbolj zgovorno dokazuje, da so Škocjanske jame zaslovele tako, kot zaslužijo. Prepričan sem, da bo zanimanje še bolj naraslo, ko bodo jame elektrificirane, to je, ko ne bo treba obiskovalcev spremljati s karbidovkami. Če naj izrazim željo mnogih, da ne rečem vseh, ki so si ob današnji razsvetljavi ogledali to naše čudo, potem bi bilo treba k elektrifikaciji pristopiti ne čimprej, ampak takoj.
Z MLADIMI POMORŠČAKI SPLOŠNE PLOVBE PO ŠIRNIH MORJIH
g— n / T j-|i r. 11	--
Singapur, 19. aprila 1957.
Iz 1-Iong Konga smo odpluli 6. marca proti severni Kitajski. Brž ko smo bili nad Filipini, smo se začeli enakomerno pozibavati, saj je bila ladja prazna. Do Formoze nas je mučila vročina, ko pa smo odpluli mimo nje, je postalo hladneje.
Pripluli smo v luko Taku v severni Kitajski, Na ladjo so se takoj vkrcali cariniki in skupina oficirjev. Odpeljali so nas po reki od sidrišča do pomola. V tej luki smo ostali nekaj dni, nato smo se vrnili na sidrišče in nadaljevali z vkrcavanjem blaga. Pristanišče Taku leži izven istoimenskega kraja. Ob skladiščih je le nekaj hiš, v katerih stanujejo delavci. Ob morju stoji tudi novo zgrajeni klub pomoreev, v katerem se zbirajo mornarji iz vsega sveta. Med njimi je največ mornarjev ruške in britanske narodnosti. Pristanišče je zelo primitivno urejeno, saj mora-kar na ročnih vozičkih voziti
tovor do ladje, ker primanjkuje motornih vozil.
V Doirenu, to je bila naša druga postaja, .smo vkrcali še nekaj tovora in 6. aprila odpluli proti Japonski.
Človek ne bi mogel verjeti, kako velika razlika jo med južno in severno Kitajsko. Medtem ko so prebivalci juga majhni, suhljati in od sonca ožgani, so severnjaki močni, visoke rasti in bolj odporni. Oblečeni so v debele vatirane obleke, nosijo velike kučmo, ki jim segajo preko ušes, na rokah pa imajo debele rokavice. Podobni so Sibircem. Ko smo bili na severu, je tudi večkrat snežilo in led na ladji ni bil redek pojav.
Ogledali smo si Doiren. To je proitrano mesto z mnogimi dimniki, saj je severna Kitajska središče industrije. Vendar so ulice prazne in v mestu srečuje potnik le kočije z majhnimi sibirskimi konji. Ko smo si ogledali mesto, smo se ustavili v neki knjižnici. Na zemljevidu smo
Ko že govoriva o obisku jam, moram povedati, da sem se zelo začudil, ko sem pred kratkim zvedel, da se je na Pivki raznesla govorica, da so naše jame do nadaljnjega nedostopne in zato zaprte. Kaj tiči v tem grmu, ne vem. Če boš pisal, napiši tudi to.«
Ker je tovariš Bandelj član iniciativnega odbora za proslavo »Dneva mladosti«, ki bo 26. maja prav ob Škocjanskih jamah, me je še zanimalo, ali bodo jame vsaj ta dan osvetljene. Pojasnil mi je takole:
»Proslava Dneva mladosti ob Škocjanskih jamah bo v večjem stilu, saj bo sodelovalo skupno okoli 700 ljudi, pričakujemo ob tej priložnosti tudi veliko število obiskovalcev jam. Zato bomo ta dan jame popolnoma osvetlili. Pri tem nam bo pomagala uprava Postojnske jame, Kurilnica v Divači in druga podjetja. Priprave so že v teku.«
Rad bi ga vprašal še marsikaj ravno v zvezi s 26. majem. Toda vzel sem mu že preveč časa in dolžnost ga je klicala drugam. Od drugih sem zvedel, da bo 26. maja urejen prostor za parkiranje motornih vozil in za shrambo koles, za hrano, pijačo itd. Ne glede na proslavo, ki bo v kratkem, pa mislim, da bi bilo treba ob Škocjanskih jamah urediti nekatera vprašanja ne samo priložnostno, ampak trajno. Pri tem mislim ravno na pravkar navedene probleme, ki bodo postali
zlasti pereči, ko bo bazoviški obmejni blok odprt tudi za motorna vozila Le tako bo namreč mogoče privabiti k Škocjanskim jamam čedalje večje število obiskovalcev, ki se bodo po vrnitvi iz podzemlja želeli tudi brezskrbno zabavati.
Polde Rcner
Slovenija nima ob morju okrevališča za bolehne in slabotne otroke. Zato bo Glavni odbor RK Slovenije ob pomoči drugih družbenih organizacij zgradil na Debelem rtiču Mladinsko okrevališče, ki bo odprto vse leto. Z deli so že začeli in bodo že letos končana vsa komunalna dela ter urejeno kopališče.
Ker pa so za tako obsežno gradnjo potrebna velika finančna sredstva, prireja Glavni odbor RK Slovenije denarno loterijo, katere čisti dobiček je namenjen gradnji okrevališča.
Kupujte zato srečke loterije RK po 100 dinarjev. Dobite jih pri vseh organizacijah RK in njenih poverjenikih. Žrebanje bo 12. maja v Ljubljani.
uslužbencem pokazali, od kod smo. Nepozabni so trenutki, ko se jim je razlilo preko obraza zadovoljstvo in ob besedi »Tito, Tito« so nam hiteli izpolniti vsako željo in so postali nadvse pozorni. V klubu pomoreev smo našli celo nekaj brošur z govori maršala Tita, prevedenimi v kitajski jezik. V sproščenem razgovoru z nameščenci smo med drugim ugotovili, da je njihovo življenje po drugi svetovni vojni veliko boljše.
V	mestu smo srečali delavce, intelektualce, vojake in oficirje, ki so imeli preko ust in nosu belo krpice kakor zdravniki pri operacijah. To se nam je zdelo malo čudno, vendar pa so nam pojasnili, da ta zagrinjala nosijo zaradi skrbi za higieno.
V	mestnem kinu predvajajo po večini ruske, kitajske, češke ter poljske filme. Prebivalci v glavnem obvladajo ruski jezik.
Tudi v pristanišču smo opazili več ruskih ladij. Kaže pa, da Stalina še niso pozabili, saj se še
Trgovska ulica v 1-Iong Kongu nudi Evropejcu s svojim pisanim vrvenjem in čudnimi navadami obilo presenečenj
vedno ena izmed ulic imenuje po njem in njegovo ime je še precej živo med prebivalci.
Občutek sem imel, da v severni Kitajski vlada tisti način dela, medsebojnega tekmovanja in graditve, kot smo ga poznali pri nas v prvih letih po drugi vojni.
Po treh dneh vožnje smo dosegli japonsko obalo. Oskrbeli smo se z gorivom. Zal smo na Japonskem ostali samo eno noč
in si tudi nismo mogli ogledati mesta. Pluli smo naprej proti Singapuru. Morje je bilo mirno, vročina pa je iz dneva v dan naraščala. Na palubi je dosegla celo 35 stopinj Celzija, pri strojih pa več kot. 40 stopinj.
Namenjeni smo v Aleksandrijo preko Indijskega oceana. Kaj bomo pa tam doživeli, se bomo lahko pogovorili kdaj drugič KONEC
«
NAŠE VZGOJNE ORGANIZACIJE
Zveza prijateljev mladine je organizirala v letošnjem letu glasbeni festival vseh pionirskih pevskih zborov in glasbenih skupin vse Jugoslavije. Namen' tega festivala je, da razgiba glasbeno dejavnost in ustvarjalnost naše mladine, poživi delo pevskih zborov in orkestralnih skupin na osemletnih šolah in gimnazijah.
V našem okraju so prevzela skrb za organizacijo glasbenega festivala društva prijateljev mladine ob sodelovanju pionirskih svetov in glasbenih strokovnjakov. 22. maja, v okviru praznovanja Dneva mladosti, bo nastopilo v našem okraju preko 3000 pionirjev, t. j. več kot 50 pevskih zborov in 15 glasbenih skupin. Nastopi bodo v vseh občinskih centrih. V Piranu bo nastopilo 8 pevskih zborov in 3 orkestralne skupine, v Izoli -1 pevski zbori, godalni kvartet in solisti; v Sežani 7 pevskih zborov, glasbena šola in otroški vrtec; v Divači 4 pevski zbori in solisti; v Postojni 6 pevskih zborov ter tambu-
raši iz Postojne, Planine in Hru-ševja; v Ilirski Bistrici bo nastopilo 10 glasbenih skupin. Priprave pa so v teku tudi v pivški in koprski občini.
Če upoštevamo, da so naša društva prijateljev mladine in naši pionirski sveti še mladi, nam gornje številke pokažejo, da so se v večini uspešno lotili tako
zahtevne akcije kot so občinski glasbeni festivali. Po njihovi zaslugi bo koprski okraj tudi v jugoslovanskem festivalu mladinske glasbe dosegel, vsaj po številu udeležencev, tisto raven kot drugi okraji v Sloveniji, kjer imajo društva prijateljev mladine že dolgoletne izkušnje.
V—j
Pionirska organizccip bo spet zaživela
Dne 16. januarja t. 1. je bil ustanovni občni zbor okrajne Zveze prijateljev mladine. Sprejet je bil sklep, da bodo društva prijateljev mladine prenesla težišče svoje dejavnosti v tem letu na ustanavljanje pionirske organizacije, ki je v našem okraju delovala skoraj samo v mestih. Izvoljen je bil tudi okrajni Pionirski svet, ki naj bi vodil del."> občinskih svetov in komisij za pionirsko organizacijo pri društvih prijateljev mladine. Takrat je bil sprejet rok: do 25. maja naj bodo formirani v vsem
poživitev pionirske organizacije že dosegla visoke uspehe. V piranski občini bodo do 25. maja formirani povsod pionirski odredi in tudi njihovi pionirski sveti; v teku so priprave za svečani sprejem v pionirsko organizacijo povsod, kjer niso bili sprejeti pionirji že 29. novembra. Pionirska organizacija deluje zelo dobro, po zaslugi društev prijateljev mladine v Piranu in Portorožu. Podobno razveseljiv je položaj tudi v Izoli, kjer je Društvo prijateljev mladine dvignilo dejavnost pionirske organizacije do take stopnje, da lahko služi za primer vsem občinam v okraju. Najbolj delaven občinski pionirski svet je v Sežani, kjer so postavili že osem starešinskih svetov, pionirski odredi pa delujejo že povsod in se pripravljajo na slovesen sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Tudi v divaški občini je najmlajše dru-
Te dni so v Marezigah zaključili večerni gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 15 deklet. Zelo so hvaležne Zavodu za pospeševanje gospodinjstva v Kopru, ki je organiziral tečaj, in posebno še tovarišiei Lini Badalič, ki jih je obiskovala in jih naučila toliko koristnega. Na sliki vidite mlada dekleta, ki so obiskovala gospodnjski tečaj
v Marezigah.
