LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENSKA kršcanSka terminologija andreja legan ravnikar SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • VENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • A SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • AndrejA LegAn rAvnikAr sLovenskA kršcAnskA terminoLogijA od brižinskih spomenikov do srede 19. stoLetjA Lingua SLovenica sLovenskA kršcAnskA terminoLogijA od brižinskih spomenikov do srede 19. stoLetjA Andreja Legan Ravnikar Ljubljana 2008 Zbirka: Lingua Slovenica 4 Urednica zbirke: Helena Dobrovoljc andreja Legan Ravnikar Slovenska kršcanska terminologija Od Brižinskih spomenikov do srede 19. stoletja Recenzentki: Martina orožen, Majda Merše Oblikovanje: Milojka Žalik Huzjan Prelom: Brane vidmar Izdal: inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRc SaZu Zanj: Marko Snoj Založila: Založba ZRc, ZRc SaZu Zanjo: oto Luthar Glavni urednik: vojislav Likar Tisk: Littera picta d. o. o., Ljubljana izid knjige je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. ciP - Kataložni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6:27-528(091) 27:001.4(497.4)(091) 811.163.6'276.6:27(091) Legan Ravnikar, andreja Slovenska kršcanska terminologija : od Brižinskih spomenikov do srede 19. stoletja / andreja Legan Ravnikar. - Ljubljana : Založba ZRc, ZRc SaZu, 2008. - (Zbirka Lingua Slovenica ; 4) iSBn 978-961-254-095-1 242120960 © 2008, ZRc SaZu, inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRc vse pravice pridržane. noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli nacin, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugace, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta). Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789612540951 VSEBINA Predgovor......................................................................................................7 i KRŠCANSKA TERMINOLOGIJA PO JEZIKOVNOZGODOVINSKIH OBDOBJIH OD SREDE 16. DO SREDE 19. STOLETJA oblikovanje obredne terminologije v okviru normiranja slovenskega knjižnega jezika................................................................15 Liturgicna terminologija v protireformaciji in baroku (1595–1768).............35 Diferencialna podoba liturgicne terminologije v pokrajinskih knjižnih razlicicah 18. stoletja in zacetka 19. stoletja...........................49 Liturgicna terminologija v procesu oblikovanja enotne knjižne norme sredi 19. stoletja........................................................................61 Kršcanska terminologija v Pleteršnikovem slovarju.....................................69 nekaj tipov zamenjav kršcanskih terminov po slovenskih besedilnih virih...................................................................................83 oterminoloških besednih zvezah v kršcanski terminologiji preteklih dob.....................................................................................103 ii POGLAVJA IZ ZGODOVINSKEGA BESEDOTVORJA: KRŠCANSKA TERMINOLOGIJA izglagolske kršcanske terminološke tvorjenke v slovenskih nabožnih prirocnikih do srede 19. stoletja......................................... 119 izsamostalniške kršcanske terminološke tvorjenke v razvoju slovenskega knjižnega jezika..............................................................137 izpridevniški kršcanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja........157 okonverziji kot postopku knjižne (terminološke) tvorbe pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja......................................169 viri in krajšave..........................................................................................189 Literatura ..................................................................................................193 Kazalo obravnavanih enobesednih terminov............................................ 