BRANKO VERSTOVSEK ZMAGUJE NA EVROPSKEM SODIŠČU IZBIRAMO NAJLEPŠO PISANICO mm na îgka/ni^e city-center Celje cwitednik iac&eeSje ST. 28 - LETO 61 - CELJE, 7. H. 2006 - CENA 300 SIT -1.26 EUR ÎS^ffe»« PRVO SREČANJE SKUPINE ZAHUJŠANJE: TOKRAT GRE ZARES! 1 «ti *"®tEB PLESKA i.TVC FASADE 041/651 056 in 03/490 0222 CELJANI NA POKAL, ŠKOF NA OPERACIJO 23. S salon 5 Slovenije i > 7. -13. april 2006 (O Celjski sejem Napoved za Celje z okolico: jasno, najnižje cene! V akciji oti 7.4. do 9.4.2006 v izbranih živilskih prodajalnah Merčařor v Celjski regiji. Pomursko mleko trajno, 3,5% m.m., 1 liter Pomurski mlekarne. Murska Sobota \ 135,00 SIT , I 0,56 EUR ■ Vie informacije o odprtih nedcliskih prodajalnah dobile i na-Rřercaroriet-i brezplačni- telefonski ŠttfťUkř ((cikuaw), lia www.meroator.si m ju vIhkIu vaše Mercatoi ie\e prodajalne V NEDELJO PONOVNO ODPRTO! SiFIEr Mercato ©sbům? Opekarniška 9, Celje od srede 5. do nedelje 9. aprila DNEVI VELIKONOČNIH IZDELKOV petek, 7. april, oh 17. uri Predstava - LUMPI JEV GOZDNI DAN H Mercator Izjemna ponudba, najboljše cene. CELJE Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? ( prezračevalni sistem GECCO ) MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje 080 1 2 2-4 www. mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. 2 DOGODKI Dan D za Rečico V nedeljo bo 1.889 volilnih upravičencev sedanje Kra-jeviîë Skupriosti Rečíéa ob Savinji odločalo, ali se želijo odcepiti od Občine Mozirje in ustanoviti samostojno občino Rečica ob Savinji. Odprtih bo pet volišč, in sicer v istih krajih, kot je navada ob dragih glasovanjih. Republiška volilna komisija je imenovala volilno komisijo referendumskega območja, ki jo vodi Boža Meh. Ta komisija je imenovala še volilne odbore na posameznih voliščih, kjer bodo najprej ugotavljali rezultate. US Družinski zdravniki zasuti s papirjem Bolnik je v ordinaciji povprečno 7 minut - Svetovni dan zdravja o problemih zdravstvenih delavcev UVODNIK Zdravniki in bolniki Zdravniki pravijo, da bi bili radi zdravniki. Da bi zdravili, ne pa da veliko preveč časa porabijo za razne pisanje, za spremljanje (in upoštevanje) najrazličnejših zahtev in navodil, pa naj prihajajo iz zdravstvene zavarovalnice ali od kod drugod. Povrhu pa čas, ki ga že tako in tako praktično nimajo, in preostanke energije »zapravljajo« za ureditev svojega položaja v družbi. Premalo jih je, nabi- MILENA B. rajo se jim leta, izčrpanost je vedno POKLIC večja. Odgovornost pa ostaja. Do bolnikov in zdravstvene blagajne. Bolnikov težave zdravnikov ne zanimajo, saj imajo že svojih preveč. Želijo si, da jim zdravnik prisluhne, se z njimi pogovori in jim pomaga po najboljših močeh. Pa pogosto naletijo na sprejem v stilu »kaj pa je tebe treba bilo«, povedo najnujnejše zdravniku, kijih včasih še pogleda ne, in že imàjo y rokah recept, napotnico ali kak drug papir. Morda dobijo še kakšna navodila, ki jih razumejo ali pa. tudi ne. Povrhu imajo vse bolj izdelane predstave, seveda ne nujno pravilne, kaj naj bi zdravnik zanje naredil. Nekaj jih odide vseeno potolaženih, nekaj razočaranih, nekaj besnih na zdravnika, zdravstveno politiko ... Takšne razmere se vlečejo že leta in nikakor se ne obrne na bolje, nasprotno. Zdravnikov je premalo, bolnikov, takih pravih, je vedno več. Delodajalci zahtevajo od zaposlenih »še zadnjo kapljo krvi« in seveda, bog ne daj, da bi si privoščili bolniško. Potem pa se čudimo, da je vedno več kroničnih bolezni, vedno več depresij in drugih duševnih motenj. Takšni bolniki pa že preobremenjene zdravnike dotolčejo, saj ne gre kar z enim receptom in tremi dnevi počitka. Vlada in zavarovalnice pa kupčkajo denarce, zdravstvene politike, ki bi bila ».ta prava« za bolnike in zdravstvene delavce, pa ne izumijo. Mogoče bi šlo, če bi v enih in drugih videli ljudi in ne samo porabnike. Tako pa se Slovenija lepo vključuje u globalno krizo, o kateri govori Svetovna zdravstvena organizacija ob današnjem svetovnem dnevu zdravja. Celje okupirali avtomobili nik nameni za poslušanje, pregled in svetovanje. Tudi zdravniki si želijo več časa za strokovno delo s pacientom ter za posvet s specialisti kliničnih strok in niso naklonjeni izpolnjevanju številnih predpisanih obrazcev, ki se iz leta v leto množijo. Še bolj kot zdravniki so z administrativnim delom zasute medicinske sestre, saj jim namenjajo od polovice do celo 70 odstotkov svojega delovnega časa. Administracija je seveda samo eden izmed problemov slovenskih zdravstvenih delavcev. Pomanjkanje zdravnikov in posledična preobre-menjenost, pa tudi nezmožnost vplivanja na izboljšanje razmer, povzročajo med slovenskimi zdravniki vse več nemoči, nezadovoljstva in prizadetosti. »Trenutne razmere so nevzdržne in jih je nujno treba izboljšati, da bodo zdravniki končno lahko v miru opravljali poklic, ki so si ga izbrali - zdravniški poklic,« še poudarja Jana Govc Eržen. MBP Na celjskem sejmišču se je danes začela največja in najbolj prestižna avtomobilska prireditev, na kateri si je mogoče ogledati skoraj vse blagovne znamke avtomobilov, ki so naprodaj pri nas. Salon je bil nazadnje v Ljubljani pred petimi leti, tokrat pa je sekcija za osebna motorna vozila pri GZS zaupala organizacijo Celjanom. Dogajanja na salonu dopolnjujejo štirje sejmi, ki jih družba Celjski sejem pripravlja že več let. To so sejmi Avto in vzdrževanje. Moto boom in Logotrans ter Razstava gospodarskih vozil. Na vseh petih sejmih se predstavlja 260 neposrednih razstavljavcev, skupaj z zastopanimi podjetji pa jih je preko 700 iz več kot 30 držav. Samo na avtomobilskem salonu, ki naj bi privabil tudi največ obiskovalcev, sodeluje kar 37 blagovnih znamk avtomobilov, ki se v Celju predstavljajo s številnimi novostmi. Sejmi, ki bodo trajali do 13. aprila, bodo za obiskovalce privlačni tudi zaradi številnih sprem- Avtomobilski salon je odprl prei ljevalnih prireditev. Tako bodo med drugim prvič v Sloveniji lahko preizkusih svoje vozniške sposobnosti na tako imenovanem off road poligonu, s testnimi avtomobili pa se bodo lahko peljali tudi po celjskih ulicah. Avtomobilski salon je že včeraj popoldne odprl predsednik vlade Janez Janša, ki je med drugim dejal, da Slovenija po številu avtomobilov na tisoč prebivalcev že presega mnoge razvite evropske države, slovenska avtomobilska industrija pa je ena najbolj intenzivnih panog. Na leto izdela za več kot 1,2 milijarde evrov avtomobilskih komponent, ki jih večinoma kupijo vodilni evropski proizvajalci avtomobilov in sistemski dobavitelji. D, foto: AŠ Kovažčeva kobila pa že ne bo bosa ... Vsaj v Vojniku ne. Če že svetniki pod prste gledajo vsem ostahm proračunskim porabnikom in zelo gospodarno, na dolgo in široko razmišljajo o tehtnosti povišanja cen, so takrat, ko se odloča o financiranju političnih strank, brez zavor. Treba je misliti na letošnje volitve in si še za naslednji mandat zagotoviti stolčke (in sejnine). zg naočnike Â/&tednika! Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja, je posvečen zdravstvenim delavcem po vsem svetu, spremlja pa ga geslo Skupaj delamo za zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija je med cilje letošnjega svetovnega dne zapisala, da želi-opozoriti na globalno krizo zdravstvenih delavcev, ki se kažejo v pomanjkanju kadrov zaradi dolgoletnega preskromnega vlaganja v izobraževanje, usposabljanje, plače, delovno okolje in vodenje. S temi problemi se srečujemo tudi v Sloveniji, celjski zavod za zdravstveno varstvo pa ob njih opozarja še na problem prezasedenosti družinskih zdravnikov z administrativnim delom, težave zaradi dolgotrajne preobremenjenosti in sindrom izgorelosti. Vse to ne bremeni le zdravnikov, temveč tudi bolnike. Časa za poglobljen pogovor z bolnikom je vse premalo, saj je vsak bolnik povprečno z družinskim zdravnikom v ordinaciji le 7 minut. To so ugotovili z raziskavo Poraba ordinacijskega časa zdravnikov za izvajanje administrativnih opravil, ki so jo izpeljali v Zdravstvenem domu Celje. »Zdravniki porabijo v povprečju 21 odstotkov ordinacijskega časa za pisanje obrazcev, povprečen Čas obiska bolnika v ordinaciji pa Iraja 7 minut. To pomeni, da ostane zdravniku za posvet, pregled in svetovanje le 5 minut časa. Bolniki pričakujejo od svojega zdravnika dostopnost, dosegljivost, stalnost, prijaznost in strokovnost. Na bolnikovo zadovoljstvo močno vpliva tudi čas, ki mu ga zdravnik nameni, tega Časa pa je na račun preobremenjenosti zdravnikov z izpisovanjem množice predpisanih obrazcev vedno manj. Skoraj četrtino administrativnih opravil predstavlja samo pisanje receptov. Nezadovoljstvo bolnikov se povečuje, prav tako pa so nezadovoljni tudi zdravniki,« je povzela raziskavo in izkušnje družinska zdravnica prim. Jana Govc Eržen, dr.med., nacionalna koordinatorica za preprečevanje bolezni srca in ožilja ter predstojnica Zdravstvene postaje Vojnik. Sicer pa tudi številne druge raziskave potrjujejo, da je poleg prijaznosti in strokovnosti za bolnika zelo pomemben čas, ki ga zdrav- ——- St. 28 7. april 2006 OKI V bolnišnici z roko v roki Poslovna uspešnost in strokovni razvoj v dobro bolnikov - Letos dokončanje tri desetletja stare »novogradnje« Celjska bolnišnica je zadovoljna s poslovanjem v preteklem poslovnem letu, saj ji je uspelo po eni strani z dodatnimi programi pridobiti več denarja, po dragi pa z vrsto ukrepov zmanjšati stroške poslovanja. Kot poudarja direktorica Štefka Presker, zaradi varčevanja bolniki niso bili prikrajšani. Celjska bolnišnica je lani gospodarila s 15 milijardami 339 milijoni tolarjev, ob zaključku leta pa ji je ostalo dobrih 72 milijonov tolarjev. Glede na dolgoletno potapljanje v izgubah, ki so skupno dosegle že skoraj 846 milijonov tolarjev, je to velik dosežek. Kot poudarja direktorica Štefka Presker, so povečali dohodke s pridobitvijo stalnih in enkratnih dodatnih programov. Trajno so povečali programe na področju okulistike, ortopedije in magnetne resonance. To jim je lani prineslo sto milijonov tolarjev, enkratni programi za skrajševanje Čakalnih dob pa še dodatnih 200 (polovico tega programa v skupni vrednosti 433 milijonov bodo dokončali letos). Dodatnih 55 milijonov tolarjev je bolnišnica pridobila na račun obračunavanja storitev po primerljivih primerih [poplačilo za leto 2004), nekaj pa še na račun lanske epidemije grl-pe. Svoje je prineslo tudi nadaljnje skrajševanje ležalnih dob v bolnišnici, kjer je bilo Direktorica Štefka Presker, strokovni direktor prof. dr. Radko Komadina in glavna medicinska sestra celjske bolnišnice Hilda Maze lani na zdravljenju skoraj 32 tisoč bolnikov. Povprečno so preživeli v bolnišnici 4,9 dneva. Nekoliko se je povečalo le število bolnikov v specialističnih ambulantah, saj zaradi že tako dolgih čakalnih dob te dejavnosti niso omejevali. Skupno so jih pregledali 341 tisoč. Dobro poslovanje je tudi odraz kadrovske politike na eni strani in skrbnega spremljanja stroškov na vseh področjih. Kot je poudaril strokovni direktor bolnišnice prof. dr. Radko Komadina, je to dosežek celotnega 1.600-članskega kolektiva. Oba direktorja pripisujeta velik pomen tudi dobremu, ustvarjalnemu vzdušju v bolnišnici, kjer so vsi delali »z roko v roki«. Rezultate takšnega dela so v ponedeljek s pohvalo nagradili tudi člani sveta zavoda. Štefka Presker: »Zavedamo se, da smo tukaj zaradi bolnikov. Nudimo jim največ, kar lahko, želimo pa še več, kot nam dopuščajo finančne možnosti. Ukrepi, ki smo jih ali jih še bomo sprejeli za zmanjševanje stroškov, nikoli niso v škodo bolnikov.« Zavedanje, da so dobri poslovni rezultati pogoj za hitrejši razvoj stroke, je vse močnejše. Čeprav vseh potrebnih posodobitev, zlasti medicinske opreme (skupno jih je za 1,2 milijarde), ni mogoče uresničiti, so lani v naložbe vložili 423 mi- lijonov, od tega polovico v medicinsko opremo. S pomočjo donatorjev iz celotne regije je bolnišnica bogatejša tudi za rentgen za in-vazivno srčno diagnostiko, na katerem so v torek pregledali prve tri bolnike. Prihodnje leto, ko bo celjska bolnišnica praznovala 120-letnico dela, bo minilo že 30 let od začetka gradnje novega dela bolnišnice. Direktorica Štefka Presker napoveduje, da bo do takrat urejen ne le zadnji bolniški oddelek v tej novogradnji, temveč tudi kletni prostori, kamor se bodo preselile medicinska rehabilitacija in tržne dejavnosti, ki so namenjene bolnikom in obiskovalcem. MILENA B. POKLIČ Obisk iz nemškega Singna Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je včeraj sprejel sedemčlansko delegacijo iz partnerskega mesta Singen, s katerim na različnih področjih izredno dobro sodelujejo že vrsto let. »Nikoli ne bomo pozabili, kako so ob poplavi leta 1998 prebivalci Singna za obnovo vrtca na Skalni kleti zbrali več kot 40 tisoč takratnih nemških mark,« je poudaril Bojan Šrot. Eden izmed razlogov obiska, na katerem je Celje prvič spoznal novi nadžupan mesta Singen Oliver Ehret, je oblikovanje programa nadaljnjega sodelovanja med mestoma. Tako bodo še v letošnjem letu v Singen odšli dijaki Šolskega centra Celje, delegacija Rdečega križa, skupina gasilcev mladincev ter Celjski godalni orkester, dogovarjajo pa ' se tudi za sodelovanju med muzeji. V Celje bodo iz nemškega partnerskega mesta prišle kegljačice, gasilci, sindi- kati, komorni moški zbor, predstavniki bolnišnice ter Rdečega križa, najverjetneje tudi skupina novinarjev. Najbolj živahno sodelovanje med mestoma je na področju kulture. TUdi tokratni obisk je sovpadel z odprtjem razstave v Galeriji sodobne umetnosti včeraj zvečer, na kateri sodelujejo umetniki iz Singna. RP, foto: ALEKS ŠTERN KJE SO NASI POSLANCI? Ljubezen do zbornic Sodnik gospodarski zbornici bo gospodarstvo. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo Če boste razmislili o javnih pooblastilih zbornic, bom verjel, da niste samo politik garniture Janeza Janše, ampak v vladi resnično delate za interese'gospodarstva. Slavko Gaber, poslanec LDS Zadnji izdihljaji marčev-ske seje državnega zbora (DZ) so bih med drugim namenjeni javni razpravi ob prvem branju zakona o gospodarskih zbornicah. V njej so predstavniki opozicije slikali mračne napovedi prihodnosti, ki naj bi jih povzročil sprejem vladnega zakona. Poenostavljeno rečeno, gre za to, ah bo članstvo v gospodarski zbornici obvezno ali neobvezno, kot je med razpravo dejal eden od poslancev. Vladni predlog zakona zagovarja neobvezno članstvo ter možnost, da podjetja po lastni presoji ustanavljajo in se združujejo v svoje gospodarske zbornice. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je poslancem dejal, da bo zakon omogočil postopen prehod v d mokratično ureditev, v k terem se bodo podjetja pro stovoljno združevala v ra lične zbornice. Po ministro vih besedah je predviden di blag prehod za sedan enotno Gospodarsko zbo nico Slovenije (GZS) v novo obliko delovanja: »Če vodstvo GZS s svojim delom ne bo prepričalo članov, naj ohranijo članstvo, potem bodo zapuščah njene vrste. Če pa bodo ostali, bo lahko sedanja gospodarska zbornica delovala v enakem obsegu. Ne želimo demontáže ali bistvenih sprememb, če si jih ne želi gospodarstvo.« Na vladni strani je seveda celotna koalicija, čeprav so v DeSUS po svoji novi navadi našteli celo vrsto pomislekov, nato pa zagotovili, da bodo zakon podprli. Razbitje zborničnega sistema zagovarja tudi opozicijska SNS. Poslanec NSi Martin Mikolič je s poslanskimi kolegi delil tudi svoje izkušnje: »Sem član obeh zbornic, nobene ne bi rad zapustil, rad bi pa v naprej vedel, kakšni so pogoji za vpis v inšti-tucijo, kakšna bo mesečna članarina in kaj bomo za to dobili. Pričakujem, da bom dobil najmanj toliko, kolikor bom vplačal članarine.« Po njegovih besedah del članstva sedanje GZS članarino sprejema kot dodatni davek in bodo njeno odpravo sprejeli kot eno od oblik zmanjševanja davčnega bremena. »O vključitvi v gospodarsko zbornico bo odločala enostavno računica, kaj dobim za to, kar vložim,« je prepričan Mikolič. Matjaž Han iz Socialnih demokratov je reformi zborničnega sistema očital, da je političen, ne pa gospodarski projekt. »Enostavno bi lahko rekel, da je treba zasesti še eno inštitucijo, obglaviti njene glavne Člane in naprej vladati. Politično kompatibilne zbornice bodo imele v prihodnosti priviligiran status, predvsem mislim na kmetijsko-gozdarsko zbornico in zaenkrat še eno obrtno zbornico,« pravi poslanec iz Radeč. Kritiko je namenil tudi GZS, ker se v vseh teh letih ni znala približati malim podjetnikom, vendar to po njegovem ni razlog, da se jo na tako lahek način ukine. Slavko Gaber Med tiste, ki verjamejo, da Slovenija potrebuje prostovoljno članstvo v zbornicah, po svojih besedah spada tudi Slavko Gaber (LDS). »Bojim pa se, da je to tudi skrajna točka, do katere se s kolegom Vizjakom strinjava. Če bomo obvezno članstvo preprosto zamenjali s prostovoljnim članstvom, ne da bi dobili reprezentativne zbornice z javnimi pooblastili, potem bo vlada namenoma izbrisala vmesni prostor med oblastjo in tistimi v podjetjih, v zdravstvu, v kmetijstvu in podobno,« je opozoril. Po njegovih besedah se gospodarstvo ne bo vključevalo v zbornico, ki ne bo imela pooblastil, ki ne bo nikogar zares reprezentirala, ampak bo tam zato, da jo bo nek minister ali predsednik vlade poslušal, če ga bo volja. To je po njegovem nihaj iz ene skrajnosti v drugo, in je nihaj, ki ne more biti dober za to državo. »Imam zadosti izkušenj in vem, da človek na nekem položaju postane nervozen, ko se mora po stotih usklajevanjih dogovarjati še z močno zbornico. Vendar je na to treba pristati, če ne, imamo opravka z željo po vodji, ki neposredno komunicira z ljudstvom in sam izbira, koga ima rad in ljudstvo se mora truditi, da bi bilo temu vodji všeč,» opozarja Gaber. SEBASTIJAN KOPUŠAR 4 DOGODKI Grbi zaslužnim Letošnji nagrajenci Mestne občine Celje bodo priznanja prejeli na slovesnosti v torek V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju se je v sredo ob odprtju priložnostne razstave o letošnjih nagrajencih Mestne občine Celje razvil prijeten in sproščen pogovor z nagrajenci. Pogovora se žal niso udeležili vsi nagrajenci - manjkali so dobitnik srebrnega grba, igralec SLG Celje Bojan Umek, ter bronasta nagrajenca, predstavniki podjetja Kova in podjetnik Marjan Žon-ta. Toda iskriv in duhovit pogovor, ki ga je spretno krmaril Janko Germadnik, je odkril marsikatero zanimivost iz življenja in dela letošnjih nagrajencev. Zlati grb občine bodo letos prejeli celjski gasilci - poklicna enota in Gasilska zveza (GZ) Celje za uspešnih 50 let dela. Zasluženo priznanje za vrhunsko pripravljenost in ukrepanje ob različnih nesrečah si bodo razdelili. Nedvomno je priznanje prišlo v prave roke. Igor Rataje v imenu poklicnih gasilcev in Albin Turnšek v imenu GZ Celje sta govorila o povezovanju obeh in tudi o gasilstvu kot klasični slovenski vrednoti. V poklicni enoti deluje zdaj 32 gasilcev, ki dežurajo ■ v štirih izmenah po »ruskem turnusu«. »Grba se veselimo oboji. Ko pride do resnega posredovanja, se moči združijo in ne delamo razlik med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci,« je povedal Rataje, ki vidi prihodnost v povečanju enote, saj je posegov vse več. GZ Celje združuje 11 gasilskih društev iz občine Celje in še tri iz občine Štore. »V 50 letih dela smo uspeli združiti poklicne in prostovoljne gasilce v trdno celo- to, ki je sposobna za hitre posege,« je dodal Turnšek. Dramski igralec Bojan Umek se je celjskemu gledališkemu ansamblu pridružil leta 1984, občinski srebrni grb pa mu bodo podelili za izjemne vloge, ki jih je ustvaril v minulih letih. Podjetje Mik je dobitnik srebrnega grba občine. Hitro razvijajoče se podjetje se je dodobra uveljavilo doma in v svetu s proizvodnjo plastičnih oken, stavbnega pohištva in drugih programov, ki jih predstavljajo v petih slovenskih salonih. Kmalu bodo odprli še dva - v Novi Gorici in Kranju. Med izvoznimi dosežki omenjajo, da so Mikova okna celo na Karibih. »Delamo za stranke in če bodo hotele več, bomo tudi naredili več. Mej za rast podjetja ne postavljamo, čeprav vedno zagovarjam zmernost in potrebo po skupinskem delu, po usklajenih prizadevanjih dobre ekipe,« je poudaril lastnik in direktor Mika Franci Pliberšek. Tudi dobitnik bronastega grba Miran Gracer se je ozrl na preteklih 15 let svoje grafične in založniške dejavnosti s kančkom nostalgije po nenehnih prezidavah domače hiše, ki je bila vedno pretesna za nove programe. Z leti, zlasti po selitvi v nove prostore, je ustvaril podjetje s 24 zaposlenimi in z dvema milijonoma evrov prometa. »Tudi sam ne postavljam mej pri razvoju podjetja. Treba je slediti skokovitemu razvoju tehnologije,« je povedal Gra- cer. Ko je govoril o prihodnosti, je zlasti nasprotoval 20-odstotnemu davku na dodano vrednost za tiskane medije, predvsem za kulturno pomembna knjižna dela. Iskriva mladost Posebej iskrivi in v prihodnost zazrli so bili dobitniki letošnjih kristalnih grbov, celjski študenti, ki so v vsem času študija dosegli poprečne ocene nad 9. Podjetje Kova, ki deluje od leta 1990, si je bronasti grb prislužilo za 15 let uspešnega delovanja in izvajanja varstva pri delu ter varovanja okolja. Gregor Poglajen, ki končani študij medicine že nadgrajuje s podiplomskim študijem bio medicine, je razmišljal predvsem o pomenu preventivnih medicinskih dejavnosti. »Čez deset let se vidim v sodobno urejeni ordinaciji z malo bolniki,« je slikovito podkrepil razmišljanje, da je prihodnost medicine zlasti v razvitem preventivnem delti zdravniškega osebja, ki mora kronične bolezni sodobnega časa zdraviti takrat, ko se še ne pojavijo. Podjetnik Marjan Žonta bo bronasti grb občine prejel za podjetniške dosežke zlasti na področju avtopre-vozništva in v zadnjem času tudi gostinstva. Tadeja Forštner, ki po končanem študiju politologije že opravlja pripravniš- tvo na slovenskem zunanjem ministrstvu, bo podiplomski študij posvetila vlogi Slovenije v Organizaciji združenih narodov. Čez deset let pa se vidi v diplomatski službi. Andreja Grobelšek je študij socialne pedagogike končala z oceno 9,64, kar pet let je bila prostovoljka v celjskem zaporu za mladoletnike. Študij bi rada dopolnila v tujini tako, da bi tuje izkušnje z uspehom prenesla v domače okolje. »Želim še študirati, hkrati pa si želim, da bi v prihodnjih desetih letih imela že kar nekaj praktičnih delovnih izkušenj, pri čemer upam, da bom delo dobila doma.« Zanimivo odločitev je sprejel Peter Medved, ki z odliko končani študij geografije nadaljuje s podiplomskim študijem na fakulteti za gradbeništvo, saj ga zlasti privlačijo elementi prostorskega umeščanja stanovanjske gradnje, urbanizem in okolj-ska vprašanja. »Čez deset let se vidim nekje na območju Mestne občine Celje, kjer si želim sodelovati pri razvijanju prostora, udejanjanju nadaljnje širitve mesta in njegovih funkcij.« BRANKO STAMFJČIČ iiiilBilil894 Bežigrajska 10, Celje STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE (obdobje od 1. 3. 06 - 31. 3. 06) 1. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE a) TERGLAV BOJAN, s.p., T.G.M., STORITVE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, Celje, opr. št. St 5/06 (datum: 17. 3. 06) b) FRIZERSKI SALON OLYMP, DRAGICA KREJAĆIČ, s.p., Radeče, opr.št. St 95/05 (datum: 17. 3. 06) c) INTERMODA, PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO, PROIZVODNJO IN EKONOMSKE STORITVE, d.o.o., Šmarje pri Jelšah, opr. št. St 8/06 (datum: 16. 3. 06) 2. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKLJUČI a) LAMIDA, PROIZVODNJA IN STORITVE, d.o.o., Celje, opr.št. St 23/05 (čl. 169 ZPPSL, datum: 20. 2. 06, pravnomočen sklep: 1. 3. 06) b) SPLOŠNA GRADBENA DEJAVNOST DAUT SAHITAJ, s.p., Celje, opr. št. St 92/04 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 20. 2. 06, pravnomočen sklep: 21. 3. 06) C) STP-BOŽIC, SERVISNO IN TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o., Celje, opr.št. St 40/04 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 20. 2. 06, pravnomočen sklep: 21. 3. 06) č) ALEKSANDER FINK, s.p., Slovenske Konjice, opr.št. St 99/04 (čl. 169 ZPPSL, datum: 8. 3. 06, pravnomočen sklep: 18. 3. 06) d) TEXMAN PROIZVODNJA TEKSTILNIH IZDELKOV, TOMAŽ RAVNIKAR, s.p., Celje, opr.št. St 79/05 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 9. 3. 06, pravnomočen sklep: 21. 3. 06) e) ANZA, VIZUALNE KOMUNIKACIJE, TRGOVINA, STORITVE, INŽENIRING, d.o.o., Ponikva, opr. št. St 47/04 (čl. 169 ZPPSL, datum: 8. 3. 06, pravnomočen sklep: 22. 3. 06) f) PLEŠNIK SIMONA, s.p., TRGOVINA KORENČEK, BAR KAVA BAR TIC, Celje, opr. št. St 108/04 (čl. 169 ZPPSL, datum: 15. 3 ,06, pravnomočen sklep: 28. 3. 06) g) PRODAJALNA AR, -ROSC ANDREJ, s.p., Luče, opr. št. St 165/ 04 (čl. 169 ZPPSL, datum. 15. 3. 06, pravnomočen sklep: 28. 3. 06) h) PEKARNA JANIČ, JAHN JERNEJ, s.p., Radeče, opr. št. St 53/ 05 (čl. 169 ZPPSL, datum: 20. 3. 06, pravnomočen sklep: 30. 3. 06) i) PELETI, PROIZVODNJA BIOMASNIH GORIV, d.o.o., Nazarje, opr. št. St 41/05 (čl. 169 ZPPSL, datum: 20. 3. 06, pravnomočen sklep: 29. 3. 