štvo prijateljev mladine v okraju preseglo vsa pričakovanja in bo realiziralo načrte stoodstotno. V Ilirski Bistrici je ustanavljanje pionirske organizacije v polnem teku. Do prvega maja bodo vzpostavljeni pionirski starešinski sveti pri vseh odredih. 25. maja bodo povsod svečani sprejemi, posebno pa še v sami Ilirski Bistrici, kjer pripravlja izredno agilno žensko društvo še posebna presenečenja za pionirje. V polnem teku je tudi ustanavljanje starešinskih svetov in pionirskih odredov v pivški in postojnski občini. Le v koprski in
herpeljski občini napredujejo priprave, na žalost, zelo počasi, čeprav pogoji niso težji kot drugje.
Tako bo letos pionirska organizacija v našem okraju zaživela in dosegla po organizacijski in deloma tudi po vsebinski s i ran g tisto stopnjo, ki jo dosegajo dru™ gi okraji v Sloveniji. V prihodnjem šolskem letu bomo imeli sigurne temelje, na katerih bomo nadaljevali njeno graditev ob sodelovanju eimvečjega števila mladincev, prosvetnih delavcev ter strokovnjakov, ki bodo pripravljeni posvetiti svoje delo tudi našemu naraščaju. V—J
IZ DELA ŽENSKIH DRUŠTEV
Več kot mesec dni so hodile gospodinje in dekleta v krojni in šiviljski tečaj, ki ga je s sodelovanjem Društva za napredek gospodinjstva v Postojni priredilo zastopstvo Singer šivalnih strojev. Udeleženke pa
vidite na sliki.
Za tečaj se je prijavilo 54 tečajnic. Ker pa je bilo na razpolago samo deset šivalnih strojev, je bil tečaj v treh izmenah. Tečaj je vodila Zorka Maksimovič in tečajnice so ji prav hvaležne za vse znanje, ki
so si ga -pridobile in ki jim bo koristilo. Zdaj so končali začetniški tečaj in za nadaljevalnega se je prijavilo 21 žena in deklet. V kratkem bo ponovno tudi začetniški tečaj.

«A; 1 4 >Cr>

okraju pionirski odredi, vsak odred naj ima svoje vodstvo — pionirski starešinski svet, ki bo do 25. maja pripravil povsod svečan sprejem v pionirsko organizacijo. Ta sklep je zgledal tedaj zelo optimističen, vendar se danes približujemo njegovemu uresničenju.
Po poročilih predsednikov društev prijateljev mladine in pionirskih svetov ter komisij iz vsega okraja na posvetovanju Okrajne Zveze prijateljev mladine dne 25. aprila, je akcija za
V Ilirski Bistrici so ustanovili pred šestimi meseci društvo »Napredna žena«. Pred kratkim je pripravilo društvo posvetovanje žena, aktivnih članic društva z zastopniki množičnih organizacij in ljudske oblasti.
Na posvetovanju je predsednica društva govorila o dosedanjem delu in o načrtih za bodočnost, Za izvedbo teh načrtov pa je potrebno sodelovanje vseh žena. Dosedanje delo je bilo usmerjeno v program, ki ga je sprejelo društvo na svojem ustanovnem občnem zboru. Med drugim so organizirali dva gospodinjska tečaja in dvomesečni krojni tečaj, ki ga obiskuje 20 žena in deklet.
Na posvetovanju so govorili tudi o pripravah za praznovanje Dneva mladosti, 25. maja. Postavili so skupino za. izdelavo oblek, za povorko pomladi ter skupino za izdelavo igračk za otroški sejem.
Ker vprašanja žene in družine ne moremo ločevati od skupnih družbenih vprašanj, so govorili na posvetovanju tudi o nekaterih ustanovah kot so glasbena šola, otroški vrtec, osnovna šola jin gimnazija ter šiviljska šola. Spričo hitrega gospodarskega razvoja
MIH
Ilirske Bistrice rastejo vedno bolj tudi potrebe teh kulturnih in splošno izobraževalnih ustanov. Prvenstveno bo treba misliti na prostore, ki so skoraj pri vseh teti ustanovah pretesni. Na
V j ' ' ''
drugi strani pa zlasti tudi na povečan prispevek staršev pri vzdrževanju glasbene šole in otroškega vrtca. V zvezi s šiviljsko šolo bi bilo prav gotovo koristno ustanoviti razne delavnice kot uslužnostno podjetje, ki ne bi samo zaposlilo učenke po dovršeni šoli, ampak tudi skrbelo za izdelavo otroške konfekcije in raznih drugih šivilskih uslug, s katerimi bi razbremenili zaposleno ženo.
Pri rešitvi vprašanja ekonomske osamosvojitve žena je bilo govora o iskanju in postavljanju novih delovnih mest za žene, kajti v lesni industriji odpovedujejo službo ženam in dekletom zaradi prepovedi nočnega dela za žene. Društvo »Napredna žena« je izvolila petčlanski odbor, ki naj bi organiziral biro v pomoč gospodinjstvom. Ta biro pa naj bi tudi proučeval vprašanja žena in družine, dajal predloge in sodeloval pri ustanavljanju delovnih mest za žene.	L. M.
Kljub muhastemu vremenu bo prišlo toplo vreme in zato je treba misliti na poletno garderobo. Takole široko, nagubano pikčasto krilo z okraski iz istega blaga na bluzi bi vam gotovo bilo všeč!
To pa je za tiste dni, ko bo kljub počitniškim mesecem bolj hladno: bela jopa s širokim ovratnikom in kimono tričetrtinskimi rokavi z zavihki.
V naših trgovinah se v zadnjem času dobi različna posoda iz jenskega stekla. Nekaj je uvožene, nekaj pa je je že iz domače tovarne v Pulju. Uvožene so predvsem večje posode za pečenje in kuhanje, medtem ko so skodelice in džezvice za turško kavo kakor tudi lične posodice za kuhanje jajc izdelane doma.
Posoda iz jenskega stekla je odporna proti vročini in lahko v njej kuhamo, dušimo pa tudi pečemo. Razumljivo, da vanjo brez skrbi zli jemo vročo tekočino, n. pr. čaj, mleko ali kavo. Ker je gladke površine, se zelo lepo in hitro čisti. Uporabljati pa ne smemo preostrih čistilnih sredstev, n. pr. žičnatih gobic in grobega praška, ker razijo površje. V takih posodah jedi ne dobe neprijetnega okusa, niti duha, kakor v posodah iz kamenin pa tudi v raznih pološčenih posodah. Uporabljamo jih lahko za karkoli, ker se vanje ne zaje vonj jedi, medtem ko na primer običajnega jušnega lonca ne moremo uporabljati za kuhanje čaja
ali kompota. Prednost take posode je tudi v tem, da je prozorna in lahko opazujemo živilo, ki ga kuhamo, dušimo ali pečemo, ne da bi ga odkrili. Tako ohranimo tudi več vitaminov. Nadomešča nam pa tudi servirno posodo; kuhane jedi ni treba pretresli, ker je jensko steklo tudi za oko prijetno in lično. Razen tega si prihranimo pomivanje servirne posode.
Ista posoda nam služi tudi za mešanje, za solate, kompote, pudinge in podobno. V pokrovu druge okrogle posode lahko ponudimo narezek, speeemo jajca ali zrezek in podobno. Če ga postavimo pod posodo, nam čuva kot podstavek mizo pred vročino oziroma mokroto.
Da bo posoda, ki je razmeroma draga, dalj časa uporabna, se ravnajmo po naslednjih navodilih:
Pri kuhanju na plin iz omrežja ali iz bombe (butan) moramo pod posodo podložiti žično mrežico ali pa kuhati na slabem ognju. Grelna plošča električnega
kuhalnika ali štedilnika ne sme biti večja, kot je dno posode. Če je plošča navadnega štedilnika na drva razžarjena, podložimo pod jensko posodo žično mrežico ali tanko ploščo iz azbesta. Ovalne in oglate posode ne postavljamo na okrogle grelne plošče, ker vročina ne ogreva enakomerno dna. Uporabljamo jih na navadnem štedilniku ali v pečici, lahko pa tudi v električnih pečnikih, če niso preveliki.
Prazne posode ne postavljamo na vročo ploščo. Denimo vanjo vedno nekaj tekočine, maščobe ali česa podobnega. Zunaj mora biti vedno suha. Kašasle jedi je treba večkrat premešati. Vročo posodo moramo počasi ohladiti. Ne devajmo mrzlih jedi v vročo posodo, jedem prilivajmo lc vročo vodo ali kako drugo vročo tekočino. Vroče, polne posode ne smemo postaviti na mrzel kovi-nast ali moker podstavek, pomite posode pa ne smemo sušiti na toplem štedilniku.
(Po «Sodobnem gospodinjstvu )
Zelo umazano, tapecirano pohištvo
očistimo najlepše s surovim kislim zeljem ali z vodo, v kateri smo namakale surovo kislo zelje. Pohištvo bo kot novo. Lahko pa tudi naredimo mlačno milnico iz žolčnega mila, ki ji dodamo nekaj kapljic sal-miaka. Z ne pretrdo krtačo, ki jo namočimo v to tekočino, narahlo krtačimo pohištvo. Nato ga okrtač;mo še s čisto vodo in osušimo s čisto krpo.
