1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 323.15(497.4=112.2)"1941/..." Prejeto: 30. 4. 2013 Še enkrat o selitvi volksdeutscherjev med II. svetovno vojno ALENKA AUERSPERGER univ. dipl. komparativistika Puhova 16, SI-1000 Ljubljana e-pošta: AAuersperger@yahoo.com IZVLEČEK Članek je odmev na predavanje prof. dr. Stanislava Južniča v Arhivu Republike Slovenije 21. februarja 2013 z naslovom »Kočevski Nemci — zametek avtohtone manjšine v slovenskem parlamentu? Kaj nam pove urbar iz leta 1494?«. Dokumenti iz leta 1941: Razglas, članek Naša vrnitev domov in Seznam politično nezanesljivih Koče-varjev razkrivajo, kaj je povzročilo odselitev Kočevarjev, katerih navzočnost je (posredno) izpričana že v urbarju iz leta 1494, iz njihove domovine — zaradi katerega govorimo o koncu kočevarske etnične skupine. Pojasnjena je vloga v führerja in v nemški rajh zazrtega vodstva narodne skupine. Člani tega vodstva so po II. svetovni vojni povezali generacije nekdaj nacificiranih Kočevarjev — za restavracijo nekaterih starih idej pa so pridobili tudi » nemška « društva, nastala po slovenski osamosvojitvi. Kočevarji kot volksdeutscherji so bili objekt nacistične preseljevalne politike, s katero je Hitler želel doseči dva cilja, ponemčiti Slovence in izrabiti t. i. nemškorodno kri za »višje cilje«. KLJUČNE BESEDE: volksdeutscherji, kočevski Nemci, Kočevarji, Wilhelm Lampeter, Richard Lackner, Ludwig Kren, Heinrich Himmler ABSTRACT ONCE MORE ABOUT THE RESETTLEMENT OF THE VOLKSDEUTSCHE DURING THE SECOND WORLD WAR This article is a response to a lecture delivered by prof. dr. Stanislav Južnič at the Archives of the Republic of Slovenia on February 21, 2013 titled »The Gottschee Germans — the Beginning of the Autochthonous Minority in the Slovenian Parliament? What Can We Learn from the 1494 Land Register?« Based on three documents from 1941 — the Resettlement Proclamation, the article Our Return Home and the List ofPolitically Unreliable Gottscheers — the author aims to reveal what caused the Gottscheers, whose early presence in Gottscheerland was (indirectly) confirmed by the 1494 land register, to move out of their home country, thus signifying the end of the Gottscheer ethnic group. The paper clarifies the role played by the group's leaders and their loyalty to the Führer and to the German Reich. After the Second World War, leadership members organized the formerly nazified Gottscheers. For the revival of some old ideas they even managed to acquire the support of »German« associations, founded after the gaining of Slovenian independence in 1991. As the Volksdeutsche, Gottscheers were an object of the Nazi migration policy by means of which Hitler aimed to achieve two goals; to Germanise the Slovenians and to use the blood of German origin for »higher purposes«. KEY-WORDS: Volksdeutsche, Gottscheers, Wilhelm Lampeter, Richard Lackner, Ludwig Kren Razglas Razglas z dne 20. oktobra 1941 pomeni sklepno dejanje, dokument, na osnovi katerega je bila Ko-čevarjem omogočena odselitev iz njihove domovine Kočevske na italijanskem zasedbenem območju v današnji Sloveniji. Izšel je 23. oktobra 1941 v tedniku Gottscheer Zeitung, organu Kočevarjev in nemške narodne skupine. Podpisala sta ga visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli in nemški pooblaščenec za preselitev dr. Heinrich Wollert.1 V zvezi z odselitvijo (potekala je od 14. novembra 1941 do 23. januarja 1942) lahko govorimo o »koncu kočevarske etnične skupine« v Sloveniji.2 Istega dne, 20. oktobra 1941, in naslednjega, 21. oktobra, so plakati v Posavju in Obsotelju na nemškem okupiranem delu, v na novo imenovani Spodnji Štajerski, v slovenskem in nemškem jeziku že razglašali »državnopolitične ukrepe na obmejnem območju« rajha. Razglas je podpisal Himmlerjev pooblaščenec, vodja civilne uprave za Spodnjo Štajersko, dr. Sigfried Uiberreither. To je pomenilo, da se bodo že čez nekaj dni začele deportacije Slovencev, in sicer v glavnem v taborišča Spodnje Šlezije, Bran-denburga, na Hannovrsko, Turinško, Württember-ško, Saško in drugam. Prebivalci niso vedeli, kam jih bodo odgnali. Le slutili so, da bodo njihovi domovi zagotovili naseljevanje Kočevarjev, kot se je polagoma zvedelo »od kmetije do kmetije«; nekateri Koče-varji so si namreč še pred odselitvijo hodili ogledovat kmetije in kraje v Posavju in Obsotelju, kamor so se nameravali preseliti. Izgon Slovencev je potekal od 24. oktobra 1941 do 30. julija 1942. Obiski v rajhu, povezovanje z jugoslovanskimi volksdeutscherji Kočevarji so se intenzivno pripravljali na selitev v rajh še pred Hitlerjevim prihodom na oblast. Prirejali so razne manifestacije, na katerih so slavili führerja in poveličevali nacistično Nemčijo. Pošiljali so Hitlerju pozdrave z željo, naj misli na njih, na Kočevsko; posamezni predstavniki so iskali priložnost, da bi jim osebno stisnil roko.3 Hitler je sprejel trideset deklet nemške narodnosti z vseh ozemelj volksdeutscherjev na dan državne stranke, aprila 1937 v Nürnbergu. O navzočnosti Kočevarjev na tem srečanju je poročal Gottscheer Zeitung šele aprila 1941.4 Za 30 mladih kmetov iz Kočevske, ki so se udeležili izobraževalnega tečaja v Ulmu, je bil zgodovinski dan 12. marec 1938, dan priključitve Avstrije k rajhu. Na zmagovalnem pohodu po deželi se je führer 1. aprila 1938 ustavil v Stuttgartu. Tečajniki so pohiteli pred mestno hišo, tam pa je bilo tudi več kot 200 volksdeutscherjev; ob vhodu so stala dekleta v modrih krilih in belih bluzah, vse je bilo okrašeno; v takšnem ozračju so dočakali tople Hitlerjeve besede.5 Ko so predstavniki kočevarskih mladih kmetovalcev 16. aprila 1939 obiskali Hitlerja, je M. Röthel zapisala: »Vedela sem, da je führer že večkrat pomagal Kočevarjem in da je s prošnjami preobremenjen.« Zato so mu dekleta ob 50-letnici pripravila darilo. Hkrati je sprejel tudi volksdeutscherje iz Sedmograške, torej iz Romunije. Tudi o tem je poročal Gottscheer Zeitung šele aprila 1941.6 So se pri stikih s Hitlerjem delegacije Kočevarjev zavedale, da jih führer uvršča med volksdeutscherje in nič drugače in da so se znašli tako kot drugi vol-ksdeutscherji leta 1938 v memorandumu nemškega urada kanclerja rajha kot tisti, katerih »jezik in kultura sta bila prvotno nemška, nimajo pa nemškega državljanstva«? So se zavedali pomena krvi in rase, ki ga vsebuje izraz Volksdeutsche? V začetku poletja 1939 se je vrnila z usposabljanja iz Nemčije večina mladih kmetovalcev in strokovnjakov iz Kočevske. Lotili so se preobrazbe kmetijstva, modernizacije vasi. Ob tem ni manjkalo nacionalnosocialističnega duha. Že 6. avgusta 1939 so se zbrali člani kulturbunda na velikem srečanju v Koprivniku. Obiskal jih je celo poslanec volksdeutscherjev v beograjskem parlamentu Franz Hamm.7 Hamm je postal v obnovljenem vodstvu jugoslovanskega kulturbunda politični predstavnik, tako kot je bil dr. Sepp Janko predstavnik kulturne dejavnosti in dr. Josef Trischler predstavnik gospodarskih interesov nemške narodne skupine.8 Kočevarji so bili sicer tesno povezani z jugoslovansko nemško manjšino. Bili so tudi na ustanovni skupščini jugoslovanskega kulturbunda 20. junija 1920 v Novem Sadu. Tam se je zbralo okrog 2.000 Nemcev iz Banata, Bačke, Baranje, Srema, Slavonije, Štajerske in, kot je bilo že rečeno, iz Kočevja. Srečanje je potekalo pod geslom, ki je potem na najboljši način označevalo dejavnost kulturbunda v Jugoslaviji — »Zvesti državi — zvesti narodu«. 1 Grazioli: Der Hohe Kommissar, str. 3. 2 Tschinkel: The End of the Gottscheer; Janko: Weg und Ende; Frensing: Die Umsiedlung. 3 Verderber; Bartelme; Röthel: Gottscheer erleben den Führer, str. 6—7. Prav tam. Prav tam. Prav tam. Lackner: »Ich würde, str. 75. Geiger: Nestanak folksdojčera, str. 20. Pravila za organizacijo kulturbunda so prevzeli po vzoru enakega dokumenta organizacije češko-slo-vaških (sudetskih) Nemcev, kot tudi srbske kulturne zveze Prosveta, ki je delovala pred prvo svetovno vojno v Bosni in Hercegovini.9 Kočevarji so od jugoslovanskih volksdeutscherjev prevzeli geslo Staatstreue-Volkstreue.10 Nastopili so deset let po ustanovitvi zveznega kulturbunda, na jubileju v Kočevju in na Gačah pri Črmošnjicah. Pospešeno so prevzemali nacistično propagando; širile so jo dolga leta VDA11, VoMi12 in krošnjarji. Poleg diplomatskih poskusov zbliževanja z najvišjim vodstvom v Berlinu je potekalo skrivno oboroževanje.13 Znak za začetek formiranja posebnih oddelkov na Kočevskem je bil dan z napadom Nemčije na Poljsko 1. septembra 1939. Ta je pomenil začetek II. svetovne vojne. »Še istega meseca je vodstvo kočevskih Nemcev na tajnem sestanku sklenilo, naj se takoj osnujejo oboroženi oddelki, ki so jih poimenovali Volksdeutsche Mannschaft — nemško moštvo. Kot je bila vsa kulturbundovska organizacija izvedena po vzorcu NSDAP, nemške nacistične stranke, tako so tudi svoje moštvo organizirali po zgledu nacističnih oddelkov SA, to je napadalnih in jurišnih oddelkov nacistične stranke«,14 je zapisal Janko Jarc, ki je dobro poznal razmere na Kočevskem. Ustanovljeno moštvo je bilo sicer moštvo volksdeutscherjev, vendar se takrat niso veliko ukvarjali s pomenom te besede, uveljavljene po letu 1938. Oblasti so ponovno dovolile delovanje krajevnih organizacij kulturbunda, kratek čas po tem, ko so jih razpustile. Kakšen je bil razlog za to? »Obnova kulturbunda v letu 1939je bila dovoljena predvsem zaradi novega, nevarnega zunanjepolitičnega položaja, v katerem seje po začetku druge svetovne vojne znašla Jugoslavija in glede na reciprociteto, odkar so nacistične oblasti odobrile pravila Slovenske prosvetne zveze na Koroškem«, sklepa Dušan Biber.15 Na Kočevskem so posamezne krajevne skupine nepretrgano delovale ilegalno. Od pevskih in telovadnih društev k zadružništvu Že leta 1923 je nastalo kočevarsko pevsko društvo in prevzelo v naslednjih letih negovanje in ohranjanje nemške pesmi ... Gottscheer Zeitung in Gottscheer Kalender pa sta vneto spodbujala nemško narodno zavest. Časopis Slovenec je sicer opozarjal, da grozi nacizem tudi nemški narodnostni manjšini s smrtjo ... Toda drobna opozorila niso imela veljave, saj je desetletja krožila krilatica: Deutsches Volk, Sonnenvolk auf Erden. Marsikdo se je spomnil, da je že leta 1905 bral v Slovencu: »Nemški turnarji so se danes odpeljali hajlat na turnarsko slavnost v kranjski Deutschland v Kočevje.