Ob 
življenjskem jubileju Marije Žitnik
Ne smemo prezreti takih jubilan-tov, kot je Marija Žitnik. Štirinaj-stega septembra, pred osedmesetimi leti je zajokala v zaselku Rupe v Rutah. Ta kraj je bil v očeh nekate-rih manj vreden, a kljub temu so iz te, skrajno težko preživljajoče po-krajine, prišli zmerni, preudarni po-štenjaki, kot je Žitnikova Marija. To priznanje si je sama prislužila s trdim delom in humanimi dejanji.
Že v rani mladosti je dobila zdra-ve temelje za življenje, saj je imela štirinajst bratov in sester. Ko je bila stara štirinajst let, je za njo nastopi-la garaška doba, ker so vsi bratje odšli na fronto. Njeno garaštvo med vojno je pustilo tudi posledice, saj je 7 let po I. svetovni vojni bolehala. Znala je ceniti zdravje, zato je nese-bično pomagala bolni materi pred smrtjo in slepemu očetu. Pomagala je tudi svoji sestri Frančiški Šteblaj, ki je bila vdova. (Pri Šteblajevi je bil sedež društva »Vzajemnost« Barje).
Zavestno je sodelovala pri usta-novitvi kulturno prosvetega društva »Vzajemnost Barje« in nato v njem aktivno sodelovala. Zamudila ni no-benega predavanja, ki so jih vodili tovariši Bebler, Oskar Kovačič, Vi-da Tomšičeva in drugi. Ilegalci KP so imeli pri njej zanesljivo zavetišče in prehrano in to: Viktor Stopar, Bajuk Oskar Kovačič, Tone Trtnik in drugi. Za tiste čase so bila taka zatočišča neprecenljiva v korist KPŠ. L   :  -    ;'.    '             ..  ; -     i;  «•
Ostala je predana in delovna čia-nica OF. Veliko materiala je prene-sla preko bloka na Ižanski cesti in ga nato oddala v partizane s sodelavka-mi: Ivanko, Frančiško, Polonco, Vidko... Pri skrivanju materiala ji je pomagal tudi njen mož Jože. Nje-no delo za OF so preprečili domo-branci iz postojanke Barje novem-bra 1943. Z ostalimi sodelavkami so jo poslali v zloglasno taborišče Auschvvitz. Prestala je še to trplje-nje, ker je bilo hrepenjenje po svo-bodi močneje od smrti.
Po vrnitvi iz taborišča se je kljub oslabelosti, vključila v obnovo do-movine, je celo opustila obnovo lastnega, oropanega stanovanja za interese skupnosti. Tako je redno prihajala na udarniška dela na grad-bišče Zadružnega doma na Barju.
Marija Žitnik, nosilka »Partizan-ske spomenice« 1941 danes živi na Ižanski 154.
Svoje plemenitost sedaj izkazuje pri negi svojega moža, kateremu so morali odrezati obe nogi in je pri-klenjen na invalidski voziček. Tudi on je okusil grozote prve in druge svetovne vojne. Kljub bolezni in starosti imata tudi sedaj neprecenj-live zasluge v korist družbe. Dala sta zatočišče petim ogroženim otrokom iz podeželja, da so se v Ljubljani izučili in ustvarili lastno eksistenco. Postali so tudi zvesti nasledniki nje-nega prepričanja. Eden od varovan-cev je aktiven pri delu KS Barje.
Osebno želim jubilantki še mno-go zdravih let, veliko posnemoval-cev in seveda, da se njene želje ure-sničijo.
IVAN JEVC-ČUFI