Razpoke med deščicami lahko za-kitate. Kit dobro pregnetile z malo tople vode, nakar zadelajte špranj
ENOLONČNICA Z MESNO SF.I4ANICO
l kg krompirja, 30 do 50 dkg sesekljanega mesa (pol govedine, pol svinine), 14 litra kislega mleka, i žlička soli, malo ingverja. 1 čebula. 2 do 3 paradižniki, voda,
Olupljen krompir /.režemo na rezine. Meso osolimo in mu dodamo malo ingverja, nato oboje zložimo v plasteh v kožico: vmes de-nemo malo zrezane čebule, poleti pa tudi nekaj paradižnikovih rezin. Mleko razžvrkljamo z malo vode, ga osolimo in zlijemo na krompir; le tega naj samo prekrije. Posodo pokrijemo in kuhamo jed približno 3 4 ure. Servira-mo jo z različnimi solatami.
JAJCA S SIROM
•1 rezine belega kruha. G rezin sira, -1 jajca, malo surovega masla. mleka in soli.
V okroglo posodo iz jenskega stekla denemo malo surovega masla. Kruhove rezine poškropimo z mlekom, da se napoje. Zložimo jih v posodo, po vrhu pa rezine sira. Nanje ubijemo jajca, osolimo in postavimo posodo v pečico, da jajca zakrknejo.
ZA NASE KMETOVALCE © ZA NASE .KMETOVALCE © ZA NASE KMETOVALCE © ZA MAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCI
t (Oljčno drevje, najbolje uspeva
i obalah Sredozemskega morja, saj je znano, .da raste ob . Sredozemlju 99% vseh oljčnih dreves na svetu. Na ozemlju Slovenske Istre —.koprska, izolska in piranska občina — uspeva okrog 120 tisoč oljčnih dreves, ki so leta 1955 rodila okrog 1,5 milijona kilogramov oliv. Iz tega pridelka so pridelali približno 250 tisoč kg oljčnega olja, kar predstavlja vrednost okrog 100 milijonov dinarjev.
Istrskemu oljarstvu je pozeba v letih 1928/29 napravila občutno škodo. Takrat je bilo namreč uničenih okrog 300 tisoč oljčnih dreves. Pozeblo drevje so kmetovalci izkopali s panji vred in ga pokurili. V zemlji je ostalo le okrog 1/3 panjev. Iz teh panjev so pognali novi poganjki, ki so jih kmetje razredčili in okopali ter tako vzgojili novo oljčno drevje. Z večjo rodnostjo oljčnih
i'eves se je večala tudi volja do
ispeševanja oljarstva. Tako so leta 1955 posadili 50 tisoč mladih oljčnih dreves, ki so jih nabavili v Italiji. V tem letu je tudi državno posestvo Škocjan ustanovilo največjo jugoslovansko oljčno drevesnico.
Lanskoletna ostra zima pa je uničila četrtstoletno delo naših olj ar j ev in tudi vse drevje, posajeno leta 1955, na prostem in v drevesnici. Bila je nevarnost, da bi oljarstvo na obali Slovenskega Jadrana skoraj popolnoma "zamrlo.
Dejstvo, da je gojitev oljk na obalnem področju velikega gospodarskega pomena, saj v teh krajih ni nevarnosti, da bi se pojavili najhujši bolezni oljčnih dreves — rak in trohnoba lesa, oljčna mušica pa je skoraj nepoznana' — je narekovalo, da obnovi oljarstva posvečamo vso skrb. Zato je bila eno leto prepovedana sečnja in obrezovanje oljčnega drevja, zadružne organizacije pa so izvedle široko akcijo za regeneracijo in sanacijo pozeblih oljčnih nasadov. Pri tem so ne samo odstranili vse suhe veje in
poskrbeli za obnovo drevesnih kron, temveč so tudi posvetili posebno skrb gnojenju z dušičnimi in fosfornimi umetnimi gnojili (amonsulfat, nitramonkal in superfosfat). Razen tega kmetijske zadružne organizacije izvajajo rajonizacijo kmetijskih površin, primernih za obnovo oljčnih nasadov in organizirajo gojitev oljčnih dreves v sečovelj-ski drevesnici, kjer nameravajo vzgajati predvsem Žlahtno belico in Leccino, Asolansko oljko in Katarino. To so debeloplodne oljke, ki so najprimernejše za konserviranje v zelenem in zrelem stanju. Zadružne organiza-
Člani kmetijske zadruge v Jel-šanah so pred dnevi organizirali tečaj o precepljevanju rašeljik. Sadjarski strokovnjaki Anton Flego, ing. Vida Mlač in Lojze Avsec so tečajnikom obrazložili pomen proizvodnje višenj za kraško področje ter poudarili potrebo po formiranju velikih strnjenih zasadov. Znano je, da strnjeni nasadi omogočajo boljše izkoriščanje zadružnih strojev, zadruge pa uspešnejšo prodajo in pulpiranje višenj.
V Jelšanah bi imeli veliko gospodarsko korist, če bi precepili na tisoče rašeljik, ki samoraslo rastejo okrog vasi. Zato so predavatelji seznanili udeležence tečaja o načinih cepljenja rašeljike za lub in o oskrbovanju precep-ljenega drevja.
Po teoretičnem delu seminarja so se tečajniki seznanili s praktičnim delom, obrezovanjem in cepljenjem drevja.
Udeleženci seminarja so izrazili željo, da bi priredili tudi večerna predavanja o sadjarstvu ter da bi organizirali široko akcijo v zvezi s proizvodnjo višenj za industrijsko predelavo. Tovarna Fructal v Ajdovščini je namreč pripravljena odkupiti večje količine višenj in jih plače-
Paprika ima veliko vitamina A in C. Tako vsebuje skoraj 4 do 5-krat več vitamina C kakor limona. Zato jo radi sadijo in se površine z nasadi paprik stalno večajo.
Za uspešno rast, potrebuje paprika rahla, dobro gnojena tla, ki so zmerno vlažna. Zato je po presaditvi najvažneje, da sadike plitko okopamo. Ce so tla suha, jih moramo zalivati s škropilnicami, ne pa jih poplavljati vse dotlej, dokler se sadike ne uko-reninijo.
10 do 14 dni po presaditvi je priporočljivo prvo dodatno gnojenje s čilskim solitrom ali amo-nijakovim solitrom. 150 kg tega gnojila zadostuje za pognojitev
)dbor za sadjarstvo pri Okraj-Jzadružni zvezi Koper je letos priredil že pet seminarjev za kmetijske strokovnjake in tajnike sadjarskih odborov s področja koprskega okraja. Udeležili so se ga kmetijski tehniki, inženirji ter sadjarji praktiki. Predavali so znani sadjarski strokovnjaki, med njimi Ante Flego, ing. Zvon-ka Bricelj, Lojze Bizjak, ing. Marija Skarza, Ivica Vlasič, ing. Boris Peyrelc in • ing. Angelina Gaberc o obrezovanju breskev in o sistemu vzgoje dreves glede na potrebe mehanizacije dela, o sanaciji in regeneraciji pozeblih oljk ter o zatiranju najnevarnejših sadnih škodljivcev in bolezni v Istri. V Harijah pri Ilirski Bistrici je bil seminar za obrezovanje jablan, ki so se ga udeležili sadjarji, ki se bavijo s pospeševanjem sadjarstva na področju proizvajalne zveze Postojna, v Gornjih Vremah pa je bil seminar o obrezovanju jablan in ter o zatiranju ameriškega Pparja,	Fa
1 ha zemljišča. Ko so prvi sadeži zreli, je priporočljivo drugo, močnejše dodatno gnojenje, pri katerem uporabimo 250 do 300 kg gnojila na ha. Ce sadeže redno obiramo in jih redno zalivamo, je priporočljivo celo tretje dodatno gnojenje in to v začetku avgusta ali pa po tretjem oziroma četrtem obiranju plodov.
Razen dodatnega gnojenja je priporočljivo nasade paprik večkrat zaprašiti z DDT ali pa s HCH. Ti preparati uničujejo in-sekte, ki prenašajo virusne bolezni rastlin. Prašenje opravimo najmanj dvakrat. Za vsako prašenje je dovolj 10 do 15 kg teh razkužil na ha,
Z večkratnim plitkim okopa-vanjem in rahljanjem tal ter z zalivanjem lahko ena papriko-va rastlina rodi od 15 do 30 sadežev, če jih seveda sproti obiramo. Ce pa pustimo plodove dozoreli za seme, da ena rastlina le do 10 zrelih rdečih paprik.
Inž. A. G.
cije pa želijo tudi izboljšati, način shranjevanja oljčnih plodov —• v času od trgatve do predelave — z uporabo morske ali slane vode ter uvesti kolektivni način predelave olja.
S sistematičnim izvajanjem teh ukrepov — za vzdrževanje oljčnih drevesnic so na razpolago finančna sredstva iz sklada za pospeševanje kmetijstva, za obnovo nasadov pa krediti za gospodarsko pogozdovanje Ki'asa — bo v Istri proizvodnja oljčnega olja kmalu dosegla večji razmah, kar je predvsem važno za kritje potreb tukajšnje industrije ribjih konserv.	AF

vati po ugodnih odkupnih cenah, ker je povpraševanje po višnjevem soku in višnjah zelo veliko. Prav bi bilo, da bi vrednost rašeljike spoznali tudi drugi sadjarski odbori pri kmetijskih zadrugah na Krasu ter organizirali precepljevanje rašeljik in sajenje novih višnjevih nasadov ter tudi nasadov marask, ker kaže gospodarski račun, da bi industrijska proizvodnja predelave višenj v sadne sokove lahko dala dober zaslužek Kraševcem.
Fa
Člani šolskih svetov in drugih organov družbenega upravljanja, berite in naročajte »Slovenski Jadran«
Istrski oljčni gaj
Težnja po preusmeritvi proizvodnje v KDZ »CAR« v Biljah pri Gorici
KDZ »Car« v Biljah pri Gorici, ki je dobila ime po partizanskem prvoborcu te vasi, si vztrajno prizadeva, da bi povečala proizvodnjo predvsem v pridelovanju priznane semenske pšenice. Pred dvema letoma so na posameznih površinah uspeli pridelati do 48 metrskih stotov pšenice na ha. Semenski službi so dali na razpolago 150 metrskih stotov priznanega »zlatega« zrna italijanskih sort pšenice, ki v teh krajih najbolje uspeva. Lani jim je toča trikrat uničila skoraj ves pridelek. Kljub temu so v jeseni posejali 8 ha pšenice, ki je že zrastla za ped visoko. Ce bodo ugodne vremenske razmere, pričakujejo, da bodo letos pridelali 185 metrskih stotov pšenice. Razen tega so na pobudo Zveze kmetijskih zbornic in Goriške področne proizvajalne zadružne zveze po navodilih znanega strokovnjaka FAO gospoda Bonfiglio-lia posejali tri njive, to je en ha, z 12 vrstami italijanske semenske pšenice najboljše kakovosti, med njimi tudi vrsto »R 37«, ki je v Padski nižini dala po 60 stotov zrnja na hektar. To pšenico skrbno gojijo pod strokovnim vodstvom na osnovi jugoslovanskih agrotehničnih ukrepov in izkušenj italijanskega ter avstrijskega gojitvenega sistema. Namen teh poizkusov je, ugotoviti, ka-
tero vrsto pšenice bi kazalo sejati, kako jo gnojiti in pleti v posameznih letnih časih, da bi bil pridelek čim večji.