06) Kopanje za Mišela V petkovi številki Novega tednika smo objavili pretresljivo zgodbo o Denisu in Mišelu, ki ju je usoda v njunem mladem življenju prikrajšala že za marsikaj. Na zgodbo so se odzvali v Zdravilišču Laško in Mišelu, ki bi mu oče rad vsaj enkrat na teden omogočil kopanje v bazenu in s tem možnost, da se malo razgiba, podarili deset darilnih kartic za brezplačno kopanje. Mišel se je darila več kot razveselil. ST Letošnji občinski nagrajenci - predstavniki gasilcev: Vinko Sentočnik, Igor Rataje in Albin Turnšek tar podjetnika Miran Gracer in Franci Pliberšek Dobitniki letošnjih kristalnih grbov Gregor Poglajen, Tadeja Forštner, Andreja Grobelšek in Peter Medved A di^llP^^ll^ir '"rï"''1''^11 prodajalna Polila POLZELA GAMUT d.d Polzeli jtrijska prodajalna Polz Tel. 03 70 37130,7037 131 VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 1. do 29. aprila 2006 DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV CO - SO % 00 RAZPRODAJE ZALOG SPALNICA ADRÍA NEW LINE Z BELIM! VRAT! - 35 % POPUST MODERN REGAL ZA DNEVNO S080 ZA S3.990.00 SIT OZ. 300,48 EUR KOTNA SEDEŽNA GARNITURA ZA 89.996,00 SIT OZ. 375,55 EUR HITRI KREDIT DO VREDNOSTI 300.000,90 SIT OZ. 1.251,88 EUR Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih snb, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pahištva. kuhinjo, računalniške in pisalne mizo. Dolovoi čas prodajalno: poo-pet od 8. do 18. ure, soh od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: vuww.garant.si MmiMmWMlIMMMMW NOVI TEDNIK EDNA Boste prijeli za vsako delo? Poostreni pogoji za zavrnitev dela brezposelnih najbolj ranljivi? Bodo kratko spet potegnili Vlada je prišla na dan z novimi spremembami zaposlovanja brezposelnih. Če bo predlagana novela zakona sprejeta, bo moral zavod za zaposlovanje brezposelnemu posredovati vsako zaposlitev, ki je do največ dve stopnji nižja od njegove izobrazbe. Če bo ta zavrnil delo, bo izbrisan iz registra brezposelnih in izgubil pravico do socialne pomoči. Bo modernizacija in dinamičnost zavodov res odprla več delovnih mest in dosegla večjo socialno pravičnost? Brezposelna oseba bo v primeru odklonitve zaposlitve, ki ustreza njeni izobrazbi, tako kot je bilo to že zdaj, izbrisana iz registra brezposelnih in bo izgubila vse pravice. Po novem naj bi enako veljalo tudi za brezposelno osebo, ki ji bodo ponudili zaposlitev, ki je do največ dve stopnji nižja od njene strokovne izobrazbe. Že po treh mesecih bo zato morala sprejeti zaposlitev, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba in po šestih mesecih delo z za dve stopnji nižjo izobrazbo. Če na to ne bo pristala, bo izgubila vse pravice in nadomestila. Omenjene novosti naj bi veljale tudi za tiste brezposelne, ki ne prejemajo denarne pomoči. Strožje bo tudi, če boste zavrnili delo, ki temelji na pod-jemni ali avtorski pogodbi, humanitarno ali drugo podobno delo. V tem primeru vam bodo denarno nadomestilo za obdobje dveh mesecev znižali za 50 odstotkov. Naj bi bili pa z napovedanimi spremembami z zaposlenimi bolj izenačeni udeleženci javnih del. Ti naj bi imeli pravico do regresa za letni dopust, za javna dela pa naj bi se jim sklenila pogodba o zaposlitvi, vpisala naj bi se jim tudi delovna doba. Večjo modernizacijo, dinamičnost in učinkovitost zavodov naj bi dosegli z večjim številom svetovalcev, čeprav novih ljudi ne bodo zaposlovali. En svetovalec zdaj skrbi za 320 brezposelnih, cilj je zmanjšanje na 150. Z novelo zakona želijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve spodbuditi zaposlovanje žensk, mladih do 26 let, starejših delavcev in invalidov. Bodo pa delodajalci oproščeni plačevanja prispevkov, če bodo zaposlili mlade do 26 let in starejše od 55 let. Zakon naj bi sprejeli predvidoma že v juniju. Za bolj oseben odnos Robert Drobnič, generalni direktor direktorata za trg dela in zaposlovanja iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pravi, da napovedani zakon zaostruje pogoje, vendar se bo lahko zaposlilo več ljudi kot doslej. »Največ koristi bodo od zakona imeh mladi do 26 let, ženske, starejši in invalidi.« Delodajalci bodo za zaposlovanje posebnih kategorij brezposelnih prejeli povračilo prispevkov. »In sicer za zaposlitev mlajšega od 26 let, ki je hkrati prvi iskalec zaposlitve, tistega, ki bo nadomestil osebo na porodniškem dopustu in starejšega od 55 let s suficitarnim poklicem,« utemeljuje Drobnič. O tem, da so med iskalci zaposlitve tudi tisti z doktorskimi nazivi, v katere je država vložila tudi po 25 milijonov tolarjev in več, Drobnič pravi, da se v prihodnje kaj takšnega ne bi smelo dogajati. »Te ljudi bo treba v prihodnje obravnavati posebej in se za iskanje njihovega dela specializirati.« Le kaj Je narobe z brezposelnimi? Po besedah Karmen Le-skošek, direktorice Zavoda za zaposlovanje območne službe Celje, je bil zavod že do zdaj učinkovit. »Delodajalci so v splošnem zadovoljni z našim delom, več pa je opozarjanj na ustreznost kandidatov,« pravi Leskoškova. Pri tem so zadovoljni s številom kandidatov in z njihovo izobrazbo, manj pa z dodatnimi znanji in osebnostnimi lastnosti brezposelnih, kamor so po njenem mnenju usmerjene spremembe. Na celjski območni službi se s svetovanjem ukvarja 65 odstotkov zaposlenih, bodo pa število teh še povečali. »S tem bo pot Na celjskem zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da je po nekaterih profilih kovinarstva in strojništva, gradbeništva in gostinstva veliko povpraševanje s strani delodajalcev, iskalcev zaposlitve s teh področjih pa premalo. Zato bodo v času med 18. in 21. aprilom organizirali predstavitve poklica voznik v cestnem prometu - v sodelovanju s Srednjo strokovno in poklicno šolo iz Celja, sodelovali pa bodo tudi z delodajalci iz omenjene stroke. V istem času bodo za kovinarsko stroko v Šolskem centru Celje organizirali predstavitev za poklic operater na CNC-stroju, ročno obločni varilec, TIG-varilec ter plamen-ski varilec in spajkalec. V prihodnje podobno motiviranje načrtujejo tudi za področje gradbeništva. iz brezposelnosti krajša in čas, preživet na zavodu, bolj kvaliteten. Še izboljšali bomo našo posvetovalno dejavnost.« Brezposelnost na Celjskem rahlo upada, opažajo pa strukturno nesorazmerje na trgu dela, zato določenih potreb ne morejo zadovoljiti oziroma zanje potrebujejo več časa. Leskoškova tudi pravi, da se do zdaj brezposelni pogostokrat niso odzivali na vabila, kar se na žalost še vedno nadaljuje. Zato se bo neodzivanje po sprejetju zakona najverjetneje končalo. Za mnenje smo povprašali tudi brezposelne, ki s svetovalci na celjskem zavodu niso povsem zadovoljni. »Saj si prizadevajo, vendar bi morali izbrati drug način svetovanja. Bolj slabo nam pomagajo, vse je odvisno od nas samih,« pravijo v večini anketirani. »Če imaš tri otroke, boš moral sprejeti delo, pa četudi si inženir,« Še pravi ena od brezposelnih glede napovedanega zakona. Fizičnega delavca obsodili na samomor O spremembah glede zaposlovanja invalidov po mnenju Srečka Čatra, sekretarja Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje, novela zakona sama po sebi ne bi predstavljala nobenih problemov, če ne bi temeljila na napačni predpostavki. Po njegovem namreč ne vsebuje ustreznega scenarija za najbolj ranljivo delovno silo, to je fizičnega delavca. »Največ delavcev invalidov je neizobraženih, v večini tudi ne znajo slovensko in zato je vsaka prekvalifikacija skoraj nemogoča.« So pa po besedah Čatra ti delavci postali invalidi zaradi slabih pogojev dela, še zlasti po letu 1992 zaradi zanemarjanja skrbi za zdravje in varstva pri delu, kar je povzročilo strmo naraščanje števila delovnih invalidov. »Dodatno so k temu prispevali tudi njihovi delodajalci, ki so jih stimulirali k neodhajanju na bolniško,« še pravi Čater. Novi zakon bo ogrozil njihovo so-. cialno varnost, »saj delavec s štirimi ali petimi razredi, ki ne obvlada slovenskega jezika ter ga dodatno izobraževanje ne zanima, ne more sprejeti poklicne rehabilitacije in je zato nezaposljiva delovna sila.« Čater pri tem opozarja na najbolj črn scenarij, po katerem se bo povečalo število samomorov. MATEJA JAZBEC Res ne vemo, koliko kitajskih restavracij je v Vzhodni Evropi. Smo pa strokovnjaki za rastoče trge Nove Evrope in Azije. Vzajemna sklada Publikum Azijski Tigri in Publikum Nova É Evropa in Publikum Azijski Tigri ter izkoris Evropski uniji, hiter gospodarski razvoj in trikrat višja Eur pŮwikÍmAz|tó°T,yipa to vl^nT^h^! (STntematíoid)' in" PUBLIKUM zg naxočnika A/oveqa tednika! 6 >ARSTVO O cetis Za Guzejem prihaja direktor Meje Predsednika uprave Avta Celje Antona Guzeja, ki s 1. majem prevzema vodenje RTV, bo nasledil Jože Fidler, dosedanji direktor kmetijskega podjetja Meja iz Šentjurja. Zamenjava je na prvi pogled morda nenavadna, vendar je treba vedeti, da je večinski lastnik obeh podjetij finančna družba Trdnjava Holding oziroma celjski poslovnež Darko Zupane, ki »svoje« direktorje zelo rad premešča iz podjetja v podjetje. Jože Fidler je Mejo vodil skoraj dva mandata, s 1. majem pa bo njegovo mesto zasedel Roman Gregom, sedanji vodja komerciale. Direktor Trdnjave Saša Zelenovič, ki je tudi član nadzornega sveta Meje, je prepričan, da so kadrovske spremembe dobre in bo Gregom tako dobro vodil Mejo, kot jo je Jože Fidler, Fid- ler pa bo v Avtu Celje prav tako uspešen, kot je bil Gu-zej. Z Mejo, ki si je lani pripojila Sadjarstvo Lenart, imajo lastniki velike načrte. Z naložbami v novo hladilnico na Ponikvi naj bi se pri pridelavi jabolk uvrstila ob bok največjemu slovenskemu pridelovalcu Eurosadu, v proizvodnji jajc pa želijo biti drugi v državi, takoj za Jato. JI V sedmih letih 153 inovacij Velenjska gospodarska zbornica je izbrala najboljše inovatorje v letu 2005 Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je podelila priznanja in diplome za najboljše inovacije v letu 2005. Na razpis je prispelo 39 inovacij s 147 avtorji in sodelavci iz 11 podjetij, ocenjevalna komisija pa je po polfinalnem izboru ocenila 27 inovacij. Med izbrane inovatorje je podelila štiri zlata, devet srebrnih in deset bronastih priznanj ter štiri diplome. V kategoriji splošnih inovacij so podelili dve diplomi ter štiri bronasta in dve srebrni priznanji. Dobila sta jih skupina inovatorjev iz BSH Hišnih aparatov Nazarje za avtomatsko naročanje materiala v proizvodnjo ter Jože Bider za traktorski priključek za rezanje in razdeljevanje silaž-nih bal in druge krme v jasli ali na prostem. V skupini profesionalnih inovacij so podelili tri diplome, šest bronastih, sedem srebrnih in štiri zlata priznanja. Med najboljšimi je bila spet skupina iz BSH Hišnih aparatov, ki je dobila priznanje za akumulatorski pa-lični meŠalnik in univerzalni gospodinjski aparat. Za oba izdelka jè vloženih več prijav izumov za zaščito s patentom. Zlato priznanje je prejela tudi skupina inovatorjev iz Gorenja za inovacije pri novi generaciji hladilnikov ter skupina inovatorjev iz Premogov- Era ostaja v trgovini nika Velenje za tehnologijo vrtanja in sprotnega cevljenja preko razrušenih materialov. Prve tri inovacije, ki so prejele zlato priznanje, bodo tudi kandidirale za priznanje Gospodarske zbornice Slovenije. Velenjska zbornica je podelila tudi posebna priznanja za spodbujanje inovativnosti, ki v Savinjsko-šaleški regiji organizirano traja že sedem let, v tem času pa je 350 inovatorjev prijavilo 153 inovacij. Priznanja so dobili Dra gica Camloh iz Gorenja, Ga bi Jelen iz BSH Hišnih apa ratov in Anton Žove iz Eso-techa ter podjetja BSH Hišni aparati, Esotech, Gorenje In-dop in Gorenje, ki v izboru najboljših inovacij sodelujejo že več kot tri leta in so vedno prejemala bronasta, srebrna ah zlata priznanja. JANJA INTIHAR Velenjska Era v teh dneh praznuje 55 let delovanja. Čeprav so lani vso svojo maloprodajno mrežo v Sloveniji in na Hrvaškem prodali Mercatorju, v podjetju poudarjajo, da bo trgovina še naprej ostala njihova osnovna dejavnost. V Sloveniji bodo okrepili oskrbo gostinstva in bencinskih servisov ter širili mrežo cash&carry centrov. Zadnjega so 1. aprila odprli v Kranju. Na področju neživilških izdelkov bodo preko družbe Era Koplas poleg kooperacij-ske proizvodnje razvijali os- krbo z delovno zaščito in biro programom ter inženiring posle, na področju storitev pa se bodo usmerili v nuđenje celotne programske opreme za preživljanje prostega časa otrok v akcijskih parkih. Prvi takšen park že deluje na Skopskem sejmu v Makedoniji. Po prodaji trgovin v Sloveniji se je Era še bolj usmerila v razvoj maloprodajne mreže na jugovzhodnih trgih, kjer je najbolj aktivna v Čmi gori, na Košovém in v Makedoniji. JI DAM AEROBIKE V TOP-F1TU! NAKRATKO O Staniču spet maja Okrajno sodišče v Ljubljani bo sodno obravnavo proti nekdanjemu predsedniku uprave Gorenja Jožetu Staniču, ki je osumljen zlorabe notranjih informacij pri prodaji delnic Gorenja leta 2002, nadaljevalo 23. maja. Sodišče je namreč na začeti obravnavi ugotovilo, da mora najprej preveriti, ali Staniču, ki je tudi podpredsednik državnega sveta, državni svet priznava imuniteto. Po pojasnilu Staničevega zagovornika Stojana Zdolška se Stanič na imuniteto ne sklicuje, vendar je sodišče dolžno to proceduro izpeljati. JI ŇSČ VSTOP PROST! Najnovejši svetovni programi aerobike z vodilnimi slovenskimi inštruktorji! 17.00 BOBY STEP Kaja Toplak & Luka Šifrer 18.00 BODY PUMP Samanta Žibert & Eduart Žalar & Damjan Čanžek 19.00 BOOY BALANCE Alenka Končan 20.00 BODY ATTACK Tina Rosina & Kaja Toplak &Luka Vabljeni v Top-Fit na Ipavče- vi ulici 22 v Celju, informacije 03 4912780 ali www.top-fit.si Svetovalke Finančne točke v Celju Naložbe za boljšo prihodnost V Finančno točko po nasvet za naložbene priložnosti doma in v tujini Ste se odločili, da denarja ne boste hranili v banki, ampak ga boste poskušali čim bolj donosno oplemenititi? Ker je odločitev, kam vlagati, zelo težka, jo prepustite strokovnjakom. Našli jih boste v eni od Finančnih točk, ki jih je Skupina KD Group raz-predla po vsej Sloveniji, da bi svoje storitve čim bolj približala ljudem. V Celju je Finančna točka v novem City-centru na Mariborski cesti. Finančna točka, ki deluje pod okriljem borznoposredniške družbe KD BPD, d.o.o., je center finančnih storitev, namenjen vsem, ki si želijo na enem mestu dobiti strokovno mnenje in različne finančne produkte. V njej vam nudijo vse informacije o prednostih varčevanja v vzajemnih skladih in možnostih pristopa k večini slovenskih in nekaterih tujih investicijskih skladov, kijih tržijo, pa tudi borzne storitve ter informacije o individualnem upravljanju premoženja in o vseh vrstah življenjskih zavarovanj. »V KD Investments in KD BPD delajo za vas in vaš denar priznani in izkušeni analitiki in upravitelji premoženja, podprti z najboljšimi informacijskimi viri, ki neprestano spremljajo dogajanje na svetovnih borzah. Njihov cilj je samo eden: povečati vrednost vašega premoženja,« poudarja področni vodja Tina Frelih. V Finančni točki vam bodo torej strokovnjaki predstavili naložbene možnosti, ki so glede na vaše potrebe in pričakovanja najboljše. V Celju za stike z investitorji skrbita Tanja Sedej in Branka Gorišek, svetovalka na terenu pa je Saša Vasle, ki jo je mogoče dobiti na telefonsko številko 040 480 956. Novi trgi in Amerika KD Investments in KD BPD upravljata že 13 investicijskih skladov. Trenutno najbolj »vroča« sta vzajemna sklada KD Novi trgi in KD Severna Amerika, ki sta bila ustanovljena kot odgovor na pov- nju sredstev na razvijajoče se in razvite kapitalske trge ter za izkoriščanje mnogih naložbenih možnosti. Vsem vlagateljem, ki bodo do 14. aprila pristopili k pravilom upravljanja vzajemnih skladov KD Novi trgi, delniški vzajemni sklad, ali KD Severna Amerika, delniški vzajemni sklad, KD Investments, d.o.o., v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada. Druge naložbene priložnosti Poleg delniških vzajemnih skladov KD Novi trgi in KD Severna Amerika v Finančni točki Celje ponujajo še druge naložbene priložnosti. KD Balkan, delniški vzajemni sklad: namenjen je predvsem tistim vlagateljem, ki želijo imeti svoja sredstva vložena v delnice pirje izdajateljevz območja jugovz-hodne Evrope. KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniški skladov: sredstva vlaga v sklade priznanih svetovnih upravljavcev delniških investicijskih skladov ter tako vlagateljem omogoča kar najboljšo razpršitev premoženja in vstop na globalne delniške trge. KD MM, vzajemni sklad denarnega trga: je najboljša alternativa bančnega varčevanja. Sredstva vlaga v finančne inštrumente, kot so zakladne menice in državne obveznice, ki prinašajo večji donos kot bančne obresti. Denar lahko naložite in dvignete kadarkoli brez vstopnih in izstopnih stroškov. KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb: že ime pove, da se struktura naložb sklada sproti prilagaja razmeram na kapitalskih trgih. V obdobju pozitivnih gibanj na delniških trgih bodo sredstva naložena pretežno vdelnice, v obdobju manj ugodnih razmer pa se bo delež teh naložb zmanjšal v korist povečanja manj tveganih naložb, kot so na primer dolžniški vrednostni papirji in inštrumenti denarnega trga. Naložbe usmena predvsem na razvite, stabilne in zelo likvidne zahodnoevropske trge. KD Bond, obvezniški vzajemni sklad: vlaga predvsem v obveznice in druge dolžniške vrednostne papirje, s katerimi se trguje v državah članicah EU in EFTE. Primeren je za vse, ki na prvo mesto postavljajo varnost in stabilnost naloženih sredstev. KD Rastko, delniški vzajemni sklad: primeren je za tiste vlagatelje, ki jim premoženje dopušča prevzemanje višjega tveganja ob pričakovanih višjih donosih in so pripravljeni varčevati daljše obdobje. Investicijski sklad KD De-Lux: namenjen je predvsem tistim vlagateljem, ki želijo svoja sredstva preusmeriti na mednarodne kapitalske trge. V okviru KD Delux, odprte investicijske družbe s spremenljivim delniškim kapitalom, deluje pet podskladov. Namenjeni so vlagateljem z različnimi željami in cilji, saj se med seboj razlikujejo glede na vrste vrednostnih papirjev v portfelju (delnice ali obveznice) ali geografsko usmerjenost naložb (Z Evropa, JV Evropa, globalni trgi). ROBEFiT GORNIK, Skupina KD Group Delovni čas Finančne točke v Citycentru Celje je od ponedeljka do petka med 9. in 21. uro in ob sobotah med 8. in 17. uro. Za vse informacije jih lahko pokličete na telefonsko številko 03 491 15 44. St. 28 - 7. april 2006 gfj partner z iia/lwljšim vkusem aza n Zorkavi nadaljujejo tradicijo izdelovanja butar in se vsako leto skupaj veselijo velikonočnih praznikov. Za varnost pred hudo uro Butare pri Zorkovih izdelujejo že 35 let Na kmetiji Zorko z Zvodnega blizu Celjske koče izdelujejo velikonočne butare že 35 let. Danica Zupane pravi, da je začela njena svakinja, »ki se je z butaro v roki že rodila«, kot to večkrat sama ponosno pove. Danica tradicijo Zorkovih nadaljuje skupaj s svojim možem, z obema hčerama in s svakom. Njihove umetnije boste do nedelje lahko našli tudi na celjski tržnici. Vse sestavine za butare Zor-kovi najdejo doma in v gozdu. »Vsebovale naj bi kar 12 različnih vrst lesa,« pravi Danica. »A malo je tako bogatih.« Najpogosteje se izdelujejo iz drena, leske, pušpana in oljke. Pri tem je pomembno, da so stvari obstojne in da se ne usujejo. Vsako butaro krasijo tudi »hoblanci« različnih barv. Zorkovi so te prebarvali v rumene, vijolične, modre in bele barve. Ru- cíty/i NAGRADNA IGRA Caa O ITU ta GmÎ f" Celje íska/ni^e ISKALNICE V POLNEM TEKU Vsako sredo po 10. uri program Radia Celje zapolnijo imena številnih trgovin in lokalov v Citycentru Celje, za katera poslušalci in bralci Novega tednika upate, da jih določeno sredo predstavlja naša ekipa. Pot nas vselej vodi v različne smeri nakupovalnega centra, in kot pove že samo ime nagradne igre, je vaša naloga poiskati oziroma razkriti mesto našega nahajanja. Vsakokrat obiščemo različno število trgovin. Nagrade posameznih trgovin, ki jih sicer predstavimo le enkrat, se vselej gibljejo okoli deset tisočakov. Ker ob sredinih dopoldnevih na Radiu Celje telefoni neutrudno zvonijo, lahko za osvojitev nagrade uberete še eno pot. Poleg osnovnih podatkov na kuponu obkrožite ali prečrtajte logotipe treh trgovin, ki bi po vaši oceni prihodnjo sredo utegnile predstavljati pravilen odgovor. Če boste med tremi ugotovili vsaj eno trgovino, ki jo bomo prihodnjič obiskali v Citycentru Celje, in še s kančkom sreče pri žrebu, bo nagrada predstavljene trgovine vaša. Prisluženo nagrado je - v trgovini, ki jo poklanja - ob predložitvi davčne številke treba prevzeti v desetih dneh. Kuponi pa naj prispejo na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje, lahko pa jih oddate tudi pri okencu Informacij megamar-keta Interspar v Citycentru Celje. K sodelovanju vabljeni predvsem tisti, ki že nekaj mesecev ali sploh še nikoli niste prejeli na- NAJNOVEJŠE MODNE ZAPOVEDI V TURBOiSCHUHU Prodajalne Turbolschuh in Stiefelkônig delujejo v sklopu podjetja Stiefelkônig, d.o.o., ki je na slovenskem trgu prisotno že trinajst let. V Celju je prodajalna Turbolschuh odprta že skoraj enajst let. Pri sprehodu skozi prenovljen in lepši prodajni prostor boste naleteli na najnovejše modne zapovedi ter začutili utrip časa. Turbolschuh ponuja modno obutev odlične kakovosti po izjemno ugodnih cenah. Letošnja ženska modna zgodba za pomlad in poletje pri Turbolschu-hu je razburljiva in pisana na kožo predvsem tistim damam, ki so - v okvirih zmernosti, se razume - pripravljene tvegati. Nov modni videz namreč določajo vpadljive damske podrobnosti. V Turbo Ischuhovi spomladansko-poletni kolekciji kraljujejo čevlji in torbice v naravnih zemeljskih tonih in ljubijo ekstravagantne podrobnosti. In kaj ponuja Tur-bolschuhova spomladanska moda moškim? Moški cenijo udobje, zato jih bomo to leto obuli v športne čevlje. Barve so svetle, spomladanske. Moškim, ki si modnega koraka še vedno ne znajo zamisliti brez klasičnega, elegantnega čevlja, smo pripravili pester izbor. Najmlajšim so na voljo različni modeli, od športnih copatov, »sneakers« čevljev, sandalov do elegantnih dekliških in fantovskih čevljev. Ponujamo jih od številke 18 do 39. Pridite in si oglejte našo najnovejšo kolekcijo. i J i Butare so popestrile ponudbo na celjski tržnici. mena naj bi pomenila novo življenje, vijolična predstavlja trpljenje, post in spokor-nost, modra naj bi pomenila odrešenje in bela nedolžnost. Za izdelavo potrebujejo več tisoč ur V velikonočnem času so Zorkovi za izdelovanje butar porabili že več kot tisoč ur. »Za najmanjšo porabimo od 15 do 20 minut, za večje pa tudi uro in pol,« pripoveduje Danica. Vsak dan Zorkovi na tržnico prinesejo približno 200 butar. Glava družine Jože Zorko, sicer zaposlen v podjetju v Štorah, je s prodajo še kar zadovoljen, čeprav kislo in deževno vreme odvrača ljudi od obiska tržnice. »Bo pa verjetno bolje ob koncu tedna, ko imajo ljudje več časa in ko je praznik že tik pred vrati,« pravi Jože. Najmlajša hči Valerija pomaga pri prodaji očetu in mami že od srede. Pravi, da so ji za to dali »dopust« v šoli in da jo sošolci zaradi tega ne gledajo nič postrani. Se pa od staršev pridno uči nabiranja in izdelave butar, najraje barva in reže »hoblance«. Valerija že nestrpno čaka, ko se bodo v nedeljo odpravili v bližnjo cerkev na blagoslov butar, ki jih bodo nato vse leto varovale pred hudo úro. V pričakovanju je tudi Danica, saj si bodo zdaj lahko vzeli čas drug za drugega. »Caka nas obdobje počitka. Ko bo zapadel prvi sneg, se bomo spet počasi začeli pripravljati na velikonočne praznike, saj se še kako zavedamo pomena cerkvenih praznikov,« še pravi Danica. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ go trgovino v Sloveniji, ki ponuja različne linije, od sportwea-ra, džinsa vse do večernih oblačil. Velika je tudi izbira modnih dodatkov, torbic, pasov, nakita in sončnih očal, za popoln styling pa poskrbijo Mango čevlji. Za prihajajoče poletje ponuja Mango kar nekaj trendov: Mornarski duh, Cvetlični šopek, Diva in Preprosta bela. Pridite v Mango! Paket Mango izdelkov prejmeta: poslušalka Jožica Hribernik, Pepelno 12,3201 Šmartno v Rožni dolini in bralka Mojca Megušar, So-javčevo naselje 67, Šenčur. Bon za 8.000 tolarjev prejmeta: poslušalka Breda Šalej. Ul frankolovskih žrtev 34, 3000 Celje in bralka Urša Šinkovec, Pregljeva 9, 3000 Celje. NAJVEČJA MANGO TRGOVINA V SLOVENIJI Zgodba uspeha se je začela leta 1984, ko je španska blagovna znamka Mango v Barceloni odprla svojo prvo trgovino. Danes je Mango prisoten v 81 državah s skupaj 870 trgovinami. Odlikujejo ga edinstveno oblikovanje, kvaliteta in hitrost, s katero zagotavlja, da pridejo najnovejši modni trendi v najkrajšem možnem času na police v trgovino. To so oblačila za urbano, moderno žensko. 15. marca je Mango svojo drugo trgovino odprl v Citycentru Celje. Gre za največjo Man- is ka/ni^e city .'center Celje Obkrožite, katere 3 trgovine bo ekipa NT&RC predstavila v naslednji nagradni igri? S.0ÍÚM Firenze ZARA L'OCCITANE CHA PS 'U)' mek ..... - - - ..... .............. I MMitednik n idlocelje ! 8 % INTERVJU NOVI TEDNI* Zmaguje proti Sloveniji Branko Verstovšek je zagovornik prvega zmagovalca zoper Slovenijo na evropskem sodišču Odvetniška pisarna Verstovšek z Brankom Verstovškom na čelu je pisarna, ki je do sedaj dosegla največ zmag proti Sloveniji na Evropskem sodišču za človekove pravice. Branko Verstovšek se ukvarja s civilnim pravom, predvsem s spori z zavarovalnicami, odškodninskimi spori in tožbami, ki izhajajo iz prometnih nesreč, na evropskem sodišču pa triumfira z zmagami zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku. Je star pravniški maček, saj v pravosodju vztraja že pol stoletja. Nekaj časa je delal kot sodnik, skoraj 40 let pa se preživlja z odvetništvom. Je človek, ki ne bo kar tako vrgel puške v koruzo. Mogoče se je tega naučil že pri rosnih 14 letih, ko je kar v kratkih hlačah odšel v partizane, za njim pa so razpisali tudi tiralico. Preživel je boj za svobodo in na Slovenijo je ponosen. Kljub temu pa pravica mora biti, kar pomeni, da če Slovenija krši pravice, mora plačati. In v tem je zelo uspešen. Pri tem ostaja skromen, saj pravi, da ima njegova pisarna največ ugodno rešenih tožb, ker so jih pač največ vložili: »Potem mora biti tudi največ rešenih. Zoper Republiko Slovenijo (RS) smo zaradi sojenja v nerazumnem roku vložili nekaj več kot 570 tožb. Prve tožbe smo vložili v letu 2000 in zdaj so začele prihajati odločitve.