«16 Marsikdo je poznal tudi Finžgarjeve zgodbe s Kočevskega.17 »Potem, ko nas je vse prevzela ideja nacionalsoca-lizma, ki je pregnala vpliv liberalistično-zahodne življenjske miselnosti in razbistrila naš življenjski nazor ter njegov pomen, smo tudi mi spoznali, kaj je naša naloga: Domovino pripeljati nazaj k ljudskemu in gospodarskemu ozdravljenju. Spoznanje, da ima domovina veljavo le kot kmečka dežela, nas je pripeljala do tega, da gremo po sledeči poti: Ustanovljena je organizacija naših kmetov kot kmetijska zadruga«,18 je zapisal nepodpisani uvodničar v članku Führer, Dir gehören wir! Poseben gospodarski odbor je sestavil tudi svoj program s poudarkom na vzgoji narodne skupine v enotnosti in zaupanju nemškega svetovnega nazora in krepitvi kmečkega stanu. »Narodna vzgoja: naloga odbora bo, da bo kočevsko narodno skupino skoval v celoto, vzbudil v srcih ljubezen do grude in jo kot ideal povzdignil in varoval. Vzgoja narodne skupine v enotnosti in zaupanju v smislu nemškega svetovnega nazora (sic!) ob upoštevanju ustreznih določb naše kraljevine. Seveda poudarjamo, da smo zelo pripravljeni držati se tudi navodila naše domovine (sic!), nemškega rajha.«19 Schober, ki je o tem poročal nemškemu konzulatu v Ljubljano, je prepričljivo za svojo domovino in domovino svojih rojakov štel nemški rajh. 9 http://www.drustvosns.org/nemacka manjina/stefanovice/ Goran Nikolic, The Vojvodina Germans beetween the two World Wars.pdf. 10 Omenjeno geslo zastopa ponovno v zadnjem času uredništvo časopisa Gottscheer Zeitung. 11 VDA - Verein, od leta 1933 Volksbund für das Deutschtum im Ausland, /Društvo (zveza) za nemštvo v tujini/. 12 VoMi - Volksdeutsche Mittelstelle/ Urad za delo z nemškimi narodnimi manjšinami/. 13 Tschinkel: Zvonovi so umolknili, str. 234-245; Auersperger: Iskalci grala, str. 80-81. 14 Jarc: Partizanski rog, str. 39. 15 Biber: Nacizem in Nemci, str. 58. 16 Slovenec 33 (1905), št. 133 (10. junija 1905), II priloga str. 4. Vir je posredoval Janez Kos. 17 Franc Saleški Finžgar je bil kaplan v Kočevju od 2. decembra 1896 do 10. maja 1898. Župnija je imela tedaj enajst podružnic. V svojem delu Leta mojega popotovanja opisuje svoje zavzemanje za slovenske pridige, kot pravi, »v dokaj razhujskanem mestu«. Njegova izkušnja je bila ob koncu tamkajšnjega kaplanovanja takšna: »Po mestu se je nekoliko pomirilo, a moral sem se resnično izogibati najbolj zagrizenih hajlovcev, da nisem prišel v boj z njimi. Vsi trezni Kočevarji pa so me kljub slovenstvu radi imeli.« Finžgar: Leta mojega popotovanja, str. 83-91. 18 Führer, Dir gehören wir!, str. 1. 19 Ferenc: Nacistična raznarodovalna, str. 562. Dober zgled so že dajale nemške skupine v Novem Sadu. Tam je leta 1922 začela delovati kmetijska zadruga Agraria in pripomogla k hitri krepitvi gospodarstva tamkajšnjega nemškega prebivalstva; tako se je povečala tudi trgovina z rajhom. Ob kmetijskem zadružništvu, še posebej od leta 1933, ko je Hitler prevzel oblast, je »pridobljena iskra narodne (volkisch) ideje vzplamtela tudi v srcih Kočevarjev. Prižgal se je ogenj in ta ogenj nacionalso-cialističnega svetovnega nazora je zajel postopoma vse Kočevarje in nas naredil odporne proti vsem poskusom Slovencev, da bi nas uničili«.210 Vse jasneje se je kazalo, da postaja kočevarsko zadružništvo zgolj instrument v rokah stranke in rajha. Leta 1933 je izšel v Berlinu zakon rajha o dednih kmetijah. Želel je »ob ohranitvi starega nemškega dednega običaja ohraniti kmetstvo kot krvni vir nemškega naroda.«21 Dedna kmetija je bilo kmetijsko in gozdarsko posestvo, če je pripadalo osebi, zmožni kmetovanja, in je obsegalo po velikosti najmanj eno njivsko površino za preživetje družine in največ 125 hektarjev. »Lastnik dedne kmetije se imenuje kmet. Lastnik ali posestnik drugih kmetijskih in gozdnih zemljišč se imenuje kmetovalec. Kmet je lahko le tisti, ki je nemške ali po rodu istovrstne krvi.«22 Po zakonih rajha so se zgledovali tudi v Nemčiji šolani kmetovalci s Kočevskega: »Izpolnjevanje dolžnosti je ponos nemškega kmeta! Zapustiti dedno kmetijo v boljšem in plodnejšem stanju dedičem je kmetu v čast!« sta kot načelo zapisala Wilhelm Lampeter in Martin Sturm. In v uvodu knjižice Gospodarska vprašanja kočevskega kmeta poudarila: »Prišel bo čas, ko bo kočevski kmet ponosen in samozavesten in neodvisen od vsake pomoči zunaj njegove delovne zmožnosti in zemlje. Ponos kmeta in kmetova čast morata biti vedno vogelni kamen kočevarske narodne skupine. < 23 Vodstvo Volksgruppe Ko so oblasti ponovno dovolile delovanje kul-turbunda in so zaživele krajevne skupine, je bilo izbrano tudi vodstvo narodne skupine, Volksgruppenführung. »Uradno pa je bilo s takim izrazom poimenovano vodstvo šele po italijanski zasedbi«,2 je zapisal v svojih spominih šestdeset let kasneje Richard Lackner, ki je bil tudi sam član vodstva. Naštel je člane vodstva narodne skupine: 20 Führer. Dir gehören wir!, str. 1. 21 Darre: Neuadel aus Blut und Boden, str. 229—244. 22 Prav tam. 23 Lampeter; Sturm: Die Wirtschatsfragen des Gottscheer Bauern. Lackner: »Ich würde ..., str. 78. »Vodja skupine je bil Josef Schober (rojen 23. 11. 1902), poročen, oče dveh otrok, družabnik žage, ugleden meščan; Johann Samida (rojen 4. 5. 1879), poročen, 4 otroci, več let je bil župan občine Poljane pri Črmošnjicah, lastnik relativno velike gozdne kmetije na Pogorelcu v Kočevskem rogu. Naloga: vložiti njegove izkušnje v posvetovanja vodstva narodne skupine; Johann Schemitsch (rojen 24. 12. 1898) poročen, več otrok, gostilničar, kmetovalec in lesni trgovec, župan občine Mozelj. Njegove izkušnje in znanje na gospodarskem in upravnem področju so imeli pri posvetovanjih veliko težo; Wilhelm Lampeter (rojen 12. 1. 1916) diplomirani agronom, samski. Leta 1939je končal študij v Ho-henheimu pri Stuttgartu. Vodstvo pri obnovi kmetijstva na Kočevskem; Martin Sturm (rojen 22. 11. 1911) poročen, 1 otrok. Končal dveletno izobraževanje za praktične kmetovalce pri Kmetijski šoli Ludwigsburg/Württemberg. Zaposlen kot kmetijski svetovalec pri zadrugi Kočevje (skupni pašniki, modernizacija hlevov); Richard Lackner (rojen 24. 8. 1919) samski, po maturi en semester na Umetniški akademiji v Stuttgartu. Tečaji iz primerjalnega poznavanja umetnosti in elementov ljudske umetnosti, prvak državne skupine v poklicnem tekmovanju Akademije in tehnične visoke šole Stuttgart (gradnja in notranja oprema otroškega doma v švabskem Albu). Iz družinskih vzrokov se je moral vrniti domov. Prevzel je nadaljnji razvoj domače industrije in vodstvo mladine na Kočevskem; Alfred Busbach (rojen 28. 4. 1908), samski. Diplomirani gozdarski inženir, zaposlen pri gozdni upravi kneza Auersperga v mestu. Sodelovanje pri obnovi moštva v SDKB (Schwäbisch-Deutscher Kulturbundu, op. A. A.), oblikovanje Gottscheer Zeitung-a leta 1941.«25 Takšno vodstvo je priznal tudi Berlin, potem ko je dr. Arko, dolgoletni vodja Kočevarjev, že leta 1938 odstopil. S Hitlerjem se je kočevarsko vodstvo (Schober, Lampeter in Sturm) srečalo v Mariboru 26. aprila 1941. Potrdil je, kar je v zvezi z njihovo nadaljnjo usodo že 23. aprila 1941 sporočil führer rajha (Reichsführer) SS Heinrich Himmler v Brucku na Muri. Za selitev Kočevarjev je Himmler določil naselitveno območje v Posavju in Obsotelju, za ljubljanske Nemce pa sprejemno območje na Koroškem in Gorenjskem. Vdanost Hitlerju se je v zapisih časopisa Gottscheer Zeitung stopnjevala iz tedna v teden, dokler niso bile 22. maja 1941 zapisane za Kočevarje odločilne besede, da jih Hitler kliče nazaj v rajh. Kje je ta rajh, je vedelo le najožje vodstvo, Gottscheer Lackner: »Ich würde ..., str. 78—79. 