Letošnji gospodarski plan KDZ »Car« kaže določene težnje po preusmeritvi proizvodnje. Razen gojitve izključno poljedelskih kultur bodo začeli množično širiti sadjarstvo in vinogradništvo ter začeli gojiti tudi žlahtne povrt-nine. V ta namen bodo letos uredili 5 ha strnjenega breskvinega nasada, letos jim bo prvič obrodil tudi nov strnjeni vinograd, ki ga lahko obdelujejo s strojem, pričeli bodo gojiti beluše in pridelovati paradižnik, ranega in
srednje ranega krompirja pa so posadili na površini nadaljnjih 5 hektarov. Nekaj več kot prejšnja leta bodo posadili tudi koruze. Da pa bi ta dela uspešneje opravili, so nabavili nov traktor. J. P.
Žrebanje loterije RK bo nepreklicno 12. maja v Ljubljani. Če še niste, potem ne odlašajte in kupite srečko za 100 dinarjev. Dobite jih pri vseh organizacijah RK in pri njenih poverjenikih.
Tezra prostovoljnih gccsilce?
:.¿'i':,. : Vzorna drevesnica v Kanalu
Občni zbor občinske gasilske zveze v Divači je jasno pokazal, ga je gasilstvo na tem področju našega okraja zelo slabo razvito in se bori s precejšnjimi težavami. V treh prostovoljnih gasilskih društvih v Divači, Senožečah in Lokvi je včlanjenih le 149 gasilcev, kar je izredno malo, in le v Divači imajo pionirsko desetino.
PGD Divača, ki se je preosno-valo iz železniške gasilske čete, je brez opreme in prostorov, na drugi strani pa imajo v Lokvi dovolj gasilne opreme, so pa člani tako neaktivni, da je morala celo občni zbor njihovega društva sklicati občinska gasilska zveza. Upati pa je, da bo novoizvoljeni upravni odbor znal bolje zagrabiti za delo in da se bo zavedal pomena dobro organiziranega gasilskega društva za Lokev, ki je največja vas v tej občini. Organizacijsko bolj utrjeno je gasilsko društvo v Senožečah. V njenem vodstvu so starejši in izkušeni člani, ki so pritegnili v gasilsko organizacijo tudi žene in mladince. Velika ovira v njihovem delu pa je pomanjkanje lastnih prostorov.
Nobeno izmed teh treh prostovoljnih gasilskih društev nima
motornega vozila. Tako stanje pa nujno terja znatne finančne pomoči, kajti brez te ni mogoč napredek prostovoljnega gasilstva. Sedaj so ta društva namreč usposobljena le za gašenje požarov v najbližji okolici.
Ves brkinski in vremski predel nimata niti enega gasilskega društva in niti ne gasilske trojke. Ce_ pri vsem tem upoštevamo izredno slabe vodne razmere, ki so značilne za večino vasi v di-vaški občini, potem se lahko nad prostovoljnim gasilstvom v teh krajih našega okraja resno zar-mislimo.
Lani sta bila na območju občine le dva manjša požara, ki sta povzročila 40.000 din škode. Da ni bilo več požarov, zlasti v stavbah, je zasluga občinske gasilske zveze, ki je izvajala razne preventivne ukrepe. Tako je ObLO za vse šole in za poslopja, v katerih so nameščeni občinski uradi, nabavil ročne gasilne aparate. Glede strokovnega kadra se ta društva ne morejo pohvaliti. Imajo le dva častnika, 5 podčastnikov in 9 izprašanih gasilcev. V treh društvih sta dve motorni brizgalni, ki sta last jugoslovanskih železnic, in dve ročni brizgalni s konjsko vprego. -er •
u
V okviru priprav za proslavo letošnjega praznika dela so se v Hrpeljah in Kozini resno lotili prostovoljnega dela. Pohvala gre predvsem uslužbencem občinske uprave, ki so v prostem času uredili pred pročeljem občinske zgradbe prikupen cvetlični nasad, podoben majhnemu parku. Požrtvovalno so dovažali zemljo iz dva kilometra oddaljenega Na-sirca ter jo nasuli na kamenit teren, jo zrahljali, oblikovali gredice ter zasadili cvetje, ki so ga nabavili na Reki. Med najprid-nejšimi prostovoljnimi delavci sindikalne podružnice občine je bil Anton Ovčarič, predsednik občine, ki je kljub bolehnosti požrtvovalno prevažal zemljo v sa-mokolnici, med Kozinčani pa
Karlo in Viktor Sosič, saj sta kljub priletnosti bila vzgled marsikateremu mlademu delavcu.
Marljive roke delovnih prostovoljcev so ravnale odcep glavne ceste iz Kozine proti železniški postaji. Material je navozilo SGP Primorje, podjetje Slovenija ceste pa je dalo na razpolago valjar in tudi nekateri njegovi delavci so pomagali pri popravilu cestišča. Sodelovali so tudi člani delovnih kolektivov podjetij In-tereuropa, Odpad, Rudnika Sečovlje in Jugoslovanskih železnic. Sežansko grosistično podjetje Gruda ter domače podjetje Jelka pa sta s tovornima avtomobiloma omogočila dovoz gramoza,
Okrog šolskega poslopja v Hrpeljah ni več razvalin in kupov
kamenja, ki so jih pustili graditelji vodovoda, Dijaki nižje gimnazije so namreč pod vodstvom ravnatelja Černeja in učitelja Kompareja v 1548 urah prostovoljnega dela odstranili vso navlako okrog šolske zgradbe, še prej pa so uredili igrišče za odbojko in košarko, 75 m dolgo stezo za tek in zaletno stezo ter jamo za skoke v višino in daljavo. Za izgradnjo šolskih objektov so dijaki nižje gimnazije v Hrpeljah porabili 8266 prostovoljnih delovnih ur.
Skupna vrednost prostovoljnega dela za ureditev okolice šolskega poslopja je ocenjena na 343.000 dinarjev, za ureditev ceste na postajo na približno 200.000 dinarjev in za olepšanje prostora
Pisma uredništvu
ZAKAJ PROPADA ZA VEC KOT 100.000 DINARJEV VREDNOSTI GRADBENE OPREME OB GLAVNI CESTI KOPER—LJUBLJANA?!
Več kot dva meseca je že preteklo, odkar so bila končana gradbena dela pri novi mlekarni podjetja »Mleko« iz Izole pri Dekanih. Mlekarna je začela obratovati s polno paro. Vsak dan dovažajo avtomobili mleko iz vseh vasi Slovenske Istre.
Ni moj namen, da bi opisoval pomen te nove mlekarne, ker bom to storil ob kaki drugi priložnosti. Mislim pa, da je nujno potrebno, da napišem nekaj vrstic o slabem ravnanju z gradbeno opremo in orodjem, ki 2e več kot dva meseca leži zraven mlekarne — IN TO TIK GLAVNE CESTE KOPER—LJUBLJANA! — na vpogled vsem tujim in domačim pot-. nlkom in turistom, ki se vozijo tam mimo. Pred dnevi sem se nalašč zaradi tega ustavil, da bi pregledal »razstavljeno« gradbeno opremo. Ker se podjetje, ki je gradilo mlekarno, za to ne zanima (vsaj tako govori ta »razstavljena« oprema), bi rad sestavil »inventar« te zapuščene opreme, ki je na razpolago vsem, ki se za take predmete zanimajo. Med temi je gotovo tudi kak tak, ki bi deske, ki tu gnijejo, nujno potreboval, da ne omenjam orodja in drugega.
Na kupu leži več kot dva kubična metra debelih desk, več zidarskih stolov, 12 ne preveč poškodovanih lesenih samokolnic z železnim kolesom. Od teh je sedem še napolnjenih z. drobnim peskom. Dalje je tu »na ponudbo« več mrež za sejanje peska in malte, več tramov, lopat, svedrov za vrtanje kamenja, velilc železen drog za lomljenje kamenja, dolga amcrlkanska žaga, nov kramp brez držaja, velika železna macola za drobljenje kamenja, nova rančelica za sekanje grmovja In še več drobnega lesenega materiala in inventarja.
Vse kaže, da Je podjetje, ki Je mlekarno gradilo, »pozabilo« na ta material. Podjetje ima svoje samoupravne organe, ki drugače dobro delajo ln upravljajo. Ker bodo prav te dni Imeli volitve novega delavskega sveta, mislim, da bo kar prav, če preko glasila SZDL okraja Koper seznanim novi delavski svet, da se bo za ta material pozanimal in ga spravil v skladišče. Treba je poudariti, da tak odnos do gradbene opreme ni prav nič v skladu z dobrim delavskim samoupravljanjem v podjetju.
ANDREJ PAGON
Tovariš urednik,
Graditelji nove ceste Senožeče— Koper so nam povzročili hude skrbi, ker pri izdelavi načrta niso upoštevali, kod bomo gonili živino na pašo. Največji in edini vaški pašnik je namreč onstran trase nove ceste in bi zato morali goniti živino kakih SOO m daleč po novi avtomobilski cesti, da bi jo prignali do pašnika. To pa verjetno ne bo zaradi cestno-prometnih predpisov dovoljeno, pa tudi živine ln pastirjev ne maramo izpostavljati življenjski nevarnosti.