« Kateri od primerov je bil najbolj zanimiv? Težko bi se spomnil, ker je teh spisov ogromno. Vsako leto imamo namreč od 1.S00 do 1.600 novih zadev. Primer Franja Lukende je bil že zato zanimiv, ker je bila to prva odločba evropskega sodišča, ko je bila RS obsojena. Čeprav smo pred tem že rešili od 25 do 30 zadev, ko se je RS s poravnavo zavezala plačati strankam odškodnine zaradi sojenja v nerazumnem roku. Kdaj je čas za evropsko sodišče? Prvi in edini kriterij je, da traja sodni postopek pri našem sodišču več kot tri leta na prvi stopnji. To je potem pogoj za evropsko sodišče. Stranke smo informirali, da imajo takšno možnost. Tisti, ki so se za to odločili, smo zanje vložili tožbo. Glede na to, da ste prve tožbe vložili leta 2000, odločbe pa prihajajo sedaj, se kot kaže tudi evropsko sodišče ne drži roka treh let. Kako je na evropskem sodišču, bi težko rekel. Treba je računati, da prihajajo tja zadeve iz cele Evrope. In če imamo samo iz naše pisarne tam več kot 570 vloženih tožb, to je en odvetnik iz sorazmerno majhne Slovenije, potem imajo verjetno ogromno tega dela. Čeprav je precej sodnikov, pa zahtevajo stvari svoj čas, ker so sodniki iz različnih držav, postopek pa je tak, da je ljudem dostopen. To se pravi, da lahko vse vloge, tožbe pišemo v slovenščini, oni nam odgovarjajo v angleščini, včasih tudi v slovenščini. Nekaj slovenskih pravnikov je namreč zaposlenih tudi na tem sodišču in če oni sestavljajo dopise, potem dobimo odgovor tudi v slovenščini. Do sojenj v nerazumnem roku prihaja zaradi sodnih zaostankov. Kako na to gledate odvetniki? Po mojem je to sistemsko vprašanje urejenosti pravosodja. Sodniki delajo tako, kot je treba delati. Ne poznam sodnika, za katerega bi lahko rekel, da ne dela tako, kot bi bilo treba. Ampak ker je zadev veliko, zaostanki se že vlečejo od sodne reforme naprej, je po mojem ali premalo sodnikov, torej bi jih morali več izvoliti, ali pa bi moral imeti vsak sodnik vsaj enega strokovnega sodelavca. To je diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom. Sodnik bi lahko več sodil, imel bi več obravnav, ne dvakrat, ampak trikrat do štirikrat na teden. Ti strokovni sodelavci pa bi pisali obrazložitve sodb. Te namreč vzamejo vehko časa. Ena sodba ima v povprečju od šest do deset strani obrazložitve. S tem bi se storilnost sodnikov zvišala vsaj za 50 do 100 odstotkov. Vam ni zoprno, da morate tožiti Slovenijo? Pravo in odvetništvo je pač tako, da se ti nasprotna stranka ne sme smiliti. Tu ni milosti. Država je samo stranka. Je pravna oseba tako kot družbe, podjetja. Poskrbeti mora, da bo njen aparat in njeno poslanstvo funkcioniralo, da bodo ljudje prišli do svojih pravic, ki jih iščejo na sodišču, v razumnem roku, ne pa da čakajo leta in leta. Imamo zadeve, ki trajajo po deset in več let, tudi po dvajset let. Postavite se v kožo takega človeka, ki leta in leta čaka ter živi pod določenim pritiskom. To so ljudje, ki niso prava vešči in niso vajeni hoditi po sodiščih in jim je vsak obisk na sodišču že neka neugodnost, če se najbolj milo izrazim. In če se to vleče in vleče, imajo neprestano to nad seboj. Zato je konvencija o temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah zadala državam nalogo, da morajo sodišča soditi v razumnem roku. To ni bilo zaradi lepšega, ampak zato, ker so tisti, ki so to konvencijo sestavljali, vedeli, v kakšnih psihič- nih pa tudi drugih težavah so ljudje, ki se morajo zaradi ureditev določenih razmerij, zaradi iskanja pravice obračati na sodišče. Vendar bodo vse kršitve plačali davkoplačevalci. Tudi tisti, ki zahtevajo pravi- Ja, saj to je jasno. Pa tudi povsem razumljivo. Saj davkoplačevalci plačujejo cel državni aparat. Vlado, upravne organe, sodne organe in vse ostalo, kar spada k državi. Saj država sama od sebe ne more živeti. Zato so tudi davke uvedli že pred 8000 leti. Se zadeva ustavi pri dobljeni tožbi zaradi sojenja v nerazumnem roku ali se tožbe v Sloveniji zaradi odškodnin nadaljujejo? Saj tista odškodnina je dostikrat že plačana ali pa bo plačana, odvisno v kakšni fazi je sodni postopek pri nas. Pa ravno zato, ker je sodni postopek za plačilo odškodnine tako dolgo trajal, ima stranka pravico zahtevati odškodnino od države. In to zato, ker sodišče ni opravilo svojega poslanstva pravočasno. Kako pa bomo to rešili? Ali je treba dati več sodnikov ali pa poe- nostaviti formalne procesne postopke, če se da. Ni rečeno, da je to lahek recept, ker procesni predpisi so bili skozi zgodovino prava sprejeti ravno zato, da so ljudje prišli do svojih pravic, da so jih lahko na ustrezen način uveljavljali in da so zaščiteni. Zato je treba preudarno ravnati, katere formalnosti bi odpravili, da bi vse teklo tekoče. Bistveno pa je, da bi morali na vsakem sodišču, kjer imajo zaostanke, narediti analizo, kaj lahko rešijo v kratkem roku. Potem bi morah sprejeti ukrepe, da se bodo ti zaostanki rešili, ampak ne do leta 2010, kot to napoveduje minister dr. Šturm, ampak po mojem bi morali zastaviti akcijski načrt, da se to v roku enega leta zmanjša na kolikor toliko normalno število teh spisov. Menite, da je to možno v enem letu? Možno je, samo treba je začeti z akcijo. Ampak ne papirnato in ne z besedičenjem. Država mora dati na razpolago potrebna sredstva, zaposliti več prej omenjenih strokovnih sodelavcev, izvoliti še nekaj sodnikov, ki jih je treba plačati, in se z vsemi sodniki dogovoriti, da bi v tem enoletnem ali letu in pol trajajočem obdobju delali nadure. In seveda to nadurno delo je treba spet plačati, finančna sredstva zagotoviti, pa bo potem to z zaostanki rešeno. Sodnih zaostankov je menda veliko tudi zato, ker se Slovenci radi pravdamo. Jaz mislim, da temu ni tako. 50 let že delam v pravosodju, pa razen za kakšne tiste klasične kmečke spore, ko gre za motenje posesti, pa ko se dva soseda spreta in potem tam nastane iz enega spora večje število pravd, ne bi mogel reči, da se Slovenci radi pravdaj o. Je pač tako. Jaz se v glavnem ukvarjam z odškodninskimi spori, kjer so na zavarovalnicah določeni referenti. Tudi v Celju smo imeli eno referentko, s katero se je bilo zelo težko poravnati, ker je imela svoja ozka stališča. Odvetniki smo pač s tistimi spori, ki jih je ona reševala. Šli na sodišče. Z drugimi referenti pa se poravnamo. Kar se odškodninskih, zavarovalniških zadev tiče, lahko s 100-odstotno gotovostjo trdim, da ne drži, da se Slovenci radi pravdajo. Moja pisarna ima največ odškodnin s celjskim Triglavom, pa rešimo približno 98 odstotkov zadev s poravnavami. In ljudje so zadovoljni, ker pridejo hitro do denarja, zavarovalnica ve, pri čem je, koliko sredstev mora plačati in koliko ji še ostane. Če bi vse to, kar sicer rešimo s poravnavami, šlo na sodišče, potem bi morala celjska sodnija takoj angažirati večje število sodnikov. Ampak lahko rečem, da povsod prihaja do zavedanja, da je boljše rešiti zadeve s poravnavami, če je le možno. Lahko napoveste, koliko tožb boste še dobili na evropskem sodišču? Upam, da vse tiste, ki smo jih vložili. Če ne bi imel tega upanja in te perspektive, potem take tožbe raje ne vložimo. Ljudje prihajajo z marsikatero zadevo in včasih ko pogledam, tudi povem, da nimajo pogojev za evropsko sodišče. Zadeve pa bodo šle naprej, dokler RS ne bo sprejela nekih sistemskih rešitev, da bodo sodne zadeve stekle. Prepričan sem, da bodo ravno te odločbe evropskega sodišča, ko je bila RS obsojena, da mora plačati odškodnine, vzpodbudile hitrejše ukrepe v pravosodju, da se bodo obstoječi zaostanki odpravljali, novi pa ne bodo nastajali. Koliko časa še nameravate vztrajati v advokaturi? Lahko bi se upokojil že pred 15 leti, ampak sem rekel, dokler je podstrešje v redu, pa da me noge nosijo in dokler se ne bom naveličal, bom še delal. Kaj pa naj bi počel doma? Gledati televizijo, brati časopise, pa se presedati s fotelja na kavč, pa s kavča na fotelj ... Nisem tak tip človeka, vedno moram nekaj početi. ŠPELA OSET Foto: ALEKS ŠTERN m TEDNI! 1 akcija 9 pozor, hud pes Rojstni dan Zapomnite si jih, kako izgledajo. Po akciji jih boste težko prepoznali. Vsi smo že poskušali, a tokrat gre zares! HV&M) Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CEUE Začelo se je za 20 srečnih izžrebancev in začelo se je tudi za vas, ki boste redno prebirali našo rubriko. Res je, da imajo izžrebanci kar nekaj ugodnosti - brezplačno vadbo v fitnesu, strokovni nadzor in tedenski nadzor skupine in neusmiljene, vedno točne tehtnice. Ampak to še ni dovolj tehten razlog, da tudi vi ne bi sledili našim navodilom. Narava, z izjemo današnjega dne, vabi, tehtnica je tudi gotovo pri hiši, za ne ravno strokoven, pač pa strog nadzor poprosite enega od prijateljev ali bližnjih sorodnikov. Težave in krize, ki čez čas nastanejo, ne bodo niti izžrebancem niti vam prizanešene. Vsak teden pa lahko računate na našo podporo. Večina nas ima težave s kilogrami. »In tudi večina je že tako aH drugače hujšala,« pravi doktorica medicine primarij-ka Jana Govc Eržen, »pri čemer dejstvo, koliko kilogra- mov preveč imamo, sploh ni pomembno. Nekdo se neugodno in manjvredno lahko počuti s petimi ah 50 kilogrami preveč.« Hidi tokratna skupina je že neštetokrat poskušala s hujša-njem. »Jaz bi lahko na tem področju že diplomirala,« je na skupini dejala Ivanka, »tolikokrat sem že poskušala, a sem se vedno vrnila na stare kilograme.« »Jaz bi lahko naredila že magisterij,« jo je dopolnila Marija, »saj sem že veli-, ko shujšala v Šoli hujšanja, a zdaj sama ne morem več. Zato sem še toliko bolj vesela, ko sem domov prejela kuverto, da sem izžrebana. Bog mi je dal še eno možnost.« Še bolj zgovorna je bila Brigita: »Hujšam že vse življenje. Enkrat sem že shujšala 45 kilogramov, tako da sem na morje šla s 70 kilogrami, po tednu dni pa sem se domov vrnila z 80. Kaj naj rečem... ja, v hotelu sem bila in sem jedla od jutra do poz- nega večera, pa sladolede sem si seveda privoščila ... Vmes sem poskusila tudi s 40-dnev-no ločevalno dieto, zraven pa se mi je v službi, ko sem delila kosila, kar sanjalo ... Kakšna muka je bila, ko sem doma morala kuhati, si lahko mislite.« Debelost je bolezen Niste sami krivi, da se redite skorajda že od zraka in vode. Krivi so podedovani geni! »Zato je hujšanje pravzaprav vseživljenjski maraton. To pomeni, da ne bo dovolj, da se boste na primer ocvrtim jedem in sladkarijam odrekli le za dva meseca, da boste postali lepi in suhi, nato pa hop nazaj na stara pota. Ko se boste naučili drugače živeti, boste morali tako živeti ves čas. Živeti z več gibanja ter z zmernostjo pri hrani,« je odločno povedala naša zdravnica. Zdaj pravzaprav ni več čudno, zakaj z raznimi tabletkami, ločevalnimi dietami, s celodnevnimi dietami z vodo, hujšanjem po luni, z ogabnimi napitki (še bi lahko naštevali, saj je teh pripomočkov, izdelkov in nasvetov, na milijone) ne dosežemo trajnega učinka. Ne zgledujte se po drugih, koliko pojedo, pa se ne zredijo. Vi ste očitno drugačni, bolj »Savinjčanom prijazni«, torej varčni. Potrebujete manj hrane za dnevno delovanje, zato morate - logično - na dan zaužiti manj kalorij. »Zato je pomembno, da živila pregledujete, koliko kalorij vsebujejo,« priporoča Jana Govc Eržen. »Pa še na eno zmoto naj opozorim. Mnogi so prepričani, da bodo pri vegetarijanskem obroku zaužili manj kalorij, saj so vendarle naročili skoraj samo zelenjavo. Ampak, kako pa je ta zelenjava pripravljena? Ali ni cvetača ocvrta, tako kot sir, ki ga tudi vedno servirajo na vegetarijanskem krožniku? Tukaj se skriva ogromno odvečnih in nepotrebnih kalorij,« je opozorila. Še na marsikaj nas bo zdravnica v naslednjih tednih na srečanjih opozorila, mi pa vsak petek v Novem tedniku vas. Do naslednjega petka pa imate za domačo nalogo - tehtanje, gibanje in seveda zmernost pri obrokih. Ob tem pa še trik lanskoletnega rekorderja: po polsedmi uri zvečer ne jejte, raje, če vas zvečer hladilnik preveč mami, pojdite bolj zgodaj v posteljo. ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Da Slovenci postajamo zmeraj bolj »turbofolkaši«, med dragim dokazuje tudi do skrajnosti prignano praznovanje rojstnih dni naših otrok. Če se samo spomnim nekaj let nazaj, ni tako dolgo, ko smo bili še mi froci, nam je rojstni dan predstavljal tisto obvezno torto, na katero so bih potem povabljeni najbližji prijatelji, ki sO prinesli vsak po kakšno »pakungo« bonbonov ah pa kakšen manjši avtomobilček za darilo, je to v primerjavi z današnjim načinom in pa vrednostjo daril enostavno neprimerljivo. Pa ne gre samo za vrednost daril, gre tudi za skrajno nevrotičen obred okoh vrednosti daril in pa obreda, češ kaj je kdo prinesel. Pred časom sem, ko smo v enem samem tednu praznovali kar tri rojstne dni sinovih sošolcev, enostavno popenil in ženi rekel, dane mislim več plačevati vSeh teh daril, da se mi zdi stvar enostavno nevrotična, predimenzionirana, čeprav vam zagotavljam, da nisem škrt, prej obratno. Danes je rojstni dan zasnovan nekako takole, najprej McDonald's, tja so povabljeni otroci iz šole, potem praznovanje za sosedove otroke, ponavadi v Oslariji ali kako se že reče, potem so na vrsti otroci znancev staršev, lahko pa še vse. skupaj začinimo z dediji in babicami. Ko si enkrat povabljen na rojstni dan, si v riti, ker potem moraš tudi ti povabiti, nekateri starši pa so že tako ubrisani, da za svojega otroka želijo narediti praznovanje še za kanček razkošnejše, kot je bilo zadnje, na katerem je bil njihov otrok. Tako se nehote stroški večajo in večajo in do srbske svatbe je vse Skupaj oddaljeno le še za korak. Če recimo ugovarjaš, da so praznovanja že enostavno prignana ad absurdum, te takoj utišajo, češ, otroku boš pa ja privoščil, včasih pa ti pred nos vržejo, da tako tudi drugi počnejo, zakaj bi bil pa ti nekaj posebnega, ker poseben pač ni primerno biti. Vse bi še bilo O.K., če se ne bi te fešte dogajale kar naprej, in če ne bi zato morali biti kar naprej v nakupovalnih centrih. Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com kjer čakaš v tisti splošni histeriji, da se »rajanje« konča in ob pogledu na uro se enostavno zgroziš. Že tako ali tako si več v službi kot doma, potem pa še tisti preostali prosti čas »zabuhaš« v šopingih. Bistvo pa pravzaprav ni v rojstnem dnevu kogarkoli izmed otrok, bistvo je enostavno v tem, da smo očitno že tako nedomiselni ali pa enostavno preobremenjeni, da si s tako plastično zapakiranimi zabavami otrok skušamo prihraniti nekaj dela. Potrošniška psihologija in predvsem psihologi prodaje so svojo profesijo dodobra zlorabili tudi v tej smeri, podobno kot so jo, ko so pred vse prodajne pulte v trgovinah, nametali raznorazno navlako pliša, sladkarij, vsega nepotrebnega, kar naj bi »potrebovali« otroci, ki potem s svojimi izsiljeval-skimi scenami vreščeče morijo svoje starše, stoječe pred prodajnimi pulti. Skratka, v tem primeru gre za perfidno izračunan efekt, ki je, vsaj za moje pojme, nemoralen in zagotovo povzroča nevro-tičnost naših najmlajših ter jim vsiljuje določene vzorce, ki jih razosebljajo in obenem pehajo v neko vrsto odvisnosti. Stavek, da je vzgoja otrok predvsem v rokah staršev in potem seveda tudi šole, enostavno ne drži, preveč je enostranska in predvsem dvolična. Glede na neverjetno nadarjenost za pisanja prohibicijskih zakonov, ki se potem po tekočem traku v parlamentu sprejemajo, bi bilo morda pravično dregniti tudi v samo logiko (in zlorabljeno psihologijo) potrošništva, ki nas enostavno razoseblja in trenutno smo tam nekje na ravni Kosovelovega verza, češ da je zlato drek in drek zlato. Če le ne bi s tem dregnili v našo vitalnost! ICABELSKI INTER NET ' T U R N S E K IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec ( € 12,48 ) - neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, študenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Za dodatne informadje pokličite : 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-mail : internet@cekabel.net Dostop do kabelskega interneta možen v Celju in Štorah ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE IPAVĆEVA 18. 3000 CELJE, telefon: +386 03 42 51 200, telefax: «386 03 42 51 115, http://www.zzv-ce.si 10 CELJE I SOVI ÏEDKti Plakati v čast prazniku Celje te dni slavi svoj občinski praznik, ki bo višek doživel v torek, 11. aprila, na dan praznika, z osrednjo prireditvijo in s podelitvijo občinskih priznanj. V čast prazniku so, kot je to v Celju že običaj, 30 velikih plakatnih mest ob mestnih vpadnicah prelepih s plakati mladih celjskih ustvarjalcev. Že v deseti tovrstni akciji je letos sodelovalo 30 skupin mladih iz štirih vrtcev, desetih osnovnih šol, 13 srednjih šol. Skale - PUM in skupine mladih iz Sale-zijanskega mladinskega centra. Mlade je pri ustvarjanju na temo V kakšnem Celju želim živeti vodilo in usmerjalo 37 mentorjev. Pri tem objava na velikih plakatnih mestih ni edina nagrada ustvarjalcem. Vsa dela bodo letos namreč objavili tudi v posebni publikaciji, ki bo izšla ob prazniku, videti pa jih je mogoče tudi na spletnih straneh občine Celje. BS, foto: GREGOR KATIC Obiskovalci so po predavanju ob prigrizku in sadnih sokovih nadaljevali pogovor o srcu. Na levi primarij Janez Tasič. V srcu za srce Kljub aprilskemu vremenu, nevihti in grmenju se je v ponedeljek v dvorani Glasbene šole v Celju zbralo več kot petdeset obiskovalcev. Po uvodu ob glasbenem programu učencev šole je predaval prim. Janez Tasič o najpogostejših boleznih srca in vzrokih za nastanek bolezni ter priporočilih za zdravo življenje. Bolezni srca in ožilja so v razvitem svetu najpogostejši vzrok smrti ali nezmožnosti za delo. Znan je podatek, da je v njihov delež med vsemi boleznimi kar 38-odsto-ten. Bolezni srca in ožilja se razvijajo postopoma. Dolga desetletja nam telo dopušča slaba razvajanja, visok krvni tlak, preveliko telesno težo, kajènje, nezdravo prehrano ... Društvo za zdravje srca in ožilja si prizadeva, da bi se vseh nevarnosti zavedli, preden bi bilo prepozno. V Sloveniji je več podružnic društva, celjska je Zdravstvenem domu Celje, ki jo, prav tako kot posvetovalnico na Glavnem trgu 10 v Celju, vodi prim. Janez Tasič. Osveščanje ljudi je eden od namenov predavanja. »Drugi pa«, kot je poudaril prim. Tasič, »je tudi oživljanje dogajanja v srcu mesta Celja, saj se je utrip preselil na obrobje, staro mestno jedro pa ostaja prazno. V srcu za srce torej!« Predavanje je bilo posvečeno 15-letnici Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije; celjska podružnica pa je bila ustanovljena že leto zatem. MATEJA PODJED vvv\v\ Humanitarna akcija mladih zaključena S 1. aprilom se je zaključila enomesečna humanitarna akcija Kjer je volja, tam je način. Celjski mladinski center in študentje Fakultete za logistiko so mesec dni zbirali šolske potrebščine in didaktične pripomočke za otroke iz socialno ogroženih družin iz celjske regije. Akcijo so v ponedeljek zvečer zaključili še z dobrodelnim koncertom. Skupno se je tako nabralo 70 šolskih torbic, 417 malih in 328 velikih zvezkov, pet rabljenih računalnikov, 285 ravnil, 175 peresnic, 109 kompletov barvic, 60 čopičev in šte- vilne ostale potrebščine, ki jih Šolarji najbolj potrebujejo. Razdelili jih bodo 82 otrokom iz socialno ogroženih družin po seznamu, ki so ga sestavili v sodelovanju s Centrom za socialno delo iz Celja. Še posebej intenzivno so se študentje Fakultete za logistiko v dogajanje vključili v zadnjem tednu v marcu, ko so v središču Celja postavili svojo stojnico in mimoidoče opozarjali na akcijo ter jih pozivah k darovanju. Takrat sta se akciji pridružili tudi OŠ Frana Kranjca Celje in I. Gimnazija v Celju, ki sta v svojih prostorih pripravili zbirna mesta. Na zaključnem dobrodelnem koncertu, ki so ga organizatorji pripravili v ponedeljek zvečer v Narodnem domu Celje, je nastopil Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom Matjaža Brež-nika in številni gosti; na odru so se zvrstili Vita Mavrič, Anja Bukovec, Janez Dovč in Celjski oktet. Izkupiček od prodanih vstopnic, ki se ga je nabralo za 263 tisočakov, bodo namenih za jezikovne počitnice na Krasu v Mladinskem hotelu Pliskovica, kamor bodo poslali tri otroke. Kavka za župana Celjski podjetnik in v zadnjem sklicu tudi mestni svetnik Cveto Kavka se je podal v boj za županski stolček v Celju. Svojo kandidaturo na letošnjih lokalnih volitvah bo uradno najavil v ponedeljek, ko bo zjutraj na zajtrk v svojo restavracijo Plava terasa povabil novinarje. Kavka je s tem prvi uradni kandidat za celjskega župana v naslednjem mandatu. BS Pester in s knjigo obogaten dan otrok na pediatričnem oddelku Gradbeniki na pediatričnem oddelku Ob letošnjem letu lutk in ob 30-letnici knjige o Mačku Muriju so dijaki Poklicne in tehniške gradbene šole Celje, člani gledališke delavnice, pripravili lutkovno predstavo z naslovom Maček Muri. Z njo so v torek popestrili dan otrokom na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Ob koncu predstave so nastopajoči dijaki najmlajšim podarili knjigo Kajetana Ko-viča Maček Muri in se tako v sodelovanju z učiteljico na pediatričnem oddelku Alenko Laptoš potrudili, da je prireditev otrokom ostala v lepem spominu ter jim popestrila dan v bolnišnici. Sredstva za nakup knjig sta prispevali podjetji, s katerima šola zelo dobro sodeluje, to sta Pluton gradnje iz Šempetra v Savinjski dolini in Ytong Slovenija iz Kisovca pri Zagorju. Gledališka delavnica ima na gradbeni šoli dolgoletno tradicijo. Vsako leto člani gledališke skupine pod mentorstvom profesorice Nine Markovič s humornimi vložki popestrijo prireditev ob dnevu odprtih vrat, novem letu, informativnem dnevu ter ostalih prireditvah na šoli in izven nje. MATEJA JAZBEC II« «ti* ŽALEC MOZIRJE VRANSKO POLZELA TABOR BRASLOVĆE S Zaplet s Tušem in lekarnami Za maratonsko ponedeljkovo sejo občinskega sveta v Žalcu že lahko rečemo, da je rahlo spominjala na vročo volilno politično jesen, zaznamovale pa so jo predvsem tri dolgotrajne točke. Brez razprave so svetniki potrdili zaključni račun za lani, drugače pa je bilo s premoženjskimi zadevami in poročilom o lanskem poslovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina Žalec. Spet je buril duhove celjski Engrotuš v povezavi z občino Žalec. Znano je, da sta župan Lojze Posedel in direktor En-grotuša Aleksander Svetelšek pred časom podpisala pogodbo, ki bi omogočila gradnjo avtobusne postaje in trgovskega centra. Na seji so svetniki opo- rekali predlaganim sklepom o menjavi zemljišč ter spraševali o podpisani urbanistični pogodbi. Vmes je prišlo na dan, da je pogodba med županom in Svetelškom varovana kot poslovna skrivnost najvišje stopnje, zato je bilo slišati tudi razmišljanja, da bi sejo zaprli za javnost. Šele po prekinitvi in usklajevanju v svetniških skupinah so podprli menjavo zemljišč med občino in celjskim Engrotušem, s sklepom pa so prižgali zeleno luč za gradnjo Tliševega trgovskega centra. Še bolj pa so razvnela strasti poročila o lanskem poslovanju javnih zavodov, predvsem zaradi predlaganega povečanja odstotka mase sredstev za plače v zdravstvenem domu, lekarni in Upiju, ljudski uni- verzi. Za zadnja dva zavoda so predlagali še izplačilo enkratne denarne nagrade za direktorici, direktor ZD pa se je nagradi odpovedal. Po precej dolgotrajni in tudi žolč-ni debati med županom Po-sedelom in svetnikom Gvi-dom Hribarjem se je večina svetnikov strinjala z izplačilom denarnih nagrad in povečano maso sredstev za plače. Sicer so med javnimi zavodi minus v poslovanju pridelali OŠ Petrovče (zaradi visokih materialnih stroškov) in Šempeter (zaradi podaljšane kurilne sezone), II. OŠ in Žalske lekarne (zaradi adaptacije in gradnje prizidka) , negativno poslovanje pa izkazujejo tudi v celjskem Regijskem študijskem središču. US Z OBČINSKIH SVETOV Za novo športno dvorano VRANSKO - Svetniki so potrdili investicijski program, po katerem bodo zgradili večnamensko športno dvorano, graditi pa naj bi jo začeli še letos. Dvorana bo služila tako osnovni šoli, kot tudi za druge vadbene prostore, lahko pa bodo v njej tudi različne kulturne prireditve. V njej bo običajno rokometno igrišče, ki ga bodo z dvema zavesama lahko razdelili na tri košarkarska igrišča. Naložba je vredna 505 milijonov tolarjev. Približno 80 milijonov tolarjev namerava občina vložiti sama in vzeti kredit za 100 milijonov tolarjev. Pričakujejo pa še 103 milijone tolarjev s strani šolskega dela ministrstva za šolstvo in šport, s strani športnega dela 70 milijonov tolarjev in od Fundacije za šport prav tako 70 milijonov tolarjev, nekaj možnosti pa vidijo tudi v športnem delu sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije. V občini se ne bojijo, da na razpisih ne bi uspeli, kot kaže, pa se jim kaj kmalu obeta tudi pridobitev ministrskega soglasja. Minister Milan Zver je namreč že napovedal obisk na Vranskem. Kmalu novih 80 hiš POLZELA - Svetniki so v drugi obravnavi sprej eli predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih. Tako so omogočili začetek gradnje skoraj osemdesetih stanovanjskih hiš. Gre za približno 55 hektarov veliko zemljišče na območju severozahodnega dela Polzele. Tam bo ob Savinji 48, na severnem de- lu pa še približno 30 stanovanjskih hiš. Edino, kar je še bilo potrebno za začetek gradnje, je bil prav odlok o prostorsko ureditvenih pogojih. Kot je dejal župan Ljubo Žni-dar, naj bi se gradnja začela v naslednjih treh mesecih. Dodal je, da naj bi se na Polzeli prav tako že začela gradnja trgovskega centra. Še vedno brez tržnega reda TABOR - Svetniki so po več kot enem letu sprejemanja tržnega reda za taborsko tržnico odločitev še enkrat preložili in tržni red dali še v tretje branje. Župan Vilko Jazbin-šek je pojasnil, da bi bilo dobro, ko bi tržni red sprejeli pred aprilskim občinskim praznikom, ko bodo organizirali tradicionalni šentjurski sejem. Tržni red, ki naj bi bil nekakšno organizacijsko navodilo za vodenje tržnice, pa je znova ostal nepotrjen. S svetnikom Antonom Gržino so se namreč skoraj vsi strinjali, da se v enem letu ni praktično nič spremenilo, poleg tega pa naj bi bilo nesmiselno, da bi se s tržnim redom ukvarjal občinski svet. Po Gržinovih besedah bi morale tržni red pripraviti strokovne službe, izbrati pa bi morali tudi koncesioharja, ki bi s tržnico upravljal. Odločitev o tržnem redu so tako znova preložili, najverjetneje pa se bodo o tem pogovarjali na aprilski izredni seji, ko bodo obravnavali tudi rebalans proračuna. ŠO 11 Rečiški igralci so pripravljeni na današnjo premiero, igro pa bodo uprizorili še jutri in v nedeljo. Darilo na Rečici Na Rečici ob Savinji, kjer bodo v nedeljo volivci odločali o ustanovitvi samostojne občine, se danes obeta še ena novost - člani KUD Utrip bodo namreč premier-no predstavili komedijo Darilo za rojstni dan. Avtor Marko Kurat je tekst napisal za Prešernovo gledališče v Kranju, kjer so jo pod naslovom Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega pre-mierno uprizorili predlani oktobra. Sedaj jo kranjski gle-dališčniki igrajo drugo sezono, s predstavami pa so gosto- vali v mnogih slovenskih krajih. Rečiškim igralcem so odstopili pravico do predstave, izvedbo pa naj bi si v teh dneh ogledal tudi avtor. »Seveda ne bomo tekmovali s profesionalci, čeprav so jim rečiški igralci skoraj za petami,« se je na eni od vaj pošalil režiser Bert Savodnik, tudi sodelavec v drugih zgornj esavinj skih amaterskih gledališčih. »V predstavi poveljnik krajevnega gasilskega društva praznuje 50. rojstni dan. Gasilci mu seveda pripravljajo presenečenje, vendar, pa na- mesto enega darila prideta v hišo dve ljubki presenečenji na dveh nogah ...« je režiser Savodnik na kratko strnil zaplet igre, ki jo na Rečici težko pričakujejo. Kot igralci se bodo predstavili Nuša Reber-nik, Vinko Jeraj, Tomaž Ve-ninšek, Dejan Ugovšek, Ivo Potočnik, Mojca Vršnak, Tjaša Veninšek in Franc Moličnik. Vse predstave bodo v rečiš-kem kulturnem domu, in sicer danes in jutri, torej v soboto, ob 20. uri, v nedeljo pa bodo igralci na odrske deske stopili ob 19. uri. US Člani komisije med ocenjevanjem Deseta salamijada v Braslovčah Turistično društvo Bra-slovče je minulo soboto pripravilo 10., jubilejno salami-jado. Domače salame je v oceno 5-članski komisiji prineslo 35 lastnikov s širšega območja Savinjske doline. Za najboljšo je komisija razglasila salamo Milana Pečnika iz Gotovelj, drugo mesto je osvojil Boris Vinder, prav tako Gotovljan, in tretje Karel Borovnik iz Studene. Na večerni zabavni prireditvi v dvorani Zadružnega doma Braslovče so najboljšim trem podelili priznanja, zbrane je nagovoril braslovški župan Marko Balant. Domači župnik Milan Gosak je najprej vse salame blagoslovil, nato pa so pripravili še pokušino. TT CMCel/e y večstanovanjskem ■■ mm ™ kompleksu Livada Šentjur CESTE MOSTOVI CEUE d.d. pri Celju prodamo: tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za MM LAŠKO ŠENTJUR 1 TEDNIK Komunalni delavci so dva dni po: aprila 2004 opravila Komunala Laško. Komunalni delavci so v moji prisotnosti in ob varovanju laških policistov dva dni čistili okolico Stopinškovega bivališča. Odstranili so vse smeti, razen nekaj kosov pohištva, ki jih je Stopinšek sam odpeljal na lokacijo, kjer ima stanovanjsko hišo. Stroški čiščenja in odvoza odpadkov so bih približno pol milijona tolarjev, a ker jih Stopinšek ni imel s čim plačati, je morala račun poravnati občina,« pripoveduje Ojsteršek. Nato nadaljuje: »Ker je v začetku lanskega leta okoli hiše spet začelodlagati in skladiščiti odpadke, sem mu 21. marca lani izdal novo ureditveno odločbo. Ker je vedel, da bo spet prišlo do izvršbe, je do pravnomočnosti in izvršljivosti omenjene odločbe sam odstranil odpadke. Pri tem mu je občinska uprava določila mesto ob steni stanovanjske hiše, kjer lahko deponira lesene gaj-bice, ki jih uporablja za kurjavo. Ker je pred časom ponovno začel nanašati smeti, sem ravljali smeti v ulici Pod gradom. ga pred nekaj dnevi spet opozoril, da mu bom vnovič izdal ureditveno odločbo po zakonu o inšpekcijskem nadzoru in plačilni nalog po zakonu o prekrških, če stvari ne bo pospravil.