24 25 Zeitung pa je objavil kraj naselitve šele 17. novembra 1941, potem ko sta bila že objavljena oba razglasa, o izgonu Slovencev in naselitvi Kočevarjev na njihove domove. Dr. Heinrich Wollert je pojasnil, da je kočevskim Nemcem dodeljen prostor v brežiškem trikotniku, v pasu ob spodnjem toku Save, ob Krškem in potoku Sotle. Obetal je plodno zemljo ob sotočju rek, obdano s hribi in gorami, kjer uspeva vinska trta, središče tega območja pa je mesto Brežice. Tudi drugi nemški poznavalci so opisovali Spo-dnještajerski trikotnik v najlepši luči in kot »najjužnejšo točko naše velikonemške države« ..., »ki se nam zdi kot dragulj«.26 Obljubljeno je omajalo še zadnje, ki so omahovali pri selitvi. Prostovoljna odločitev Razglas, podpisan 20. oktobra 1941, s katerim so dobili kočevski Nemci prosto pot za odselitev iz domovine, ni nagovarjal ne Kočevarjev ne kočevskih Nemcev, ampak volksdeutscherje. Komisar Ljubljanske pokrajine oziroma Ljubljanske province in nemški pooblaščenec za naselitev sta »dajala javnosti na znanje« v strogem pravniškem jeziku, kakšne formalnosti morajo opraviti pred zadnjo odločitvijo. Izpostavljeni sta bili vlogi prvega moža na zased-benem italijanskem območju Graziolija in za njim zastopnika bodočih nemških preseljencev Wollerta. Pri odselitvi so imeli prav tako pomembno vlogo občine in svetovalci ter poznavalci družin, ki so se želele preseliti. V razglasu je posebej ločen stavek: Die Umsiedlung ist für die einen wie für die anderen freiwillig. S tem je bila dana kočevskim volksdeutscherjem in osebam z nemškim državljanstvom prosta volja za odločitev o preselitvi na nemško zasedbeno območje. Za Slovence iz Posavja in Obsotelja ni bilo takšnih formalnosti. Od svojega praga so se poslovili v naglici in pogosto brez osebnih dokumentov. Najprej so jih odgnali v Brestanico, v Rajhenburg. Tam so dobili na kovinski ploščici odtisnjeno številko; ta svetinjica je postala njihov osebni dokument na poti v neznano, v rajh. Grajski hlevi v RRajhenburgu, lager Schweitzer Garten v Mühlhausnu v pokrajini Thüringen, lager Schnepfenthal pri Waltershausnu (Gotha), lager Plauscher Grund v mestu Plaue pri Arnstadtu, lager Arnstadt v mestu Arnstadt/Thüringen, zbirno taborišče Slovencev, ki so nazadnje pričakovali vrnitev v domovino. Janez Ivan Jazbec, ki je tako razvrstil svoja taborišča, je le eden izmed 37. 000 iz Posavja in Obsotelja izgnanih Slovencev.27 Odhod od doma v Gornjih Skopicah ni bil prostovoljen. V vas njegovih staršev so se naselili Kočevarji iz Oneka, XI. šturm. Ana Žabkar pa se je spomnila le nekaterih lager-jev: Rajhenburg, Triangel, Bad Lautenberg, Rudolfstadt., München ... in nazadnje Bergen-Belsen. »Tam je bilo tudi koncentracijsko taborišče, tako, da sem veliko videla hudih stvari in strašnih. «28 Večina od 37.000 izseljenih Slovencev tako imenovanega tretjega vala je vsa štiri leta ostala v izgnanstvu. Glavni obrisi narodnopolitičnega vrednotenja Slovencev se kažejo v pregledu, ki ga je glavni štabni urad 16. novembra 1942 poslal Himmlerju. Razsajeno je bilo skupaj ... 37.000 Slovencev. Od tega na osnovi rasnih in političnih pregledov pripoznanih za sposobne za ponemčenje ... 11.000. Od 11.000 sposobnih za ponemčenje je v starem rajhu napoteno na stalna delavna mesta in v lastna stanovanja skupaj z družinskimi člani . 8.000. V taboriščih Urada za delo z nemškimi narodnimi manjšinami (Volksdeutschen Mittelstelle) je torej danes še nesposobnih za ponemčenje . 26.000. Sposobnih za ponemčenje . 3.000. V tem času so Slovenci, nesposobni za ponem-čenje, živeli v taboriščih in so kot tujerodni delavci razporejeni v vojaško pomembnih obratih.29 Gottscheer Zeitung je 17. novembra 1941, ko je bilo preseljevanje Kočevarjev na vrhuncu, poročal, da so »prejšnji prebivalci v najboljšem redu preseljeni in so prav tako dobro oskrbovani. Za te prebivalce bo, kot je predvideno, zagotovljena polna odškodnina za premoženje, ki so ga zapustili. Pisma in poročila teh ljudi povedo, da so na novem naselitvenem območju dobro sprejeti in da gledajo v prihodnost polni upanja.« Ohranjena številka časopisa Gottscheer Zeitung v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ima ob strani članka, ki je tako opisoval položaj slovenskih izgnancev v rajhu, grenko opombo: »Višek cinizma, ko so vendar v Šleziji in drugod od pomanjkanja umirali.«30 Naša vrnitev domov Že omenjeni suhoparni razglas o odselitvi Kočevarjev in ljubljanskih Nemcev spremlja na isti, Lange: Unsere alte Ostmark Österreich, str. 69—71. 27 Jazbec: Odsev časa. 28 Auersperger: V neizbrisnem spominu-Im Langzeitgedächtnis. Dokumentarni film, na sporedu 30. 12. 1997 na TV SLO, 50 minut. 29 Frensing: Die Umsiedlung, str. 60. 30 Wollert: Gottscheer Deutsche!, str. 1. 26 Štabni vodja Wilhelm Laforce, Wilhelm Lampeter (v sredini) in Martin Sturm na gradu RRajhenburg Vir: Muzej novejše zgodovine. 3. strani časopisa Gottscheer Zeitung, 23. oktobra 1941 članek Naša vrnitev domov. Podpisal ga je Wilhelm Lampeter. V toplem nagovoru sporoča svoji narodni skupini, da je prišel čas, ko bodo lahko izpolnili izjave za preselitev oziroma opcijske prijave (Optionserklärungen)31 in pripuščeni na transport (durchschleusen — spraviti skozi, peljati/voditi skozi). Pregledi naj bi potekali v posebnem vlaku osrednjega vselitvenega urada (Einwandererzentralstelle — EWZ), ki bo prav za ta namen postavljen na železniški postaji Kočevje. Predhodnica tega vlaka je prišla v mesto, še preden je bil objavljen razglas o preselitvi. Najprej so vodje šturmov dobili navodila o opcijskem postopku in pregledu, vlak EWZ pa je pripeljal dva dneva pred objavo razglasa. Ukaz za izdelavo posebnega vlaka za naloge EWZ je izdal Himmler (26. avgusta 1940) na pobudo Heydricha.32 General SS Reinhard Heydrich je postal dve leti kasneje avtor tako imenovane dokončne rešitve (Endlösung). Časopis Slovenec je 9. novembra 1941 napovedal »Vlak nemškega selitvenega urada v Kočevju« kot velik tehnični dosežek in dodal, da so ga že uporabili za preselitev Nemcev iz baltskih držav v Nemčijo ter da je bil »v Bukovini in Besarabiji, kjer je bilo v njegovih uradih pregledano 50.000 državljanov.«33 Preseljenci so vstopali na vlak v četrtem vagonu, ker je bilo tam prijavno mesto. Tam so oddali osebne podatke in pripravili dokumente za nadaljnji postopek. V naslednjem vagonu, v oddelku za fotografiranje, so naredili fotografijo za potni list in rentgenski posnetek. Potem je bil na vrsti zdravstveni oddelek, ki je hkrati vključeval za preseljence neznani — rasni oddelek. Naslednji vagon se je imenoval oddelek za državljanstva, v njem pa so ugotavljali status državljanstva. Tam so sprejemali prošnje preseljencev za državljanstvo, do njega pa so imeli pravico šele po prestopu nemške meje. Po ugotovitvi poklicnih kvalifikacij v poklicnem oddelku pa je sledila končna preveritev.34 Posebna komisija je opravljala delo v odročnih krajih. V Črmošnjicah je bil denimo pregled šturma (šturm je nacistični izraz za enoto v velikosti čete) 19 (Poljane), 20 (Planina), 22 (Blatnik), 23 (Črmo-šnjice) in 25 (Maverlen). V okviru šturma Poljane (danes Kočevske Poljane) je bilo pregledanih 349 optantov. Od teh je bilo 347 oseb določenih, da se smejo odseliti v Posavje in Obsotelje, dve pa v stari rajh. V okviru šturma Črmošnjice je bilo pregledanih 1.056 ljudi, od teh se jih je 985 lahko odselilo v Posavje in Obsotelje, 70 v stari rajh, ena oseba pa je bila odklonjena. Pri opciji v poljansko-črmošnji-ški dolini je pomembno vlogo odigral štabni vodja Johann Samida s Pogorelca, saj je že veliko let pred vojno kazal svojo nacistično usmerjenost. Glavno besedo pri opcijskem postopku pa je imel seveda Wilhelm Lampeter, ki je nekajkrat analiziral položaj, napadal krog tistih, ki se niso želeli odseliti s Kočevskega in sestavil celo seznam politično nezanesljivih Kočevarjev. Čeprav so pet dni pred razglasom, ki sta ga podpisala visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emi-lio Grazioli in nemški pooblaščenec za preselitev dr. Heinrich Wollert, izšla pisna navodila nemškega pooblaščenca za preselitev,35 je ostalo precej nejasnosti. Največ v zvezi z gospodarskimi določbami oziroma poglavjem A, v katerem je bilo popisano, katero premoženje lahko vzamejo preseljenci s seboj. V točki 2. je bilo določeno, da lahko vzamejo volkdsdeu-tscherji s seboj na preselitveno območje tretjino živine, toda najmanj eno glavo vsake vrste. Posamezni primeri govorijo o dramatičnih trenutkih, povezanih s preselitvijo, ki jih je še poznega novembra, potem ko je opcijski rok že potekel, reševal vodja moštva, major SS Lampeter. Pisno je prosil gospoda Herberta Knutha, pooblaščenca za območje Kočevskega, in Norberta von Wurzbacha, vodjo transporta, da bi pri preselitvi gospe Anne Hotsche-war upoštevali nova dejstva, in sicer: »Včeraj je potrjena ločitev zakona gospe Anne Hotschewar iz Gorenja št. 20, iz šturma II s Slovencem Hotschewarjem, ki se noče preseliti. Oba otroka sta njej dodeljena. Gospa Anna Hotschewar, roj. Stine, se preseli z obe- 31 ARS, AS 1620, šk. 7, Kartoteka Kočevarjev - optanti. 32 Leniger: Nationalsozialistische »Volkstumsarbeit», str. 169. 33 Vlak nemškega selitvenega urada v Kočevju, str. 2. 34 Prav tam, str. 172. 35 ARS, AS 1620, šk. 7, Merkblatt für die Umsiedlung, Der Deutsche Umsiedlungsbevollmächtigte, 15. oktober 1941. ma otrokoma k bratu Josefu Stineju iz Šalke vasi št. 19. Torej ne bo preseljena s šturmom II iz Gorenja, ampak s šturmom XII iz Šalke vasi. Poleg nekaj kosov pohištva in obleke bo omenjena lahko vzela s seboj eno svinjo in kravo, kar ji je dovolilo že sodišče.