Te dni je posebna komisija ocenjevala zemljišča zaradi odškodnine. Ob tej priložnosti smo opozorili predstavnike investitorja in gradbenega podjetja, naj zgradijo na primernem mestu podvoz, čeprav ni predviden T načrtu. Ce podvoza namreč ne bo, bodo vaščanl primorani prodati ž 1-rlno, ker je nimajo kam gnati na pašo. Brez živino ni moč obdelovati zemlje in tako nastane vprašanje pro-
•življanja prebivalcev Klanca. Obrnili smo se tudi na občinski ljudski odbor v Hrpeljah s prošnjo, naj posreduje pri Izvršnem svetu LRS ugodno rešitev cestnega podvoza. Menimo tudi, da bo zaradi miniranja terena nastala na sadnem drevju in na poljskih posevkih občutna škoda. Skratka, prebivalci Klanca imamo dovolj tehtnih pomislekov ob gradnji nove ceste. Res je, da se zavedamo vrednosti moderne prometne žile, ki bo speljana skozi našo vas in bo velikega gospodarskega in turističnega pomena, ne želimo pa, da bi nam bila zaradi neuvidevnosti projektanta povzročena občutna gospodarska škoda.	Klančani.
Tovariš urednik,
Pretekli petek sva se odpravila po službenih opravkih v Šmarje pri Kopru. Kupila sva vozne listke pri blagajni »Adrie« na koprski avtobusni postaji in vstopila v avtobus.
Preden pa je avtobus odpeljal, je službujoči prometni miličnik zahteval, da nekaj potnikov izstopi, ker je bil avtobus preveč natrpan s potniki. Ta zahteva prometnika pa je prizadela vse tiste, ki so stali v bližini vrat; torej tudi naju, ki bi morala po službeni potrebi na potovanje.
Vsi prizadeti potniki smo šli k blagajni potovalnega urada »Adria« in zahtevali povrnitev denarja za neizkoriščene vozovnice. Ob tej priložnosti pa smo naleteli na nerazumljivo stališče službujočega uradnika.
Ko sta dve najini sopotnici postavili svojo upravičeno zahtevo po vrnitvi. plačane voznine, ju je omenjeni uslužbenec energično odslovil. Nato sta sopotnici zvili vozne listke
Ker bi utegnil kdo izmed vas, dragi moji prijatelji, v kratkem priti v Koper, ne bo odveč, če vas najprej opozorim na nov režim v kavarni Loža. Tam so namreč dobili natakarja, ki skuša goste tako zdresirati, da bi naročali pijačo in vse kar spada zraven le vsi skupaj in mu tako prištedili dolga potovanja iz posameznih prostorov do centrale. Če vam je kaj do tega, da se mu ne zamerite in da vas mimogrede ne nadre, potem se ravnajte po njegovi želji. Prav tako se izogib-ljite, da bi ga vprašali po cigaretah, ker- se sicer prav lahko zgodi, da vam zabrusi: »Oštje, tu ni trafika!« Toliko, da ne bo kdo rekel, da tega ni vedel.
Kot veste, je bila za Prvi maj vrsta prireditev in tekmovanj. Med najbolj posrečenimi je bilo nedvomno srečanje balincarske reprezentance iz Koč z domačimi šolarji. Stari in rutinirani balin-carji, ki se pripravljajo na primorsko prvenstvo, so po uspešni igri izgubili. Izrazom sožalja, ki so jih poslali njihovi bojni tovariši iz Postojne in Pivke, se pridružujem tudi jaz.
Drugače pa so prazniki potekali precej normalno in o tem res ne vem, kaj bi vam povedal.
Morda bi bilo vredno omeniti tisto šušo iz Senožeč št. 141, ki ne more drugače, kot da prav za Prvi maj prevaža gnojnico na travnik. In sicer takrat, ko se zbere k praznovanju največ ljudi. »Kje pa piše, da tega ne smem?« se je obregnil, ko so ga skušali podučiti, kaj je prav in kaj ni. Jaz sicer nisem o tem kdo ve kako podkovan, zdi se mi pa le, da nekje piše tudi to. Zato bi po mojem lahko poskrbeli, da bi možaku tista gnojnica pošteno zasmrdela.
Zdaj pa k tednu čistoče. Vsi se pripravljamo nanj, vsak po svojih močeh. V Gračišču sem že imel priložnost videti, kako so ponolnoma pozabili na vse tisto, čemur pravimo z učeno besedo higiena in zanemarili, kar je z njo v zvezi. Kot sem zvedel, so naredili to namenoma, da bi se ob tednu čistoče lahko bolje odrezali. Računajo pač, da tam, kjer je že tako in tako vse čisto in urejeno, ne bodo mogli pokazati v tednu čistoče nobenega napredka, Če to drži, potem imajo prav gotovo v Gračišču vse pogoje, da dosežejo prvo mesto.
V Pivki pa, kot po vseh večjih krajih, skrbi za snago in za lep zunanji videz Turistično olepše-
pred občinsko zgradbo na 100.000 dinarjev.
Požrtvovalnim prostovoljnim delavcem gre topla zahvala za njihov trud, saj so opravili delo, ki je lahko Hrpeljam v ponos.
j. ž.
za
v kroglico in jih vrgli skozi prodajno okence prodajalcu voznih kart. Le-ta jih je zalučal nazaj.
Po tem prizoru sva s pridržanim smehom mirno vprašala, kaj se da narediti v tem primeru, • ko nisva mogla odpotovati zaradi upoštevanja ccstno-prometnih predpisov. Dobila sva odgovor, da listkov ne vzamejo nazaj in torej ne vrnejo denarja.
Mnenja sva, da tak postopek ni na mestu in želiva, da bi potovalni urad »Adria« v Kopru s tako prakso poslovanja prej ko mogoče prenehal.
J. T. — I. S.
Prejeli smo:
KATERA LJUDSKA KNJIŽNICA JE MIŠLJENA?
Cenjeno uredništvo!
Menda bo v korist vseh ljudskih knjižnic na Primorskem, razen morda ene, če objavite teh nekaj vrstic:
Pod zaglavjem »PISMO UREDNIŠTVU« je izšel v Vaši štev. IG. z dne 12. aprila t. 1. s podpisom B. Kuharja protest proti izposojanju knjig z »mistično« vsebino hkrati z vprašanjem »kako je mogoče, da se taka knjiga« (Ici jo pisec s citati podrobneje predstavi, ne da bi navedel tudi njen naslov) »še danes izposoja v naši ljudski knjižnici«. Ker je članek natisnjen v listu, ki je namenjen sicer vsej Primorski (na tem ozemlju pa je kar precejšnje število ljudskih knjižnic!), izhaja pa v Kopru (kjer tudi imamo Ljudsko knjižnico!), je bila kar razumljivo blizu domneva tega ali onega, da velja napad seveda zadnje imenovani.
Ce je torej že bil dopisnik B. Kuhar v upravičeni hudi jezi površen na škodo ugleda vseh primorskih ljudskih knjižnic razen konkretno mišljene, prosimo uredništvo, naj pojasni, čigava je pravzaprav tista »naša« ljudska knjižnica, da ne bo zaradi tega trpel ugled vseh primorskih ljudskih knjižnic, zraven pa tudi napadeni »k r i t e r i j« vseh njihovih knjižničarjev.
Uprava »Ljudske knjižnice Koper«. *
Opomba uredništva: Omenjeno Pismo uredništvu smo prejeli iz Postojne in se torej nanaša na postojnsko Ljudsko knjižnico.
V
Avto-moto društvo v Pivki je pred kratkim organiziralo tečaj za šoferje-amaterje. Sedaj ga obiskuje 28 mladincev, ki bodo v kratkem pričeli s praktično vožnjo. Težava je le v tem, ker nimajo na razpolago motornega kolesa, saj vlada za upravljanje motornega kolesa večje zanimanje, kot pa za upravljanje avtomobila. Društvo ima sicer avtomobil," ki pa ni v najboljšem stanju in bi bil popolnoma neuporaben, če ne bi občinski ljudski odbor v Pivki prispeval izdatna finančna sredstva za najnujnejša popravila.	j.
Prvega maja je po daljši hudi bolezni umrl v Kopru v starosti 47 let okrajni šolski inšpektor Franc Vidmar. Njegova preraua smrt je žalostno odjeknila med številnimi prebivalci v Kopru, sai je bil pokojni Vidmar nadvse po-" žrtvovalen prosvetni in telesno-vzgojnl delavec. Nikoli ni štedil svojih sil ter jih je vse posvečal mladini ter njeni pravilni telesni in nravni vzgoji. Velike zasluge je imel tudi za ustanovitev in poživitev telesno-vzgojnih društev na vasi, posebno v Slovenski Istri. Razen svojega poklica ter nenehnega dela v organizaciji telesno-vzgojnih društev je pokojnik vodil tudi mladinski lamburaški orkester prosvetnega društva scčovelj-skih rudarjev. Zaradi svoje vse skozi dosledne napredne miselnosti in dela je bil Franc Vidmar preganjan že v stari Jugoslaviji, kjer je deloval posebno na Dolenjskem, ter še zlasti med okupacijo, ko je bil zaprt in Interniran. Pokojni Vidmar bo ostal v svetlem spominu vsem sodelav cem in prijateljem, posebno š vsem članom telesno-vzgojnih dru štev Partizan v koprskem okraju, kot vzgled neumornega delavca.
Na prvem zasedanju novoizvoljenega delavskega sveta Kurilnice jugoslovanskih železnic v Divači so 27. aprila razpravljali o dosedanjem delu in med drugim ugotovili, da je njihova delavnica sicer moderno opremljena, da pa delovna disciplina ni na višini kot bi morala biti. V razpravi so člani delavskega sveta ugotovili, da je vse preveč osebnih nezgod pri delu in da bo zato treba pod-vzeti ustrezne ukrepe, da se te preprečijo. Med drugim so tudi poudarili potrebo po večji samostojnosti posameznih delovnih enot pri sprejemanju določenih odločitev, kakor tudi pri prevze-majnu odgovornosti, ter so izrazili mišljenje, da je enoletna mandatna doba delavskih svetov prekratka.
Po plodni razpravi so člani delavskega sveta sprejeli več sklepov, med njimi sklep o izboljšanju delovne discipline, o skrbi za zmanjšanje števila nezgod pri delu ter večjega nadzora nad osebjem, ki boluje do sedem dni. Novi delavski svet mora čimprej sestaviti osnutek premijslcega pravilnika za vsa delovna mesta kjer je to mogoče. Povečati skrb za delovne pogoje prvenstveno pri delavcih vozovne delavnice, izdelati perspektivni plan za ko-
valno društvo, ki je zelo aktivno. Ima pa vendar to napako, da so vsi velikopotezni načrti le ustme-ni. Slišijo se tudi glasovi, naj bi predsednik tega društva najprej pometel pred svojim pragom, saj zadnje čase lahko samo še Javor-nik konkurira Kolodvorski restavraciji v tem pogledu.