« A dejstvo je, da plačilni nalog ne bi kaj dosti pomagal, saj ga Stopinšek nima s čim plačati. Slišati je celo, da naj bi imel zaradi številnih neporavnanih dolgov (neplačevanja položnic) do leta 2010 zablokira-no dvigovanje pokojnine. Izvršbe pa so za občino preveliko breme ... Pri vsem skupaj gre torej za začarani krog, iz katerega Ojsteršek ne vidi izhoda. Stanovalci ulice Pod gradom pa so iz dneva v dan bolj razburjeni. Se res ne da storiti ničesar, da bi tudi oni končno zaživeli v spodobno urejenem okolju? »Prepričan sem, da bi se zadeva uredila po hitrem postopku, če bi Stopinšek svojo navlako odlagal v bližini županovega doma,« hudomušno pripomni eden od stanovalcev. BOJANA AVGUŠTINČIČ Obdani z gajbicami in drugo navlako Smetišče v središču Laškega - Se res ne da storiti ničesar, da bi stanovalci ulice Pod gradom zaživeli v spodobno urejenem okolju? Laščani se radi pohvalijo, da živijo v enem najbolj turističnih in lepo urejenih mest, pri čemer je Laško znano tudi po tem, da so ulice med prireditvijo Pivo in cvetje že navsezgodaj zjutraj videti, kot da se na njih še pred nekaj urami ne bi nič posebnega dogajalo. Za čistočo je v tistih štirih dneh res dobro poskrbljeno. Takrat ni nobenih težav s pospravljanjem za več-tisočgla vo množico. Problem očitno nastopi, ko je treba narediti red za enim samim človekom, ki je občinsko površino sredi mesta dobesedno spremenil v smetišče. Le nekaj korakov iz strogega mestnega jedra, ob vhodu v ulico Pod gradom, dobimo občutek, kot da smo prišli v najbolj zanikrn kraj daleč naokoli. Eden izmed krajanov, Vincenc Stopinšek, namreč že vrsto let v okolici hiše, v kateri živi, kopiči odpadno embalažo, ki jo dobi v bližnjih trgovinah: od plastičnih in lesenih gaj-bic, steklenic, kartona do drugih odpadnih predmetov, ki ovirajo promet in jezijo tamkajšnje prebivalce. Omenjeno smetišče je pravi raj za podgane, miši, kače, mrčes... Seveda se pojavlja tudi smrad, kar okoliške stanovalce zelo moti. Pra- vijo, da je vsakršno njihovo prizadevanje, da bi ohranili čisto in prijazno bivalno okolje, brez uspeha. Eden od Stopinškovih sosedov želi celo odkupiti del omenjenega občinskega zemljišča, ki je zdaj spremenjeno v smetišče, da bi ga spodobno uredil, a občina na prodajo ne pristaja, češ da naj bi bila ponujena cena prenizka. In ne samo, da nakopičena šara kvari celoten izgled ulice - ogroža tudi zdravje ljudi, se razburjajo krajani. »Stopinšek občasno sicer odpelje odpadni material na drugo lokacijo, a ga kmalu nadomesti z novo navlako, s čimer se ogroženost Stopinšek s svojo navlaka izsiljuje Občino Laško, češ da jo bo pospravil pod pogojem, če mu občina proda stanovanje, v katerega je vlomil, ter če od njega kupi del zemljišča, po katerem teče lokalna cesta Mala Breza-Pušnik. še povečuje, saj z novimi odpadki prinaša svežo hrano za škodljivce. Obnaša se, kot da so vse javne in občinske površine njegove in lahko z njimi počne, kar se mu zljubi. Tako je z odpadki založil vso hišo, v kateri stanuje. V isti hiši je vlomil tudi v prazno občinsko sta novanje in ga do stropa napol nil z gajbicami. Tudi hodniki ki jih uporabljajo še drugi sta novalci, so polni kurilnega ma teriala, tako da je požarna ogro ženost stavbe zelo velika,« tar najo njegovi sosedje in omenjajo, da Stopinšek na njiho ve pritožbe reagira z grožnja mi, enega je celo fizično padel... Čisto je drago Stanovalci ulice Pod gradom so na Občino in Upravno enoto Laško naslovili že vrsto zahtev za ureditev razmer, enako zahtevo so pred tremi leti vložili tudi na celjsko enoto Inšpektorata RS za okolje in prostor. Na občini je za zadevo od leta 2004 zadolžen komunalni inšpektor Tomaž Ojsteršek, pred njim je bil to Božo Potu-šek. Čeprav so stanovalci prepričani, da občina noče ukrepati, sta tako Potušek kot Ojsteršek potrdila, da sta v primeru Stopinšek večkrat ukrepala. »Prvo ureditveno odločbo sem Stopinšku izdal 4. februarja 2004. Izvršbo je nato Ključ iz rok zelenega Jurija ska^nii-e iy7t 0 tednik ra$l@eeSje city /center Celje Nov stanovanjski kompleks Livada 1 v Šentjurju pred vselitvijo Stanovanjski kompleks Livada je po desetletjih prva tovrstna naložba v Šentjurju. Z izgradnjo v nadaljevanju ulice Valentina Orožna je družba Ceste mostovi Celje začela maja lani. S to investicijo so v Občini Šentjur pridobili 3.800 m2 stanovanjske površine. Od skupno 57 stanovanj je 32 neprofitnih najemnih. Naj javni razpis za dodelitev teh se je prijavilo 73 prosilcev. Poleg stanovanj so zgradili tudi novo parkirišče s 114 parkirnimi mesti, javno razsvetljavo, razširjeno dovoz- no cesto s pločnikom in 22 garaž, ki so namenjene prodaji. Stanovanjski sklad Republike Slovenije je na osnovi pogodbe o sofinanciranju neprofitnih stanovanj zagotovil sredstva vrednosti 185 milijonov, 16 neprofitnih stanovanj pa je financirala Občina Šentjur. Izvajalec del CM Celje je financiral 25 stanovanj, ki so jih večinoma že prodali na tržišču. Celotna investicijska vrednost projekta znaša 670 milijonov tolarjev. Na petkovi otvoritvi so ključ, ki ga je prinesel jezdec na konju v podobi zelenega Jurija s spremstvom, simbolno izročili Branki Dečman, prvi najemnici ne-profitnega stanovanja. Šentjurski župan mag. Štefan Ti-sel je izrazil zadovoljstvo, saj so s tem projektom bistveno omilili stanovanjsko problematiko v občini. Poleg tega pa upa, da bodo s tem v kraju zadržali mlade perspektiv- ne kadre in ponudili boljše pogoje mladim družinam. Tri lamele obsegajo pritličje ter štiri nadstropja z delno izkoriščenim podstrešjem za dvoetažna stanovanja. Od skupaj 57 stanovanj je največ dvosobnih in dvoinpolsobnih s površino od 50 do 66 kvadratov, nekaj stanovanj pa je enosobnih, enoinpol-sobnih ter trisobnih. Na prodaj pa so bila na voljo tudi bistveno večja stanovanja luksuzne izvedbe. To pa je tudi prvi večstanovanjski objekt v Šentjurju, opremljen z osebnimi dvigali. ST Šentjurski župan Štefan Tisel je izročil ključe Branki Dečman (levo), prvi najemnici neprofitnega stanovanja na Livadi 1. proti inšpektoratu V južnem delu Obsotelja so se v zadnjem času začele priprave za ustanovitev medobčinskega inšpektorata Občin Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. Inšpektorat naj bi prispeval k večjemu redu pri udejanjanju občinskih odlokov, saj državni inšpektorji za slednje niso pristojni. Pri tem imajo z medobčinskimi inšpektorati v nekaterih okoljih dobre izkušnje, tako na primer v inšpektoratu štirih občinah na severu celjske regije (za Dobrno, Vitanje, Vojnik in Zreče), ki ima sedež v Vojniku. Zaradi dobrih izkušenj se njihov inšpektorat širi celo v občine Šentjur, Slovenske Konjice ter predvidoma v občino Oplotnica, v mariborsko regijo. Obstoječa inšpektorica je vključenim občinam na voljo po točno določenem klju- ču, po številu prebivalcev, po katerem se delijo tudi stroški delovanja, pri čemer polovico denarja za delovanje od letos prispeva država. Tako se je v Podčetrtku občinski svet že odločil za sprejem odloka o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata v prvi obravnavi, na zadnji seji občinskega sveta v Kozjem pa so vključitvi vanj nasprotovali. Kot razlog so navajati, da so občani v težkem gospodarskem položaju za plačevanje morebitnih kazni, da so različne kontrole že zdaj pretirane, prav tako so omenjati tudi slabo izkušnjo z obvezno dimnikarsko službo. V Bistrici ob Sotli občinski svet o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata še ni razpravljal, poznavalci razmer pa ocenjujejo, da so tam ustanovitvi bolj naklonjeni. BRANE JERANKO Težave z eno najstarejših gore Vinska klet v Predenci nad Šmar- Občani v breznu dolgov občini Kako je iz milijona tolarjev dolga za odkup »Jazbinškovega« stanovanja nastalo pet milijonov - Vsaj še dva podobna primera jem pri Jelšah, v bližini znamenite baročne cerkve sv. Roka, je med najstarejšimi takšnimi zgradbami v tej vinogradniški občini. Tako je vrisana že v Franciskejski kataster iz leta 1825, na tramu vrezana letnica 1725 pa pričuje, da je stara približno tri stoletja. Franckina gorca, kot stavbo imenujejo, se ponaša s slamnato kritino ter je pri vsem skupaj nujno potrebna obnove. Njen lastnik, vinogradniška družina Šket z Belega, se je pred nekaj meseci prijavila na razpis za obnovo objekta, vendar se je izkazalo, da manjkajo takoimenovane strokovne osnove Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Občina Šmarje pri Jelšah je namreč pred petimi leti, na predlog zavoda, razglasila za etnološki kulturni spomenik 53 objektov, med njimi Franckino gor-co. Odlok ni bil sprejet, saj zavod za razglasitev ni pripravil nujnih strokovnih podlag (med katerimi je, na primer, varstveni režim), tako kot je določeno po zakonu. To se je izkazalo kot ovira, ko se je pojavilo zanimanje za obnovo Franckine gor- Takoimenovana Franckina gorca, v bližini znamenite cerkve sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah, je med najstarejšimi v tej vinogradniški občini. Lastnik jo želi obnoviti, vendar se je srečal z nepričakovanimi težavami. ce, zato je občinska uprava terjala od zavoda omenjene strokovne podlage, ki jih je končno prejela pred mesecem dni. Te so služile kot osnova, da je lahko občinski svet Franckino gorco na zadnji seji še enkrat razglasil za kulturni spomenik. Kot ugotavljajo poznavalci razmer, je kar nekaj kulturnih spomenikov z omenjenega seznama 53 objektov že propadlo, nekaj zanimivosti na terenu pa je celo še neevidentiranih. BRANE JERANKO Občinski svet Šmarja pri Jelšah na zadnji seji ni ugodil prošnji zakonskega para, ki dolguje občini nad 5 milijonov tolarjev ter jo je prosil za ustavitev izvršbe. Gre za zakonski par, ki je sklenil z občino pogodbo o odkupu stanovanja po Jaz-binškovem zakonu. To je storil pred dvanajstimi leti, za odkup pa bi moral odplačati 1,2 milijona tolarjev. Kupca velike večine dolga do danes nista poravnala, zato znaša njun dolg občini zaradi blizu dveh milijonov zamudnih obresti ter stroškov pravde (po podatkih občinske uprave) že 5,2 milijona tolarjev. Občana bi bila morala po sklenitvi pogodbe plačevati za odkup stanovanja mesečne obroke po 10 tisoč tolarjev, pri čemer bi moral biti njun dolg v celoti odplačan septembra 2004. Občana sta v zadnjem času najela odvetnico, ki je občino uradno zaprosila za odpis dolga. Pri tem je pisno opozorila, da je bil eden od zakoncev skoraj vsa leta v bistvu nezaposlen, drugi pa je bil najprej hudo telesno poškodovan v prometni nesreči ter nato še hudo poškodovan na delovnem mestu, zaradi česar prejema invalidsko pokojnino. Mesečni prihodki zaposlenega zakonca niso nikoli presegli sto tisočakov, so seznanili občinski svet. Vsi odkupi stanovanj po Jazbinškovem zakonu v blokih Šmarja pri Jelšah niso bili uspešni. Eden od zakonskih parov je sklenil pogodbo za odkup stanovanja za milijon tolarjev, danes pa dolguje občini zanj že več kot pet milijonov. V šmarski občini imajo vsaj še dva podobna primera. Zakonca od lani dolg odplačujeta. Poleg tega pričakuje eden od njiju zaradi hude poškodbe visoko odškodnino, zato je pravosodni minister Lovro Šturm na občanovo prošnjo odredil Okrožnemu sodišču v Celju prednostno obravnavo zadeve, saj naj bi bila nerešena že predolgo časa. Eden od zakoncev je glede dolgov osebno zaprosil za pomoč tudi šmarskega župana Jožeta Čakša, ki je pojasnil, da lahko o tako visokih vsotah odloči le občinski svet. To se je tudi zgodilo. V občinskem svetu so na zadnji seji kljub vsemu menili, da občana za odplačevanje dolgov nista izrazila prave volje, zato jima soglasno ni ugodil. Občinska uprava je svetnikom pred takšno odločitvijo pojasnila, da bi morali na rešitev zadeve z morebitno odškodnino čakati vsaj še leto dni ter da je njeno stališče, da je dolg treba izterjati po sodni poti. Od odkupljenega stanovanja je občina že morala nakazati 30 odstotkov kupnine stanovanjskemu skladu in odškodninski družbi, tega denarja pa od dolžnikov še ni prejela. Po oceni občinske uprave je stanovanje zakonskega pa- ra vredno med 6 in 7 milijoni tolarjev. V občinskem oddelku za gospodarstvo omenjajo, da velja zaenkrat kot lastnik neplačanega stanovanja kljub vsemu zakonski par, kateremu bi razveljavili pogodbo o nakupu, to pa bi lahko bila podlaga za tožbo za plačilo najemnine za zadnjih dvanajst let. Nevsakdanji primer v zvezi z odkupom stanovanja po Jazbinškovem zakonu pa v Šmarju pri Jelšah žal ni edini. V občinski upravi omenjajo vsaj še dva podobna primera. BRANE JERANKO Duh po vinu in salamah V Bistrici ob Sotli bo jutri, 8. aprila, ter v nedeljo uvodni del letošnjega praznika vitla in salam. Praznik vina pripravlja domače Društvo vinogradnikov in kletarjev Šempeter že štirinajsti^, salamijado pa petič. Jutri in v nedeljo bodo v kulturnem domu zbirali vzorce vina in salam, ki jih lahko prinesejo lastniki tudi iz drugih krajev celjske ij} posavske regije; ter širše. Tako bodo jutri zbirali vzorce od 16. do 20. ure ter v nedeljo èd g. do 12. ure, v ponedeljek ob 14.. uri pa bo sledilo javno ocenjevanje vinskih vzorcev (tér v torek ocenjevanje salam v zaprtem krogu). Rezultate letošnjega praznika bodo razglasih 22. aprila, na zaključni prireditvi 14. praznika vina in 5. salamijade, ki bo v kulturnem domu. BJ i komfortna obutev Vcentru Celja je od lanske jeseni odprta prodajalna z obutvijo za občutljive noge »Ara Shop«. ^ Prodajalna se nahaja na Glavnem 3 II trgu 7 (nekdanji Tomšičev trg). blagovne znamke Ara je slovenskim kupcem že kar dobro saj je izdelana iz kvalitetnih materialov na anatomsko oblikovanih kopitih, širinah in tudi v tovrstne obutve v salonke, sandali in bio natikači. Prodajalna je odprta ob delavnikih od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 14 VOJNIK SL. KONJICE Kako prihraniti denar? Zavod za mladino Zreče je lani poleg slabih sedmih milijonov tolarjev, ki mu jih je za delo prispevala Občina Zreče, pridobil iz različnih virov še 41 milijonov tolarjev. Kot ugotavlja vodja zavoda Matej Kotnik, je v tem znesku kar 23 milijonov tolarjev, ki so jih kot enkraten prispevek dobili za organizacijo evropskega prvenstva v lokostrelstvu. To pa je tudi skoraj polovica vsega denarja, s katerim je zavod razpolagal. Ker si ni mogoče obetati bistveno večjih prihodkov ne od občine in ne od sodelovanja na državnih in evropskih razpisih, je po Kotnikovem mnenju zavod že dosegel največ, kar ' lahko: »Z večanjem obsega Matej Kotnik dejavnosti so se od ustanovitve do danes bistveno povečali režijski stroški, ki so neizogibni v vsakem zavodu ah gospodarski družbi.« Kljub obsežnemu prostovoljnemu delu je namreč potrebnih vedno več avtorskih pogodb pri posameznih projektih, zavod pa s pomočjo sredstev evropskih socialnih skladov na javnih delih zaposluje dve delavki. Za tako majhen zavod je seveda strošek tudi njegov vodja. Da bi zmanjšali stroške za delovanje zavoda, so začeli razmišljati o združitvi zavoda in dejavnosti s kakšno drugo pravno osebo v občini. »S tem bi se bistveno zmanjšali skupni nepro-gramski stroški, povečal bi se skupni vložek lokalnega proračuna na eno pravno osebo, kar bi imelo za posledico možnost lažjega kandidiranja na razpisih večjih razsežnosti, ki zahtevajo lastno udeležbo.« Konkreten predlog, da bi se združili z lokalno turistično organizacijo, so občinski svetniki zavrnili kot neprimeren. »Združevanje gospodarskega interesnega združenja z zavodom za mladino ni smiselno, saj nimata nikakršnega skupnega imenovalca. Bolj smiselno bi bilo širše povezovanje mladine,« je menil župan Jože Košir. Zavod za mladino Zreče že zdaj povezuje številne dejavnosti. V njegovem okviru delujejo mladinski center interesnih dejavnosti, informativni kanal TV Zreče, atletska in nogometna šola ter ftiladin-ski parlament, pripravljajo pa tudi vrsto športnih in kulturnih prireditev ter upravljajo s štadionom in z igriščem za odbojko na mivki. MBP Svinjski pastir malo drugače No, zdaj vidite, zakaj je prijetno biti član dramskega krožka. Mali igralci iz Šmartne-ga v Rožni dolini so preoblečeni v predelane zavese tako očarali komisijo na srečanju mladih dramskih skupin celjske regije, da so se uvrstili na medobmočno srečanje. Navdušili niso le komisije, temveč tudi ostale otroke iz podružnične osnovne šole, saj zdaj vsi želijo bili igralci. »Vzrok« za takšno priljubljenost dramskega krožka je učiteljica podaljšanega bivanja Monika Dimec, ki tudi sama izhaja iz dramske družine. Za predstavo, s katero gredo na medobmočno tekmovanje, je sama napisala priredbo. »Že lani smo v domaČem kraju >zaž-gali< s prizorčkom Pet pe-pelk, ki sem ga tudi sama priredila,« pripoveduje Dimčeva, »pri čemer je le- tošnja igra domačinom še bolj pri srcu.« A ne samo krajanom, tudi mladim igralcem je ta predstava zelo všeč, saj jih čaka veliko nastopov, kar je precej boljše kot suhoparne vaje. Igralke imajo še en razlog več, zakaj jim je Svinjski pastir všeč. Nosijo namreč lepa oblačila dvornih dam, ki jih je spretno iz starih zaves sešila domačinka Jožica Krajne. Hkrati je ravno to razlog, da Anja, ki v igri nastopa v vlogi kraljeviča, komaj čaka kakšno novo predstavo. »Raje bi namesto glavne vloge imela lepo obleko,« izda in si hitro kar sama omisli novo vlogo - vlogo novinarke. RP Proizvajalec in distributer pohištva išče sodelavca/-ko za naslednje delovno mesto 1. Izvršni direktor trženja 2. Prodajni inženir za inženirske posle Pogoji za delovno mesto pod tč. 1 : VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali lesne smeri, izpit B-kate-gorije, obvezno aktivno znanje angleščine in nemščine ali italijanščine, 3 leta v komerciali lesne branže. Pogoji za delovno mesto pod tč. 2: V.-VI. lesna, gradbena ali ekonomska smer, izpit B-kategorije, obvezno znanje angleškega ali nemškega jezika, 2 leti delovnih izkušenj v inženirskih poslih. Sodelovati želimo s kandidati, ki so zanesljivi, samostojni, samoiniciativni in odgovorni. Nudimo vam kreativno delo v perspektivnem kolektivu, možnost izpopolnjevanja znanja s področja dela ter stimulativno nagrajevanje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: VAJ d.o.o., Gregorčičeva ulica 7, 3000 Celje Baloni bodo preplavili nebo Balonarski klub Vojnik je organizator že 9. mednarodnega balonarskega festivala, ki ga bodo priredili jutri, v soboto, in v nedeljo v Vojniku. Pričakujejo številne udeležence slovenskih balonarskih klubov, prav tako pa so svoj prihod najavila nekatera balo-narska društva iz Avstrije in Hrvaške. Več kot 20 balonarskih ekip bo v soboto tekmovalo v tradicionalnem lovu na lisico, v popoldanskih urah pa bodo v Vojniku krstih nov balon Balonarskega kluba Vojnik, ki so ga poimenovali Mica. Glede na vremenske pogoje se bodo balonarji v dneh festivalskega dogajanja pod nebo dvignili iz Vojnika in letališča v Levcu, v soboto zvečer pa na prireditvenem prostoru v Vojniku obljubljajo še nočno žarenje balonov oziroma znani balonarski night glow. SČ CELJE z občinskih svetov Več natančnosti pri oddaji javnih naroči! VOJNIK - Tudi v občini Vojnik so v teh dneh potrjevali zaključni račun za lansko leto, pri čemer so svetnike najbolj zbodli 35 odstotkov manjši prihodki od realiziranih, svoje poročilo pa je predstavil tudi predsednik nadzornega odbora občine Peter Vrisk. Komisija je še posebej podrobno pregledala pravilnost oddaje javnih naročil ter oddaje naročil malih vrednosti, kjer je ugotovila tudi manjše pomanjkljivosti. Na primer, pri naročilu manjše vrednosti zapisnika niso podpisali trije člani. Nepravilnosti, kot so pomanjkljiva dokumentacija, izplačevanje kilometrine in potnih stroškov tistim, ki niso zaposleni na občini, so našli tudi pri blagajniškem poslovanju. Predsednik nadzornega odbora je zato priporočil občini, naj se natančneje ravna v skladu s predpisi o javnem naročanju ter sprejme ali dopolni pravilnik o blagajniškem poslovanju. Svetniki že na naslednji seji od občinske uprave pričakujejo poročilo o ukrepih. Za sanacijo, a ne na račun asfaltiranja VOJNIK - Povezovalna cesta Socka-Frankolovo, za katero vojniška občina v preteklih proračunih nikoli ni imela dovolj sredstev za njeno sanacijo, bo letos s pomočjo države končno sanirana. Občina je pridobila slabih 28 milijonov dodatnih sredstev za obnovo ceste, pri kateri je potrebno sanirati tudi plaz. Po prvih izračunih bi za projekt potrebovali še 14 milijonov dodatnih sredstev, ki jih je občinska uprava nameravala vzeti iz proračunske postavke asfaltiranja, s čimer pa se večina svetnikov ni strinjala. Glede na to, da morajo dokaze o tem, kako bodo financirali preostali del projekta, do 19. aprila priložiti državi, če bodo hoteli od nje pridobiti nepovratna sredstva, so svetniki le morali sprejeti sklep, da se bo že obljubljeno asfaltiranje v letu 2006 vseeno izvedlo v načrtovanem obsegu, morebitna manjkajoča sredstva pa bodo z rebalansom iskali kasneje. Ukrepi pred volitvami VOJNIK - Da se volitve nezadržno bližajo, je bilo razvidno tudi na minuli seji občinskega sveta v Vojniku. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je namreč pripravila nov predlog financiranja strank, s katerim bi politične stranke namesto 75 prejele 85 tolarjev na mesec na volilni glas. Ker svetniki znajo zase dobro poskrbeti, so predlagali dvig na 100 tolarjev za volilni glas, na koncu pa sprejeli malo nižji predlog, in sicer 95 tolarjev. To pomeni, da bo namesto dobrih 3,6 milijonov tolarjev iz proračuna za stranke namenjen slab milijon sredstev več. Kako kršiteljem stopiti na prste? DOBRNA - Svetniki občine Dobrna so že na februarski seji pogrešali poročilo o delu skupnega medobčinskega inšpektorata, na zadnji seji pa je bila tudi to točka dnevnega reda. Svetniki pogostokrat opozarjajo na določene kršitve, zato jih še posebej zanima, kaj je bilo na tem področju postorjenega. Cestno komunalna inšpektorica je bila, v primerjavi z ostalimi tremi občinami, na Dobrni precej aktivna, kljub temu pa ostaja v občini nekaj »črnih točk«, ki jih kljub večkratnim opozorilom inšpektorice ne morejo razrešiti, saj zanje ni ustrezne zakonske podlage. »Na prekršku vnem področju se srečujemo s problemi pristojnosti,« je zagato pojasnila medobčinska inšpektorica Nataša Kos. Glavno vodilo inšpektorice je še vedno opozarjanje, zato se je v proračun iz tega naslova nateklo zgolj 85 tisoč tolarjev. RP nakratko Češnje za Naj snežaka SLOVENSKE KONJICE - Skupnost občin Slovenije, ki je vzpodbudila akcijo Naj snežak, je ob njenem zaključku razglasila, da so zmagovalci vsi udeleženci akcije. Vseh 21 sne-žakov je bilo po njihovem mnenju izvirnih, zato je vsak na svoj način najlepši. Vsi snežaki in njihovi ustvarjalci bodo nagrajeni simbolično s sadiko češnje, ki jo bodo posadili vsak v svojem okolju. Konjičani so svojo nagrado že dobili in mlado drevo češnje posadili pri enem izmed konjiških vrtcev. Pri tem so jim delali družbo župan Janez Jazbec ter predstavniki skupnosti občin in vrtca. Starši proti drogam SLOVENSKE KONJICE - Lokalna akcijska skupina za boj proti drogam organizira tretje srečanje Šole za starše, ki se bo začelo 6. aprila ob 17. uri v jedilnici OŠ Pod goro. V okviru teme o zasvojenosti z drogami bodo podrobneje osvetlili, kako je mogoče prepoznati prve znake, da otrok uživa drogo, in kaj je takrat mogoče narediti. MBP HDP 15 Okupacija v 133 slikah Razstavo v Muzeju novejše zgodovine Celje pospremila tudi nova fotomonografija Okupacija v 133 slikah je naslov razstave o Celju v letih nemške okupacije, od 1941-45. V občasnih razstavnih prostorih muzeja so jo odprli včeraj zvečer. Avtor razstave mag. Tone Kregar je želel z njo predstaviti vse plati življenja v okupacijskih letih v Celju. »In to ne le skozi fotografije, ki pričajo o najbolj temnih plateh okupacije, o streljanju talcev, deportacijah, sramo-titvah ujetih partizanov. Prikazati sem želel tudi vsakdanje življenje, praznovanja, športne in društvene dejavnosti v mestu,« je ob odprtju izjemno zanimive razstave povedal avtor. S ska/ni^e city-center Celje rovitednik raiďnieeljč Posebna zanimivost časa okupacije v Celju je bila izjemno dobro organizirana nemška manjšina, ki je 11. aprila 1941 nemške okupacijeske enote ob prihodu v Celje pozdravljala kot osvoboditelje. Pridružil se jim je tudi marsikateri Slovenec, saj je mnogim imponiral nemški red. »Slika se je močno spremenila potem, ko so okupatorji začeli izvajati teror, rasno in idejno razvrščati ljudi, posegati na vsa področja življenja, zlasti v šolstvo, deportirati in streljati talce,« je povedal Kregar. Ob razstavi je izšla tudi izredno lepo oblikovana fotomonografija, katere soav-tor je mag. Aleksander Žižek. Osnovni namen je bil javnosti skozi fotografije pokazati duh tedanjega časa in tudi bolj civilni kot vojaški kontekst okupacijskih let. Več kot polovica od 133 objavljenih slik je javno predstavljena prvič. Razstavo in monografijo je oblikoval mag. Jože Domjan. BRST f i ; v 1 n «^'sa-.. Petkovi večeri v ateljeju Ko so v starem mestnem jedru Celja likovniki dobili svoje ateljeje, so se oblikovali povsem novi pogoji za razvoj njihove dejavnosti. Da pa ne bi ostalo le pri ateljejskem delu, je eden tamkajšnjih likovnikov Tomaž Milač začel ob petkih pripravljati majhne razstave raznih avtorjev. Prejšnji petek je razstavljal fotograf David Brusnjak, danes pa bo Lila Prap. Sicer pa bi naj v nadaljevanju poleg likovnih pripravljali še literarne in glasbene prireditve. BG STAJERSKI VAL OCENJUJEMO if 1 §| III iiJiiiiil Črtna koda, instalacija 2006 O zgodovinski vlogi slikarstva Avtor razstave Okupacija v 133 slikah mag. Tone Kregar in oblikovalec mag. Jože Domjan Dobrodelna dražba celjskih rotarijcev Rotary club Celje je sinoči v Celjskem domu pripravil 7. dobrodelno dražbo likovnih del, na kateri so na prodaj ponudili dvajset likovnih del priznanih slikarjev, večinoma s Celjskega. Umetniki so likovna dela ustvarili lani na tradicionalni likovni koloniji Rotary cluba Celje na Dednem vrhu nad Frankolovim. Celoten izkupiček bodo rotarijci podarili v dobrodelne namene. Na dražbi so obetavnemu mlademu celjskemu Študentu glasbe Luki Železníku izročili tudi svoj prispevek za nakup dragega inštrumenta. BA Galerija mladih gosti Artino Prazniku Mestne občine Celje se bodo z razstavo poklonili tudi v Galeriji likovnih del mladih Celje. Jutri ob 18.30 bodo na ogled postavili dela učencev Likovnega ateljeja Artino iz Beograda. Likovni atelje Artino so ustanovili leta 1996 kot pomoč razvoju in promociji otroškega likovnega ustvarjanja doma in v svetu. Na razstavi v celjski galeriji mladih bodo predstavili likovna dela avtorjev, starih od 7 do 15 let. Dela so nastala v zadnjih štirih letih, med njimi pa je tudi veliko nagrajenih na različnih mednarodnih razpisih. Kulturni program bodo popestrili člani Folklorne skupine Srbskega kulturno humanitarnega društva Desanka Mak-simovič iz Celja, ki imajo jutri tudi svoj občni zbor. RADIO JE UHO, S KATERIM SLIŠIMO SVETI Razstava akademskega slikarja mlajše generacije Viktorja Bemika, ki je v teh dneh na ogled v Savinovem likovnem salonu v Žalcu, pred nas postavlja nekaj osnovnih vprašanj o statusu slike v našem času, kakor tudi vrednosti, ki izhaja iz njenega tradicionalnega pomena. Najprej lahko prepoznamo, da gradi svoj inventiven odnos do slike predvsem na način, da jo neposredno postavlja v sedanji čas. Kajti vsebine, s katerimi se ukvarja, imajo svoje mesto predvsem na ravni komunikacije s predmetnostjo, ki jo producira naša oziroma zahodím družba. Bemik je dojemljiv zlasti za tiste momente, ki dajejo značaj potrošniški mentaliteti, za katero pa je med ostalim značilno, da poskuša biti kar najbolj neposredna. Gre za tisto barvitost, glamuroznost in površin-skost, ki nas dnevno seznanja s starimi in novimi izdelki. Likovni avtor je seveda dosti bolj profiliran y odnosu do te množice bolj kot ne neuporabnih informađj, zaradi svojega znanja ima bistveno več izkušenj in zato možnost izbire sporočil. In prav Bernik je slikar, ki se z vso resnostjo loteva razčlenjevanja tistih - recimo jim kar irpÈiî -líriiiř dekorativnih struktur, ki spremljajo posamezne izdelke. Logotipi, embalaže, tipografija, so v našem trgovskem sistemu tako pomembni, da že kot takšni prodajajo določeno blago. Prav ta njihova posebna vrednost zanima tudi avtorja, ki sicer ne poudarja polemike z njihovimi socialnimi razsežnostmi, pač pa mu gre pri tem predvsem za interpretacijo, ki dobi v tej izvedbi izrazito nove likovne poudarke. Pravzaprav bi lahko rekli, da se srečujemo s slikarstvom, ki kar najbolj neposredno sledi tistemu smislu, ki je tudi v svojem najstarejšem obdobju iskal neposredni odnos z vsakdanjikom. Tako so likovniki vseh generacij iskali predloge za svoja dela tudi y povsem običajni predmetno-sti in tem vsebinam dali nove pomene in nas naučili, da je vredno dosti bolj pozorno opazovati tudi tisto, za kar mislimo, da ni nič posebnega. In razstava nas prepričljivo pňpelje do zaključka, da ima še takšna malenkost svoj pomen. BORIS GORUPIČ Mir brez meja v otroških podobah Pod delovnim naslovom Mir brez meja so naši osnovnošolci ustvarili likovna dela, ki govorijo o miru na svetu, kot si ga sami zamišljajo. S tem so se udeležili 18. mednarodnega lions likovnega natečaja Plakat miru. Udeleženci natečaja, ki pri nas že vrsto let poteka v okviru Zveze lions klubov Slovenije - Distrikt 129, so bili učenci OŠ Polzela, OŠ Vransko -podružnica Tabor, III. OŠ iz Celja, OŠ Ljubečna ter otroci iz celjskega Ustvarjalnega pristana. K sodelovanju so jih tudi letos pritegnile članice Lions kluba Celje Mozaik, ki so ob zaključku natečaja pripravile razstavo njihovih likovnih del. Odprli jo bodo danes ob 17. uri v avli Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, na ogled pa bo do 21. aprila. MA 16 J REPORTAŽA OVI TEMIX David Jarh. Na koncu smo dodali še dva posnetka v spomin umrlima dolgoletnima članoma: enega Milanu Gorjancu in drugega Marjanu Ašiču.