«36 Natančno nemško končno poročilo osrednjega vselitvenega urada EWZ, ki je pregledoval optante v Kočevju, Dragi in Črmošnjicah, pravi, da je dobilo oznako ST, to je pomenilo preselitev na Štajersko, 11.110 oseb, oznako A je dobilo 571 oseb, to je pomenilo odselitev v stari rajh, 66 oseb pa je bilo pri opciji zavrnjenih.37 Posamezniki so oddajali prijave za preselitev Nemškemu pooblaščencu za preselitev v Ljubljani tudi zunaj roka. Na primer: Erwin Franz Matzelle in žena Stefanie sta podpisala prijavo 8. aprila 1942. V rubriko narodna pripadnost je mož zapisal deutsch, žena pa slowenisch. Enako tudi za očeta obeh. Pri materi pa je mož zapisal, da je bila nemške narodnosti, žena pa, da je bila mati Madžarka. Prišli so iz Banata.38 Družine iz mešanih zakonov je štel Lampeter kot politično nezanesljive, »kajti vedno obstaja možnost, da bi Slovenci lahko zvedeli zaupne stvari preko slovenskih zakonskih partnerjev.«39 Na podoben način je vodja moštva razvrščal duhovnike. Manjši del prebivalstva na Kočevskem, zlasti nekateri duhovniki, je namreč nasprotoval preselitvi. A Berlin je odločil. Čeprav se je večina odselila le kakšnih sto kilometrov daleč, vrnitev potem, ko so sprejeli nemško državljanstvo, skorajda ni bila mogoča. Kot Koče-varji, kot etnična skupina, so prenehali obstajati. Vili Lampeter, učenje marljivo, vedenje dostojno Kdo je bil torej mož, ki mu je pri petindvajsetih uspelo prepričati narodno skupino, ki je več kot 600 let živela med Slovenci, da se odloči za preselitev s Kočevskega, iz domovine v pradomovino, v rajh? Lampeter Franc Vilko — kot je zapisano njegovo ime v vpisnici I. razreda za šolsko leto 1928/29 realne gimnazije v Kočevju — je bil rojen 22. januarja 1916 v Dolgi vasi pri Kočevju. Pod ocenami stoji zaznamek: Učenje — marljiv, vedenje — dostojen. Matematiko je imel odlično, petje, risanje, lepopisje, srbohrvaški in slovenski jezik: zadostno, veronauk: do- 36 ARS, AS 1620, šk. 7. 37 Frensing: Die Umsiedlung, str. 167. 38 ARS, AS 1620, šk. 7, Umsiedlungserklärung. 39 Abschrift aus Film 306, National Archives (Ende Oktober 1941, erschlossen im Zusammenhang mit EWZ-Berich- ten), Liste der politisch unzuverlässigen, (Seznam politično nezanesljivih Kočevarjev). Kopija pri avtorici. bro ... Splošna opomba je kratka: Se bo, ko se privadi učnega jezika, razvil. V II. razredu je precej napredoval: veronauk, ki je napisan v vpisnici pred vsemi predmeti in ocenami, je imel prav dobro tako kot zgodovino in petje, slovenski jezik dobro tako kot risanje, lepopisje, zemljepis, prirodopis. Telovadbe je bil v drugem tako kot v prvem razredu oproščen. Opomba: Se bo, ko izginejo težave učnega jezika, še bolje razvil. Tretji razred je preskočil z dodatnimi izpiti. V IV. razredu, pri razredniku Franju Uršiču, je bil več kot dober. Pravzaprav je imel oceno dobro samo pri slovenščini, srbohrvaščini, fiziki, kemiji, risanju in telovadbi. Veronauk, francoski jezik, zgodovino, fiziko, matematiko, higieno in vedenje je imel prav dobro, nemščino odlično. Vedenje: vljuden, malo robat. Splošno: premalo odkrit. Opomba: 19. decembra 1931 kaznovan z ukorom razrednika zaradi nespodobnega obnašanja. V V. in VI. razredu je bil marljiv. Novembra 1933 je dobil ukor razrednika zaradi neposlušnosti in 30. aprila 1934 ukor učiteljskega zbora zaradi neprimernega vedenja. Zaznamek: Učenje: marljiv z malo izjem. Vedenje: odločen, resen fant. Telesni ne-dostatki: popolnoma zdrav. Ima očima. Hodi v šolo od daleč slednji dan. Kaznovan je bil tudi v VII. razredu, v VIII. razredu pa je bil na plenarni seji profesorskega zbora 29. oktobra 1935 izključen iz šole.40 Nekatere kazni je drobni fantič dobil spomladi 1933., ko se »vsi Nemci radostno in globoko pretreseni zahvaljujejo Bogu, da je nemškemu narodu ... v najstrašnejših usodnih urah,« kot je zapisal časopis Deutsche Zeitung v Celju, »poslalpravega moža«.41 Führerja. Franc Vilko je odpotoval v Berlin. Kot Wilhelm Lampeter se je vpisal na gimnazijo, imenovano po pesniku in filozofu Lessingu Lessingova gimnazija, jo dokončal in leta 1936 maturiral. Nato je obiskoval visoko kmetijsko šolo v Hohenheimu pri Stut-tgartu, diplomiral in se leta 1939 po vrnitvi v domovino lotil gospodarske in družbene preobrazbe na Kočevskem. Maja istega leta je postal vodja moštev (Der Mannschaftsführer).42 Na izobraževalnih taborih (Schulungslager) je propagiral boj proti univerzalističnemu razumevanju sveta: liberalizmu, komunizmu, katolicizmu. Na zbirališčih, ki niso bila dostopna Slovencem, so se pojavile teme, kot so: o nemškem narodu, Adolf Hitler in njegov narod, vzgoja mladine v nacionalsoci- 40 SI ZAL, KOČ. 86. Gimnazija Kočevje, šk.: 6, 7, 8. 41 Biber: Nacizem in Nemci, str. 51. 42 de. wikipedia.org/wiki/Wilhelm_ Lampeter. alistični državi, nemška mistika mojster Eckhart in Paul de Lagarde, nordijski človek, kmet v nacional-socialistični državi, Amerika in nemštvo ...43 Bolj ko se je bližal čas odselitve, pogosteje so se zbirali. Na taborih, na primer v Starem Taboru pri Črmošnjicah, so dvigali zastavo s kljukastim križem, korakali po vaseh, peli pesmi in jih še poudarjali z bobni in pihali, okrašenimi z insignijami z enojnim runom Sieg.44 Po pozdravnem govoru Wilhelma Lampetra, vodje moštev, sta zadoneli pesmi Deutschland heiliges Wort (Nemčija, sveta beseda) in Vom Rinsequell zum Kulpastrand (Od izvira Rinže do obale Kolpe). Ta je postala z leti himna Koče-varjev.45 Napisal jo je Josef Obergföll leta 1875 kot Wacht an der Kulpa (Straža na Kolpi). Prenovljena kaže politično usmeritev kočevskih Nemcev pred drugo svetovno vojno. Z njo je bil dopolnjen tudi članek Wir wollen heim ins Reich! (Hočemo domov v rajh!), objavljen 17. julija 1941, na prvi strani časopisa Gottscheer Zeitung. Wilhelm Lampeter se je podpisal pod članek kot vodja moštva (Der Mannschaftsführer). (In ne kot vodja narodne skupine.)46 Mladina se je zbirala na izobraževalnih shodih v Kočevju,47 v Svetlem Potoku,48 v Starem Logu,49 na Krempi50 in na planjavi pri že omenjenih Črmo- šnjicah.51 Leta 1940 je izdal Lampeter skupaj z Martinom Sturmom knjigo Gospodarska vprašanja kočevskih kmetov. Delo obeh strokovnjakov za kmetijstvo je povezano s prepričanjem, da bi bilo potrebno na Lampeter, 43 Gottscheer Mannschaftsführer-Wilhelm Lagerbrief,www.gotschee.de. 44 Auersperger: Iskalci grala. Fotografija shoda Hitlerjeve mladine v Starem Taboru pri Črmošnjicah je na strani 242. V lasti Dolenjskega muzeja, Novo mesto. 45 Vom Rinsequell zum Kulpastrand Hebt in den Wind die Fahnen, Wir kehren heim ins Vaterland, Die Heimat unsrer Ahnen. Wir blieben deutsch trotz Haß und Not Trotz bittrer Knechtschaft Schande. Es trieb das Osteraufgebot Die Serben aus dem Lande. Im Gleichschrittmarsch, der Trommel Schlag Gibt Schritt uns beim Marschieren. Wir rufen in den jungen Tag: 'Ein Volk, ein Reich, ein Führer!' 46 Lampeter: Wir wollen heim ins Reich, str. 1. 47 Erker: »Wir marschieren für Hitler...«, str. 2-3.; Erker: Führerschulungslager in Gottschee, str. 1-2. 48 Erker: Die Fahne in Lichtenbach, str. 1. 49 Kren: Tag der Besinnung in Altlag, str. 4-5. 50 Kren: Wir standen auf der Krempe, str. 3-4. 51 Kren: Durch die Moschnitze klang es, str. 5; Kren: Führer- schulungslager Alttabor, str. 3. Kočevskem preurediti kmetijstvo in preprečiti odliv prebivalstva v Ameriko, saj je živelo tam že več Kočevarjev kot doma. V duhu nacionalsocializma zastopata nekatere poglede Waltherja Darreja, ki je zasnoval teorijo Blut und Boden. Tako kot bi morala Nemčija poskrbeti za samozadostnost v hrani, bi morali tudi na Kočevskem dvigniti raven pridelave hrane. Po služenju vojaščine v jugoslovanski armadi se je Lampeter vrnil v Kočevje in še pred italijansko zasedbo Kočevske imenoval sebe za okrajnega glavarja. 13. aprila 1941 se je vselil v grad Auerspergov v Kočevju. Po desetih dneh ga je od tam odstranila italijanska armada.52 Nadaljeval je priprave na preselitev. Še pred preselitvijo ga je Himmler povišal v majorja SS. Kot član NSDAP je imel številko 9,547.990. Decembra 1941, po preselitvi večine Kočevarjev v Posavje in Obsotelje, je Lampeter z zadovoljstvom zapisal: »Ne stojimo več na prednji straži Nemčije, končno smo vrnjeni k veliki sili — Nemčiji« ... »Kot smo strnjeno korakali v stari domovini, bomo tudi v novi domovini. Kot smo v stari domovini, bomo tudi v novi preživljali nedelje na gorah, se zbirali tisoči pri jutranjih slavjih in doživljali Boga, naravo in nemško bit«, je spodbujal nezadovoljneže.53 Zaradi slabih razmer na preselitvenem območju se je pritožil v Berlin. Vodja SS rajha (Reichsführer SS) Himmler ni imel razumevanja za položaj kočevskih Nemcev v Posavju in Obsotelju, odstavil je vodstvo kočevarskega moštva (Gottscheer Mannschaft) 54in Lampeterja degradiral. Wilhelm Lampeter je zapustil Brežice in se za nekaj časa vrnil v Nemčijo. Postal je vojak bojne enote SS (Waffen-SS), 30. junija 1942 je bil vpoklican v oklepno pehoto SS 4. regimenta z imenom »Der Führer« v Stralsund, 7. oktobra 1942 je bil prestavljen k 11. prostovoljski oklopni pehotni diviziji SS »Nordland«. Pri neki akciji v kalmiški stepi na vzhodni fronti je bil 15. januarja 1943 ranjen. 