To bo najbrž držalo. Prav te dni sem prejel iz Pivke prošnjo, naj povem osebju v Javorniku, da od časa do časa lahko zamenja vodo, v kateri pomivajo kozarce in steklenice. Pišejo mi, da tega ne vedo in da zato po ves dan pomivajo v isti vodi.
Obenem so me Pivčani tudi prosili, naj jim skomandiram kaj zelenjave in založim njihovo tržnico, ki je zmeraj prazna. To pa že ni več v moji moči. Prav tako tudi ne morem preskrbeti papirja pivškim pekom oziroma prodajalcem kruha. Lahko jim samo povem, da res ni lepo, da prodajajo kruh kar tako, da pa to ni nič čudnega, ker, kolikor vem, je doslej redkokje drugače.
Med drugim sem ta teden prejel tudi odgovor na tisto moje pisanje o hudournem delovanju v Ospu, Kolektiv, ki opravlja to delo, se je, sodeč po pismu, precej razburil in kot celota zavrača vsako krivdo. Jaz tudi nisem obsojal kolektiva kot takega, ker vem, da bi že zdavnaj zmanjkalo vsega, če bi oni jemali. Na podrobnosti pa se bom še povrnil.
Do takrat lep pozdrav vsem skupaj.
Vaš Vane
riščenje fonda za samostojno razpolaganje, od pristojnih organov mora oskrbeti takojšnjo izdelavo projekta in začeti z gradnjo odtočnih kanalov pri čistilnih jarkih itd.	Š. l.
Pretekli teden so odborniki občinskega ljudskega odbora v Pivki na svoji devetnajsti redni seji obravnavali poročilo o delu občinskega Sveta za splošno upravo in notranje zadeve. Poročilo je občinskemu" ljudskemu odboru predočilo več nerešenih problemov s področja prometa, javnega varstva, požarno-varnostne službe in mladinskega kriminala.
Občinski ljudski odbor je na tej seji sprejel razen vrste pravnih predpisov in odlokov tudi sklep o najetju dolgoročnega kredita za gradnjo stanovanjske stavbe v Pivki v višini 14 milijonov dinarjev, dalje sklepe o odobritvi investicijskega kredita trem gospodarskim podjetjem in sklep o združitvi trgovskega gro-sističnega podjetja Kovinar s trgovskim podjetjem Metalka iz Ljubljane. Slednji sklep je bil nujen zaradi dejstva, da je podjetje Kovinar zašlo v težave, ker ima prevelike zaloge in mu primanjkuje sredstev za redno poslovanje.	j.
Kdo kaj ve o njeni?
iPS
. - .......
AVGUST HRVATIN
Ze od IS. marca letos pogrešajo Avgusta Hrvatina, ki je bil zaposlen kot trgovski pomočnik v podjetju »Jestvina« v Kopru. Rojen je bil 25. aprila 1930 in je stalno prebival v Kopru.
Naprošeni so vsi, ki karkoli o njem vedo, da to sporočijo Tajništvu za notranje zadeve v Kopru ali najbližji postaji Ljudske milice.
Hrvatin je srednje postave, močno razvit, okroglega obraza, svetlo kostanjevih gladkih brke in brado brije.
NOGOMET
Tri kola pred zaključkom tekmovanja v ljubljansko-primorski nogometni ligi je položaj za goriška predstavnika v tej ligi jasen. Nova Gorica ima tri točke naskoka pred zasledovalci in ji je torej peto mesto (ter sodelovanje v višjem razredu) skoraj zagotovljeno, Jasen položaj pa je tudi za Branik, ki nima zdaj niti teoretičnih izgledov več, da bi se premaknil z zadnjega mesta. Tretji primorski predstavnik — Izola je v precej neugodnem položaju. Do konca prvenstva se bodo Izolani pomerili še doma z Grafičarjem, v Ljubljani pa z Ilirijo in Krimom. Iz teh tekem morajo osvojiti vsaj dve točki, da bi se rešili izpada, kar pa seveda ne bo lahko delo.
Preteklo nedeljo je Izola dosegla na svojem igrišču samo ne-
JADRANJE
DOGOVOR O TRANS JADRANSKI REGATI MED KOPROM IN SPLITOM
Pred časom so se v Kopru sestali zastopniki jugoslovanskega in italijanskega jadralnega športa in se pomenili o letošnji trans-jadranski regati. Sklenili so, da bo šla transjadranska regata iz Kopra 14. julija zvečer proti Sv. Ivanu pri Rovinju in nato v Ra-venno. Tu bo 48-urni počitek, nato pa bodo tekmovalci odpluli do Riminija in od tam do Malega Lošinja. Po počitku v Malem Lošinju se bo tekmovanje nadaljevalo v svobodni plovbi do Splita. Spremstvo jadrnic so zaupali Jugoslovanom, sodniški zbor pa bodo sestavljali zastopniki obeh držav. Na sestanku so predlagali tudi ustanovitev mednarodnega jadralskega odbora, v katerem bi bili razen Jugoslovanov in Italijanov tudi Grki.
odločen rezultat s Tržičem (1:1), Nova Gorica je doma visoko premagala Slovana s 4:0, Branik pa je katastrofalno izgubil v Ljubljani z Grafičarjem (0:14).
Tabela ljubljansko - primorske nogometne lige je naslednja:
Krim	15	11	3	1	48:	:16	25
Triglav	15	11	1	3	48	:21	23
Grafičar	15	10	1	4	54:	29	21
Tržič	15	7	2	6	24	:23	16
Nova Gorica	15	6	3	6	36	:27	15
Slovan	15	5	2	8	25	:27	12
Izola	15	5	2	8	28:	:31	12
Ilirija	15	5	2	8	24:	.31	12
Mladost	15	4	2	9	22	:42	10
Branik	15	2	0	13	21:	:G3	4
V nedeljo se bosta novogoriška zastopnika pomerila med seboj na igrišču Branika, Izola pa v Ljubljani z Ilirijo.
KEGLJANJE
V AJDOVŠČINI JE TEKMOVALO 13 MOŠTEV
Na prvomajskem tekmovanju med sindikalnimi podružnicami ajdovske občine v kegljanju je zasedla prvo mesto sindikalna podružnica ajdovskega mizarskega podjetja in si priborila prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta. Tekmovalo je 13 moštev, kar je za Ajdovščino zelo lepo število.
USPEII MLADIH KOPRSKIH NOGOMETAŠEV V LJUBLJANI
Koprska mladinska nogometna reprezentanca je premagala v Ljubljani mladinsko B reprezentanco z 1:0. Koprčani so bili vso tekmo v premoči in je zmaga glede na dogodke na igrišču prenizko izražena.
rvem ni
V počastitev Prvega maja so občinski sindikalni sveti organizirali v koprskem in goriškem okraju številna tekmovanja med delovnimi kolektivi. Udeležba je bila tokrat nadvse zadovoljiva, saj je na primer samo v Kopru tekmovalo 16 sindikalnih podružnic; v Izoli pa 8. Med podjetji se je glede množične udeležbe najbolj izkazal AVTOCOMMERCE v Kopru, kjer je nastopalo od 40 članov kolektiva 39 ali skoraj 100 odstotkov.
Na sporedu so bila tekmovanja v najrazličnejših panogah (kros, nogomet, odbojka, streljanje, namizni tenis, balinanje, vlečenje vrvi in šah). Nekaj najvažnejših rezultatov:
Nogomet: V finalni tekmi je koprski STIL premagal FRUC-TUS s 3:0. Gole so zabili Santin, Gombač in Herceg.
Odbojka: V Kopru je osvojilo prvo mesto podjetje SLAVNIK, ki je v finalu premagalo sindikalno podružnico TNZ s 3:1. V
RAZPIS LICITACIJE GRADBENIH IN GRADBENO-OBRTNIŠKIH DEL
Na podlagi člena 1. zakona o oddajanju tn izvajanju gradbenih del ter pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS 17/55)
Časopisno založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru I. javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del adaptacije stavbe za cinkografijo in tiskarnišlto garderobo v Kopru.
Predračunska vsota za posamezne vrste del, ki se oddajajo tudi vsako zase, znaša: •
1.	gradbena dela...........din 2,926.796,—
2.	obrtniška dela............. 2,103.260,—
3.	instalacija jakega in šibkega toka.....„ 716.127,—
4.	centralna kurjava in vodovod......„ 510.7G9,—
Rok za dovršitev vseh del na celotnem objektu je 15. september 1957.
Ponudnik, ki ponudi krajši rok, ima prednost.
Varščino v znesku 51» (pet promil) proračunske vsote je priložiti z garancijskim pismom ponudbi.
Podrobnejši pogoji so razvidni Iz razpisnega elaborata. Licitacija bo dne 25. maja 1957 ob 11. uri v uredništvu tednika »Slovenski Jadran« v Kopru, Kidričeva 26/1, Ponudbe, opremljene v skladu s predpisi Pravilnika o postopku pri javni licitaciji (Ur. list LRS štev. 17/55.), je oddati istotam vsaj do začetka obravnave,
Licitacijslci pripomočki so ponudniku na razpolago v upravi Časopisno založniškega podjetja »Primorski tisk« v Kopru, Cankarjeva 1.
Časopisno založniško podjetje »PRIMORSKI TISK« Koper
TRGOVSKO PODJETJE
odkupuje prvovrstne pravilno osušene kože kozličkov po 300 din komad. Kože lahko oddajate v zbiralnici »KOTEKS« v Kopru, Nabrežje JLA št. 9.
Izoli pa sta imela največ uspehov GRADBENIK in ARRIGONI.
Streljanje: Za naslov prvaka se je borilo v Kopru 170 tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Fi-lipovič (Slavnik), ki je od 100 možnih zadel 95 krogov. V ekipnem tekmovanju pa je osvojila prvo mesto ERMA iz Šmarij.
Šah: V Kopru je nastopilo 14 ekip. Prvo mesto je osvojil OLO, drugo ELEKTRO-KOPER in tretje »Prosvetni delavci«. V Portorožu pa je Piran premagal Portorož z 11 in pol : 10 in pol in osvojil prehodni pokal ŠZS.
Namizni tenis: Koper je premagal Izolo s 5:0. Koprčani so bili v vseh disciplinah boljši. Izolanom je uspelo osvojiti le eno točko po zaslugi Murna v disciplini članov.
Kros: Ob velikem zanimanju občinstva se je na izolskih ulicah pomerilo v teku čez drn in strn okrog 170 mladih in starih tekmovalcev. Največje zanimanje je bilo za tek članov, kjer je zmagal Radoja pred Bajičem.