« Na tem mestu besede utihnejo, preplavijo jih spomini ... Poseben pečat so Žabam v teh letih dah njihovi dirigenti. Sprva je orkester vodil ustanovni član Vendelín Videc, za njim je dirigentsko palico prevzel leta 1948 Nobert Drugovič in ga vodil do leta 1958. Leta 1971 je vodenje big benda prevzel Edvard Goršič, ki ga je z nekajletno vmesno prekinitvijo vodil kar štirinajst let. Orkester je deloval še pod taktirko Franca Kapusa, Tomaža Grintala in Klemena Répéta. V jubilejnem letu ga vodi David Jarh, ki je trobento začel igrati prav v omenjenem orkestru Z notami in s priredbami skladb, včasih tudi z nastopi, je Žabam rad pomagal še en znamenit Celjan, maestro Mojmir Sepe, kj je tudi v častnem odboru za pripravo slavnostnega koncerta Žab. Velik simpatizer in v veliko pomoč je bil tudi pokojni Jože Privšek, zlasti ko so Žabe po poplavi ostale brez notnega gradiva. »Ampak Žabe smo še vedno splavale, četudi je bilo včasih precej težko, voda pa kalna!« se na račun imena orkestra pošali Janez Gril, na čigar ramenih je bilo v času priprav na slavnostni koncert veliko bremen. »Bilo mi je v zadovoljstvo,« pravi. Diamantna ogrlica izvajalcev Celjski plesni orkester Žabe je najstarejši tovrstni ljubiteljski ansambel v Sloveniji. Po nocojšnjem slavnostnem koncertu v dvorani Union bo orkester na ogrlico uspehov in obletnic dodal še diamantni jubilej. Za to priložnost so pripravili še posebej slavno- Žabe svatbo spet imajo Za diamantni jubilej orkestra slavnostni koncert v dvorani Union Začelo se je, kot se navadno začnejo pravljice ... Pred davnimi šestdesetimi leti, ko še ni minilo niti leto od druge svetovne vojne, so se spomladi, 26. marca 1946, na Skalni kleti, ki so ji takrat pravih tudi Žabja vas, zbrali štirje fantje muzikantje - Marijan Nunčič, Nobert Drugovič, Vendelin Videc in Avgust Lavrenčič - in se domislili, da bi imeli čisto pravi orkester z imenom Plesni orkester Žabe. Danes ima orkester, ki se imenuje Celjski plesni orkester Žabe in ki je v teh desetletjih doživljal vzpone, padce, zamenjal več dirigentov, sprejemal medse nove Člane in se z žalostjo v srcih poslavljal od tistih, ki so za vedno odšli, svoje zvesto občinstvo in poslušalstvo zlasti med Celjani. Pri tem so Žabe slišali »regljati« tudi na tujem. Številne nagrade in priznanja je dobil orkester na svoji poti k diamantnemu jubileju. Te laskajo. A še lepše so zgodbe in anekdote, ki so nastale kot nanizanka v bogati zgodovini orkestra. O živahni aktivnosti orkestra je pred dnevi pričala tudi odmevna razstava v Osrednji knjižnici Celje, ki jo je pripravil Srečko Maček. Zgodbe iz Žabje vasi se od začetkov in vse do diamantnega jubileja tako na več načinov ohranjajo za kasnejše rodove. Nekaj nam jih je nanizal iskriv sogovornik, član, velik ljubitelj in poznavalec orkestra, pozav-nist, ing. Janez Gril, ki se z Žabami druži že 45 let. Do leta 1990 s pozavno, kasneje kot » glava«, predsednik, podpredsednik orkestra, pobudnik različnih dogodkov, zadolžen za stike z javnostmi in tudi sicer zavzet kulturni delavec na področju celjske ljubiteljske kulture. Zdajšnji predsednik CPO Žabe pa je prav tako znani Celjan in glasbenik Roman Fonda. Gril med Žabami »Ena od zgodb o začetkih orkestra gre, kot se je slišalo in govorilo, tudi tako, da je bila pravzaprav soproga Marijana Nunčiča >kriva< za vse,« je v kramljanju o Žabah in njihovem jubileju pripovedoval Janez Gril. »Hotela je, da bi se v Žabji vasi plesalo in igralo ... Štirim fantom muzikantom so se, ker se je igranje in >regljanje< Žab slišalo čisto v mesto, kmalu pridružili še drugi zanesenjaki in mnogi so orkestru ostali zvesti do zadnjega diha.« Janez Gril, rojen v rudarskih revirjih, v Trbovljah, ki se je tik pred koncem 2. svetovne vojne po očetovi smrti z mamo preselil v Celje, se je Žabam pridružil leta 1961 in z njimi muziciral do leta 1990. Po izobrazbi inženir, končal je študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je bil kot mladenič uspešen atlet pri Atletskem društvu Kladivar. A glasbe in Žab tudi potem, ko so vodilne funkcije v gospodarstvu, pri PTT Slovenije, Telekomu in pri Območni gospodarski zbornici Celje pogosto terjale tudi njegov prosti čas, ni nikoh zapustil. Gril je ostal z Žabami tudi takrat, ko se je orkester z bogatim notnim gradivom, inštrumenti in uniformami skoraj utopil v poplavi. »Res smo se Žabe velikokrat znašle v težavah: od poplav do političnih polen pod noge, ki smo jih dobivah, do kadrovskih in materialnih zlomov, a so nas na srečo po drugi strani podpirali mnogi ugledni celjski gospodarstveniki in mediji. Posebej Novi tednik in Radio Celje,« opisuje prehojeno pot Janez Gril. Ljudje so na žabje plese prihajali z velikim veseljem. Rajali so do jutra in vstopnice so vselej pošle, kot bi mignil. »Ti plesi so se začeli na Zelenem travniku, bili so tudi v gostilni Belaj, pa v mali dvorani kina Union, kjer je bilo vselej vroče, zato se je prijelo ime »pratror«, pa v tedanji dvorani JLA, nekaj časa smo igrali tudi v kinu Metropol in na koncu že v Narodnem domu. Ob veliki gospodarski razstavi v Celju leta 1957 so Žabe doživele enega viškov z igranjem na prostem pred novo upravno zgradbo Emo. »Žabe so te dni za diamantni jubilej izdale svojo tretjo zgoščenko. Obstajajo tudi posnetki z delovnih snemanj, ki so bolj študijsko ali dokumentarno gradivo članov orkestra. Na tretji zgoščenki so predvsem novejše skladbe iz časa, ko Žabam dirigira Celjan S Plesnim orkestrom Žabe so peli znane pevke in pevci, kot so Marjana Der-žaj, Majda Sepe, Oto Pestner, Alenka Pin-terič, Alenka Godec, Mia Žnidarič, Ditka Haberl, Irena Vidic, Stane Mancini, Kristina Jokič, Miha Alujevič, Vita Mavrič, Damjana Golavšek, Darja Švajger, New Swing Quartet, Elda Viler in mnogi drugi pevci in pevke, ki imajo na nastope z orkestrom zelo lepe spomine. Tako je Marjana Deržaj ob 45-Ietnici CPO Žabe zapisala: »Na koncerte in elitne plese v celjskem Narodnem domu, kjer sem večkrat nastopala, imam najlepše spomine. Ljudje na koncerte in na plese niso prihajati zaradi dobre glasbe, ampak tudi zaradi glasbenikov, ki so to glasbo, ki jo pozna ves svet, odlično izvajali.« sten program in imeh spet srečno roko pri povabilu in izboru gostov, glasbenikov. Nastopil bo svetovno znani trobentač Dusko Goykovich, ki je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja odšel iz Beograda v ZDA in tam igral pri najbolj znanih orkestrih, ki so krojili jazz. Kot solist je bil zaželen pri vseh znanih ameriških orkestrih. Svojo umetniško pot je nadaljeval v Nemčiji, danes živi v Miinchnu in predava na akademijah v Munchnu in Gradcu, kjer je učil tudi zdajšnjega dirigenta Žab, Davida Jarha. Nocoj bo v Celju prepevalo precej znanih pevk in pevcev: Irena Vidic, Alenka Godec, iz Kôlna, kjer živi, bo prišla Mia Žnidarič s soprogom, prepevala bo tudi Kristina Oberžan, pa Celjana Miha Alujevič in Kristina Jokič. Na alt saksofonu bo soliral Jaka Kopač, ki je končal šolanje na akademiji v Gradcu in že razmišlja o nadaljnjem izobraževanju na slavni akademiji v Bostonu v ZDA. V Celje bo posebej za proslavo priletel iz Helsinkov, da bo pomagal sestavljati diamantno ogrhco plesnega orkestra. Dvorana bo nocoj polna: dobre glasbe in obiskovalcev, gostov, donatorjev, brez katerih bi orkester težko izpeljal gala koncert, kakršen se obeta. Morda bodo najbolj zagreti za koncert, ki še nimajo vstopnice, kakšno le še lahko kupili v Studiu Fonda, kjer je morda na voljo še nekaj vstopnic. Zaradi velikega zanimanja občinstva v orkestru že razmišljajo o ponovitvi, ki bo, čeprav žal brez Goykovicha, še vedno vreden velike pozornosti. Celjskemu plesnemu orkestru čestitamo za jubilej in mu želimo uspešno pot v novo delovno desetletje. MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIC Celjski plesni orkester Žabe na koncertu 25. decembra 2005 s pevko Kristino Jokič in z dirigentom Davidom Jarfiom. Foto: FRANC GOLOB J a nez Gril je z orkestrom že 45 let! »VITIMI rtaza 17 Skrivnosti Ijubenskih potic Izdelavo in šege Ijubenskih cvetnonedeljskih simbolov smo spoznavali pri Hudejevih v Teru - Moč blagoslovljenega lesa Čeprav malokdo povsem verjame v magično moč rastlin, na cvetno nedeljo ljudje po vsej Sloveniji še vedno nosijo k blagoslovu cvetne butare, šope mladega šibja in prvega zelenja. Za te cvetnonedeljske »izdelke« obstaja veliko imen, ponekod jih imenujejo butare ali snopi, presneci ali virki, drugod pa ljudje kbla-goslovu prinašajo samo oljčne vejice. Na Ljubnem ob Savinji, kjer je na cvetno nedeljo moč opazovati prave unikatne izdelke, se je uveljavilo ime potica. Po pripovedi naj bi začetki Ijubenskih potic segali v konec 19. stoletja oziroma 120 let nazaj. »Daljni sorodnik Jože Poličnik je bil šibkejši od svojih vrstnikov. V tistih časih so namreč fantje tekmovali, kdo bo k blagoslovu prinesel največjo ali najtežjo potico. Slabotnejši Jože, ki je bil dober rokodelec in je imel poseben čut do narave, se seveda ni mogel meriti z velikostjo potice, zato se je odločil, da bo njegova cvetnonedeljska potica najlepša. In tako je nastal prvi simbol, po pripovedi tesarska krošnja,« je pripoved o nastanku potic začel Jože Hude j iz Tera nad Ljubnim. Menda je takratni župnik, kot pripovedujejo viri, omenil, da je Jože naredil maškaro. Izdelovalec se ni ustrašil pripombe, ampak je sklenil, da bo naslednje leto naredil nekaj, kar si bodo ljudje zapomnili. Grozil je, da bo pripeljal kravo. Cerkveni ključarji so mu nameravali podvig preprečiti, a pri Batlno-vem mostu si ob pogledu na lepo izdelano potico - naredil je res lepo oblikovano figuro, simbol domače živali, kravo - premislili ter mu dovolili, da jo prinese k blagoslovu. Novega župnika Jožefa Dekortija so Jožetovi simboli tako prevzeli, da ga je večkrat pričakal kar na trgu pred cerkvijo. Število izdelovalcev različnih vrst potic se je začelo počasi večati in tako so postale potice simbol Ljubnega. Vmes je prišlo do manjšega zatišja, pri čemer v zadnjem času potice vse bolj pridobivajo na veljavi. Zasluge pripisujejo ljubenskemu župniku Martinu Pušenja-ku, ki zna ceniti enkratne stvaritve in pohvaliti izdelovalce. Sicer so si potice na Ljubnem ogledah tudi ugledni gostje. Da izdelava potic ne bo zamrla, kažejo tudi štiri delavnice, ki so jih pred kratkim pripravili na Ljubnem. Jože Hudej je bil med mentorji: »Delavnice so pripravili na pobudo Karitasa, ki deluje v okviru župnijskega pastoralnega sveta, v delavnicah pa je sodelovalo po šest mladih. Veseli smo, ker se znanje prenaša iz roda v rod. Le tako lahko mladi spoznajo delo in dobijo veselje. Letos so k sodelovanju povabili nas, prihodnje leto bodo verjetno še druge. Vedeti je treba, da je na Ljubnem ogromno izdelovalcev potic, da se s tem ne ukvarja samo nekaj posameznikov. Vsak zna izdelati kakšno posebnost. Zanimivo je, da dva nikoli ne naredita enakega izdelka, saj vsak jemlje ideje iz svojega domačega življenja in okolja.« Potice so potem prodajali, izkupiček pa namenili za delo Karitasa. Odziv je bil zelo dober, vendar je v delavnicah nastalo toliko potic, da bodo naprodaj tudi na cvetno nedeljo. Križ za verski simbol »Enotna ljubenska potica ne obstaja, bistvo je le, da predstavlja nek simbol. Ali simbol orodja, verske posode, predmeta iz vsakdanjega življenja, orodja iz delavnic ali s kmetije ... Simboli so izdelani iz lesa in nato okrašeni z zelenjem. Po stari šegi naj bi bil leseni del izdelan ročno, vendar si zdaj včasih le pomagamo tudi z mizarskim orodjem,« je pripovedoval IvaniČki gospodar. »Lesen izdelek potem okrasimo z različnim zelenjem. Kljub dolgi zimi smo ga uspeli nabrati dovolj. Res, da cvetovi niso bili tako lepi, kot bi lahko bili, vendar smo vseeno zadovoljni.« Na Ljubnem za izdelavo in krašenje potic uporabljajo po sedem vrst lesa, in sicer ivo, vrbo, božji les, bršljan, črems, dren in tiso, ponekod tudi bor. »Vsak od teh lesov ima simboličen pomen. Dren na primer ponazarja križ, ker je tako zraš- Nekaj izdelkov izpod rok Ivaničkega gospodarja Na Ivanički kmetiji sta dobrodošlico izrekla Veronika in Jože Hudej. Tri hčerke so razkropljene po svojih poteh, vendar večkrat pomagajo pri domačih opravilih. čen. Na vsaki ljubenski potici mora biti tudi križ, da ne bi kdo mislil, da gre za igračo. Tako označimo, da je to verski simbol.« Ljubensko potico spletejo v obliki kolovrata, koša, trobente, dežnika, sodca in raznih priprav za vezanje splavov. Leto za letom tekmujejo, kdo si bo izmislil kaj novega. Radi oblikujejo razne cerkvene predmete, pogosto naredi kdo kakšno glasbilo, nekaj posebnega so potice, ki prikazujejo ženske ali moške figure, živali, zlasti ptiče, čebele, konje ... »Sam se z izdelavo ukvarjam, odkar pomnim. Prej je te potice delal oče, nato bratje. Na cvetno nedeljo v mladih letih nisem bil nikoli brez potice, potem sem jih začel izdelovati za hčerke. Mnogokrat sem se šele tik pred zdajci odločil, tudi v noči na nedeljo, kaj bo nastalo. Za izdelavo je le treba malo talenta, predvsem ročnih spretnosti, znanje pa se prenaša iz roda v rod.« Tako so pod rokami Ivaničkega mojstra nastali različni izdelki: mlin, žaga, koča za trenje lanu, vodnjak, kelih ... »Velikokrat sem potice delal tudi za druge, včasih sem jih naredil tudi po dvanajst - sicer ne vseh Ijubenskih, nekaj je bilo tudi navadnih. Letos bo verjetno malo težje. Izdelava potic vzame kar nekaj časa, zima pa je pozno šla in nas čaka delo na kmetiji.« Odkod ime potica, je težko reči. Na Ljubnem je namreč potica tudi jed, ki jo v drugih slovenskih krajih poz-najo pod imenom zavitek oziroma »štrudelj«. Učenci oziroma člani podjetniškega krožka OŠ Ljubno so pred ča- som ugotovili: »Ime je cvetni snop dobil po pecivu, ki je viselo na njem. To so bile najstarejše oblike iz presnega testa pripravljenega kruha. Danes je cvetni snop sestavljen predvsem iz različnega rastlinja, tu in tam obesijo nanj jabolko ali pomarančo.« Žal se stari izdelki oziroma simboli niso ohranili, saj je še pred leti veljalo, da je treba pred veliko nočjo star »žegen« zažgati. Po prihodu iz cerkve bodo potice obesili na drevo, da se osušijo in poskrbijo za dobro letino, nato pa jih shranili v hiše, da jih bodo varovale pred neurji. »Na florjano-vo so fantje, ki so pobirali jajca za jajčnico, dali na mizo »žegnane« šibe. Fantje so potem naredili toliko kri-žev, kolikor jajc so dobili pri hiši. Te križe so potem na križevo zataknili v zemljo, da je bolje rodila,« je omenila Ivanička gospodinja Veronika. Moč blagoslova Na splošno velja, da z blagoslovljenimi šibami, zataknjenimi za streho, ljudje varujejo poslopja pred strelo in požarom, z žerjavico iz blagoslovljenih šib preganjajo točo, bršljan iz butaric dajo za hrano živini in ji na ta način zagotovijo zdravje, s šibami ali križci iz blagoslovljenih šib, ki jih zatikajo v njive, pa želijo priklicati dobro letino. »Za dom še nisem naredil letošnje potice, saj ni bilo časa,« se je ob koncu pogovora prešerno nasmejal Jože Hudej. Verjetno se je Ivanički gospodar včeraj, ko je v teh koncih snežilo, odpra- vil med svoje orodje, ustvaril nov simbol in ga okrasil s pomladnim zelenjem. Čeprav se je gospodar med našim obiskom pošalil, da bo mogoče za letos naredil »samo malo kakšnega pušeljca«, smo prepričani, da je tudi pri Ivaničkih nastala nova ljubenska potica, ki se bo v nedeljo dopoldne bohotno košatila pred cerkvijo sv. Elizabete na Ljubnem. In verjetno se bo na Ljubnem podobno kot druga leta nabralo kar veliko radovednežev oziroma vseh, ki cenijo ljudsko izročilo. Na posebnost Ijubenskih potic kaže tudi to, da so v mnogih farah poskušali posnemati idejo, vendar so se ljudje slej ko prej naveličali, pomagale niso niti obljubljene nagrade. »Izdelava se preprosto ni prijela, ker mora biti to v ljudeh,« je prepričan Hudej. Posebnost Ijubenskih potic je še v tem, da jih izdelujejo vsi stanovi ne glede na starost in to tako v trgu kot v hribih. Ponosen izdelovalec pogosto sam prinese potico k blagoslovu. O najlepših in najbolj domiselnih se ljudje pogovarjajo več dni. URŠKA SELIŠNIK Od nekdaj je veljalo, da so prave butarice samo tiste, ki so narejene doma. In kaj potrebujete, če jo želite narediti doma? Kot osnova se uporabljajo leskove šibe, lahko tudi vrbove. Za okrasitev uporabimo brinove vejice, pušpan, bršljan (z jagodami) in tudi oljčne vejice. Od nekdaj so na butarice privezali tudi jabolka, kasneje tudi pomaranče. jCeljani na pokal. Škof na operacijo! REKLI SO Vojko Lazar, Gold club: »Pol-finale bo pravi primorski derbi, čeprav ne na primorskih tleh. Napovedanih je veliko navijačev iz Kopra ter tudi iz Hrpelj in Kozine. Vzdušje bo pravo. Nikakor nas ne čaka lahko delo. Želja je seveda uvrstitev v finale, vse ostalo bomo dorekli na igrišču.« Igor Poklar, Koper: »Zavedamo se, da nas čaka težka tekma, hkrati pa smo veseli, da bo prišlo za nas navijat veliko Koprčanov, tudi zaradi tega, ker je to naš največji uspeh v zgodovini kluba. Naše delnice kotirajo med štirimi ekipami najnižje. Ni nujno, da je to slabo.« Lars Walther, Gorenje: »Ko smo lani igrali v polfinalu pokala, je bilo srečanje zelo zanimivo. Tudi v tem trenutku je Celje malce boljše od nas, zato upam, da bomo imeli enega tistih dni, ko se nam vse sestavi. Če bo pri Celjanih ravno obratna, potem menim, da imamo možností za uvrstitev v finale. Celje je vedno dobro pripravljeno na nas in vem, da nas čaka zelo, zelo težko srečanje. Upam, da bomo odigrah dobro tekmo, ki bo zadovoljila pričakovanja gledalcev in obeh klubov.« Miro Požun, Celje Pivovarna Laško: »Vse štiri ekipe so izredno atraktivne, tako da bo jutri in v nedeljo v Celju rokometni praznik. Pričakujemo pravo športno vzdušje. Ambicij in ciljev ne skrivamo. Tako kot vsako leto je tudi naš letošnji cilj postati prvak. Vemo pa, da zmagovalec ne postaneš kar tako z levo roko in da se je treba vedno potruditi in na igrišču pokazati svoje znanje ter kvaliteto. Že jutri nas čaka izredno težko delo proti Gorenju, seveda pa sta tudi ostala nasprotnika kvalitetna in nobenega ne smeš podcenjevati oziroma precenjevati. Upam, da bodo naši igralci odigrah dovolj kvalitetno in da bomo izpolniti nalogo, ki smo si jo zadah.« JASMINA ŽOHAR Spet lokalni derbi? Nova celjsko-žalska obračuna rokometašic si lahko obetamo v polfinalu državnega prvenstva glede na izide prvih tekem četrt-finala. Celje Celjske mesnine je v Ljubljani izgubilo prvi obračun z Olimpijo s 23:20, potem ko je zaostajalo že z 22:16 in se kasneje najbrž rešilo najhujših preglavic. Vodstvo celjskega kluba je le našlo primeren termin povratne tekme, potem ko sta dvorani Zlatorog in Golovec oba dneva zasedeni. Igralo se bo v dvorani Šolskega cen- tra Celje, ob 19. uri, ko bo najbrž že konec bitke med Celjani in Velenjčani (podaljški, sedemmetrovke?). Celeia Žalec je nepričakovano visoko, kar za 10 golov doma premagala Inno Dolgun. Bilo je 27:17, ob polčasu kar 17:6, kajti domača vratarka, izkušena Biljana Lakič je bila izjemno razpoložena, do odmora je zaustavila 12 strelov, po odmoru pa Še 7: »Veliko sem razmišljala pred to tekmo. Ugotovila sem, da le vse skupaj lahko pridemo do presenečenja. Zelo sem zadovoljna tako s seboj kot s soigral- cJUTEKS JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC kami.« Žalec je bil po rednem delu peti, Inna Dolgun pa druga. »Dekleta si zaslužijo čestitke, predvsem za igro v obrambi. Veliko zaslug za visoko zmago ima vratarka Lakičeva, pa tudi 16-letna Tjaša Piki, ki jo je zamenjala pred koncem in dodala šest obramb. Mlada dekleta z Galjevice bodo želela nadoknaditi zaostanek v Ivanč-ni Gorici. Upam, da so moja dekleta dovolj pametna, da tega ne bodo dovolila,« pa je govoril trener Aleš Filipčič. Žalske rokometašice so dvakrat že vodile s po 13 goli, saj je v napadu blestela Ula Toplak (12 golov), ki je skoraj v celoti dobila dvoboj z vratarko Mišo Marinček. Celotne prednosti niso zadržale, kajti pred zadnjo četrtino tekme sta se poškodovali Nina Jeriček in Maja Korun. V Žalcu vse bolj postaja jasno, da bo krmilo kluba prevzel Čedo Topličanec, uspešni podjetnik iz Celja. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Katja Čerenjak je spretno izkoriščala podaje odlične zunanje linije Cerar-Jeriček - Korun. me ni strah glede gležnja ...« Kot da je hotel dodati, da bo srčni Edi igral tudi brez noge, če bo treba. Bolj Požuna baje skrbi stalno pokašljevanje ruskega krila. V tej sezoni so biti poškodovani pravzaprav vsi največji aduti bivšega evropskega prvaka. Matjaž Brumen je izpustil glavni del evropske sezone, med katerim se je Sergej Harbok ubadal z bolečinami v ramenu, Uroš Zorman pa s prerezanim prstom. Večje ali manjše težave so imeli tudi vsi ostali, zdaj pa še Škof... Gregor Lorger je že nekajkrat stopil pred gol in rešil celjsko ladjo pred potopom. Ponuja se mu življenjska priložnost, da nakaže morebitno krivico, ki naj bi mu bila storjena doslej. Lokalni derbi bosta sodila Hrpeljca Nenad Krstič in Peter Ljubic, primorski pa Dragan Nikolič in Andrej Romih iz Krškega. V vsakem primeru bo v finalu primorski klub, tako da po določeni logiki Krstič in Ljubič odpadeta, medtem ko je eden izmed preostalega para v sredo pod jakno nosil majico RK Celje Pivovarna Laško ... DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ »Kardinal Gorazd« ima pretrgano sprednjo križno kolensko vez V soboto in nedeljo bo dvorana Zlatorog prvič gostila zaključni turnir najboljše četverice v slovenskem pokalu. Morda bo že prva tekma višek dvodnevne prireditve, ko se bodo udarili Celjani in Velenjčani. Obračun se prilagaja TVS, ki bo najprej spremljala celjske nogometaše (v Domžalah, 15.00), potem pa še rokometaše (17.00). Slednji so bili v zadnjih štirih sezonah le enkrat pokalni prvaki, zato je njihov motiv zelo visok. Izprati bi morali tudi lansko sramoto v Hrpeljah, ki je bila povezana s predhodnim pijančevanjem. Bili so kaznovani, bili so tiho, zdaj naj se še maščujejo tistim, ki so jim preprečili, da bi zmagovali s pol moči. A morah se bodo zelo potruditi. Ostati so brez izvrstnega vratarja Gorazda Škofa, ki si je na treningu po teku pri zaustavljanju poškodoval sprednjo križno vez kolena. In kako sedaj, ko preo-staneta Miru Požunu vratarja Gregor Lorger in Aljoša Čudič? »Tako kot prej!