17. maja 1943 je prišel k bolniški četi v Ellwangen (Jagst) na Wurttemberško. 1. maja 1944 je bil v šoli SS za jun-kerje v Bad Tölzu. 30. avgusta 1944 je bil povišan v poročnika SS v rezervi. Nato je 1. septembra 1944 stopil v enoto za urjenje v vožnje motornih vozil in rezervni regiment v Buchenwaldu pri Weimarju. Od 1. januarja 1945 je bil v Himmlerjevem glavnem štabu, uradu C I., zatem pa ga je general Gottlob ger premestil v Brežice za organizacijo t. i. volks- 52 http://de.wikipedia.org/wiki/Wilhelm Lampeter. 53 Lampeter: Gottscheer, Deutschland nimmt uns auf, str. 2. 54 Lampeter: Die Gottscheer Volksgruppe 1930—1942. Dostopno na spletni strani http://homepages.uni-tuebingen.de/ gerd.simon/gottschee.pdf, str. 29. -- — Abschrift aus Film 3D6, National Archives (Ende Oktober 1941, erschlossen im Zusammenhang mit EUZ-Berich ten) - 1 - Vertraulich I Liste der politisch unzuverlassigen Gott s cheer. Dem Deutschen Reich Feindlich gesinnte Gottscheer giht es nicht. Uberzeugte Kommunisten hatten wir: Hans Erker aus Rain (seit April d. 3. im Reich), Viktor Pe££egrini aus Uindischdorf z.Zt. in Nünchen. Beide machten in der Volksgruppe kommunistische Propaganda, hatten doch absolut Seiner, Erfolg und gingen deshalb 153B aua der Gruppe, Oer Erstgenanntenach Banat, der zweite ins Reich, Ihre jetzige politische Einstellung ist mi* unbekannt. Unter kommunisys chen Verdacht bzw. unter Verdacht der Zusammenarbeit mit Kommunisten steht der Chauffeur Joseph Uidmer, Rieg 4, geb. am 10,5.1900. Er uird stets übe ruach t. Uahrend der Kampfzeit galten grundsätzlich als politisch unzuvarlaaaig alle Familien aus Mischehen, ueil immerhin die Möglichkeit bestanden hatte, deB die Slowenen «ine geheimzuha1tenäe Sache über den ■ lowenische^t Ehepartner erfahren könnten. In den meisten Fallen standen diese Familien aus rtiechehen genz in dem einen oder in dem andern Lager, so daS jene, die bei uns standen und von unserer Organisation erfaGt uurden, nicht als politisch unzuverlässig zu bezeichenen sind: Die eigentlich politisch unzuverlässigen Gottscheer, also jene, die tf hputt einen bewußt falschen Bericht über die Volksgruppe geben warden, n i nd: 1. Dr. Ferdinand Siegmund, Kerndorf (außerdem rücksichtsloser Egoist 2. Seiselmeyer, Gottschee, t) . reinster Prägung) AfoL,- ' Ueinhandler 3 . , Joseph A sAli, Gottichee 233, Kaminfegermeister 4. Dr. Hans A reo , Gottschee 307, Rechtsanwalt 5. Joseph: KraRhr, Gottschee 179, T iech le rme i s te г 6. Josph КгаКег, Gottschee 70, z.Zt. Steuerinspektor, Krainburg/ Süd- 7. Eduard Herbst, Gottschee 138, Kaufmann Kematen 3. Joseph Hönigmann, Gottschee 344, Sode-^essererzeuger 8. Joseph Hönigifisrvn, Gottschee 90, Kaufmann (Schu 10. Leo Hornigmann, Gottechee 354, Hotelier 11. Familie Jakamini, Gottschee 152 u. 155 12. Joseph Prenner, Gottschee 57, Friseur 13. Franz Röthel, Gottschee B5, Drogist 14. Dr. Richard Rom, Gottschee 337, Rechtsanwalt A geschaft) 15. Frau Aurelia Roe taut Tochter Frau Elinor Игек, Gott«che* 92 16. Willi Schleimer, Gattschee 101, Gastwirt 17. Erich Werderber , Gottschee 265, Lehrer - 2 - 18. Eduard Tomitsch, Gottschee 110, Gastwirt 19. Ing. Karl S k £ Uffil^tf at tiÄh u e 106 20. Wilhelm Uclf, Gattschee 107, Kassier 21. Ferdinand Gian, Gottsche» 33, Schuster 22. Joseph Erker, Gottschee 194, Revierförster 23. Heinrich Hönigmann, Gottschee 191, Spediteur u. Gastwirt 24. Familie Koscher, Gottschee 9ä 25. Anton Zur 1, Gottschee 62, Schuhmacher 26. AI* eine besondere Art politisch Unzuverlässiger sind die klerikal römisch-katholisch Ausgerichteten zu betrachten. Darunter Tallen: 1. Joseph Eppich, flitterdorf", Pfarrer 2. Josph Кгакег, Rieg, РГаггег 3. Pfarrer Gliebe, Göttenitz 4. Joseph Kreimer, Ebental, Pfarrer 5. Alois Krisch, Altlag, Pfarrer 6. Heinrich Uittine, Morobitz, Pfarrer (wird voraussichtlich seinen Beruf lassen) 7. Joseph Perz, Lehrer in Ruhe aus Grafenfeld 6. Sepp Eppich, Ebental, Bauer 10 Ihre A nhangerachaft besteht Tast ausschließlich aus alten Frauen. Alle Angerührten bis auf Pfarrer Joseph Kraker können als national-klerikal bezeichnet werden. Der Letztgenannte ist jedoch geradezu deutschfeindlich k lerikai. Zu 1. Dr. 5 ieqmund; Äußerst aktiv Für sich. Ist sehr fähiger Rechtsvertre ter. Seine Familie ist rassisch gut; auch sehr arbeitsam. Seine Tochter im letzten Jahr sogar in der Flädelarbeit hervorgetreten. Seine Schwester und Bruder im Irrenhaus gestorben. Er seibat ging rücksichtslos seinen eigenen Ueg, um materiell seinen Vorteil zu erreichen. Seine Kinder schickte er in slowenische Schulen, obwohl er dies eicht nötig hatte. Er wurde von den Slouenen, den deutschen Eltern, die ihre Kinder in deutschen Schulen haben wollten, als Beispiel des vernünftigen Hannes hingestellt, der einsieht, daß auch dautsche Kinder in slowenische Schulen sollen, um in Jugoslawien vorwärts zu kommen. Seinen Vaterbesitz - ein Gasthor in Mitfci Flitterdorf - verpachtete er an den verbissendsten .er* , p,r1A- Slowenert B«rncina aus Istrien, der in Plitterdorf das slowenische Vereinswesen: Sokol usu. organisierte. In einem seiner Bauernhöfe wollte er einen slowenischen Kindergarten für die Gemeinde flitterdorf errichten lassen.Da» habe ich ihn durch einen anonymen Drohbrief, daß er von der — 5 - erster)! Jagd nach errichtetem Kindergarten nicht wieder zurückkehren werde, abgeh alten, In — J — seiner Handlung kannte er keine Volkszugehörigkeit und war ihm ein deutscher Bauer einmal etwas schuldig, dann muQte er ihm bald ein oder mehrere Ualdanteile verkaufen oder es ging der ganz» Besitz in seine Hand über. Er ist in den wenigen Jahren seiner Praxis der reichste Mann in Gottschee geworden. Zu 2. ~ schon beurteilt. Sollte von der Umsiedlung abgelehnt werden, da keine Kinder. Zu 3. - Asoli: Typischer Spießbürger. Uar gegen die Umsiedlung und machte dagegen auch erhebliche Propaganda, Selbst sagt« er: "Ich habe noch nie arbeiten brauchen und werde auch nicht," Er ist Kaminfegermeister und laßt seine Gehilfen und Lehrlinge die Rauchfange putzen. Er ist immer tadellos weiß. Paktierte mit den Slowenen aus Angst, zahlte diesen vor Kriegsausbruch Uein, damit sie ihn in Ruhe lassen. Er ist Teige, geistig nicht hochstehend, aber hinterlistig, politisch national-liberal. Zu 4. u . 5. — nichts mehr zu saqen, Bericht )iegt unr Zu 6. - Kraker: z.Zt. in Krainbura. Großmäuler. Unr ^кг^.аг Dr. A reo und hat sich als solcher bestechen lassen. In der Arbeit unzuverlässig. Geistig rege, aber keineswegs fähig; destruktive Natur. National ist er, aber im bürgerlichen Sinne besonders beim Glas. Zu 7. - Herbst: G.eri%ener Kaufmann, ziemlich rücks iehtatnn. Spieß- bürger. Mitglied der "Schwarzen Börse". National-liberaler Spießbürger. Zu B, J flachte gegen Umsiedlung Propaganda. Verkehrte früher mit Slowenen. Hat sich jetzt doch zur Umsiedlung entschlossen. Unfähig und ziemlich arbe itsunlust ig. Drückeherger, kein Nationalgefühl. Zu _9t Spießbürger. Anhänger Dr. Arkos. Mitglieder der "Schwarzen Börse" .Flachte Propaganda gegen die Umsiedlung aus privatwirtT schaftlichen Gründen. Ist ein heller Kopf, Zu 10.: Spießbürger. Taugenichts, keckerer. Ist ziemlich feige. Kann höchstens aus Dummheit schaden. Zu 11 .: Eigenbrödler. Rücksichtslose tüchtige Holzhandler. Politisch nicht einwandfrei. Uaren gegen die Umsiedlung aus privat- wirtschaftlichen Gründen. Zu 12.: Anhängerschaft Dr. Arkos. Meckerer. Sonst harmlos. - 4 - Zu 13.: Hat Slowenin zur Trau. Politisch nicht einwandfrei. Uichtig- M tuer. Anhänger Dr. Arkos, Spießbürger. Zu 14. : Dr. Rom - schiechter Rechtstertfreter. Lautes, aber geistloses Reden.Spießbürger. Uar dem Neuaufbau und der Organisation Volksgruppe nicht gut gestimmt. Politisch nicht einwandfrei. Zu 15. : Schwaches U□lksbewußtsein. Uollte nicht aussiedeln aus wirt- schaftlichen Sicherheitsgründen. Der Sohn Ptefctl(?) sollte mit einem Haus ins&eich, das sie von dem Staat gleich zurück- kaufen wollte^. Tochter Elinor heiratet den Slowenen Drek. Laßt sich aus privaten Gründen von ihm scheiden; tut als ob nationale Gründe dazu geführt hatten. Uerloht sich mit einem Deutschen Dr. Roland Arko. Im April gebürdete sie sich als die beuußtesti Deutsche. Seit Mai d. 3. verkehrte sie ausschließlich mit ei einem italienischen Offizier und grüßt nicht mehr mit dem deutschen Gruß. Eine Dirne, die die Nationalität des sie im Augenblick befriedigenden Hannes annimmt. Politisch unzuver- •f lassig. Rein liberal- kapitalistisches Denken bürgerlicher Prägung. Trau Elinor Игек sollte von der Kommission abgelehnt werden. Zu 16. : Junger Spießbürger. Taugenichts. Schimpfte unverschämt auf Deutschland, als er aus der Gefangenschaft zurückkehrte. || Anhänger Dr. Arkos. Zu 17.: Na t iona ler-bürgerlicher Prägung. Pleckerer. Politisch unzuver- lässig. Anhänger Dr. Агсоз. Zu 18. i Dumiekopf .Spießbürger. Uollte nicht umsiedeln und machte Propaganda gegen die Umsiedlung. Seine Töchter gehen nur mehr mit Italienern und wollten sich mit diesen verheiraten. National äußerst unzuverlässig. Sonst nicht politisch gefähr- lich, dazu zu dumm. Zu 19.: Halbtscheche. Pol it isch unzuverlas s