OBVESTILO
Osnovna šola v Kopru obvešča, da bo vpisovanje otrok v 1. razred šolskega leta 1957/58 v dopoldanskih urah do 15. maja. Vpisujemo otroke letnika 1950.
Pri vpisu je treba predložiti:
1.	Rojstni list
2.	Zdravniško spričevalo
3.	Potrdilo o cepljenju proti kozam.
Upravitel jstvo
DVOKOLESvV od 7.000 lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA od 44.000 lir naprej dobite pri tvrdki MARCON, Trst, Ulica Pieta 3. Darilne pakete pošiljamo tudi v inozemstvo in so brez carine!
Menjam lepo DVOSOBNO STANOVANJE v Mariboru za enako v Kopru, Izoli, Portorožu ali Piranu. Naslov v upravi lista.
DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom v Portorožu zamenjam za dvosobno v Kopru. Ponudbe pod »Nujno« na upravo Slovenskega Jadrana.
KOMFORTNO GARSONIERO zamenjam v Beogradu za primerno stanovanje v Kopru. Ponudbe na upravo lista.
Upravni odbor podjetja Rižanski vodovod Koper
razpis uj e mesto računovodje
Pogoji: strokovna izobrazba in potrebna praksa v računovodski stroki.
Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite čimpreje na upravo Rižanskega vodovoda -Koper,
TEKMOVANJA NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI V KOPRU
Na Ekonomski srednji šoli v Kopru so bila tudi letos tradicionalna mednarodna tekmovanja v malem rokometu, odbojki in košarki. V odbojki je II. letnik premagal I. letnik s 3:1, dijakinje gospodinjskega odseka pa so premagale dijakinje ekonomskega odseka z 2:1.
KOPER NAJUSPEŠNEJŠI V
BOJU ZA DRUGO MESTO
Medtem ko je bil prvak pri-, morske lige znan že pred štirinajstimi dnevi, se je začel oster boj za drugo mesto med Postojno, Primorjem in Koprom. Najuspešnejši so bili Koprčani, ki so premagali najprej Anhovo v Anhovem s 3:0, nato pa še na svojem igrišču Primorje s 4:0. Koprčani so osvojili drugo mesto"" popolnoma zasluženo, saj so pomladanski del odigrali brez poraza, hkrati pa imajo tudi najboljšo razliko v golih na lestvici.
Idrijski Rudar, ki mu je bilo prvo mesto že zagotovljeno, se v zadnjem kolu ni preveč trudil in je izgubil srečanje s Primorjem v Ajdovščini z 2:3. Sežančani pa so nepričakovano odpravili doma Postojno s 3:0 in tako napravili pravzaprav uslugo le Kopru.
H i^TT
P 4
m
KOPER: 10., 11. in 12. maja italijanski barvni film DEKLE Z REKE, 13. in 14. maja poljski film CHOPIN, 15. in 16. maja avstrijski film ZDAJ SMO PA TAM.
IZOLA: 11. in 12. maja angleški barvni film PARIZ, MESTO ZALJUBLJENIH, 13, in 14. maja avstrijski film ZDAJ SMO PA TAM, 15. in 16. maja italijanski barvni film DEKLE Z REKE.
SEČOVLJE: U. maja nemški film STOTNIK IN NJEGOV JUNAK, 12. maja češki film KAVARNA NA GLAVNI CESTI, 16. maja ameriški film NA APASKI MEJI.
SiUARJE: 11. maja ameriški film SESTRICNA RAHELA, 12. maja nemški film STOTNIK IN NJEGOV JUNAK, 15. maja ameriški film NA APASKI MEJI,
ŠKOFIJE: U. maja poljski film CHOPIN, 12. maja ameriški barvni lfim HOUDINI, 15. maja ameriški film DARILO NA VRVICI.
DEKANI: 11. maja ameriški barvni film HOUDINI. 12. maja poljski film CHOPIN.
POSTOJNA: 10., 11. in 12, maja avstrijski film LUC LJUBEZNI, 14. in
15.	maja vzhodnonemški barvni film KAMENITO SRCE, 16, maja nemški film SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO.
PIVKA: 11. in 12. maja ameriški barvni film POVRATEK NA BEOD-WEY, 15. in 16. maja francoski film ŠTIRJE BREZ POSTELJE.
SEŽANA: 11. in 12. maja češki barvni film JAN HUS, 14. in 15. maja ameriški film JUŽNO OD SAHARE,
16.	in 17. maja ameriški film DVOBOJ V DŽUNGLI.
NEDELJA, 12. maja
8.00 Kmetijska oddaja: Obisk pri vinogradniški skupnosti v Centurju
—	10.15 Lahka glasba — 10.30 Sosedni kraji in ljudje: Reportaža o prosvetnem društvu »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu — 10,45 Poje zbor »Ivan Cankar« iz Trsta — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Za prijetno popoldne — 15,30 Z mikrofonom po Primorski: »V Grapi se prebuja življenje«.
PONEDELJEK, 13. maja
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: Kako in kdaj zatiramo ee-šnjevo muho — 13.45 Ponedeljkove popevke — 14.00 Od melodije do melodije — 14,30 Šport doma'in po svetu — 14.30 To smo izbrali v naši diskoteki ... — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Polke in valčki,
TOREK, 14. maja
7.15 Glasba za dobro jutro, vmes ob — 7.45 Koledar — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: Zatiranje koloradskega hrošča — 13.45 Torkov operni oder — 14.30 Gospodarsko življenje na Primorskem: Odkup zgodnjih pridelkov — 14.40 Spored lahke glasbe — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame
—	15.25 Pesmi iz Hrvatskega Zagorja.
SREDA, 15. maja
7.15 Glasba za dobro jutro, vmes ob
—	7.45 Koledar — 7.30 Vesti — 13.30 -Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: Zatiranje bolezni krompirja in paradižnika — 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturno življenje na Primorskem: Mladinsko kulturno društvo v Toma ju — 14.40 Poje zbor C. D. J. L. A. p. v. Slobodana Krisliča
—	15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Petnajst minut popularne glasbe.
ČETRTEK, 16. maja
7.15 Glasba za dobro jutro, vmes ob
—	7.45 Koledar — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: Kle-tarska dela v maju — 13.45 Glasba po željah — 14.30 Operna orkestralna glasba — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Dalmatinske narodne.
PETEK, 17. maja
7.15 Glasba za dobro jutro, vmes ob
—	7.45 Koledar — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: Letno krmljenje prašičev — 13.45 Tisoč in en takt . . ., pisan spored orkestralne in solistične glasbe — 14.30 Beležke radijskega reporterja — 14.40 Vedre melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 »Ti si urce zamudila , . .«, poje Vili Pitako, na harmoniki spremlja Avgust Stanko.
ILIRSKA BISTRICA. 9. 111 10. maja ob 20.30 url Moreto: DONA DIANA.
IIRPELJE. U. maja ob 20.30 url Moreto: DONA DIANA.
DIVAČA. 12. maja ob 17. url Moreto: DONA DIANA.
KOPER. 14. maja ob 20. uri Moreto: DONA DIANA red C in izven in 15. maja ob IG, uri Moreto: DONA DIANA red mladinski in izven.
Sredi največjega in uspešnega dela je 1. maja 1957 umrl
MIC VIDMU
okrajni šolski nadzornik
Vestnega prosvetnega delavca, požrtvovalnega in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Koper, 3. maja 1957.
Okrajni ljudski odbor Koper
--—i; ;.....;- ■ • - ^a I a BBB 8BSS3 BBBBBBBBaSfflBEBBaBBBBaB
BaaaBBgBmBBBBaBBMBM MB^Ba BBBBBg BBBa I. . . ...1
PARTIZAN — okrajna zveza društev za telesno vzgojo - Koper sporoča vsem članom in prijateljem, da je dne 1. maja 1957 umrl
Franc Vidmar
član uprave
Zvestega sodelavca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Koper, 3. maja 1957.
Partizan — okrajna zveza društev za telesno vzgojo Koper.
3 p-:--------------T-—."
EVROPSKO MESTO
V bližini Celovca na Koroškem bodo zgradili miniaturno mestece, v katerem bodo vse najzanimivejše gradnje iz 11 evropskih dežel. Tako bo tam poleg v znamenite dunajske cerkve sv. Štefana nagnjen stolp iz Pise, pariški Slavolok zmage in številne druge gradnje. Vse zgradbe bodo popolne kopije svojih originalov, le da bodo petindvajsetkrat manjše, Miniaturno mesto se bo imenovalo Minevropa in bo zgrajeno, kot predvidevajo, v treh letih.
NOV ANTIBIOTIK
Na prihodnjem sestanku sovjetskih strokovnjakov za antibiotike bodo prikazali tudi novo zdravilo proti raku, tako imenovani »auratin«. Nov antibiotik je odkril Juan Planelles, bivši minister za zdravstvo v španski republikanski vladi. Planelles se je po prihodu Franka na oblast zatekel v Sovjetsko zvezo in se posvetil proučevanju antibiotikov. Za novo zdravilo trdijo, da je uspešno prestalo prve preskušnje in da to daje veliko upanja za uspešen boj proti tej najhujši bolezni, ki jo poznamo.
Tudi na Češkem trgovine brez prodajalcev. V Pragi in v< drugih večjih mestih so odprli večje število trgovin. kjer si. kupci lahko sami postrežejo. Prodajalcev ni. Pri izhodu je blagajna, kjer vsakdo plača blago, ki si ga je izbral
V sobi jc bilo zatohlo, kajti okno je bilo zaprto; toda bil sem preveč utrujen, da bi vstal in ga odprl. Videl sem, da so bile vse moje reči v kotu sobe. Zunaj se je mračilo. Ležal sem na postelji, mislil na Catherine in čakal Rinal-dija. Prizadeval sem si, da ne bi mislil na Catherine pred nočjo, ko bi legel spat. Toda zdaj sem bil utrujen in nisem vedel, kaj početi; tako sem torej ležal in mislil nanjo. Mislil sem nanjo, ko je vstopil Rinaldi. Bil je videti popolnoma nespremenjen. Morda je bil samo nekoliko bolj suh.
»Zdravo, fantek,« je rekel.
Usedel sem se na posteljo. Stopil je k meni, se usedel in me objel.
»Dobri, stari fantek.«
Udaril me je po plečih, jaz pa sem ga prijel za obe roki.