209 imensko kazalo .........................................................................................227 Predgovor Slovenska kršcanska, v ožjem pomenu predvsem liturgicna ali obredna terminologije obstaja in se razvija že polnih tisoc let. Dokumentirano beleži svoj obstoj v daljnem 10. stoletju – v Brižinskih spomenikih. Je najstarejše v pisni jezik preneseno slovensko strokovno izrazje in ga v smislu privzdignjenosti nad vsakdanjim sporocanjem uvršcamo med prvo knjižno besedje. ni nastalo spontano v govornem razvoju – ceprav sprva neposredno po sprotnih prevodih tujejezicnih verskih besedil – temvec iz potrebe poiskati ustrezne izraze za nove pojme iz kršcanskega verskega nauka in z namenom utrjevati kršcansko vero in zapovedani nacin življenja. Predknjižno obdobje srednjeveškega pismenstva zaznamuje skro­mno število liturgicnih zapisov (molitveni obrazci, pridiga o grehu in pokori, obrazci splošne spovedi, cerkvene pesmi), potrjenih v zgodnje­srednjeveških Brižinskih spomenikih ter poznosrednjeveških zapisih: Celovškem rokopisu (1362–1390), Starogorskem rokopisu (1492–1498) in Stiškem rokopisu (1428–1440). Diahrona jezikoslovna analiza teh besedil je pokazala, da je poleg ustne tradicije mogoce predpostavlja-ti skromno pisno tradicijo slovenskega liturgicnega jezika, ki se je iz prakticnih razlogov tudi zapisoval. Ceprav slovenski jezik izpred tisoc let deluje nekoliko odmaknjeno, ni mogoce prezreti, da so prav osnovni kršcanski termini v izrazni in pomenski podobi najbolj podobni so-dobnim terminološkim ustreznicam, npr. duša, gospod, greh, grešnik, izpoved, izvoljeni, milost, mrtvi, nebesa, nedelja, vek, živi; enako velja za najstarejše prevzete termine, npr. cerkev, krst, post. Razkol zahodnega kršcanstva v 16. stoletju je prinesel odlocilen preobrat tudi v razvoju slovenske kršcanske terminologije. Slovenski protestantski pisci so v pol stoletja v bogatem knjižnem opusu preo­blikovali in razširili repertoar kršcanske terminologije na vsa podrocja slovenske protestantske cerkve. ustvarili so protestantsko kršcansko terminologijo, ki se je razvojno naslonila na srednjeveško katoliško tradicijo. Poimenovalni primanjkljaj so nadomešcali pomensko preo­blikovani stari katoliški termini, novotvorjenke, prevzete ustreznice in (dobesedne) prevedenke iz nemšcine ali latinšcine. Doba zatrtja protestantizma in katoliške obnove v 17. in prvi polo-vici 18. stoletja ni pomenila vrnitve v stare okvire predknjižne katoliške tradicije. Barocni pisci so na protestantskih dosežkih, vendar z izloca­njem tipicnih protestantskih terminov, z novimi besedili prizadevno širili repertoar katoliške kršcanske terminologije. Druga polovica 18. stoletja je v novih razmerah slovenskega naro­dnoprerodnega gibanja sprožila razmah nabožnega slovstva. nastajalo je v dveh pokrajinskih knjižnih jezikih: v kranjskem ali osrednjesloven­skem (s koroško knjižno razlicico) in prekmurskem oz. vzhodnosloven­skem knjižnem jeziku (z vzhodnoštajersko knjižno razlicico). Liturgicni jezik se je zaradi razlicnih zunaj- in znotrajjezikovnih razlogov razlicno razvijal. v 18. stoletju se na podlagi primerjave besedilnih virov nedvo­umno potrjujeta (že v predknjižni dobi in v 16. stoletju nakazana) dva tipa slovenske kršcanske terminologije na vseh jezikovnih ravninah: po­sebej smo izpostavili razlike na besedoslovni ravnini z besedotvorjem. Ko so se v prvi polovici 19. stoletja združila prizadevanja za nor-miranje enotnega, vseslovenskega knjižnega jezika v notranjeavstrijskih deželah, je nastopila primerna priložnost tudi za poenotenje kršcanske terminologije. Preobrazba in sistemska dopolnitev osrednjeslovenske kršcanske terminologije je potekala po vzporednih poteh, npr. z uki­njanjem prevzetih in kalkiranih