ig.Intriga nt.5 ehr schlau. Fähiger Forstmann. Spießbürger. Kaan politisch gefahrlich werden, da er ein fähiger Kopf ist. etü 2D.: GeIdseele. Bauerdrücker. Spießbürger. Zu 21 . : Anhänger Dr. Arkos. Schwätzhals. Feige, sonst ungefährlich. Zu 22. : Schwankender Cha rak ter.In trigant. Sonst gut national. Kann politisch keinen Schaden anrichten. — 5 — Z.u 23. : Schreihals und Aufschneider. Politisch unzuverlässig. Hat Slouenin zur Frau. 1st hinterlistig. Rücksichtslos bei materiellem Gewinn. - 5 - Zu 24. : Bürgerliche Leisetreter. Nachen einfach nie mit. Uollten aus persönlichen Gründen nicht aussiedeln. Zu. 15. : Harmlose SpieGbürger. Anhänger Dr. flrkos. Der Flannschaf tsf ührer gez. Uilhelm Lampeter SS—Sturmbannführer sturmov55 na naselitvenem območju. Od konca leta 1941 je bilo tam njegovo stalno bivališče v Brežicah na številki 32.56 Wilhelm Lampeter je po vojni živel v Vzhodni Nemčiji. Leta 1945 je pri firmi Gompper Futtersaaten v Heinchenu prevzel oddelek za žlahtnjenje in semensko pridelavo krmnih rastlin. Tam je vodil Raziskavo o mačjem repu in beli detelji in leta 1949 opravil izpit za samostojno delo. Leta 1955 je na univerzi v Leipzigu pripravil disertacijo z naslovom Vzroki za najpogostejše okvare semenskega materiala poljskih krmnih rastlin. Objavil je tudi monografijo s tega področja z naslovom Priprava semenskega materiala zlasti za krmne rastline, kot je seme korenja in lanu. Leta 1960 je opravil habilitacijo na Univerzi Karla Marxa in tam dve leti kasneje postal profesor. V letih 1960-1962 je Lampeter zasnoval biološki oddelek na inštitutu za raziskovanje travinja in močvirja. Od 1962. do 1964. je bil profesor za travinj in pridelavo poljske krme na Univerzi Karl Marxa v Leipzigu. Sočasno je vodil Inštitut za travinj in pridelavo poljske krme. V letih 1965-1967 je bil tudi prodekan fakultete za kmetijske znanosti. Leta 1969 je prešel na Univerzo Martina Luthra v Halle-Wittenberg in ostal do upokojitve profesor za predmet pridelava semen. O njegovem političnem delovanju vemo zelo malo. Tudi Kočevarji, ki jih je v začetku druge svetovne vojne navdušil za vrnitev iz domovine (Kočevsko) v pradomovino, za heim ins Reich, niso vedeli o njem veliko. Po padcu železne zavese so ga nek- danji sodelavci ponovno lahko sprejeli v svoj krog. Skupnost kočevarskih rojakov v Nemčiji (Gottscheer Landsmannschaft in Deutschland) mu je leta 1989 na kulturnih dnevih v Münchnu podelil častno zlato odličje.57 Zastavili so nov program in razširili delovanje. Vse bolj dejavni delovni skupnosti Kočevarjev (GottscheerArbeitsgemeinschaft, ki je povezala rojake po vsem svetu, so se nekaj let kasneje priključila tudi »nemška« društva iz Slovenije.58 Gottscheer Zeitung je nekaj daljših člankov o Wilhelmu Lampeterju objavil šele ob koncu njegovega življenja. Prikazujejo ga kot uspešnega znanstvenika, ljubečega moža in očeta štirih otrok. Wilhelm Lampeter je umrl 1. januarja 2003 v Leipzigu. Zaradi svojih dejavnosti v SS ni doživel nobene graje. Nikoli ni odgovarjal za svoja dela pred in med drugo svetovno vojno. Z majhno opombo, da je nekdanji major SS Lampeter omenjen med drugimi nacionalsocialisti v delu Olafa Kappelta,59 je opozoril Gerd Simon leta 2003. Gerd Simon je na inter-netnih straneh objavil tudi Lampeterjevo besedilo o kočevski narodni skupini v letih 1930-1942 in nekatera druga poročila o položaju volksdeutscherjev s Kočevskega.60 Najbrž se veliko nekdanjih članov 55 Volkssturmi, ki so formirani septembra 1944, so vključevali moške od 16. do 60 leta. 56 ARS, AS 1627, izpostava Brežice, šk. 42, I. II. 57 Udeleženci kulturnih dni v Münchnu so bili med drugim: Richard Lackner, Max Jaklitsch, Erwin Meditz, Herbert Krauland, Rudolf Jonke, Josef Janesch Wilhelm Lampeter, Hans Stritzel, Ernst Stalzer, Nestl Petsche, Kurt Bartelme, Richard Lipowitz, Viktor Michitsch in Ludwig Kren. Kulturarbeitstagung in München. V: Gottscheer Zeitung 87 (1990), št. 74 (januar 1990), Beilage 247, str. II (8). 58 Auersperger: »Nemško vprašanje« v Sloveniji. 59 Kappelt: Die Entnazifizierung, op. 139. 60 http://homepages.uni-tuebingen.de/gerd.simon/gottschee. pdf. NSDAP lahko tako kot Lampeter pohvali z uspešno kariero v NDR. Vendar poglabljanje v to že presega to razpravo o volksdeutscherjih. Sicer je v obeh Nemčijah med hladno vojno izšlo veliko del o navzočnosti oseb, ki so pripadale nacistični stranki ali so kot privrženci nacizma storili kazniva dejanja, v političnem življenju druge nemške države. Mnogokrat so imela propagandni namen. O tem, kakšen človek je bil Lampeter, veliko povedo Seznam politično nezanesljivih Kočevarjev in drugi dokumenti. Seznam kot tudi grožnje kočevarskim preseljencem s koncentracijskim taboriščem, če se ne bodo preselili, Hans Hermann Frensing komentira takole: »Razumljivo je, da delajo mladi ljudje tudi napake«, pri tem pa misli na Lampetra in njegove sodelavce. Jezi pa ga dejstvo, da niso bili kritični do svojega ravnanja.61 »Domovina vas pozdravlja« Kočevarji so se odselili kot kočevski Nemci, kot volksdeutscherji, in so se v novi domovini morali prilagoditi ukazom Berlina tako kot številni drugi nemški preseljenci. Vmesno poročilo prikazuje razsežnosti preseljevanja.63 gubernije, Besarabije, severne Bukovine. Potem so leta 1941 preseljevali Nemce iz južne Bukovine, Do-brudže, Romunije, 1941/42 kočevske in ljubljanske Nemce 1942, Nemce iz Rusije in Bosne ... Potem so se začele selitve v manjšem obsegu. Skupaj: skoraj pol milijona volksdeutscherjev. Nemški strokovnjaki so sicer ugotavljali, »da živi zunaj rajha kakšnih 30 milijonov volksdeutscherjev, od tega pomemben delež v vzhodni Evropi, tj. na Poljskem, v Ukrajini, v baltskih državah, Romuniji.««62 Preselitev je potekala v izjemni naglici. Iz Besarabije in severne Bukovine na primer, kot tudi iz južne Bukovine ter Dobrudže, se je v treh mesecih odselilo več kot 60.000 družin s približno 205.000 osebami, ki so jih prav tako imenovali volksdeutscherji. Potem ko so daljši čas preživeli v taboriščih, so se morali ločiti.64 Nekaj so jih naselili tudi v Posavju in Obsotelju. Ob prihodu sta jih dočakala godba in sledil sprejem. Pa tudi slavoloki z napisi »Domovina vas pozdravlja.« Na povabilo Seppa Janka, zveznega predsednika kulturbunda, je skupina Kočevarjev, med njimi Richard Lackner, prostovoljno pomagala pri posredovanju besarabskih in bukovinskih Nemcev v Ze-munu, pristanišču na Donavi, do koder so pripluli Časovno obdobje Izvorno področje Število preseljencev 1939/40 Estonija, Latvija 75.242 1940/41 Litva 50.904 1940 Volinj, Galicija, območje Nareva (severovzhodna Poljska) 134.950 1940 Kolm/Lublin (vzhodna Gen. gubernija) 30.756 1940 Besarabija 93. 568 1940 Severna Bukovina 43. 568 1941 Južna Bukovina 52.107 1941 Dobrudža 15.063 1941 »preselitev sorodnikov« iz Romunije 9.732 1941/42 Kočevarji in Nemci iz Ljubljane 14.810 1942 Rusija 5.314 1942 Bosna 18.302 Volksdeutscherji iz Slovenije niso bili prvi, ki so leta 1941 odšli v rajh. Podlago za strnitev vseh Nemcev je dal führer, ko je 6. oktobra 1939 predlagal v Reichstagu, naj bi evropske države izmenjale svoje manjšine in tako odstranile narodnostne konflikte v Evropi. Nemška ustanova Volksdeutsche Mittelstelle je leta 1939 po ponesrečenem poskusu preselitve Nemcev s Tirolskega in iz Kanalske doline preseljevala baltske Nemce iz Estonije in Latvije, leta 1940/41 iz Litve, leta 1940 iz Volinja, Galicije in območja Nareva, iz Lublinskega distrikta generalne z ladjami. Najprej so bili v taboriščih in nato nadaljevali pot z vlakom. »Zame je bil Zemun srečanje s temo preselitve kot realnostjo in bojaznijo. Večkrat sem spremljal besarabske Nemce na železniško postajo. Spraševali so me, kam v Nemčijo pelje vlak. Vendar tega nisem vedel. In kakšna bo pot čez Alpe?« ... »Pri pogledu na sloneče ob oknih, predvsem ženske in otroke, ki so jim ob vratovih viseli trakovi z izkaznicami za Petrovič: Hans Hermann Frensing, str. 2. 62 L. Bergen: The Nazi Concept, str. 569-582. Dostopno na spletni strani http://jstor.org/stable/260679. 63 Leniger: Nationalsozialistische Volkssturmsarbeit, str. 89. 64 Kosiul: Die Bukowina, str. 423. 61 3*|tft«tig xxxvm. •ottftütr Seitutifl — Sit. 45 Der Robe Kommissar der Provinz Calbach und der deutsche ümsiedlungsbewllmäcbtigte ee&ca baft auf ©runb oon Abfommen зпн{феп ber Deutfdjeit Regierung un& ber Henifdjcrt Hegierimg bie in ber ргоотз faibadj anfäffigen ober bort geborenen unb 3ufidui)igen üoICs&eutfcfjm bas Hecfjt tjaben, ins Deutfdjc Не1ф abjumaribeni unb ifyr DmnÖgen borthin ju transfetteren. Dasfelbe Неф! ftetjt ben in ber Prorinj Сагћаф iDobnbaftm beutfфen Staatsatv gehörigen ju. Die Umfteblung ifl für bie einen mie für bie anberen freiroilltg. Die Umfieblungsmifligen mitffen bis jum 20. Honember Ш'Х1Х felbffc ober ђигф eine Dertrauensperfon bei ber (Be-meinbe, in ber fie anfäffig finb, eine 11тЈ1е&ипд5егНагипдтзгоеЈЈафег,д1е1ф< lautenber Ausfertigung етшфеп, oon benen bie eine an ber. Ејођен Kommiffar für bie prooinj £а&аф, bie anbere an ben 5еи£[феп UmfieblungsbccioEmä^= tigten in Са&аф 3U пфЈсп iji. (£гШ-rungen, beren beibe Ausfertigungen oon-sinanber abmeiфen, merben ntфt cnige^ nommen. Ute an ben Deutfфen Umfteb' lungsbeooHm^tigten депфИе firflä^ rung rotrb bem Umfieb I11 ngs mill igen, паф&ет We Übereinftimmung ber betben Ausfertigungen oon ber (Eemetitbe fefb gefteüt morben tji, mit einem £1ф4еегтег? ber ©emetnbe oerfefjen, juruđgegebeii. Der Umfieblungsmillige тц^ barauffjin biefe Ausfertigung fofort an ben Deutzen Umpebiungsbeoo O nötigten in <БоИЈфее ober 1Са1Ваф meiterleiten, Сшђаф, бел 20. <£>fiot>er t^-XIX. Vti Sob? Kom mi (far fiit bie p ton inj Eni bad; fmtfio #t«jioCi bekannt t ferner fjaben bie UmfteblungsroUIigen, bie фг Dennägen 311 transferieren beab^ fi^tigen, fpäteftens bis 20. Hooember tU fnnfl «JVflnte uttO nid etroiinMte £nt unfertr .