»Stari fantek,« je rekel. »Daj, da pogledam tvoje koleno.«
»Sleči bi si moral hlače.«
»Pa si sleči hlače, fantek. Tu smo pač sami prijatelji. Rad bi videl, kako so ti napravili to reč.«
Vstal sem, si slekel hlače in si snel obvezo s kolena. Rinaldi se je usedel na tla, mi nežno upognil koleno in ga spet zravnal. Drezal je s prstom po brazgotini, pritiskal s palcema na pogačico in mi s prsti previdno upo-gibal koleno.
».Te to ves sklep, kolikor ga imaš?«
»Da.«
»Vprav zločin je, da te pošiljajo nazaj. Morali bi ti bili napraviti popoln sklep.«
»Dosti bolje je, kot pa je bilo. Bilo je trdo kot deska.«
Rinaldi ga je dalje upogibal. Opazoval sem njegove roke. Imel je lepe kirurške roke. Gledal sem teme njegove glave; imel je bleščeče lase, po sredini pa je imel prečo. Upognil mi je koleno.nekoliko preveč.
»Au!« sem vzkliknil.
»Morali bi te bili bolj zdraviti s fizikalno terapijo,« je rekel Rinaldi.
»Bolje je, kot je bilo.«
»Vidim, fantek. Na to reč sc pač bolje razumem kot ti.« Vstal je in se usedel na posteljo. »Kar se tiče kolena, je kar v redu napravljeno.« S tem je bilo glede kolena končano. »Pripoveduj mi o vsem.«
»Nimam kaj pripovedovati,« sem rekel. »Živel sem mirno življenje.«
»Vcdcš se kot poročen človek,« je dejal. »Kaj je s tabo?«
»Nič,« sem odvrnil. »Kaj pa je s tabo?«
»Ta vojna me ubija,« je rekel Rinaldi. »Zelo sem potrt zavoljo nje,« Sklenil je roke nad kolenom.
»Oh,« sem rekel.
»Kaj pa jc? Mar ne smem imeti človeških občutkov?«
»Ne. Vidim, da ti jc šlo kar dobro. Pripoveduj mi.«
»Celo poletje in celo jesen sem operiral. Delal sem nepretrgoma. Opravljam vse mogoče posle. Vse hude ranjence so prepuščali meni. Zaboga, fantek, postajam odličen kirurg.«
»To se bolje sliši.«
»Nikoli nič ne mislim. Ne, bogme, nič ne mislim. Samo operiram.«
»Tako je prav.«
»Toda zdaj, fantek, je koncc vsega tega. Zdaj ne operiram več in se počutim kot v peklu. Ta vojna je strašna, fantek. Lahko mi verjameš, če ti pravim to. Zdaj pa rac razveseli s čim. Si prinesel gramofonske plošče?«
»Sem,«
Bile so zamotane v papirju v škatli iz lepenke v
mojem nahrbtniku. Bil sem preveč utrujen, da bi jih vzel ven.
»Se morda ne počutiš dobro, fantek?«
»Počutim se kot kup nesreče.«
»Ta vojna je strašna,« je rekel Rinaldi. »Pojdiva. Napila sc bova in sc razveselila. Potem bova malo po-kozlala. Potem se bova bolje počutila.«
»Imel sem zlatenico,« sem dejal. »Ne smem se napiti.«
»Oh. fantek, kakšen si prišel nazaj. Vrnil si se resen in z jetri. Ta vojna je nekaj strašnega, ti pravim. Toda zakaj sc pravzaprav gremo to vojno?«
»Nekaj lahko popijeva. Ne želim se napiti, toda nekaj vseeno lahko popijeva.«	^fc
Rinaldi je stopil na drugi konec sobe k umivalniki?"» ter prinesel dva kozarca in steklenico konjaka.
»To je avstrijski konjak,« je rekel. »Sedem zvezd. To je vse, kar so zaplenili na Svetem Gabrijelu.«
»Si bil tam?«
»Ne. Nikjer nisem bil. Bil sem ves čas tu in sem operiral. Poglej, fantek, to je tvoj stari kozarec za umivanje zob. Hranil sem ga ves čas, da bi me spominjal nate.«
»Da bi tc spoipinjal, da si moraš umivati zobe.«
»Ne. Zase imam drug kozarec. Tega sem hranil, da bi me spominjal, kako si prizadevaš, da bi si zdrgnil z zob Villo Rosso, pri tem pa psuješ, žreš aspirine in preklinjaš cipe. Vsakokrat, ko vidim ta kozarec, se spomnim nate, kako si prizadevaš, da bi si z zobno krtačko očistil vest,« Spet se je približal postelji. »Poljubi me in mi reci, da nisi postal resen.«
»Nikoli te ne bom poljubil. Saj si prava opica.«
»Vem, da si fin anglosaksonski fant. Vem to. Ti si fant, ki ga grize vest, vem. Počakal bom, dokler ne bom videl, kako Anglosas čisti z zobno krtačko s sebe noč, ki jo je prebil med cipami.«
»Nalij mi malo konjaka v kozarec.«
Trčila sva in spila. Rinaldi sc mi jc smejal.
»Napil tc bom, ti potegnil ven jetra, ti namesto njih vstavil dobra italijanska jetra 111 napravil iz tebe spejttt moža.«	^^
TRETJA ATOMSKA PODMORNICA
ATOMSKA PEČ V VINČI
Do konca prihodnjega leta bo zgrajena v Vinci pri Beogradu prva atomska peč v Jugoslaviji. Reaktor, v katerem '00 .-izgoreval uran. bo dajal ocl 6.500 do 10.000 kilovatov energije. Tako sc bomo v tem pogledu uvrstili med največje -države, sai imajo doslej močnejše reaktorje v Evropi le Sovjetska zveza, Anglija in Francija. Atomska peč pa bo velikega pomena tudi pri nadaljnjih raziskavah. Iz nje bodo naši znanstveniki dobili potrebne izotope za zdravstvene in druge podobne namene.
Loči ju 70 let. Na sliki vidimo enega izmed prvih strojev, s katerim se je človek poskušal dvigniti v zrak, poleg najnovejšega reaktivnega letala. To nam dovolj nazorno ilustrira napredek, ki ga je dosegla tehnika v nekaj peč kol pol stoletja na tem. področju.
Medtem ko špansko ljudstvo umira v bedi, si gradi diktator Franco svoje posmrtno bivališče. Gradnja traja že IS let in ves ta čas ni smel nihče izmed nepoklicanih stopiti na to področje, ki leži v gorah, približno 50 km od Madrida. Francova grobnica bo v cerkvi, ki bo večja kot je cerkev sv. Petra v Rimu, zraven pa bo stal samostan, kjer bodo pobožni menihi noč in dan molili za njegovo »zveličanje«. Koliko bo stalo vse skupaj, nihče
ne ve.
Nagrade nekadilce
Uprava velike nizozemske tovarne Philips jc pozvala svoje delavce, naj se odrečejo kajenja. Seveda ne gre za prepoved, kaditi naj bi nehali po svojem preudarku in prostovoljno. Da bi jim dala čim večjo spodbudo, je uprava razpisala lepe denarne nagrade za vse tiste, ki bodo zdržali vsaj mesec dni brez tobaka. Ta ukrep pa je povzročil hudo kri med
lastniki tobačnih tovarn, ki zdaj s svoje strani pripravljajo protiukrepe.
SLONI PUSTOŠIJO
V Južni Rodeziji že nekaj časa pustoši polja domačinov velika čreda slonov, ki jih je suša pregnala iz neobljudenih krajev, kjer ponavadi živijo. Tamkajšnji kmetje pravijo, da je to največje pustoše-nje, ki so ga doživeli v zadnjih tridesetih letih.
Elektronska agitacija
V Zahodni Nemčiji se že temeljito pripravljajo na parlamentarne volitve, ki jih bodo imeli letos. V zvezi s predvolilno agitacijo so izdelali tudi posebne elektronike naprave, ki jih bodo pritrdili na vi-
soke tovarniške dimnike, kjer bodo 7. dimom pisale po nebu predvolilna gesla. Iznajdba je zelo domiselna, saj so predvolilne obljube po navadi tako in tako le dim, ki se kmalu razkadi.
NOV REKORD
Pri zadnjih poskusih z raketami so v ZDA dosegli nov rekord v hitrosti in višini. Raketa, sestavljena iz petih delov, je dosegla hitrost 11.000 kilometrov na uro in poletela 320 kilometrov visoko.
Rešili so ji življenje. Devetletna Rosana je imela hude srčne motnje in zdravniki so se odločili za operacijo. Ohranili so ji življenje. Za to pa je bila potrebna kri desetih ljudi. Na sliki vidimo malo Rosano v družbi s svojimi dobrotniki.
Avtomatizacija tudi na poštah. Nedavno so začeli na angleških poštah zamenjavati uslužbence s stroji. Na sliki vidimo pripravo za sortiranje pošiljk. Stroj sam odbere pisma, dopisnice in pakete ter jih razvrsti po predalih in obenem žigosa. To delo opravi petkrat hitreje kot so ga prej opravljali številni uslužbenci
SREČANJE V PUŠČAVI
* 't * »
■S-	Hi S
Cez teden dni bodo v ZDA spustili v morje novo atomsko podmornico Skyt. Graditi so jo začeli julija 1955. To bo torej že tretja podmornica te vrste, saj prvi dve. Nautilus in See-wolf že dal.i časa redno plovila.
»SONČNI« GRAMOFON
Poznamo že sončno pečin še nekatere druge priprave, ki izkoriščajo sončno energijo. Zdaj se jim je pridružil še gramofon. Fo-toelektrične celice pretvarjajo sončno energijo v električno, ta pa poganja majhen elektromotor, ki vrti ploščo.
Pc daljšem zatišju se je v juž:--h državah ZDA spet razplamtelo divjanje Ku-Klu.v-Klana. Dejavnost te zločinske organizacije jc usmerjena proti vsem črncem, prav tako pa tudi proti tistim, ki . jih zagovarjajo. V zadnjem času so njeni pripadniki vrgli v zrak več stanovanjskih hiš, požgali nel:aj črnskih šol in izvršili še več podobnih zločinov. Oblast je pogosto-ma proti njim brez moči. Na sliki »velilci duhoven« Ku-Klu.v-Klana
POSLOVENIL RADO BOIIDON
I------------. . .~~J
EMJMSST HEMINGWAY« ' __