« je jedrnato in odločno odvrnil celjski strateg. Potem je tu še poškodba gležnja Edija Kokšarova, ki je v sredo treniral z manjšo intenzivnostjo. »Včeraj je že vadil s polno močjo. Zanj Poslastica celjsko-velenjskih obračunov je pogled na stran, kjertečeta Vedran Zrnič in Edi Kokšarov. I» 19 Zamenjali dve tretjini ekipe Obeta se precej siromašen košarkarski konec tedna, saj bosta Elektra in Alpos Kemoplast še počivala in čakala na štart lige za prvaka. Tako bosta od štirih ekip iz dveh najvišjih rangov igrali le dve. Dober trening za Šoštanjčane V Laškem so tik pred startom drugega dela 1. A-lige pridobili še dva nova igralca. Ne-nad Djorič (28 let, 182 cm), . branilec iz Srbije, je nazadnje igral za prvoligaša Mega ishrano, pred tem pa v različnih evropskih državah, Američan Wykeen Kelly (27, 186) pa bo prevzel vlogo organizatorja igre in strelca. Zdaj ima trener Boško Djokič popolnje-na vsa igralna mesta, tudi tisto najbolj pereče, mesto organizatorja igre. Po prihodu para, ki bo prvič zaigral v laškem dresu v sredo v Šoštanju, so Laščani praktično zamenjali dve tretjini ekipe, ki je začela sezono. Laščani bodo v zadnjem krogu sicer povsem ponesrečene sezone v Jadranski ligi v Treh lilijah gostili močno ekipo FMP iz Železníka pri Beogradu. Gostje, ki prihajajo v Laško kot tretjeuvrščena ekipa lige, bodo kot nalašč za dober in težak treningpivovaijev pred štartom slovenske lige za prvaka ter gostovanjem v Šoštanj u. Naslednji teden se namreč začenja zares, ko se bo videlo, kaj je bilo storjeno v tej sezoni. Zato bo Djokič najverjetneje proti FMP uigraval nekatere različice za Šoštanjčane, ki so jim Laščani marsikaj dolžni po visokem porazu pred mesecem dni. Ekipa je na zadnjih tekmah pokazala, da le prihaja k sebi, pri čemer lahko upamo, da je trener Djoki-č našel recept, da ne bo znova potonila, kot se je v tej sezoni zgodilo že tolikokrat. Po dveh do treh dobro odigranih tekmah je namreč sledil padec v igri pivovarjev, padec, kakršnega si v drugem delu sezone v 1. A-ligi ne smejo več dovoliti. Prav zaradi tega sobotno srečanje sploh ni nepomembno, saj se bo videlo, v kakšnem stanju je ekipa. V Železníku je FMP visoko slavil (90:57), a zdaj je pred njim povsem druga ekipa iz mesta piva in cvetja. Morda bodo to Laščani znah pokazati, da bi potrdili zmago v Širokem Brijegu minulo soboto. Domači poraz Krka je v Zrečah kar s 17 točkami razlike ugnala Roglo in jo dohitela na predzadnjem mestu. Jure Brolih je v zadnji sekundi tretje četrtine s trojko znižal zaostanek na šest točk a je bil to zadnji izdihljaj Po-horcev. V 2. krogu lige za obstanek bodo gostovali v Postoj; ni. Začenja se naporen ritem tekem, pri čemer se je Rogla uspela popolnih, da so v ekipi vsi poškodovani igralci in da že nastopa novi branilec Zoran Antic. Tempo igranja bo za te ekipe zelo naporen: ob igranju vsak tretji dan je treba upoštevati še psihološki naboj, ki nikakor ni majhen. Gre za obstanek v druščini prvoliga-šev. Za vsakega od teh sedmih klubov bi morebitna selitev v nižji rang pomenila malo katastrofo. To velja tudi za Roglo, ki je v tej sezoni že večkrat presenetila tako pozitivno kot negativno. V hgi, kjer vsakdo lahko premaga vsakogar, je morebiten uspeh na gostovanju še kako velik dosežek, tako da se splača potruditi Slobodanu Beniču in njegovim fantom v Postojni. Konec sezone Jutri se bo končala sezona v 1. B-slovenski hgi, kjer smo imeli tri klube. Hopsi bodo osvojili drugo mesto na lestvici (vodilni Triglav je že v sredo zabeležil zmago) in se nadejali, da bi zaradi odho- da dveh ekip iz 1. A-lige v Fiba pokal lahko prišli do višje lige po administrativni poti. Skoda je, da so izgubih pred mesecem dni doma proti Kranjčanom, kajti sicer bi se že lahko veselili vrnitve v prvi razred slovenske košarke Celjani so blizu zastavljene ga cilja, potem ko so kar ne kajkrat menjali trenerja. Najverjetneje bo tisti, ki je začel sezono, Aleš Rehar, na koncu dosegel osnovni cilj, obstanek. Iz lige naj bi sicer izpadle tri ekipe, a glede na najverjetnejši izpad samo enega kluba iz 1. A-lige bosta odpadli samo dve ekipi. V tem primeru bodo Celjani zagotovo ostali B-ligaši. A zmaga proti Bežigradu bi odvrgla vse skrbi, bila pa bi tudi lepo darilo bolnemu predsedniku kluba. Banex je v veliki nevarnosti, da se preseli v 2. ligo, kajti v zadnjem krogu gostuje v Litiji in če ne zmaga, potem bo 12., kar ob normalnem razpletu pomeni izpad. Seveda se v Slovenskih Konjicah nadejajo enakega scenarija kot v Celju, torej da bo iz 1. A-lige odšla samo ena ekipa. Ne glede na končni razplet (izpad bi pomenil katastrofo), pa je še ena sezona mesta ob Dravinji odšla v prazno. JANEZ TERBOVC Ne poznajo poraza Lani so Celjanke po 13 letih ostale brez naslova državnih prvakinj, letos pa so lovoriko takoj vrnile tja, kamor sodi. V18 krogih so zabeležile prav toliko zmag. Postavile so devet ekipnih re-kordovrhajuspešnejša Barbara Fidel je kar devetkrat presegla magično mejo 600 po drtili kegljev in štirikrat postavila rekord kegljišča v ligi, Nada Sa-vič pa je postavila absolutni rekord (670) v ligaških tekmovanjih tako med moškimi kot ženskami... V zadnjem krogu so varovanke Lada Gobca gostovale pri CerkniČankah, ki so jim lani odvzele naslov, zato je bila zmaga s 7:1 toliko slajša. »Letos smo kombinirali z večjim številom tekmovalk, v ligi jih je nastopilo celo 11, več so igrale mlajše, manj je bilo poškodb in bolezni ... Res pa je tudi, da imajo v Cerknici novo kegljišče, takšno kot je v Celju, tako da so pogoji sedaj enakopravni. Močno smo dvignili tudi raven rezultatov v tem letu, naša ekipa je na tretjem mestu med najboljšimi moškimi ekipami, za prvim Konstruk-torjem smo zaostali zelo malo. Forma je bila stalna, celotno sezono smo bili brez »kik-sov<, kar je ob koncu tudi prineslo rezultat.« Kegljavke celjskega Miroteksa spet domače vladarice ■ 1 Poleg Barbare Fidel, ki je dobila vseh 18 dvobojev in od 72 setov izgubila le 7, ter Nade Savič je Gobec seveda ponosen tudi na Mariko Kardinar, pa Biserko Petak in tudi ostale tekmovalke, saj se zaveda, da le vse skupaj tvorijo ekipo, ki dosega uspeh za uspehom. Tudi druga ekipa Miroteksa, ki nastopa v 1. B ligi, je že tretjič zapored osvojila prvo mesto, žal pa zaradi pravil ne mo- Državne prvakinje 2005/2006 re v 1. A ligo. Jutri in v nedeljo bo Celje gostilo reprezentanci Slovenije ter Srbije in Črne gore tako v mladinski kot tudi kadetski konkurenci. Jutri bodo na sporedu ekipna tekmovanja, ki se začnejo opoldne in končajo ob 18. uri, v nedeljo pa bodo poskusih tudi nekaj novih disciplin (mešane dvojice, ko tekmovalec in tekmovalka tekmujeta zaporedno na isti stezi, tek- movanje v šprintu, v hitri disciplini na dvoboje ter v klasičnih dvojicah). V nedeljo se bo tekmovanje začelo ob 9. uri in končalo ob 15. »Srečanje bo zelo zanimivo, v vseh ekipah je precej vrhunskih tekmovalcev, tako da se ljubiteljem kegljanja splača priti na kegljišče Golovca,« zaključuje najzaslužnejši mož za uspehe celjskih tekmovalk Lado Gobec. JASMINA ŽOHAR PANORAMA NAKRATKO KOŠARKA 1. A SL - moški 2. del (za obstanek), 1. krog: Rogla - Krka 68:85 (18:26, 32:39, 50:56); Hoh-ler 14, Antič 13, Čovič 12, Brolih 11, Meško 7, Sivka 5, Jovanovič 4, Anic 2; Jokič 26, Keith 16. Vrstni red: Koper, Loka kava 31, Zagorje, Postojnska jama 30, Krka, Rogla 29. 1. SL - ženske 2. del (od 1. do6. mesta), 9. krog: Merkur Celje - Ježica 60:51 (17:18, 29:36, 46:38); Erkič 28, Čonkova 18, Libicova 6, Radulovič 4, Laskova, Komplet 2; Marko-vič 19, Piršič 17. Vrstni red: Merkur 14, Ježica 12, AJM 10, Ilirija 8, Odeja 7, Sežana 6. 2. del (od 7. do 11. mesta), 6. krog: Konjice - Črnomelj 117:44 (25:10, 46:19, 80:27); N. Klančnik 22, Baloh 21, Šrot 18, Bo-žičevič 12, Šelih 10, K. Klančnik, I. Klančnik 8, Lu-bej 7, Gaberšekó, Jelovšek 4, Javorník 1; Pink 19, Aš-čič 12. Vrstni red: Konjice 34, Domžale 30, Neso LHKE 29, Črnomelj 26, Reprezentanca Slovenije letnik '90 6. ROKOMET 1. SL - ženske Četrtfinale, prva tekma: Olimpija - Celje Celjske mesnine 23:20 (12:10); Čigoja 6, Vinčič, Puš 4; Novak 5, Zorko, Radovič 3, Skutnik, Potočnik, Jankovič 2, Filipo-vič, Šon, Stipanova 1, Celeia Žalec - Inna Dolgun 27:17 (17:6); Toplak 12, Cerar 4, SkoČir, Korun, Čerenjak 3, Futač, Jeriček 1; Zrnec 6, Oven 4. ODBOJKA 1.SL- Polfinale, druga tekma: Prevent Maribor - Šoštanj Topolšica 3:0 (19, 23, 23); Horvat 13, Milev 12; Fujs 16, Sevčnikar 8, Ražnatovič, Poměr 7, Slabe 6. Prevent - Šoštanj 2:0 v zmagah (konec). SOBOTA, 8. 4. NEDELJA, 9. 4. Štajerska liga, 17. krog, Celje (Olimp) : Šampion - Rogatec (10.30), ŠoŠtanj - Kun-gota (16*30). MČL Celje, 12. krog: Ljubno - Laško (15), Kozje -Šmartno (16.30). Običajna nihanja Srebotnikove New York: Velenjska teniška igralka Katarina Srebot-nik, 14. nosilka turnirja WTA v Amelia Islandu, je izpadla v drugem krogu tekmovanja. V dveh nizih, ko je bilo 6:4 in 6:3, ji je nadaljevanje med posameznicami preprečila Italijanka Maria Elena Came-rin. (JŽ) Tek ob Savinji Celje: Tradicionalni tek, ki ga organizira Športna zveza Celje v počastitev praznika MOC, bo danes v vsakem vremenu. Štart bo na Špici, ob sotočju Savinje in Ložnice. Prijavnina znaša 1.000 tolarjev, plačati jo je možno do 17.45, 15 minut kasneje pa bo štart. Proga je dolga 5,8 km. Rekorderja sta zakonca Živko: Romeo 18,24 min, Anica 21,32. Med veterani (nad 50 let) je bil doslej najhitrejši Branko Vanček s časom 21,43. Nogomet z roko - za 1 .OOO evrov Celje; V Papa Chico Clubu v Trnovljah bo jutri turnir v ročnem nogometu za mešane pare. Prijave bodo sprejemati do 13. ure, turnir pa se bo začel uro kasneje. Organizatorja, Zavod za informacijsko dejavnost in alternativno kulturo ter omenjeni klub, obljubljata nagradni sklad v višini tisoč evrov. (DŠ) ROD KOSI 1. B SL, 26., zadnji krog, Ljubljana: Union Olimpija mladi - Hopsi (19). SOBOTA 8.4. Jadranska liga, 26. krog, Pivovarna Laško - FMP Železník (17). 1. A SL, skupina za obstanek, Postojnska jama - Rogla (20). 1. B SL, 26. krog: Celjski KK - Bežigrad (16.30), Litija - Banex (19). 1. SL, 24. krog: Domžale -CMC Publikum (15), Velenje: Rudar - Maribor Pivovarna Laško (20). 2. SL, 18. krog. Krško - Dra-vinja (16.30). 3. SL - vzhod, 17. krog, Kovinar Štore - Ormož, Šmarje pri Jelšah - Beltinci (obe 16). Štajerska liga, 17. krog: Šentjur - Brunšvik, Šentilj -Zreče (obe 16.30). IRTNI EDAR SOBOTA, 8. 4. ROKOMET Pokal Slovenije, polfinale - moški, Celje: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (17), Gold club - Koper (19.30). Četrtfinale DP, drugi tekmi - ženske, Ivančna Gorica: Inna Dolgun - Celeia Žalec (17), Celje Celjske mesnine - Olimpija (19). NED E UA, 9" 4? ROKOMET Pokal Slovenije, Celje: za tretje mesto (14.30), finale (17). imacije Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. odmev Mobitel zanima zakon, ne ljudje (2) Mobitelov odziv, ki je bil objavljen v Novem tedniku 31. marca na prispevek z okrogle mize v Mlačah novinarke Milene B. Poklič, zahteva odgovor. Institucije, ki opozarjamo na nevarnosti sevanja baznih antenskih postaj, se zavedamo, da danes življenje ni več mogoče brez mobilne telefonije, vendar razumemo tudi skrb krajanov za njihovo zdravje. Zato želimo istočasno prispevati k uravnoteženju zahtev mobilne telefonije in pogojem za zdravstveno varnost prebivalcev Slovenije s ciljem, da se antene postavijo na mesta, kjer ne bi bilo neposrednih sevanj v stanovanja in javne zgradbe, zlasti take z mladino in otroki. UREDNIŠTVO Iz številnih tujih in domačih strokovnih raziskav je razvidno, da so učinki termičnega in netermičnega sevanja iz mobilnih telefonov in njihovih baznih postaj odvisni od frekvence sevanja, načina obsevanja, položaja sevalnika, oddaljenosti, trajanja obsevanja in tudi od fiziološkega stanja organizmov. Vsi ti spremenljivi parametri otežujejo raziskave, razvidno pa je, da so na sevanja občutljivi predvsem otroci, starejši in bolni oz. ljudje s Šibkim zdravjem. Prav ti ljudje lastnike baznih postaj ne zanimajo, čeprav glasno povedo, da se je v njihovem življenju nekaj spremenilo, odkar imajo v neposredni bližini anteno. Nobenega odgovora nismo slišali od predstavnikov Mobitela na jasno zahtevo krajanke, ki je na okrogli mizi v Mlačah zahtevala odgovor, ali so zdravstvene težave, kijih čuti ona (in njena družina) izmišljene. Dovolj argumentirano je izrazila številne negativne vplive na zdravje, ki Pisanice in razglednice Nagrade za izvirnost bomo podelili na velikonočni ponedeljek V uredništvu Novega tednika in Radia Celje tudi letos razpisujemo nagradno igro za najbolj izvirno, najbolj spretno poslikano ali okrašeno kokošje ali gosje velikonočno jajce, bodisi izpihano in obdelano ali kako drugače okrašeno. Le da je naravno! Nagradili pa bomo tudi najbolj zanimivo (ali staro) velikonočno voščilnico! Okrašene pisanice in razglednice prinesite v oceno v oglasni oddelek NT&RC, Prešernova 19, najkasneje do ponedeljka, 17. aprila, do 10. ure, opremljene z vašim točnim naslovom in telefonsko številko, na katero boste dosegljivi na velikonočni ponedeljek do 12. ure. Potem bomo na valovih Radia Celje razglasili zmagovalca in rezultate objavili tudi v torkovi številki časopisa, našlo pa se bo še nekaj manjših nagrad. Za izbor in nagrade pride v poštev samo eno jajce in ne velikonočni aranžmaji, šopki z jajci, gnezda ali podobno okrasitve. Jajce naj bo okrašeno doma, za letošnjo veliko noč ali posebej za naš izbor. Prav tako pride v poštev samo ena razglednica, ki io hranite za spo- min ali pa ste jo prejeli za letošnjo veliko noč. V oceno lahko prinesete oboje ali pa samo pisanico ali samo razglednico. : Dobitnika nagrade za »naj« pisanicom razglednico bomo obdarili z velikonočno košarico dobrot, prav tako pa tudi nekaj drugih lastnikov lepo poslikanih pirhov, remenk, pisanih... in razglednic. Akcijo letos razširjamo še z izborom zanimive velikonočne voščilnice (s poštnim žigom ali datumom, ko je bila napisana, pred leti ali letos). Akcija zbiranja »naj« pisanice na Radiu Celje bo letos deveta po vrsti. Prva je bila, se boste morda še spomnili nekateri, 12. aprila 1998, prav v času, ko je ob 12. uri in 55 minut Posočje prizadel močan potres, medtem ko je bilo veliko ljudi zbranih pri velikonočnem kosilu. Čutili smo ga tudi mi, s sogovorniki v našem studiu, v trenutku, ko smo razglašati dobitnike nagrad. Želimo, da bi bili velikonočni prazniki mirni in lepi in da bi se zbralo veliko domiselno okrašenih velikonočnih jajc in razglednic. jih občuti in jih tudi znanstveniki potrjujejo. V Sloveniji je postavljenih cca 2500 baznih antenskih ■ postaj, od tega v ZEG-u vodimo dvoletno evidenco za cca sto anten, ki so nepravilno in škodljivo postavljene (preblizu, od 15 do 150 metrov). Prebivalci že omenjenih stotih krajev, kjer so problematične antene, se pritožujejo zaradi sevanja, vsi neodvisno opažajo slabo počutje, imajo glavobole, probleme z nespečnostjo in druge težave, ki jih pripisujejo baznim postajam. Ljudje niso zadovoljni, ker obstoječi slovenski zakonski standardi ne upoštevajo bioloških netermičnih učinkov, ki so jih sicer potrdile mnoge tuje raziskave. Operaterji mobilne telefonije se v svojih pomirjajočih izjavah v zgibanki in brošuri o neškodljivosti sevanja sklicujejo na res »minimalen« termični vpliv sevanja na človekov organizem. Šele v zadnjem času so se začele resnejše tuje raziskave netermičnih vplivov, za katere so neodvisni znanstveniki mnenja, da lahko resno ogrozijo celice in njihov imunski sistem. Pri posredovanju znanstvenih spoznanj in rezultatov raziskav bodo morala v javnost domaČa in tuja spoznanja, tudi tista, ki nekaterim ne bodo všeč. Domačih strokovnjakov, ki razmišljajo drugače kot strokovnjaki v Forumu EMS je tudi v Sloveniji kar nekaj, ampak žal niso slišani. Meritve, ki jih je izvedel neodvisni nemški Institut Bioslor (ki izvaja preventivne meritve v številnih evropskih državah in zato ni vpisan med slovenske pooblaščence za izvajanje meritev, kar je za Mobitel ključni problem) v Mlačah na različnih mestih v radiusu do 200 metrov so pokazale, da sevanje na nobenem mestu ne presega uradnih mejnih vrednosti. So pa krepko presežene priporočljive preven- tivne mejne vrednosti za bivalne prostore v hiši družine, ki stoji prav v sevalnem koridoru. Zakonodaja in operaterji mobilne telefonije jih ne upoštevajo in zato zavračajo s pripombo, da niso dovolj natančno raziskani in dokazani, kar ne drži. V čem je bistvo problema v Mlačah in še marsikje? Iz preventivnih razlogov je tehnično in ekonomsko izvedljivo, da omenjeno Mobitelovo anteno mobilne telefonije postavijo na drugo mesto, da ne bi sevala v redke hiše, ki stojijo v bližini. Potrebno bi bilo le nekaj medčloveškega razumevanja in dobre volje. V tem primeru ne bi prišlo do neprijetnih nesporazumov s krajani in kljub temu bi lahko prav vsi nemoteno telefonirali in živeli varno. Zavzemamo se za številne krajane (navajamo le nekatere: Selo pri Ajdovščini, Vnanje Gorice, Dobrepolje, Nova Gorica...), zato vas, spoštovani gospodje Mobitela sprašujemo, za koga velja Aarhuška konvencija, ki jo spoštuje Evropa? Bazno anteno v Mlačah ste postavili mimo vednosti krajanov, kar ste iz njihov ust, predstavnikov občine in krajevne skupnosti shšali na okrogli mizi v Mlačah. Sklicevanje na meritve Bioslor-ja, ki vam jih ni potrebno upoštevati, so zavajanje javnosti, resnični problemi so v pomanjkanju etike in sočutja z ljudmi, ki jih skrbi lastno zdravje. Ne pozabite, zdravje je še vedno največja vrednota in pomanjkanje zaupanja v varnost vaših baznih postaj, ker so postavljene preblizu njihovih domov, je upravičena. Morda bodo nekoč ti obupani ljudje glasno spregovorili, upamo, da nebo prepozno. Dr. MARINKA VOVK, Okoljsko raziskovalni zavod KAREL LIPIČ, Združenje ekoloških gibanj Slovenije FANTJE IN DEKLETA, KORAJŽA VELJA! Odbor 42. tradicionalne, turistične prireditve PIVO IN CVETJE pri Turističnem društvu Laško pripravljata in organizirata OHCET PO STARI ŠEGI. Za izvedbo ohceti potrebujemo nov, 38. par, ki se bo smel poročiti na omenjeni prireditvi v nedeljo, 16. julija 2006, ob 10. uri v Laškem. Pari, ki se nameravate poročiti, prijavite se! Prednost pri izboru ima par oziroma eden izmed parov, Zadnji rok za prijavo je 30. april 2006. Par se prijavi na posebnem obrazcu, ki ga dobi osebno ali pa mu ga po pošti pošlje Turistično društvo Laško, telefon 733-89-50. Izpolnjenega odda v zaprti kuverti oz. pošlje na naslov: Turistično društvo Laško, Trg svobode 8, Laško, s pripisom Za ohcet. Darila mladoporočencema na lanski Ohceti so prispevali: Turistično društvo Laško, Pivovarna Laško, d.d., Občina Laško, Zdravilišče Laško, d.d.. Gostinstvo Štorman, Gostinstvo Aškerc, Gostišče Hochkraut, Gostišče čater, Fastram, Zlatarstvo Kragol-nik, Kmetijska zadruga Laško, TIM Laško, Sadeko, d.o.o. Rimske Toplice, Izbira Laško, d.d., Prireditveni center Laško, Smiljan Mori, KD Anton Tanc, Upravna enota Laško, Frizerstvo Brigita, Cvetličarna Prótea, Knjižnica Laško, Cvetličarna Cokan, Wit boy Nino in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar. Organizatorji se vsem iskreno zahvaljujejo in jih k sodelovanju vabijo tudi letos. SMtMIN Franc Špes Doslej prav gotovo največjega dobrotnika v občini Vojnik Franca Špesa so pokopali na tamkajšnjem pokopališču v soboto, 1. aprila, dva dni pred 82. rojstnim dnevom. Čudno naključje je, da se je pokojni Franček Špes poslovil od svojega očeta, za katerega je ob težki bolezni skrbel vse do njegove smrti, tudi 1. aprila, a leta 1993. Falentačov Franček, kot so ga poznali Vojničani, je imel težko mladost. Starši so bili viničdrji v Malih Do-lah, imel je tudi brata Vinka, ki je umrl, ko je bil star komaj šestnajst mesecev. Mama mu je umrla leta 1944, potem pa sta skupaj živela z očetom. Franček je bil delaven človek, ki je rati pomagal tudi drugim. Do upokojitve je delal v nekdanji tovarni volnenih odej v Škofji vasi, potem je v domači hiši tik pod sedanjim Špesovim domom vzomo skrbel za sadovnjak in vinograd. Ta dela je opravljal tudi pri sosedih in prijateljih. Ljudje so ga poznali in cenili tudi kot izvrstnega pleskarja. Ob nastanku vojniške občine in po smrti očeta je Špesov Franček začutil, da bo praznina v njegovem domu vedno hujša. S prijateljem Gračnerjem je odšel do župana Bena Podergaj-sa, saj je zelo cenil njegovega očeta, pri čemer je predvideval, da tudi njegov sin Beno ne more biti drugačen. Zaupal mu je željo, da bi v Vojniku zgradili dom za starejše občane, on pa bo za gradnjo podaril sedem tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo nad domačo hišo. Po prvem Šoku je župan Podergajs s so- delavci začel pripravljati teren, da bi čimprej uresničil Špesovo željo, da bi lahko stara leta preživel v urejenem okolju. Kar nekaj let je trajalo, da so našli zasebno podjetje Contraco iz Celja, ki je sprejelo izziv in zgradilo dom. Ko so ga leta 2003 odprli, je Franček Špes še vedno ostal v svoji hiši, ki pa jo je kmalu zatem zaradi bolezni zapustil. V domu se je dobro počutil in bil je vesel, da se je njegovo dobro delo tako uspešno končalo za mnoge ljudi. Največji dobrotnik v Vojnika si vsekakor zasluži, da mu v domu postavijo tudi ustrezno spominsko obeležje. V svoji široki dobroti ni zemlje razprodal, ampak podaril, s tem pa omogočil lep dom za ljudi, ki v njem preživljajo jesen življenja. In kot so lepo zapisali y osmrtnici člani kolektiva Contraco - Špesov dom Vojnik: _bbOdšel..je tako, kot je živel: tiho, neopazno, brez sinov, hčera, njegova zapuščina pa je veličastna. Dom, ki s ponosom nosi njegovo ime, bo ohranjal spomin na tega moža še za pozne rodove. « Zadnje slovo je bilo dokaz, da so Vojničani cenili in spoštovali darilo pokojnega Franca Špesa, Fa-lentačovega Francka. TONE VRABL TERRA JCB d.o.o. - vodilna družba na področju gradbene mehanizacije in gazela na področju viličarjev, vabi v svoje vrste: 1. ELEKTRIKARJAI ELEKTRONIKA ZA VILIČARJE IN GRADBENO MEHANIZACIJO (M/Ž) Delo je na področju celotne Slovenije, zato pričakujemo kandidate iz vseh regij (serviserji gredo k strankam direktno od doma s službenimi vozili) 2. MEHANIKA ZA GRADBENO MEHANIZACIJO (Mit) Delo je na področju celotne Slovenije, zato pričakujemo kandidate iz vseh regij (serviserji gredo k strankam direktno od doma s službenimi vozili) Odlikuje nas skrfc za zadovoljstvo strank, partnerski odnos s strankami, razumevanje problematike s katero se srečujejo, hitra odzivnost na spremembe na trgu ter velika prizadevnost. Ponujamo pestro in zanimivo delo v izjemnem kolektivu, nenehno izobraževanje, profesionalnost ter strokovni in osebni Pisne prijave s pripisom 'za razpis' pošljite do 24.4. 2006 ni TERRA JCB d.o.o. Dolenjska cesta 24-S11000 Ljubljana office@terra-jcb.si TE=t=SA VAŽ ZANESLJIV PARTNER www.novitednik.coni Itfl TEDNIH 21 Mladi umorali na cestak Krvavi davki, ki jih te dni pobirajo celjske ceste, so šokirali tudi celjske policiste. Medtem ko je v soboto na območju Žalca življenje izgubil kolesar, je v ponedeljek zaradi silovite nesreče vRečiciob Paki umrl 12-let-ni deček in v torek v Šentjurju še 30-letni motorist Teden, ki se izteka, je do zdaj tudi najbolj črn v letošnjem letu. Ponedeljkova tragedija se je zgodila nekaj minut pred 20. uro na regionalni cesti v Rečici ob Paki. 33-letni voznik osebnega avtomobila je vozil proti Letušu, pri čemer je v Rečici z njegove leve strani na neosvetljenem delu vozišče prečkal 12-letni deček. »Ker 33-letnik hitrosti vožnje ni prilagodil lastnostim in stanju ceste, je kljub zaviranju s prednjim delom vozila zadel otroka, ki ga je odbilo izven vozišča in nato še v prometni znak, ki označuje konec naselja,« so zapisali na celjski policiji. Zaradi hudih poškodb je deček med prevozov v celjsko bolnišnico umrl. Bolj srečno se je zgodba končala za 9-letnika, ki je na Goriški cesti v Velenju diagonalno pritekel na cesto. Voznik, ki je vozil proti Šaleški cesti, je otroka zadel s prednjim levim delom vozila in ga zbil po vozišču. Deček je dobil poškodbo desnega kolka. Pri tem ceste ni prečkal na prehodu za pešce. Tragično pa se je končala nesreča, ki se je zgodila v torek nekaj minut pred 20. uro izven Bukovja na območju Šentjurja. 29-letni motorist je vozil proti Gorici pri Slivnici, ko je v levem ostrem nepreglednem ovinku v bližini odcepa za Javorje zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste. »Na nabrežini potoka, ki teče vzporedno s cesto, je trčil v drevo in hudo poškodovan obležal v potoku. Poškodbe so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl,« pojasnjujejo celjski policisti. To je letos že šesta smrtna žrtev na Celjskem. Do zdaj sta na naših cestah umrla dva voznika osebnih vozil, Nesreča v Šentjurju je bila usodna za navdušenega mladega motorista, 29-letnega Marjana Krašovca iz Laškega. dva pešca, kolesar in voznik motornega kolesa, kar potrjuje naše pisanje pred tednom dni. Najbolj ogroženi v prometu so ravno omenjeni pešci, kolesarji in motoristi. V Gregorčičevi ulici v Celju se je v torek poškodovala tudi 16-letna peška, ki je pri križišču pred zdravstvenim domom kljub rdeči luči na se- maforju želela prečkati prehod za pešce. Ravno takrat je vanjo trčil voznik avtobusa, ki je pripeljal v križišče pravilno, torej pri zeleni luči. Na srečo jo je 16-letniea odnesla z lažjimi poškodbami. Statistično gledano se skoraj vsaka nesreča z udeležbo pešcev konča s telesnimi poškodbami, zato so omenjeni tudi najbolj ranljivi. »Za lastno varnost morajo ponoči in v mraku vedno uporabljati kresničko oziroma odsevno telo in hoditi po površinah, namenjenim pešcem. V kolikor le-teh ni, naj hodijo po levi strani vozišča gledano v smeri hoje tako, da vedno spremljajo nasproti vozeča vozila in se jim lahko še pravočasno umaknejo. Vozišče je treba prečkati na prehodih za pešce, v vsakem primeru pa izredno previdno. Pred prečkanjem se je treba prepričati, Če so se vozila iz obeh smeri ustavila,« opozarjajo na Policijski upravi Celje. Naj spomnimo, da vozniki v križišču tudi pri zeleni luči nimajo absolutne prednosti. »Prednost imajo namreč pešci, zato velja pravilo, da je pred vsakim zavijanjem v križišču treba preveriti, ali je kdo že na prehodu za peš ce oziroma ali kdo želi preč kati cesto. Seveda velja po zornost do pešcev tudi na ne zavarovanih prehodih za peš ce ter pri hoji po vozišču.