öeimSe&r i(i пив gtlonnra. Die Aanberte nan töniMfnadjrtiSten im ^Jnfamttutt-(јапд mit ппЈекг jUmftebtunfl toerbm jetjt als foMje ГјГатдеПгИ. |>as iSert rail (tt tu unftrer «Her Äerjen sum Jähret flbotf ji titer n«b ;tt Pt'utMtanU ill nnrrftfiüt fertig. "givtt wir Sie (fiiimMt antreten, mßffot b« Opfio napffi c9tett etfüfff rocrfccti. Ш itx ^usiMiutfl 6tr tT)jitionseifiiätUTtfl*n few i t üßer ben Scitpnnfit ber punfi/ffifeufans (Uflen füf oüe 33(itÄ5genturmfüf>w }u fatten, pet čSSJ-Jlnfl 6 f d t m nt ponuerstag ben 23. ti. mit »er puti^r^CeufuBg. 23ee bit iSipfioitsfrRfirtmj ni^t allftitif, Bp. nidi t j ur "jlur(fii'(flr*ufmifi erfdje int, ft nan nirtlt ^IfirtJsBttrger шег&еп tint fomtt ашђ aiđtf ine. 11 dj fjritn ftffit^n. |>tc pifptin, tie flisflti trttfm jpoffis-fl(Upp( ü'4'iflt fiat, barf ачф in bitftn Cesten jo rte a TttcSt natftaffen. 30 na južni meji razširjene Štajerske. V njegovem zavetju je nameraval ponemčiti tako imenovano v notranjosti dežele. Mlado kočevsko vodstvo je v svoji ideološki slepoti in stremljenju po oblasti prezrlo, da so za Hitlerjevo Nemčijo kočevski Nemci predstavljali le človeški material pri doseganju višjih ciljev. «79 Temelji te politike pa niso nastali leta 1941. »Oktobra 1939 je Hitler naložil Heinrichu Him-mlerju, naj pripravi izvedbo tako imenovane Dokončne rešitve z nalogo, da vodi mrežo agencij, organizacij, postavi pravila za identificiranje, prevzgojo in preselitev volksdeutscherjev. Toda na skoraj isti način kot je oblast pripravila zakone, pravila in ustanove za določanje in obravnavanje Židov, je zgradila kompleksno birokracijo za ravnanje z etničnimi Nemci«, je prepričana Doris. L. Bergen, ki je proučevala koncept volksdeutscherjev.80 Vzporedno z restriktivnim podeljevanjem državljanstva Židom se je okrepila etnična komponenta kot merilo za podelitev državljanstva. »Tako podeljevanje državljanstva se je nadaljevalo po letu 1918 in se okrepljeno obrnilo proti tako imenovanim Židom na vzhodu (Ostjuden). Opredeljevali jih niso na podlagi veroizpovedi, temveč vse bolj izvora/rase. Ključni pojmi so bili odtlej v skovanki »nemškega rodu« (»deutschstammig«) v nasprotju z zvezo »kulturni Nemci« (»Kulturdeutscher«), kasneje so vse bolj uporabljali izraz »narodna pripadnost« (»Volkzugehörigkeit«), nazadnje pa pojem »volksdeutscher««.81 Na Kočevskem so se prebivalci nemškega rodu imenovali Kočevarji. Kot takšni so bili premešani s Slovenci 78 Petrovič: Dr. Hans Hermann Frensing, str. 12. 79 Predavanje v Pokrajinskem muzeju v Kočevju in Petrovič: Dr. Hans Hermann Frensing, str. 13. Podobno se je ob pogledu na časopis Gottscheer Zeitung iz leta 1941 izrazil Bogdan Osolnik: »Dobro bi bilo, če bi bili časopisni članki in ostalo gradivo prevedeni v slovenščino, da bi vsakdo razumel njihovo vsebino.« 80 Bergen: The Nazi Concept, str. 570. 81 Hansen: Die Ethnisierung. Dostopno na spletni strani www. fernuni-hagen.de7ksw/.../fk2_ksw_hansen.pdf. in drugimi narodi, o tem pa govorijo tudi priimki. Nekaj o tem pove tudi urbar iz leta 1494. Z izrazom kočevski Nemci so se pojavili med obema vojnama uradno v časopisu Gottscheer Zeitung, zakonodaja rajha pa jih je po letu 1938 poimenovala v volksde-utscherje in ostro ločila od čistih arijcev. V izjavah za preselitev, ki so jih izpolnjevali Kočevarji in ljubljanski Nemci, sta bili tudi rubriki »Staatsangehörigkeit« (državljanstvo), vanjo pa so preseljenci zapisali »deutsche«, in »Abstammung« (izvor, rod, poreklo). Vanjo so zapisali nekateri volksdeutsche, drugi arische. Malokdo pa je vedel za spremembe v nemški zakonodaji in se zavedal pomena teh dveh pojmov. Odločilni koraki k uzakonitvi na etničnem merilu temelječega prava državljanstva so bili storjeni v letih 1934 in 1935. S sprejetjem zakona o državljanstvu rajha leta 1935 je bila vpeljana nova kategorija »državljana rajha«, da bi bila poudarjena pravna večvrednost v primerjavi s pojmom državljanstvo. Po zakonu iz leta 1913 je državljanstvo rajha zajemalo vse državljane nemških zveznih držav, leta 1935 pa je bil državljan rajha opredeljen »kot državljan nemške ali sorodne krvi«. S tem je bila v zakonu o državljanstvu trdno zasidrana etnična pripadnost.82 V množici pravnih aktov med letoma 1939 in 1944 je potekalo vzporedno z izključevanjem Židov — spet po rasnih kriterijih nacistov — vključevanje »Nemcev«. Šlo je za Nemce oziroma »tujce nemškega rodu«, kot so prebivalce imenovali na ponovno združenem ozemlju (v Avstriji, na območju Sudetov, v svobodnem mestu Danzig, v Eupen-Malmediju), na tako imenovanih osvobojenih ozemljih (Spodnja Štajerska, Gorenjska), kot tudi na zasedenih ozemljih.83 V zvezi s pridobitvijo državljanstva na osvobojenem ozemlju, kot so imenovali okupirano Štajersko in Gorenjsko, je bila izdana 10. februarja 1942 okrožnica notranjega ministrstva rajha, ki je zagotavljala jugoslovanskim državljanom in osebam brez državljanstva nemško državljanstvo, če so bile nemške narodnosti in so 14. aprila 1941 že prebivale na tem ozemlju. Kočevarji so sicer dobili državljanstvo v vlaku EWZ, na osnovi uredbe o pridobitvi nemškega državljanstva na osvobojenih ozemljih Spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske z dne 14. oktobra 1941 v okviru zbirne podelitve državljanstva. Zakonodaja je posledica definicije nemške narodne pripadnosti, kot jo je določil notranji minister rajha leta 1939. Po njej so bile izključene osebe tujerodne krvi, zlasti Židje. Pripadniki so lahko postale samo osebe za vrsto značilne krvi (rasni kriteriji), 82 Prav tam. 83 Prav tam. osebe so poleg tega izjavile, da pripadajo nemškemu narodu, to pa je spet moralo temeljiti na določenih značilnostih (etnični kriteriji). Teh podrobnosti kočevarsko vodstvo ni pojasnjevalo preseljencem. S preimenovanjem v »volksdeutsche« in odseli-tvijo v rajh se je začela razblinjati iluzija o večvrednosti Kočevarjev. Na novem naselitvenem območju je bilo zaželeno, da se odrečejo celo svoji govorici. Richard Lackner se spominja sestanka okrožne štajerske domovinske zveze (heimatbunda) v Brežicah že med preselitvijo. Ko so se Lackner, Lampeter in Sturm primaknili k oknu in se pogovarjali v svojem narečju gottscheerisch, je pristopil k njim Franz Stein-dl in pripomnil: »Tovariš Lackner, tega jezika se boste tukaj morali odvaditi.«84 »Nikoli, zvezni vodja,« je bila spontana reakcija nekdanjega vodje organizacije Hitlerjugend. Vendar je bil ukaz Berlina jasen, da morajo biti »pojmi, kot so baltski Nemci, volinski in besarabski Nemci itd. v najkrajšem času izbrisani.« To je veljalo tudi za kočevske Nemce. Nobenih časopisov, nobenih obvestil, nobenega političnega dela, na kakršno je bil Wilhelm Lampeter navajen. Že leta 1942 in v začetku 1943 je skrb za politično delo med kočevskimi Nemci prevzela Štajerska domovinska zveza. Sledila je odstavitev kar desetih vodij šturmov, in to, kot je zapisal Lampeter, »takšnih, ki so bili veliki idealisti, pridigarji za Nemčijo in nacionalsocializem, prav ti so bili v rajhu odstavljeni, na njihova mesta pa so prišli možje, ki so bili prej najhujši nasprotniki organiziranja narodne skupine.«85 Kočevarska narodna skupina (Gottscheer Volksgruppe) Himmlerja ni več zanimala. Razen za vpoklic v Wehrmacht in volksturme. Doris L. Bergen je prepričana, da je koncept vol-ksdeutscherja igral pomembno vlogo v rasni nacistični politiki. Če ga ne bi bilo, bi ga morali celo izumiti. »V zaprtem sistemu nacionalsocialističnega mišljenja, je sam obstoj volksdeutscherjev zagotavljal neke vrste opravičilo za ubijanje milijonov. Z zamislijo, da bodo etnični Nemci podedovali domove in premoženje ljudi, ki jih je nacistična ideologija opredeljevala kot nevredna židovska življenja, je postal tako imenovani boj za življenjski prostor bolj konkreten. Hkrati pa je predstava, da so čistokrvni Nemci na določen način ujeti zunaj rajha in prisiljeni trpeti pod tujo nadvlado, zagotovila Hitlerjevim silam izgovor za opustošenje vzhodne Evrope.« Doris L. Bergen opisuje primere, kako so volksdeutscherji, ko so se naselili na domove od tam izgnanih prebivalcev, ropali in uničevali premoženje ... Podobno je bilo ravnanje volksdeutscherjev v Posavju in Obsotelju, od koder so bili izgnani Slovenci v vzhodne dežele rajha za ponem-čenje. »Njihov odnos do imovine izgnanih Slovencev je bil več kot slab, kar so ugotavljale tako ustanove državnega komisarja za utrjevanje nemštva, kakor tudi Slovenci, ki so še ostali. Tako je npr. Okrožni naselitveni štab Brežice poročal: Ob Julfeier (praznik ob začetku zime, op. T. F.) so npr. kurili kres s sesekljanim pohištvom iz stanovanj izseljenih Slovencev. Ne pazijo na premoženje, ki so ga zapustili izseljeni Slovenci, in ga brez potrebe uničujejo.«86 Ana Žabkar pa pravi: »Živine ni bilo nič, le nekaj zajcev v štali. Not v hiši sta bili dve omari, vse drugo je bilo izropano. Kočevarji so se odselili iz našega doma 6. ali 7. maja 1945.«87 Bergnova dodaja: »Namesto, da bi preprečila napredovanje nacističnih genocidnih načrtov, je v svoji krhkosti ideja »Volksdeutsche« pravzaprav prispevala k intenziviranju antisemitizma. Na ta način seje nacio-nalsocialistično razumevanje »Volksdeutsche« izkazalo ne le za propadlo v svoji zasnovi, temveč tudi za moralno pogubno.«88 Viri in literatura Viri Arhiv Republike Slovenije (ARS) — AS 1620, Nemški pooblaščenec za preselitve DUB, šk. 7 — AS 1627, Pooblaščenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva na Spodnjem Štajerskem, šk. 42 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL) — SI ZAL (Zgodovinski arhiv Ljubljana), KOČ 86. Gimnazija Kočevje, šk.: 6, 7, 8 Internet http://www.drustvosns.org/nemacka manjina/ stefanovice/Goran Nikolic, The Vojvodina Germans beetween the two World Wars.pdf http://de.wikipedia.org/wiki/Wilhelm_Lampe- ter http://homepages.uni-tuebingen.de/gerd.simon/ gottschee.pdf http://www.jstor.org/stable/260679 84 Lackner: »Ich würde ...« str. 177. 85 Lampeter: Die Gottscheer Volksgruppe 1930-1942. Dosto- pno na spletni strani http://homepages.uni-tuebingen.de/ gerd.simon/gottscheee.pdf, str. 29. 86 87 Ferenc: Nacistična raznarodovalna, str. 667. Auersperger: V neizbrisnem spominu ..., dok. film. Bergen: The Nazi Concept, str. 578. 88 www.fernuni-hagen.de7ksw/.../fk2_kswhansen. pdf Časopisi Auersperger, Alenka: »Nemško vprašanje« v Sloveniji. V: Novi razgledi, priloga Svobodne misli 19 (2010), št. 15 (23. julij 2010). Bergen.L. Doris: The Nazi Concept of ,Volksde-utsche' and the Exacerbation of Anti-Semitism in Eastern Europe, 1939-45. V: Journal of Contemporary History 29 (1994) (oktober 1994), str. 569-582. Führer. Dir gehören wir! V: Gottscheer Zeitung 38 (1941), št. 16-17 (24. april 1941), str. 1. Erker, Herbert: »Wir marschieren für Hitler ...« Eindrucksvolle Schlussfeier im Sport — und Schulungslager. V: Gottscheer Zeitung 38 (1941), št. 25 (19. junij 1941), str. 2-3. Erker, Herbert: Führerschulungslager in Gottschee. V: Gottscheer Zeitung 38 (1941), št. 30 (24. julij 1941), str. 1-2. Erker, Herbert: Die Fahne in Lichtenbach. V: Gottscheer Zeitung 38 (1941), št. 31 (31. julij 1941), str. 1. Erker, Herbert: Durch die Moschnitze klang es. V: Gottscheer Zeitung 38 (1941), št. 36 (4. september 1941), str. 5. Grazioli, Emilio, Wollert dr.: Der hohe Kommissar der Provinz Laibach und der deutsche Um-siedlunghsbevollmächtigte. V: Gottscheer Zeitung 38 (1941), št. 43 (23. oktober 1941), str. 3. Kren, L.: Tag der Besinnung in Altlag. V: Gottscheer Zeitung 38 (1941), št. 33 (14. avgust 1941), str. 4-5. Kren, L.: Wir standen auf der Krempe. V: Gottscheer Zeitung 38 (1941), št. 33 (21. avgust 1941), str. 3-4. Kren, L.: Führerschulungslager Alttabor. V: Gottscheer Zeitung 38 (1941), št. 36 (25. september 1941), str. 3. Lackner: Direkt aus Amerika. V: Gottscheer Zeitung 100 (87) (2003), št. 8 (avgust 2003), str. 10. Lampeter, Wilhelm: Wir wollen heim ins Reich! V: Gottscheer Zeitung 38 (1941), št. 29 (17. julij 1941), str. 1. Lampeter, Wilhelm: Gottscheer, Deutschland nimmt uns auf. V: Gottscheer Zeitung 38 (1941), št. 50 (3. decembra 1941), str. 2. Kulturarbeitstagung in München. V: Gottsche-er Zeitung 87 (1990), št. 74 (januar 1990), Beilage 247, str. II (8). Stritzl, Heinz: Zeitzeugen gaben Antwort. V: Gottscheer Zeitung 94 (1997), št. 81 (november 1997), str. 2. Petrovič, Mihael jun.: Hans Hermann Frensing in Gottschee. V: Gottscheer Zeitung 109 (96) (2012), št. 12 (december 2012), str. 2. Petrovič, Mihael, ml.: Dr. Hans Hermann Fren-sing: Naloga zgodovinarja ni ugajati. V: Kočevski utrip (september 2012), str. 12. Simikič, Alenka: Ponemčiti so jih hoteli. V: Etnolog (2000), str. 25-282. Slovenec 33 (1905), št. 133 (10. junija 1905), II, priloga str. 4. Vlak nemškega selitvenega urada v Kočevju. V: Slovenec 19 (1941), št. 263 (26. oktober 1941), str. 2. Verderber, E, Bartelme, R, Röthel, M.: Gott-scheer erleben den Führer. V: Gottscheer Zeitung 38 (1941), št. 16-17 (24. april 1941), str. 6-7. Wollert, H: Gottscheer Deutsche! V: Gottscheer Zeitung 38 (1941), št. 50 (17. november 1941), str. 1. Literatura Auersperger, Alenka: Iskalci grala. Poskus oživljanja nemške manjšine. Ljubljana: Modrijan, 2004. Biber, Dušan: Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933—1941. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1966. Darre, R. Walter: Neuadel aus Blut und Boden. München/Berlin: J. S. Lehmanns Verlag, 1941. Ferenc, Tone: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941—1945. Maribor: Knjižnica NOV in POS 35, 1968. Finžgar, Franc Saleški: Izbrana dela. VII. Leta mojega popotovanja. Celje: Mohorjeva družba v Celju, 1962. Frensing, Hans Hermann: Die Umsiedlung der Gottscheer Deutschen: Das Ende einer südostdeutschen Volksgruppe. München: Verlag R. Oldenbourg, 1970. Geiger, Vladimir: Nestanak folksdojčera. Zagreb: Nova stvarnost, 1997. Janko, Sepp: Weg und Ende der deutschen Volksgruppe in Jugoslawien. Graz; Stuttgart: Leopold Stocker, 1983. Jarc, Janko: Partizanski Rog. Maribor: Založba Obzorja, 1977. Jazbec, Janez Ivan: Odsev časa v spominih na internacijo v letih od 1941 do 1945, in na dopisovanje v letih od 1945 do 1965. Ljubljana: samozaložba, 2012. Kappelt, Olaf: Die Entnazifizierung in der SBZ sowie die Rolle und der Einfluß ehemaliger Nationalsozialisten in der DDR als ein soziologisches Phänomen. Diss., Würzburg, Hamburg, 1997. Kosiul, Willi: Die Bukowina und ihre Buchenlanddeutschen II. Oberding: Reimo Verlag, 2012. Lackner, Richard: »Ich würde Dich schon gern haben, aber ...«, Erinnerungen eines Gottscheers. Graz: samozaložba, 2012. Lampeter, Willi; Sturm Martin: Die Wirtschatsfragen des Gottscheer Bauern. Kočevje: J. Pavliček, 1940. Lampret, Marjan: Križev pot Slovencev: Kočevski rog. Kočevje: Župnijski urad, 1998 Lange, Friederich: Unsere alte Ostmark Österreich. Berlin/Leipzig: Nibelungen Verlag, 1941. Leniger, Markus: Nationalsozialistische »Volks-tumsarbeit« und Umsiedlungspolitik 1933-1945, Von der Minderheitenbetretuungzur Siedlerauslese. Berlin: Frank&Timme, 2011. Tschinkel, John: The End of the Gottscheer as an Ethnic Group. New York: samozaložba, 1999. Tschinkel, John: Zvonovi so umolknili. Ljubljana: Modrijan, 2010. Zusammenfassung EIN WEITERES MAL ÜBER DIE UMSIEDLUNG DER VOLKSDEUTSCHEN WÄHREND DES ZWEITEN WELTKRIEGS Nach der italienischen Okkupation des Großteils von Dolenjska (Unterkrain) und des Gebiets von Kočevje (Gottschee) am 11. April 1941 beeilte sich die deutsche Volksgruppe mit den Vorbereitungen zur Umsiedlung ins Deutsche Reich. Dazu wurde sie von der Gottscheer Zeitung ermuntert, wobei die Jugend an den Vorbereitungen auf Ausbildungslagern, die alle 25 Stürme im Kočevje-Gebiet ein-schlossen, besonders teilhatten. Die Organisation lag in der Hand einer kleinen Führung der Volksgruppe, die schon am 23. April 1941 den Ort des Umsiedlungsgebiets in Erfahrung gebracht hatte — im deutschen Besatzungsgebiet, nur 100 Kilo- meter von ihrem Zuhause entfernt, im Gebiet von Posavje und Obsotelje (»Sawe-Sotla-Streifen«). Die Bekanntmachung, eine internationale Übereinkunft über die Umsiedlung der Deutschen aus Kočevje und Ljubljana, wurde am 23. Oktober 1941 in der Gottscheer Zeitung veröffentlicht, fast gleichzeitig mit der getrennten Ankündigung der Vertreibung der Slowenen aus dem Posavje und dem Obsotel-je. Mit der Bekanntmachung und der Annahme der deutschen Staatsbürgerschaft im Sonderzug der EWZ (Einwandererzentralstelle) und der Aussiedlung kann vom Ende der deutschen Volksgruppe in Slowenien gesprochen werden. Mit dem Erhalt der deutschen Staatsbürgerschaft nahmen die Gottscheer im Besatzungsgebiet der Untersteiermark auch die Gesetzgebung des Deutschen Reichs an. Diese unterschied zwischen reinen Ariern und Volksdeutschen, die auch Fremdländische deutscher Abstammung genannt wurden. Ihre Eingliederung in das Besatzungssystem des Reichs und das nahende Kriegsende ließen erwarten, dass die Gottscheer Volksdeutschen auch ihre zweite Heimat verlieren würden. 1945 verließen die meisten Slowenien und schufen sich in einzelnen europäischen Ländern und insbesondere in den USA ein neues Zuhause. Doch bald nach dem Abzug der Alliierten aus Europa versuchte ein Teil der Führung der ehemaligen Gottscheer Volksgruppe, frei von jeder Schuld, die Landsleute zu verbinden und ihnen die Heimat neuerlich bewusst zu machen. Der Beitrag legt auch dar, welche Pläne Himmler im Hinblick auf die Ansiedlung deutscher Volksgruppen in den Wohnungen der vertriebenen Einheimischen verfolgte und ob die Ideologie der Volksdeutschen tatsächlich zur Intensivierung des Antisemitismus beigetragen hat. Portret Rudolfa Maistra, december 1918 (SI_PAM/1693 Zbirka fotografij in razglednic, inv. št. 4091).