« SŠ 113 Tat na kolesu Policisti iščejo predrzne-ža, ki je osumljen drzne tatvine. Neznanec se je namreč s kolesom pripeljal za starejšo žensko, ki je hodila proti nabrežju Ložnice po Božičevi ulici v Celju. Med vožnjo ji je z ramena snel torbico in se odpeljal proti nabrežju. ¥ omarico in na dvorišče V torek popoldne je 41-let-ni domačin, sicer stari znanec policije, v zdravstvenem domu v Velenju vlomil v garderobno omarico zaposlene in odnesel denarnico z bančnimi karticami in dokumenti ter še nekaj drugih stvari. Po tatvini je pobegnil, a ne za dolgo, saj so ga v bližini zdravstvenega doma prijeli policisti, ki so mu odvzeli prostost. Tatovi so bili aktivni tudi v Štajerski vasi na območju Slovenskih Konjic, kjer so z dvorišča stanovanjske hiše odpeljali avtomobilsko prikolico in s tem lastniku povzročili za tristo tisočakov škode. V Ličenci so prav tako izpred stanovanjske hiše odpeljali motorno kolo znamke Gile-ra 125, registrske številke CE K5-48. Škode je za več kot dvesto tisoč tolarjev, pri čemer policisti morebitne informacije o ukradenih stvareh še zbirajo na številki 113 ali anonimnem telefonu policije 080 1200. \ m& V "N '/ a I Slll«iÍÉÉ 10% popust na MLEČNE IZDELKE* v soboto in nedeljo 8. in 9.4.2006 v trgovinah infranšizah TUŠ. * Akcija velja samo za ohlajene mlečne izdelke, mleko in sire ter ne velja za izdelke v redni in Tuš klub akciji ter v poslovalnicah Cash&Carry Tuš. tUS Kjer dobre stvari stanejo manj opica marsikaj zanimivega. Letošnja novost parka so poleg velikanske pragozdne drče tudi novo igrišče za otroke ter prostor za taborni ogenj. V mini živalskem vrtu se bodo predvsem otroci razveselili koz, ovc, pritlikavih zajcev in puj-sov, ki vas bodo zabavali in se vam pustili pobliže spoznati v cirkuških predstavah klovna Jara. Park je do 31. oktobra odprt vsak dan od 9. do 17. ure, predhodno se lahko najavite preko elektronskega naslova: slowenien-@styrassicpark.at ali pa na tel. številki 0043 676 90 80120. Odrasli bodo za vstopnico odšteli 9,50, otroci od 2. do 14. leta 6 evrov, na voljo pa so tudi družinske vstopnice in skupinski popusti. Poleg tega ponujajo tudi posebno vodenje po parku, nočne pohode in kopanje v bližnjem letnem kopališču. www.radiocelje.com Dalmacija ponuja veliko več kot zgolj morje in plaže Dalmacija je zaradi svoje slikovitosti med najbolj priljubljenimi destinacijami na hrvaški obali. Razen morja, ki ponuja neskončne možnosti za vodne športe, vedno več ljudi pritegne tudi raziskovanje starih mest, kot sta na primer Dubrovnik in Ston, ali obisk delte Neretve, veliko pa se jih poda tudi v notranjost, vse do Mostarja, saj je le-ta prometno dobro povezan z dalmatinsko obalo. Lepote Dalmacije bomo odkrivali tudi v prvomajskih SONČKOVIH KLUBIH Cvetenje mandarin in Južna Dalmacija. Ob obali ... Svetovno najbolj znan in prav gotovo tudi najbolj obiskan biser Dalmacije je Dubrovnik. To veličastno mesto muzej, katerega temelji segajo v 7. stoletje n. št., je ohranilo skorajda enako podobo, kot jo je imelo v 15. stoletju. V Dubrovniku je vse zgodovina, vse znamenitost, na vsakem koraku te preseneti razkošna in nevsiljiva lepota. Staro mestno jedro velja za vrhunsko sintezo naravnih lepot in tega, kar je ustvaril člo- 0 Ob obali, nekoliko severno od =j Dubrovnika, leži še eno staro me-$ steče - Ston, ki mu pravijo tudi m mali Dubrovnik. Ston je danes S razen starega mestnega jedra u znan predvsem zaradi sistema o obrambnih zidov, ki velja za enega o največjih obrambnih objektov na a- obali. Del 6 kilometrov dolgega obzidja je danes obnovljen in se lahko po njem tudi sprehodimo. V neposredni bližini leži v razčlenjenem zalivčku vasica Mali Ston, ki je daleč naokoli poznana po gojiščih kvalitetnih školjk, ki jih znajo v lokalnih restavracijah izvrstno pripraviti. Da so Dalmatinci prijazni ljudje, se bomo lahko prepričali tudi na pokušini v Stonu... Posebno doživetje je prav gotovo vožnja s feluko (tradicionalno plovilo) po delti reke Neretve, ki se razprostira na široki ravnici, preden se reka izlije v morje. Rodovitne naplavine, prepredene s številnimi kanali, so domačini skrbno obdelali. Vožnja med vrtovi raznih vrtnin, mandarin ter drugega sadja, ki jih proti notranjosti zamenja naravno rastje - trstičje, nam pokaže obraz Dalmacije, ki ga sicer nismo vajeni. Ob Neretvi v notranjost ... Dolina reke Neretve omogoča hiter prehod od obale v notranjost, zaradi česar lahko mimogrede obiščemo še Mostar ter romarsko središče Medjugorje. Most, po katerem je Mostar dobil ime, je bil žal med zadnjo vojno porušen. V zadnjih letih so ga obnovili, tako da ponovno krasi mesto in mu daje svojevrsten pečat. Prav tako je zanimiv spre- hod skozi stari del mesta z minareti številnih džamij, obrtnimi delavnicami, trgovinicami, kavarnami in aščinicami, v katerih pripravljajo odlične ćevapčiće. Pomlad je prav gotovo najlepši čas v Dalmaciji. V kolikorželite raziskati ta čudoviti predel hrvaške obale skupaj z nami, vas vabimo, da nas obiščete v eni izmed poslovalnic v Mariboru, Ljubljani, Celju, Novem mestu, Ptuju, Velenju ali Murski Soboti. Lahko nas pokličete tudi na brezplačno telefonsko številko 080 19 69 ali nas obiščete na spletni strani www.sonchek.com - z veseljem bomo prisluhnili vašim željam. Dinozavri in človeška V Styrassic parku v avstrijskem Bad Gleichen-bergu, le nekaj kilometrov čez mejo mimo Gornje Radgone, so s soboto zakorakali v novo sezono, polno razburljivih dogodivščin. V hipu vas bo zaneslo daleč v pravěk, v čas dinozavrov, ki so mu dodali legendarnega Tarzana, in v svet zabave za vso družino. V Styrassic parku nove sezone niso odprli le Tira-nozaver Rex in njegova družba, temveč tudi junak, ki so ga vzgojile opice, ter njegova velika ljubezen Jane. Vsakodnevno se tako že odvija šov z Tarzanom, Jane in gorilo, ob kateri bo zaživela legenda o človeški opici. Saj se še spominjate tolikokrat videnih prizorov: dojenček v pragozdu, Tarzanov krik, gorila, ki se bori za Jane ... Spomine na svojega najljubšega filmskega, knjiž- nega in risanega junaka lahko obudite vsak dan ob med 11. in 14.15 uro. Poleg 75 dinozavrov v naravni velikosti je mogoče videti tudi praljudi, živali iz ledene dobe, lahko se podate v mini kino, najdete prostor za družinski piknik, jezdite ponije, prenočite v hotelu na drevesu Pri drzni opici in počnete še KLUB NAD KLUBI NA KORČULI 27.4. • 2.5. K0M,Aiaftr *rn*mimmm 39.900SIT UMAG-HOTEL ADRIATIC 1-Mi.mi.l j.m: 15.700 SIT MUET «telODISEJ /: 5*P0L ŽE ZA 24.900 STT RABAC -nom GQUNCELLA LASTOVO «m solium 3»pol; S,900SIT S-POL že ZA 25.000 SIT CENOVNI HITI JUŽNI DALMACIJE DUBROVNIK, VILA GRADAC ČRNA GORA, RISAN, HOTEL TEVTA OSEBE, 7 DNI, NOČITEV/ZAJTRK 7 DM, UL IKCLUSIVE SâMO 89.750 SIT S8®l!«8,9W5ITaaose!io R0GLAVAPRILU RPF tAl ÏR2H 3DN MO 22.500 SIT MHJWUIWWNK 3 dnevna smučarska vuiovnica Celje, Staneto.a 6. odp.: B.-18, ute, sob. 9.-12. ure 03 4210100/102 Šempeter, Rimska ceste 35, od)).: 9.-17. ure 03 70 31 HO info^dober-dsn ai m-''. HSVOI opereta Hmeljska princesa, športne igre. tombola, prvomajski piknik. "sssr PELJEŠAC,ORESiC ;„„..„,. ;,„, HOTEL K0M0D0R CRNA GORA, CAN J 40SEBE,70NI,P0LPENZI0N PENZION IAEIA, 7 DNI, POLNI PEltZMN 5' SAMO 33,300 SIT na osebo na osebo POKLIČITE 034260 100 ali 03 7031360 Pizzeria | ponuja pester izbor pic, jedi po naročilu, S jedi zžara, malice in kosila. f Restavracija = s ponudbo a la carte prejme do 120 oseb in f je namenjena tudi zaključenim družbam za ? praznovanje različnih obletnic, rojstnih dni 3 porok,... Po dogovoru se lahko uporablja | tudi za različna izobraževanja in seminaije. 5 Aparthotel šteje 11 sodobno opremljenih apartmajev, primernih za 2 - 6 oseb. V aparthotelu je na ogled tudi muzej kinderfiguric. razstavljenih jih je približno 15000. LuKaSS INTERIER Simon Mičič, s.p., Mariborska 54,3000 Celje Zastopstvo in prodaja italijanskega pohištva. Svetovanje in izmere na Vašem domu, računalniški barvni 3D izris postavitve kuhinje, dostava, montaža... Tel.: 490-49-04; fax: 490-49-05; GSM: 031/337-318 e-mail: lukass.interier@siol.net SVETI 23 Naj doma ne ustvarja naključje -ustvarite si ga sami! Ni lepšega občutka kot po napornem delovnem dnevu zapreti vrata za sabo, pustiti skrbi na oni strani praga in si reči: »Doma sem.« In pri tem še bolj čutiti kot vedeti, da ti je dom pisan na kožo, da je vse v njem zlito v harmonijo dobrega okusa in prepleteno z niansami tvojega življenjskega sloga. Simon Mičič je v profesionalnem življenju srečal nešteto ljudi, ki so iskali primemo pohištvo in opremo. Naj so si bili še tako različni, vsi so želeli iz stanovanja narediti dom. Zavest, da je ljudem dom najpomembnejši, a hkrati za vsakogar pomeni nekaj drugega, je botrovala rojstvu podjetja LuKaSS INTERIER. Njihova dejavnost v glavnem zajema svetovanje in prodajo pohištva na terenu in v studiu na Mariborski 54 v Celju. Za vas si bodo vzeli čas, kolikor ga boste potrebovali in kjerkoli vam bo ustrezalo. Zavedajo se, da je mogoče doživeti prostor le v živo, zato vas bodo obvezno obiskali in prisluhnili vašim potrebam, željam ter okusu. Prepustite jim lahko čisto vse od prestavljanja zidov, izbire barvnih nions in postavitve Vodoravno začrtana moda vo vizualno celo podaljšajo, pas in boke pa zožijo? Tudi ekstremno široke horizontalne črte, pri katerih se njihova debelina oži le v predelih, za katere bi želeli, da izgledajo vitkejši, so vam lahko v pomoč pri korekciji postave. In zakaj sploh črte, ki vendarle veljajo za enega izmed najbolj problematičnih vzorcev v oblačilni modi? Ker so letos drugačne, bolj domiselne in predvsem z vračanjem kubističnih in geometrijskih vzdušij iz šestdesetih let znova modne kot že dolgo ne! Vendar, če boste že našle njihovo pravo linijo oziroma jih obrnile tako, da bo najbolj všečno, pomislite tudi na njihovo družbo. Če želite seveda svoji novi podobi nadeti modni pečat, bo treba zraven črt kombinirati same fragil-ne in eterične modne pritikli- ne - od nakita, senzibilnih pasov, do pentelj in cvetja. Na noge pa? Za močen kontrast - stopite na trden »čeveljni« podstavek! Obuvala z ekstremno debelim podplatom, in bunkasto, polno peto, pa boste trendovsko črtanje zaokrožili z odločno piko na i! Joj, samo tega ne, se boste nemara nekatere ustrašile ob pogledu na široke vodoravne črte. No, predvsem tiste, ki ste se ali pa so vas sveto prepričali, da poudarjene horizontalne linije oblačil postavo optično razširijo in »potlačijo navzdol«. Zanimivo, kako se nekatera ustaljena pravila in vodila zasidrajo v človeško zavest in podzavest. Knjiga z naslovom V tvojem pogledu je skrita moč se namreč v enem poglavju prav zanimivo pozabava tudi na temo črtanja in postavlja to tezo pod velik vprašaj. Ali navpične črte res ožijo in vodoravno širijo, je namreč slikovno nadvse zanimivo prikazano. Odvisno seveda od debeline, barvnih kontrastov ... skrat- ka, kot je vse na tem svetu relativno, je tudi navpično ali vodoravno postavljen vzorec črt. Najbolje je svetovati, da kar sami preizkusite, blago obračate, menjate barve ... Ste vedele, da krilo, pri katerem so barvne črte začrtane vodoravno, v barvah, ki se po intenzivnosti odtenkov stopnjujejo od svetle pri robu in temne ob pasu, posta- Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK pohištva. Morda želite le uskladiti novo pohištvo s tem, kar že imate, ali pa se boste odločili za opremo kompletnega stanovanja. Kot pravijo pri podjetju LuKaSS INTERIER so njihove glavne odlike predvsem v kakovostni izvedbi, vrhunskih materialih ter dogovorjenih rokih dobave. Pri tem pa vam bodo pohištvo dostavili v prostor in ga montirali brezplačno. Med njihovimi zadovoljnimi strankami, ki so jima prepustili opremo celotnega stanovanja, sta tudi rokometaša RK Celje Pivovarna Laško Matjaž Brumen in Jure Natek. Kuhinja je srce doma V njihovi ponudbi prodaje je vrhunsko pohištvo priznane italijanske znamke ARRED03 in SANTA WOA, ki jo v Sloveniji ekskluzivno zastopajo. Čeprav vam bodo svetovali pri izbiri celotne opreme vašega doma, pa so se še posebej posvetili kuhinjam. »To je prostor, kije pri opremi najzahtevnejši in funkcionalno najpomembnejši. Tli je posluh za strankine želje, potrebe in zmožnosti še toliko bolj pomemben. Odmerjene minute v trgovini so za takšno odločitev odločno prekratke.« Pri njih lah- ko izbirate med 24 tipi različnih kuhinj v petih različnih barvah. Vgrajeni materiali so vrhunske kakovosti, a so lahko tudi povsem prilagojeni vašim željam. Proizvodnja sledi tudi ekološkim smernicam in modernim trendom sodobnega oblikovanja. Pri tem pa boste tudi privrženci klasike več kot zadovoljni z izbiro. Sodoben tempo življenja nam ne pušča več veliko časa za hišne obveznosti. Domače ognjišče nam mora življenje čimbolj poenostaviti. A biti mora tudi lepo in harmonično. Tega pa nihče ne doseže mimogrede ali zgolj po naključju. Pustite si pri tem pomagati. Ko boste zvečer zaprli vrata za seboj, se boste pomirjeni ozrli naokrog in si dejali: »Doma sem.« OBVEZNA SMER VELJA OD 6.-13. 4. 2006 www.avto-skorjanec.si Telefon: 03 426 08 70 NOVO! KIA RIO AKCIJA V APRILU Kredit na položnice, polog samo 300.000 sit RO+SO, Skaletova 13, Hudinja, Celje, tel.: 03 425 40 80 april 2006 - Št. 28-7. I AVTOŠKORJANEC| KIA MOTORS Oplova astra je dobila TT Čehi prehiteli Poljake Med posameznimi vzhodnoevropskimi državami se že nekaj časa bije bitka za avtomobilsko najbolj zanimivo državo. Očitno je lani po tej strani Češka prehitela Poljsko. Kot pravijo, naj bi na Češkem vletu 2005 izdelala približno 600 tisoč vozil in s tem prehitela Poljsko, kjer naj bi naredili 527 tisoč avtomobilov. Kot kaže, je h češkemu rekordu največ pripomogla Škoda s proizvodnjo nekaj več kot 400 tisoč avtomobilov. Po tigri sedaj Opel ponuja tudi pri astri kovinsko zložljivo streho; novi izvedenki so dodali oznako TT, kar pomeni twin top oziroma zložljiva streha. Opel astra TT se iz kupeja spremeni v roadster in obratno v dobrih 30 sekundah, to delo opravita elektrika oziroma hidravlika in vse se zgodi zgolj s pritiskom na gumb. Zložljiva streha ni delo nemške avtomobilske tovarne, pač pa tovrstnega specialista, podjetja CTS. Streha je sestavljena iz treh delov in se zloži v zadek oziroma prtljažnik, ki je v tem primeru velik vsega 205, sicer pa 440 litrov. Opremska paketa sta dva (edition in cosmo), serijsko pa je astra TT opremljena z ročno klimatsko napravo, pred- vajalnikom zgoščenk, potovalnim računalnikom ... Načeloma je (oziroma bo junija) astra TT na voljo s petimi motorji, štirimi bencinskimi in dizelskim z močmi od najmanj 105 do največ 200 KM. (2,0 turbo ecotec). Kot napovedujejo, bo osnovna oziroma najcenejša izvedenka TT pri nas stala približno 23.600 evrov. UGODNO FINANCIRANJE V CASO honda CELJSKEGAAVTO SALONA Rio v novi podobi Kia rio na slovenskem trgu ni neznan avtomobil, saj je doslej razmeroma uspešno mešal štrene v nižjem razredu, torej tam, kjer so nauspešnejši clio, corsa, peu-geot 206 ... Je pa odslej rio (na sliki) nov oziroma spremenjen, ponujajo pa izvedenko s štirimi in petimi vrati. Slovenskim kupcem bodo ponudili, vsaj za sedaj, le razhčico s petimi vrati. V dolžino meri rio skoraj štiri metre in ima 272-litrski prtljažnik, kar je približno toliko, kot najbližji konkurenti. Me- dosna razdalja se je povečala za devet centimetrov, avto je za pet centimetrov višji in poldrugi centimeter širši. Za začetek bodo ponudili varianto z 1,4-litrskim bencinskim motorjem z 97 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti. Marca prideta na vrsto še dva motorja, in sicer 1,6-litrski agregat, ki bo imel 112 KM pri prav tako 6.000 vrtljajih v minuti, povrh pa še dizelski motor 1,5 CRDi (110 KM pri 4.000 vrtljajih). Najcenejši rio bo stal 1,99 milijona tolarjev. Škoda roomster Prihaja škoda roomster NOVA HONDA ACCORD IN HONDA JAZZ : Tel. 03/780 00 50 - . GSM: 031/612 001 POL PLAÇAS TAKOJ, DR0G0 POLOVICO PA ŠELE ČEZ 2 LETI, BREZ OBRESTI ! WWW.Cepin.si Opel astra TT novno izvedenko naj bi poganjal 1,2-litrski trivaljnik s 70 KM. V Ženevi manj obiskovalcev Ženevski avtomobilski salon velja za enega izmed petih največjih na svetu. Toda po številu obiskovalcev ga prekaša tudi kakšen salon, ki ni tako pomemben. Letos se je namreč prireditve udeležilo le 748 tisoč obiskovalcev, kar je bilo nekaj manj kot lani. Največ obiskovalcev je bilo iz Zahodne Evrope, manjši obisk pa pripisujejo tudi slabšemu vremenu. ^ merilci pretoka zraka vw, audi, skoda-1,9 tdi áříODíl! REGNfAlf lM 0'5 katalizator univerzalni ^j lamda sonde Mariborska 86, Celje KOMPRESORJI KLIME tel.: (03) 428-62-70 TURBO KOMPRESORJI www.ovfodeliregnemef.ii SERV0 V0LANSKE ČRPALKE Pred dvema letoma je češka Škoda ne enem izmed velikih avtomobilskih salonov predstavila študijo eno-prostorca z imenom roomster. Avto je narejen na osnovi fabie (kar pomeni, da ima enako osnovo tudi VW polo) in je zbujal precej pozornosti. Sedaj so se pri Škodi odločili, da bo šel roomster v serijsko izdelavo, saj naj bi se na trgu pojavil še letos. Os- Civic bo tudi hibrid Honda s svojim civicom žanje zadovoljiv tržni uspeh, sredi leta pa bo na cesto pripeljala tudi hibridna izvedenka. Za pogon bosta skrbela bencinski in elektromotor, po tovarniških podatkih naj bi bila povprečna poraba vsega 4,6 litra goriva na prevoženih sto kilometrov. Cena za slovenski trg še ni zna- AVTO-CENC Cene Edvard s.p. Avtoodpad, avtovleka, nakup in prodaja rabljenih avtomobilov [l! AVTO-CENC tfl! L / www.avtocenc.com ^ / AKCIJA pomladanska razprodaja določenih avtomobilskih delov različnih znamk! Na zalogi največje število delov za Mercedese različnih tipov 03/752 30 07, 041 331 833 Zbelovska gora 44, 3215 Loče pri Poljčanah OBVEZNA SMER VELJA OD 6.-13. 4. 2006 Seat prenovil ibizo Seatova ibiza je najuspešnejši avtomobil te španske avtomobilske hiše. Zdaj je slovenskim kupcem na voljo tudi v nekoliko prenovljeni podobi. Navzven in tudi navznoter so spremembe komaj opazne, pravijo, da so uporabili predvsem boljše materiale. Prenovili so tudi cordobo, ki je limuzinska varianta ibize, tako da je sedaj prenovljena vsa modelska ponudba. Pa- ketov opreme je pet, pri čemer osnovni reference ponuja nastavljiv volan, ki je tudi servoojačan, daljinska osrednja ključavnica, električno pomični prednji stekli, dve zračni varnostni blazini... Za-nimivo je, da ima ibiza tudi Štiri nastavitve podvozja, tako da je pri športnih različicah FR in cupra podvozje bolj čvrsto. Motorna ponudba je izjemna, saj je mogoče izbirati kar med desetimi agregati, petimi bencinskimi in petimi dizelski v razponu moči od najmanj 64 do največ 180 KM (1,8 cupra). Menjalniki so trije (ročna 5- in 6-stopenjski ter štiristopenjska avtomatika). Napovedujejo, da naj bi letos pri nas prodali kakšnih 800 novih in prejšnjih ibiz (ta je še v programu), pri čemer bo najcenejša izvedenka (1,2) stala 2,19 milijona tolarjev. Ofenziva treh velikih Vse tri velike nemške avtomobilske hiše, Audi, BMW in Mercedes Benz, napovedujejo pravo mo-delsko ofenzivo. Prihodnje leto naj bi tako Audi pripeljal A5, vozilo med sedanjima A4 in A6. Najprej naj bi predstavih kupe, leto kasneje pa še kabriolet. BMW bo kmalu povil kupejevsko inkabrioletsko (CC) izvedenko sedanjega modela 3, računajo, da bo prvi avto na trge zapeljal septembra, najmočnejša različica bo imela tudi štirikolesni pogon x-dri-ve. PriMercedesubo leta2008 povsem nov kupe/kabriolet CLK. BMW naj bi istega leta ponudil tudi X kupe, vozilo, narejeno na osnovi sedanjega terenca X5, že prihodnje leto pa bo serija 1 na voljo tudi v kupejevski varianti. Z4 je sedaj na voljo kot kabrio in kot kupe, po ukinitvi velikega roadsterja Z8 pa ni bilo videti, da se bodo odločili za zamenjavo. Pa vendarle kaže, da naj bi se to zgodilo leta 2009. Dodge caliber Prihajata caliber in commander Tovarna dodge in Jeep sta sestavna dela ameriškega Chryslerja, vendar pri nas in tudi v drugih evropskih državah nimata izjemnega tržnega uspeha. Z nekaterimi novimi modeli naj bi se stanje spremenilo, kar še posebej velja za Dodge. Najprej bodo evropskim in slovenskim kupcem ponudili cahberja, kombili-muzino, ki se vozi v nižji srednji oziroma srednji razred. Nastajal bo v ZDA, evropskim kupcem pa bo na voljo s tremi motorji, in sicer dvema bencinskima (1,8 in 2,0 litra) ter 2,0-litrskim turbodizlom; ta agregat bo ameriški hiši dobavljal Volkswagen, pa čeprav je Chrysler sestavni del koncema Daim-lerChrysler (skupaj z Mercedes Benzom). V začetku prihodnjega leta bodo začeli ponujati dodgeja nitro, srednjeveški SUV oziroma športni terenec. Na slovenski trg se vozi tudi novi jeep commander, večji brat grand cherokeeja, ki je prvi jeep s štirikolesnim pogonom in sedmimi sedeži. Kot napovedujejo, bo coram-nader v najcenejši izvedbi stal malenkost manj kot 14 milijonov tolarjev. Pri Oplu dobite za svoj rabljeni avtomobil do 1.400.000 SIT* več! Oplov sejem Staro za novo med 7. in 13. aprilom je edinstvena priložnost, da zamenjate svoj rabljeni avtomobil za novega Opla! Nikar se ne obotavljajte in obiščite pooblaščene trgovce z vozili Opel. AVTO CENTER CELEIA, Celje, 03/ 425 46 00 AVTO CENTER CELEIA PE JAKOPEC, Velenje, 03/ 897 14 60 POSEBNA PONUDBA: - pnevmatike kumho -35% POPUST -polnjenje klimatske naprave 9.990 SIT -optična nastavitev podvozja DAEMOBIL PE CELJE, Ljubljanska cesta 37, tel.: 03/42-56-080, GSM: 031/447-773 26 radio, ga berete NO VI tedenski spored radia celje 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.30 Ritmi 80 tih, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Nogomet z igralci NK CMC Publikum, 11.00 Podoba dneva, 11.10 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - Nivojski pouk - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.50 Javljanja Deana Šustra iz pohinala pokala RZS Celje Pivovarna Laško - Gorenje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP (Radio Celje -voditeljica Simona Brglez - gost Anžej Dežan) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sved v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom Predsednik RS dr. Janez Drnovšek, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Finale pokala RZS - reporter Dean Šuster, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Oddaja Katrca - Klav-dija Winder, 23.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 24.00 SNOP (Radio Celje - voditeljica Špela Oset - tema: ekološko kmetijstvo) 5.00 Začetekjutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50.-Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev sWadb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Stilska preobrazba, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov-reportaža iz Slovenske polke in valčka, gost pa bo ljudski muzikant Franci Salobir, 24.00 SNOP (Radio Sora) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna; £50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Otroški radio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Nogomet z igralci NK CMC Publikum - ponovitev 24.00 SNOP (Radio Sora) EU 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Nagradna igra Iskalnice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 Mah O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek -Katrinas, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Uresničujemo željo v akciji Vaše najbolj skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PETEK, 14. april 5.00 Začetekjutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Hujšajte z Radiem Celje, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Teáijnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit hsta Radia Celje-siliti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 VročezAnžejemDežanom,23.00YT Lebel, 24.00 SNOP (Koroški radio) Med šotori in prikolicami (3) Znova vam predstavljamo malčka, ki je sodelavec Radia Celje in že kar v prvem stavku ponujamo namig, da dobro preberite članek, nato pa pomislite na to, da ga lahko slišite vsak torek zvečer v oddaji, ki se začne z besedo radio. Kdo je to? Poba je kot vse generacije pionirjev v poletnih mesecih rad brezbrižno obiskoval obale nekdaj precej večjega Jadrana ter borove gozdičke posute s sindikalnimi prikolicami, ki so bile oblegane na »fabriške smene«. Pod očetovo komando je vsako poletje pribijal kline začasnega domovanja in čistil kamenje ob mejah »domačih« in »tujih« sosedov, pod mamino skrbjo pa prižigal phnske gorilnike, lupil krompir, rezal zrele paradižnike za družinski obed pod nebom in se nasploh pripravljal na vstop v tabornike. Za soldata ga niso niti nagovarjali. Ko se je naveličal vedno istih štosov brkatih očetovih sodelavcev in premastnih palačink njihovih pokroviteljskih žena, se je kaj hitro izgubil kje v soseski med šotori in prikolicami različnih oblik in velikosti. Slednje so mu odprle oči in zaznal je prve medrazredne razlike. Jezika naseljencev velikih prikohe, opremljenih s televizorji, zahodnimi zastavami in ograjami iz zloženega kamna, ni prav dobro razumel. Sicer pa so se ti običajno držali bolj sami zase, se večno drli, kuhali makarone in žrh še surove školjke iz morja, za razhko od »takozvanih« Čehoslovakov, Poljakov in kakor je pozneje dognal Južnih Slovanov. Ti so bili družabni, nekako so se lažje sporazumeli pri igri že zaradi partizanskih filmov, »jugoplastikinih« žog, Sando-kanovih nalepk in »flavorejd« napitkov, pa tudi njihove sestre so bile nekako bolj vaje- TUJA LESTVICA 1. HIPS DONT UE-SHAKIRAFEAT.WYCLEFJEAN 2. STUPID GIRLS -PINK 3. THE HARDEST PART -COLDPIAY (4) W1SEMEN-JAMES BLUNT (2) 5. AFTERALLTHISTIME- SIM0NWEBBE (3) 5. CRYBABYCRY-SANTANAFEAT. SEAN PAUL&JOSS STONE (2) I BAMBINO NELTEMP0- EROSRAMAZZOTTl (1) 3. OVERKILL-K0SHEEN (1) 3. WALKAWAY-FRANZ FERDINAND (4) ........"1NY0URSIDE- & STING (5| ne pionirskega druženja na prvi pogled in tovariškega objemanja, ko je šlo oskrbo ranjenih kolen in src ... Poba je prerasel ločitev države, izgubo našega morja, zaton priljubljenih blagovnih znamk in razprodajo sindikalnega turizma. Zrasla mu je radost do življenja, volja do druženja in zmerna nostalgija do bratskih plemen na jugu in vzhodu, katerih novo nastale države obiskuje prav vsako leto. Pravilni odgovor, da smo vam minuli teden predstavili našega Boštjana Lebna, voditelja oddaje Saute Surmadi, je med drugim poslal Zlatko Kronovšek iz Braslovč, ki smo mu obvestilo o nagradi že poslali. Čakamo pa na nove odgovore, kdo je malček na sliki. Pišite na Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malček je ... DIME ZA PRVI MAJ-MI2 (1 5. OMAR TI TESLO - OMAR (4 3. SUŽENJ OBČUTKA-KREMA (2 7. HOČEM TE-YOGURT (3 3. KJE SE VSE USTAVI? • LARA (2 3. UKAZ-MAKE UP 2 (3 10. GLEJ NAPREJ -DANILO K0CJAN&Č {1 PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LIVE WITH ME-MASSIVE ATTACK UPSIDE DOWN-JACKJOHNSON PREDLOGA ZA DOMAČO PUSTI SONCU V SRCE- KINGSTON Nagrajenca: Igor Kurent, Prežihova 11, Velenje Marko Tisnikar. Kersnikova 46c, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV CELJSKIH 5 plus NAŠRAJ-7.RAJ ACHTUNGMARŠ-ŠENTJURSKI Ml I JUTRO, ŠEMPETER - . (6) -ANS.GOUCNIK (1) iZLATOPOROCENCA- I JEPOROČNI DAN-ČEPONANS. (5| DALECODDOMA- ANS. SIMONA BELŠAKA (1) Lačni radijci: Matjaž Apat, Nina Pader, Tomaž Mirnik, Tanja Seme, Branko Ogrizek, Jasmina Zohar, Aljoša Bončina, Jernej Kroflič in Rozmari Petek z Moniko in račko, ki smo jo podarili gostiteljici Sandri. Se vedno smo namreč RaCe. trati 15, Celje a27b,Celje kaseto na Radia Celje lahko poslušate vsak uri, lestvico SlovenskSi pa ob 23.15 uri. a predloge z obeh lestvic lahko Lestvico Celjskih 5 lah ponedeliekob22.15.fi. 5 pa ob 23.15 uri. Pica pri Sandri SS Celjski radijci gremo večkrat skupaj na zabavo. Tokrat nas je na pica party povabila Sandra Čater, voditeljica torkovih popoldnevov in kviza Ni vse zafrkancija, je še znanje. Sandrine pice so super, smo se strinjali vsi v en glas, koliko smo jih pojedli, pa raje nismo šteli. Ponocujte z nami i s priloženim V skupnem nočnem programu iz studia Radia Celje bo iz sobote na nedeljo gost zmagovalec letošnje Eme in s tem predstavnik Slovenije na Evroviziji Anžej Dežan. V pogovoru s Simono Brglez bo Anžej govoril tudi osebnem življenju in poslušalkam in poslušalcem med drugim zaupal, kakšen bo njegov jekleni konjiček, ki ga bo prejel v prihodnjih dneh. Sicer pa bo danes v oddaji Vroče gostil aktualno mis Slovenije Sanjo Grohar. V noči z nedelje na ponedeljek se bomo pogovarjali o ekološkem kmetovanju in nje- govih prednostih tako za Človeka kot za naravo. V studiu Radia Celje bomo gostili Stanka Valpatiča z Ostrožnega pri Ponikvi, ki se z ekološkim kmetovanjem ukvarja že več let. Šel je še korak dlje in svoje zemlje niti ne gnoji več. Že pred leti je postal vegetarijanec, pa tudi veganec, torej ne je niti jajc in mleka. Na kmetiji živijo poleg njegove žene in dveh otrok tudi živali, ki bodo lam dočakale naravno smrt. Zgodnje ponedeljkovo jutro bo tako namenjeno življenju z BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE lasi - informacije - i®w itednik - Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. PRODAM VWpolo dasic 1,4,letnik 1998,94.000 km, alu platišča, bele barve, prodam. Telefon 040 250-951. 1542 AUDI 80 1,6 td intercoler, letnik 1991, obnovljen motor, ohranjen, prodam za 450.000 SIT. Telefon 041455-252. Š338 AUDI 80 avant 1,6 i, letnik 1994, dobro ohranjen, prodam za 550.000 SIT. Telefon 041 429-613. Š338 MOTOR Gilero 125 rc enduro prodam za 130.000 SIT. Telefon 041429-613. Š338 MERCEDES E 220 tdi, star 15 mesetev, z vso opremo, prodam. Telefon 041 975-568. 1539 R 19 1,4, letnik 1994, reg. do 2/2006, prodam.Telefon 041 763-731. L385 BMW 740 i, letnik 1999,200.000 km, redno servisiran, brezhiben, maksimalna oprema: avtomatic-menjalnik, usnje, gps, pot. rac., tempomat, klimo, 8 airba-gov..., prodam za 3 mio SIT. Telefon 031 622-262. n R 5 campus, letnik 1993, lastnica, dobro ohranjen, reg. do 7/2006, prodam. Telefon 041 715-129. 1584 RENAULT dio 1,2, letnik 1994, metalno siv, veliko opreme, prevoženih 79.000 km, prodam za 390.000 SIT. Telefon 031 576-650,5732-053. ieoo TRICIKEL Piaggio 703 prodam. Telefon 031 709-783. 1612 DRUŽINSKI avtomobil Opel kadett 1,6 ils (jajčka), letnik 1990, reg. do januarja 2007, prodamo. Telefon 051 351-618. SAAWR01500 i, letnik 1999, reg. do 9/2006, prodam. Telefon 031768-221. L412 OSEBNO vozilo Fiat punto 55 S, letnik 1995, rdeč, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041759-704. 1632 CLIO 1,2, letnik 1995, prodam. Telefon 041 389-370. Š363 GOLF II diesel, letnik 1990,5 vrat, bel, radio, na novo registriran, dobro ohranjen, 197.000 km, prodom za 290.000 SIT. Telefon 041220-375. Š368 DAEWOO lanos (juliet) limuzina, letnik 1998,120.000 km, svetlo zelena barvo, prvi lastnik, zelo lep (klima), prodam. Telefon 041 945-589. I661 C 3, motor l, 4, metalno svetlo modre barve, prvi lastnik, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 747-604. P PRODAM HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladalni prikolici, nov, prodam za 18.000 SIT. Telefon 040 228-308. Š179 SUPER jor in traktor TV, 28 ks, prodom. Telefon 041 522-463. «559 OBRAČALNIK pajek, na 4 vretena, malo rabljen, prodam. Telefon 031463-608, 5792-173. Š343 □ dkup in indvčevanje terjatev TEL. □3-493BD 1 FAX: D3-493SD30; GSM: D3 1-679067 ROTACIJSKO brano, 2,20 m in plug obračalnik prodam. Telefon 051 321-925,(03) 5798-316. 1591 ODJEMALEC silaže, koruzne in travne, prodam. Telefon 051 321-925,(03)579-8316. 1604 ŠKROPILNICO Agromehanika Kranj, malo robljeno, prodam. Telefon 031 559-820. L 404 TRAKTOR Goldoni, pregiben, starejši letnik, obnovljen, prodam. Telefon 041 799-660. 1622 KOSILNICA Bûcher, primerno za hribovit teren ali vinograde, prodam. Telefon 041 815-455. $360 TRAKTORSKE brane in dvobrazdni plug Batuje, cena za komplet 40.000 SIT, prodam. Telefon 040 390-693. 2181 KORUZNI drobilet, lušfilec z motorjem, staro leseno stiskalnico, prodam. Telefon 5707-511. ž 182 KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec, obračalnik, mo-tokultivator in drugi stroj kupim. Telefon 041407-130. 1090 TRAKTOR Carroro, od 30 do 36 km, ohranjen, star do 10 let, kupim. Telefon 031 833-099. Š352 TRAKTOR Tomo Vinkovič, 30 ali 32 ks, kupim. Telefon 041588-205. Š361 no 150 m2, s, Nepremičninski urad Ne dovolite:, da vas PELJEJO ŽEJNE ČEZ VODOl Sodelovanje z nepremičninskimi agencijami je zanesljivo, še posebej kadar zaposlujejo izkušen in izobražen kader z licenco za nepremičninske posrednike. V NEPREMIČNINSKEM URADU BDMD! • odkupili vašo nepremičnino; • našli nepremičnino po vaših željah • preverili status nepremičnine, ki jo kupujete ali prodajate; • pripravili vam bomo kupoprodajno ali najemno pogodbo; • pripravili dokumentacijo za odmero davka; • izdelali primopredajni zapisnik; • oglaševali vašo nepremičnino; • in opravili vse potrebno za vpis v zemljiško knjigo NA lepi, mirni, sončni legi prodam parcelo. Telefon 051 321-925,(03)579-8316. CELJE, Selce. Gradbeno parcelo s hišno številko, velikost parcele je 500 m2, prodam, cena 6.000.000 SIT. Telefon 041 316-423. 1637 NEPREMIČNINE 3SM2S w.pgp-nepremicnine.c' HIŠO, nedokončano, v Galiciji, prodam. Informacije po telefonu 041 324-325. 1518 , delavnico, v Celju, pribfiž-iripadajočim zemljiščem, 1041 731-787. 1527 alokaciji i. Telefon 040634-797. 1545 ZlATEČE, Nova Cerkev. Na hribu prodam delno podkleteno stanovanjsko hišo. V hiši so elektrika, telefon in voda. Skupno posestvo z zemljiščem meri 2,2 ha. Cena 8.000.000 SIT ali po dogovoru. Telefon (03) 5772-408. 1532 MONTAŽNO hišo, 140 m!, staro 35 let, mirna, sončna lega, s pripadajočim zemljiščem, 14 arov, v središču Rogatca, prodam. Telefon 031447-765. 1554 STAREJŠO hišo, s 653 m2 zemljišča, v bližini Celja, prodam. Telefon 041 763-219. 1547 POSLOVNI prostor (200 m!) v IC Gaberje, Celje, primeren za obrt ali skladišče, ugodno prodam. Telefon 041 506-426. ŠENTJUR. Polovico dvostanovanjske stavbe, letnik 2001,90 m2 stanovanjske površine, terasa, samostojni vhod, samostojni priključki, pokrito parkirno mesto, stavba se nahaja v urejenem novem stanovanjskem naselju, vseljiva takoj, prodorno zo 30.000.000 SIT/125.188 EUR. V račun vzamemo manjše stanovanje. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n GOMILSKO. Poslovno stavbo, 1961, približno 500 m2 uporabne površine, gostinska ali druga dejavnost, na parceli 1805 m2, prodamo. Cena 65.000.000 SIT/271.240 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 o, _ Celje. ŠENTJUR, Nova vas. Prodamo stavbno parcelo, 2800 m!, priključki ob parceli. Cena 13.000.000 SIT/54.248 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 o, Celje. n LESIČNO, center. Prodamo hišo, staro 35 let, 133 m2 površine, parcela 646 m2, cena po dogovoru. Telefon 031 687-478, vsak dan od 16. do 19. ure. Š366 ROGAŠKA Slatina. Prodamo lokal v poslovnem objektu Sonce, 32 m2, za trgovinsko ali gostinsko dejavnost, cena 9.350.000 SIT oz. 39.120 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetovanje.gajba.net. n PLANINA pri Sevnici. Dvostanovanjsko hišo, 270 m2, zgrajeno 1968, adaptirano 2002, z garažo, 30 m2, prodamo za 19.950.000 SIT oz. 83.500 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavoc s. p., Gorica pri Šmartnem 571, Celje, www.svetovanje.gajba.net. n PLANINA pri Sevnici. Približno 3 ha gozda, v k. 0. Lažiše, prodamo po ceni 90 SIT/m* oz. 0,37 EUR/m2. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n « ™ tiáĚSř ámS Najugodneje v Sloveniji - kredit Euribor+0% - obrok = 17.870 SIT (E0M= ' k^J 1,33%*) ! AVTDTEHNIKA CELJE 13,3000 Celje, Tal.: 03/42-63-300 p ^etno-dr*^"" íIDELFINÍ ' Ljubljanska 14a, Čety NUDIMO POSOJILA do 300.000 sit 034925956. 031862140 NOVEJŠO hišo in večnamensko poslopje ter nekaj zemlje, v okolici Šentjurja, prodam.Telefon (03) 5793-140. 1647 . CEUE, obrtna cona Tmovlje, Prodamo zazidljivo stavbno zemljišče (območje proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti) 3016 m2 in 4840 m2, po ceni 10.000 S iT/m2 oz. 42 EUR/m2. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavoc s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetovanje.gajba.net. n KUPIM MANJŠO hišo, v Celju in okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n CEUE, Žalec, Šempeter, Vojnik ali bližnja okolica. Kupim zazidljivo zemljišče za gradnjo stanovanjske hiše. Gotovina takoj. Telefon 041 640-674. 1025 MANJŠO hišo ali polovico hiše ali dvosobno stanovanje vCelju kupim, plačilo takoj. Telefon 031 518-857. 1413 VIKEND ali zapuščeno hišo, na območju Čemšeniške planine ali DobravelL kupim za ugodno ceno, gotovina takoj. Telefon 041 898-102. 1613 ODDAM POSLOVNA prostora na Mariborski, tik ob glavni cesti, v velikosti 50 in 20 m2, oddam. Ogled možen takoj. Telefon 031 318-255. Ô315 LOKAL, 45 m!, v CelBaparku, ob avtobusni postajivCelju in poslovni prostor,35 m2, Chemo center Hudinjo, oddam. Telefon 041725-103. p ^l^obd^ WC-jem, garderoba; zunanji nadstrešek, lasten parkirni prostor, skupne površine 850 m2. Prostori so ogrevani in klimatizirani. Informacije: labrex d.o.o.. Partizanska 53. Celje, tel.: 041/623-246. POSLOVNE prostore, 350 m2, v Šentjurju, na Kolodvorski 3, dam v najem za trgovino ali lahko obrt. Telefon 041 975-568. 1539 0PREMUEN dnevni bar, 3 km iz Celja, oddamo. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro DOBRA LOKACIJA. 1531 POSLOVNE prostore v centru Šentjurja, primerne za mirno obrt ali pisarniško dejovnost, oddamo v najem. Informacije po telefonu 5743-186. KZ Šentjur z. 0.0., Cesta Leona Dobrotinška 3, Šent- nunami IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36 hitriKREDIT.com 034904242,041 749808 Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, stai kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. TeL: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 ODKUP DELNIC HIŠO, stonovanjsko, v okolici Šentjurja, oddamo v najem brezplačno slovenski družini, ostalo po dogovoru. Telefon 041 9144)89. 1609 CEUE, Nova vas. Oddamo ali prodamo opremljen bistro, lastno nepremičnina. V račun vzamemo drugo nepremičnino. Cena je odvisna od načina plačila. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. ŠMARJETA pri Celju. V najem dojemo lokal, 100 m2, za trgovinsko ali pisarniško 1.91! W/ní oz. «HlH/ni» simili. Telefon 041 /08-198. Svetovanje, Ivan ac s. p . Gorka pri Šmarl- {STANOVANJE PRODAM TRISOBNO stanovanje v tristanovanjski hiši, na mirni lokaciji, v Celju na Aljaževem hribu, 74 m2,2 kleti, garaža, zelenica, letnik 1958, vseljivo po 15. avgustu 2006, prodam za 15,5 mio SIT. Možna tudi menjava za dvo ali enoinpolsobno stanovanje z doplačilom. Telefon 03T 360-320. 1610 DVOSOBNO stanovanje, 53 m2,4. nadstropje, na Otoku, vseljivo takoj, prodam za 12.500.000 SIT. Telefon 031491-081. 1621 EN0S0BN0 stanovanje z mansardo, pritlično, v kraju Zg. Polskava, prodam ali menjam. Telefon 031422-800. 1613 DVOINPOLSOBNO stanovanje in garažo, na Hudinji, prodam. Telefon 031 834-881. 1623 DVOSOBNO stanovanje, 45 m2, v Preboldu, 2. etaža, prodam. Telefon 031 631-344. CEUE, center. Večsobno stanovanje tripleks, v celoti prenovljena, 155 m2, lastni patfeirni prostori, prodamo za 41.000.000 SIT/ 171.099 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, n POVRAČILO P.E. CELJE, Ljubljanska c GOTOVINSKA POSOJILA IN OpKUPIPOSOJIl DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV Lpe Celje, Ul. XIV. divizije 14 tel.: 03/425-7000 | LATK0VA vas. Več novih stanovanj, velikost od 42 do 97 m2, v treh nadstropjih, z lastnimi parkirnimi prostori, vseljivo po 15. maju 2006, prodamo. Cena od 12.891.433 SIT/53.795 EUR do 26.638.981 SIT/111.163 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n V SREDIŠČU Celja prodam meščansko stanovanje (135 m2), primerno tudi za mimo pisarniško dejavnost. Telefon 041620-262,041 6304)15. 1653 wvwu.radiocelje.com 28 »RMACIJE HO! ENOINPOL ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj, Telefon 041 866- ODDAM MANJŠE dvosobno stanovanje oddam v nojem za manjšo pomot pri hišnih opravilih. Telefon 031833-537. 1601 MEŠČANSKO stanovanje v Laškem, 120 m2, oddam v nojem. Telefon 041 634-940. L410 NA Otoku v Celju oddam enosobno stanovanje, maj. Telefon 570-8800. Ž186 CEDE, Nušiteva. Oddam delno opremljeno dvosobno stanovanje, 4. nadstropje, brez dvigala, vseljivo 1.5.2006, najemnina 45.000 SIT ♦ 3 varščine. Telefon 041324-761. 1654 GARSONJERO oddamo, vseljivo takoj. Telefon 041 717-924. 1656 OPREMLJENO stanovanje, 89 m2, v centru Laškega, oddamo v najem. Telefon 041 611-442. p DVOSOBNO stanovanje (socialno) zamenjam za vetje. Telefon 041 675-391. DVOSOBNO stanovanje (neprofitno), v Novi vasi, zamenjam za manjše. Telelon 041 675-391. 1585 IŠČEM CEUE. Iščemo enoinpol do dvosobno stanovanje v Celju. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 t, Celje, www.svetovanje.gajba.net. n ..... PRODAM OTROŠKO zibelko z baldahinom prodam. Telefon 041517-616. Š347 KUHINJO, 4 m, kombinacija svetlo in temno rjave barve, prodom. Telefon 705-3550. 2187 IMATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko in ostalo stanovanjsko opremo? Pokličite 041415412. KUHINJO Maries, pograd, spalnito, mizo, stole, hladilnik in štedilnik prodam. Telefon 041490-189. 1644 DOBRO ohranjeno kuhinjo z vgradnim štedilnikom in napo 1er ohranjeno pohištvo za dnevno sobo prodam. Telefon (03) 5730-094, po 14. uri. PIANINO Hoffman ugodno prodam. Telesi 639-996. 1635 GRADB MATER PRODAM PLOŠČICE, keramične Italy, Špania, betonsko železo in ostali gradbeni material ugodno prodam. Hojnik trgovina, stara šola, Ljubečna, telefon (03) 5461-165, 031 337-365, 041 617-220. 1221 OPEKO Bramat, staro 5 let, 2700 kosov, prodam po ugodni teni. Telefon 040 161-347. 1648 PRODAM NESNICE, nakup 10 kosov petelin brezplačno, in bele pitance, prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 11541155 PRAŠIČE, težke od 25 do 120 kg, prodam, možen prevoz. Telefon 041 656-078. 1279 NESNICE, rjave, grahaste, trne, tik pred nesnostjo, brezplačna dostava na dom, prodam. Dobite lahko tudi kletke za nesnice. Telefon (02) 582-1401. p JARKICE na začetku nesnosti, črne, rjave, grahaste, beli susex, enoletne kokoši, bele piščante za dopitanje prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne piščante. Telefon (03) 700-1446. 1520 TELIC0, težko 450 kg, prodam. Telefon 041 517-616. Š347 OVCE, breje ali z mladiči, prodamo, tena po dogovoru. Telefon 031 818-372. Š34S ŠEST mesetev starega labradorta, črnega, brez rodovnika, prodam. Telefon 5778-117. 1596 60 kg težke pujske prodam. Telefon 051 321-925, (03) 5798-316. 1604 KRAVO simentalko, s prvim teletom, starim tritedne, prodam za 200.000 SIT.Telefon 041833-366. is» TELIČKO simentalko, 200 kg, prodam, tena po dogovoru. Telefon 031 288-114. Š353 TELIČKO simentalko, težko 130 kg, prodam. Jože Mlinaric', Plalinovec 24, Grohelno, telefon 5794-115. §351 PRAŠIČE, težke 30 kg, prodam. Telefon 5743-289,031 668-123. Š350 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 5793-314. Š355 PRAŠIČA, težkega 160 kg, tena 50.000 SIT in pujske, 60 kg, tena 20.000 SIT, prodom. Telefon 031 559-820. L402 DVE kobili prodam. Telefon 041 736-248.L ÏÏUC0, približno 380 kg, hrez številke, okolita Laškega, prodam. Telefon 040 746-567,(03)5731-486. L399 TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon 5739-078. L398 TRI bike, stare od 8 dni do 5 mesecev, prodam. Telefon (03) 5739-289.L396 KRAVO za zakol prodam. Telefon (03) 5730-489. L 411 TELIC0 simentalko, brejo 3 mesete, težko 590 kg, prodam. Telefon 5798-303, po 20. Uri. Š358 IEUCO simentalko, brejo osem mesecev in pol, pašno, težko 650 kg, prodam. Telefon 573-9270. L 413 MlADE kužke maltežane prodam po simbolični teni 5.000 SIT. Telefon (03) 492-7646. 1630 BIKCA, žrebico norik, prodam, menjam zo mlado kravo. Telefon 541-3019, 041 357-024. 1650 TEUCO simentalko, ležko 220 kg, prodam. Telefon 031 736-279. Š362 TEUCO, belgijsko plavo in simentalko, težo približno 300 kg, prodam. Lepe psičke mladiče oddamo dobrim ljudem. Telefon 040 241-418. 1657 TELÍCE po izbiri in gosi prodam. Telefon 041 763-512,5795-529. 0365 KAKOVOSTNE prašiče, težke od 25 do 120 kg, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 0,41455-732. S 367 JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, možen zakol in dostova, ugodno prodam. Telefon 051 306-919. 166O KUPIM KRAVO s teletom kupim. Telefon 031 567-385, kličite po 15. uri. 1639 TELIČKO simentalko, staro 8 do 10 mesetev, kupim. Telefon 041 994-921. 1649 OVNA, plemenskega, s papirji, rodovnik, js pasme, zamenjamo. Telefon 5716-489, 041 794-217. ž 174 PRODAM VINO, belo, mešano, ugodno prodam. Telefon (03) 5795-540,031719461. Š317 VINO, belo, rdeče, slivovko, jabolčni kis in jedilno kolerabo, vse bio, prodom.Tele-fon 031783-954. 1573 DOMAČE klobase, šunko, slanino in vino prodamo. Telefon (03) 5798-316,051 321-925. 1591 SLADKO seno, v balah, prodam. Telefon 5771-698. 1595 5001 belega vino, samo iz finih sort grozdja, prodamo, tena po dogovoru. Telefon 5795-592. 1593 pomaranči !kq 149,BO sil prekijinopleiilkq 990.00 sit velikonočni čokolado 99,00 sit moka la boljša gladka v vezo zi 1 kg SAMO 99.00 sit prašek 3ion 5kg samo 1.099.00 sit same» krompir < esire lin 119.00 sit zemlja za presa anjeSOI 799.80 sit NAKLAD ALKO Sip 223, dobro ohranjeno, dvoje novih balkonskih vrat, 200»80 ter okno, 117*100, prodam. Telefon 041 580414,051690-111. SLADKO seno in otavo, v kockah in refuzi ter samonakladalko Sip 19, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 031 858-300. 1572 TRAVERZNE, primerne za most, dolžina 5,20 m, višina 35 tm, prodam. Telefon 041771-503. 1577 KARAMBOLIRAN osebni avto Nissan aimera gx, letnik 1999,5 platišč zoopel, 13 toi, ovtoradio Blaupunkt, original, za opel vedro, prodam. Telefon 041594-793. SUHA bukova diva in 6 let staro kobilo norik, belo, brejo, prodam. Telefon (03) 5741-296,031 556-580. â345 ČISTO nov merilec krvnega tlaka Omron, še 2 leti garancije, prodam 25 % ceneje. Telefon (03) 579-9046. 1597 HIDRAVLIČNO stiskalnico za grozdje, 3001, vinske sode, 700,400,200 in 1001, velik kombiniran hladilnik in barvni TV, prodamo. Telefon 5792-362. PRIKOLICO za osebni avto, a-tesjirano in belo vino, prodam. Telefon 5452-932. NOVO fantovsko obleko za birmo, s srajco in kravato, sivo, številka 42 in fantovsko obleko za obhajilo, s srajco, prodam. Telefon 5473-049. 1617 TRAKTORSKO koso Superior, stražnico zo les, plug Slavonac, 12 col in kravo, prodam. Telefon 041567-985. Š3S6 METRSKA ali na kratko narezana bukova drva in traktor Ferguson 558 prodam. Telefon (03) 5738-059, 031 787-987. L 392 393 TELIČKO, staro 4 mesece, ličkalnik, sejalnko za koruzo in škropilnico, 2001, prodam. Telefon 5777-453. 1640 BREZOVA drva, 3 m, seno in otavo v kockah prodam. Telefon 5794409, Grobelno. Š364 KLETKE za kokoši, nohrbtno motorno škropilnico in pajek 350 prodom. Telefon 700-2090. ž 176 MOTORNO nohrbtno škropilnico Stihi in moped Apn 6 prodam. Telefon (03) 547-2288. 2180 HRVAŠKA, Vrsar, Valkanelo. Prikolito, 5 oseb ♦ 2 dodatni ležišči, wc, tuš, kuhinja, voda, vse pokrilo z nadstreškom in ograjeno, lastništvo in carinski dokumenti urejeni, prodom, Telefon 041569-238. 1645 FANTOVSKO obleko za birmo, tena 12.000 SIT, prodam. Prodam tudi čevlje. Telefon 040 629-526. 1669 PRIKOLICO za kampiranje, neregistrirano, kupim, ugodno. Telefon 031 490-822. OTROŠKO obleko številka 12 in fantovsko obleko številka 50 oddam. Telefon 041 555-079. Š346 mj.miau NUDIMO redno ali honorarno terensko zaposlitev v teljski enoti. Telefon 041747- 126. Torro s. p., Selo 7,3320 Velenje. 449 ZAPOSLIMO voznika taksija. Tina Pozinek-Koštomaj s. p., Krpanovo 3, Celje, telefon 031390-060. 1615 ijski gnoj, z odam. Telefon 041297-961. Š354 DOBRO uležan hlevski gnoj, tena s prevozom 15.000 SIT, prodam. Telefon 031 559-820. L 403 SENO prodam. Telefon 5731-043. L401 SUHOsenov kot kah prodam. Telefon (03) 5736-717. L 397 SENO v kotkah prodam po ugodni teni. Telefon 5771-348. Š357 SLADKO seno v kotkah prodam po 300 SIT. Telefon 031 362-569. Š359 SUHO seno (v rifuzi) prodam, teno po dogovoru. Telefon 041 759-704. 1631 SILAZNE bale 1er kakovostno rdeče in belo vino prodam. Telefon 5804-203. 1636 SENO in otavo prodam po ugodni teni. Stanislav Juger, Proseniško 2, Blagovna, telefon 545-1365. 1634 ULEŽAN hlevski gnoj, okolita Vojnika, prodam. Telefon 041 216057. 1641 SENO in otavo, balirano v kotke, prodam. Telefon 041 633-521. iesi 40 sadik pušpana, storost 5 let, prodam. Telefon 5708-702. 2i83 DOMAČE rdeče vino prodam. Telefon 5718-441. 2185 Zaposlimo prodajalca/prodajalko kmetijskega programa. • srednja kmetijska šola • izpit za prodajo fitofarmacevtskih sredstev • izpit B-kategorije • poznavanje programskih orodij • delovne izkušnje najmanj 5 let. Prošnje pošljite na naslov najkasneje do 20.4.2006 Aliansa. d.0.0., Gotovlje 31, 3310 Žalec PRODAM OTROŠKO kolo BMX (16 toi), primemo zo otroke v starosti od 4 do 6 let, prodam. Telelon 041 211-151. 1691 DOLGO dekliško obleko za birmo, marelitne barve, prodam. Telefon 031 811-316, po 20.uri. 1304 MANJŠE traktorske prikolice, kosilnico Alpina, napravo za pranje črev in razne stvari prodam. Telefon 040 250-951. 1542 KOSTANJEVE kole za vinograd in les za hišno ostrešje prodam. Telefon 5716-512. Ž173 TRI koze, domače žganje in rdeče vino prodam. Telefon 041 866-611. 1576 - Št. 28 -7. VENDER Smo podjetje s 15-letno tradicijo, specializirano za proizvodnjo in polaganje epoksidnih in poliuretanskih tlakov, sanacijo betonskih in jeklenih konstrukcij, sanacijo zgradb, zaključna dela v gradbeništvu ter gradbeno kemijo. V svojo skupino vabimo nove sodelavce: ► vodjo računovodsko-flnančne službe - končana VI. ali VII. stopnja ekonomske smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu (vodenje celotnega knjigovodstva podjetja) - poznavanje dela z osebnim računalnikom v okolju Windows - samostojnost, natančnost » vodjo gradbišča ali delovodjo - končana V. ali VI. stopnja gradbene smeri - strokovni izpit - več let delovnih izkušenj - znanje angleškega in nemškega jezika, znanje ruskega jezika je prednost - vozniški izpit B-kategorije V okviru nove Iranšizne trgovinu Merkur v Žalcu zaposlimo: » direktorja prodaje - ustrezna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri - vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju poslovodstva (po možnosti v Merkurju) - poznavanje dela z osebnim računalnikom v okolju Windows - znanje angleškega ali nemškega jezika - komercialne, organizacijske in komunikacijske sposobnosti ttrgovca - komercialista (več delovnih mest) - ustrezna izobrazba (trgovske, ekonomske ali tehnične smeri) - izkušnje pri prodaji in svetovanju - delo s strankami - komunikativnost, prijaznost, ustrežljivost Nudimo vam delo v urejenem okolju z možnostjo izobraževanja in osebnega razvoja. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Ponudbe z življenjepisom - CV ter dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Vender d.0.0., Šlandrov trg 1, 3310 Žalec ali na e-mail info@vender.si. Posredujemopri resnih zvezan po vsej Sloveniji 03/49122 70 MEŠ d.o.o., KIDRIČEVA 3, CEUE PARKETARNA Jager, Proseniško 14, Šentjur zaposli viličarista in mizarja v proizvodnji parketa. Pogoji: moški, starost do 30 let, samostojnost pri delu. Informacije po lelefonu 041654430 ali osebno od 8. do 10. in od 16. do 18. ure. n ZAPOSLIM dekle za strežbo (lahko študentka). Ura 800 SIT+stanovanje, tedensko plačilo. Telefon 041 460-981. Miran Kozlevtar s. p., Bevče 19 a, Velenje. ZAP0SUM0 dva delavca, po pokfku strojnik težke gradbene mehanizacije, za določen čos, za dobo 12 mesecev, s 3-mesečno poskusno dobo. Zaželene delovne izkuš-nje - 2 leti. Delo je na terenu po Sloveniji. Informacije na sedežu podjetja: Pluton gradnje d.0.0., Rimska cesto 98,3311 Šempeter v Savinjski dolini, telefon (03) 703-2550, faks 703-2560. Rok prijave: 15.4.2006. n osebo za poslovodenje in prodajo v trgovini Conrad Elecronic Celje. Potrebne izkušnje s področja računalništva in elektronike. Edicom, d.0.0., Prijateljeva 12, Šentjur Tel.: 03/749-18-44 info@edicom.si ZAP0SUM0 natakarico. Igor Dremšak s. p., Brezova 30, Šmartno v Rožni dolini, telefon 041 250-010. 1625 PIZZERIA Taurus, Miran Kajtna s. p., Lever 40, Petrovče zaposli kuharja z izkušnjami. Telefon 031 714-990. n IŠČEM delo: čiščenje, likanje, krpanje oblačil. Telefon 040 885-931. 2173 ZAPOSLIMO delavce z veseljem do montaže ograj na terenu. Telefon (03) 5701-221,041 754-865. Kotevar & Thermo-tron d. 0.0., Ločita 65 d, Polzela. Ž184 KARGO Traded. 0.0., Braslovče 80 zaposli voznika tovornega vozila s C in E kategorijo za prevoze po zahodni Evropi. Telefon 041 621-822. ž 179 KARGO Trade d. 0.0., Braslovče 80 zaposli delavca za pranje tovornih vozil in pomot v delavniti. Telefon 041 621-822. 2179 POTREBUJEMO 9 sodelavtev. Delati začnete takoj. Telefon (03) 428-2086. Lindigo d. 0.0., Kidričeva 13, Celje. 1652 V OKREPČEVALNICI v Celju zaposlim natako- riciHiatakarja in kuharja z znanjem peke pit. Telefon 070 680-279. Zdrovko Šeško s. p., Ljubljanska 7, Celje. 1658 V PRIJETNEM lokalu v Vojniku iščemo dekle za pomot v strežbi. Telefon 031 381-035. Društvo zo rekreatijo in razvedrilo Palček, Cesta v Šmartno 1 a, Vojnik, n ah hiš, gos-in podobno. Telefon (03) 8104-182,031666-997. ARS-Projektironje, Anton Strniša s. p., Gabrovec la, 3241 Podplat. n ■■MB ■ JLJI I _ _ — - __ MALI ObLAal - IWrPHMftClJE Ni ure, dneva in noči, vedno in povsod si ZAHVALA Ob izgubi drage mame in stare mame BERNARDE LIPOVSEK iz Razgorc pri Vojniku (1928-2006) se iskreno zahvaljujemo osebju bolnišnice Celje ter sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in izraženo sožalje. Posebna zahvala dr. Stanku Lipovšku in vsem prisotnim duhovnikom za opravljen cerkveni obred. Zahvala tudi pevcem in prisotnim krajanom iz Malečnika pri Mariboru ter Upravni enoti Slovenj Gradec. Hvala tudi Gregorju Gubenšku za slovo s trobento. Žalujoči: župnik i inovi Slavko z Anico, Ivan z Jelko in Jože -Malečnika ter vnuki Uroš, Robert in Matjaž ( Pomlad na vrt bo ivoj prišla, sedla bo na rožna tla, čakala, da prideš ti in se zjokala, ker te ni ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata FLORIJANA ZOHARJA iz Spodnje Rečice 128 pri Laškem (29.4.1939-22.3.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Pose-bej se zahvaljujemo gastro oddelku s prim. dr. Renato Šibli Splošne bolnišnice Celje, osebju ZD Laško, dr. Belejevi in patronažni sestri Stanki. Zahvala g. dekanu za lepo opravljen cerkveni obred. Komunali Laško, g. Piklu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in vsem praporščakom. Hvala sodelavcem kolektivov Izletnik Celje in Paron Laško. Še posebej hvala sosedom družinam Selič, Kajtna in Dergan ter družinama Ro-bič in Pušnik za nesebično pomoč. Hvala vsem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki se ga boste radi spominjati in se ustaviti ob njegovem grobu. Žalujoči vsi domači ter ostalo sorodstvo IZPOSOJEVALNICA strojev in noprav SAM, 111. bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi Telefon (041)629-644,5414-311. 20, Celje, telefon 041826-594. 1000 IZVAJAMO vsa gradbena dela. GradnjeKape-tan i. o. o., Stanetova 16 «, Celje, telefon (03)490-8630,041324-761. mm te, strojne tlake in f cene. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo d. o. o., ledina 40, Sevnica. INSTRUKCIJE, pripravo na izpite (angleščv dom. Telefon 041627-849. Andrej Prélevées, p., Breg 38, Celje. 1551 NUDIMO celotno obnovo kopalnic, polaganje vseh vrst keramičnih ploštic in kamna. Telefon 041672-362. Marjan Košto-io 45, Celje, DRUŽINA zdravi izkušnjami : otroka. Telefon 040 996-027, (03) 5471-435. GRADITELJI, pozor! Pok izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Kurjenje na drva ali olje. Garancija za peči je 5 let. Velikonočni popust na izdelke. Anton Aplenc s. p., Prekofje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011. 1627 PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izvajamo demit fasade. M3Grad d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 1633 PLESKANJE stanovanj, napuščev, oken, po ugodnih cenah, z garancijo. Telefon 5728418,031 696-164. Koral Podpe-čon s. p., Velika Pirešica 27 h, Žalec. TRAČNI obračalnik 2200 in zadnji mehanski nakladalec prodam. Kupim nakla-dalko, 16 do 17 m3. Telefon 041 870- IŠCEM varstvo za 6-mesečnego otroka. Telefon 031381-035. 1669 T