terminov, z izmenjavo besedotvornih vzorcev, sprejemala se je terminologija iz prekmurske (tudi starocer­kvenoslovanske) tradicije. v šestdesetih letih 19. stoletja se je predvsem liturgicna terminologija razvila do te mere in v taki obliki, kot jo po­znamo iz sodobne rabe. Z nekoliko drugacno casovno dinamiko je v 19. in prvih desetletjih 20. stoletja potekal razvoj liturgicnega jezika pri protestantih in katolikih pod ogrsko krono. na podlagi rezultatov raziskave se je okrepilo zavedanje, da so imeli postopki tvorbe, oblikovanja kršcanskih terminov velik vpliv na novotvorbo slovenskega strokovnega besedja nasploh: v obrti, trgovini, kmetijskih strokah, pravu, upravi in na drugih tematskih podrocjih, kjer se je pojavila potreba, posredno torej na oblikovanje obcutnega deleža knjižnega besedišca. Monografija prinaša jezikoslovne razprave, ki se razvršcajo v dva vecja tematska sklopa: Kršcanska terminologija po jezikovnozgodovin­skih obdobjih od srede 16. do srede 19. stoletja in Poglavja iz zgodo­vinskega besedotvorja: kršcanska terminologija. Tematski okvir, glavno gradivsko podlago in izhodišce za obravnavo predstavlja doktorska di­sertacija z naslovom Obredna terminologija v razvoju slovenskega knji­žnega jezika (od Brižinskih spomenikov do ustalitve enotne knjižne norme sredi 19. stoletja), ki sem jo pod mentorstvom red. prof. dr. Mar-tine orožen in somentorstvom red. prof. dr. Marijana Smolika (s Teo­loške fakultete) aprila 2002 uspešno zagovarjala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Rezultate raziskave sem ponovno pretehtala, prevrednotila, dopolnila z novimi spoznanji in rezultate strnila v pricujocih poglavjih. ob tem je treba omeniti dvoje. Rezultati raziskave kršcanske terminologije temeljijo na osnovi jezikoslovne analize skoraj vseh besedilnih virov, ki so navedeni v se­znamu virov. gre za dovolj reprezentativen besedilni fond kršcanskih terminov iz prek 40 prevodov in priredb osnovnih verskih prirocnikov od srede 16. do srede 19. stoletja: iz katekizmov in katekizemskih de­lov lekcionarjev, manj iz obrednikov in molitvenikov. Besedila so po obsegu razlicna: od najmanj 50 strani (npr. Slomšek, Katekizem za pervošolce, 1869) do prek 600 strani (npr. Kastelec, Navuk christianski, 1688), v povprecju 100–200 strani na knjigo. Pri navajanju zgledov v sobesedilu sem citirana dela okrajšala z uveljavljenimi krajšavami, npr. pri protestantskih piscih (SJSPP 2001: 34–35), sicer sem jih po potrebi oblikovala sama. v Virih in krajšavah sem jih navedla po abecednem redu avtorjev in po kronološki razvrstitvi njihovih del. Metodološki postopek pridobivanja jezikovnega gradiva za slovar ali raziskave besedišca je pred vec kot desetimi leti, ko sem zacela zbi­rati vire, pretežno temeljil na izpisih (rocno ali s pomocjo fotokopij). Termine sem izpisovala s sobesedilom, ce ga je bilo potrebno zajeti za razumevanje pomenske podobe ali vsaj prepoznavanje terminološke rabe vsakokratne besede ali besedne zveze. S prvim branjem in podcr­tavanjem ter z drugim branjem, ki je predstavljalo nekakšen kontrolni presejalni test, sem skušala doseci najvišji cilj: prepoznati, oznaciti in zabeležiti vsak kršcanski termin. Po nacelu delnega (izbirnega) izpisa sem na kartotecne listice velikosti a6 zabeležila vsak prepoznan eno­besedni in vecbesedni kršcanski termin, ga podcrtala in dopolnila z nujnim sobesedilom, toda ne v vsakokratni rabi. Pri izpisu so bili na­merno izpušceni najpogosteje rabljeni termini, npr. Bog, greh, grešnik, maša, mašnik, spoved, kadar se pojavljajo v (skoraj) identicni sobesedilni rabi. Popolni izpisi bi namrec gradivsko zbirko le pomnožili, ne pa vse­binsko obogatili. iz izpisov na katotecnih listkih sem abecedno uredila kartotecno zbirko s prek 16.000 izpisi; razlicnih kršcanskih, predvsem liturgicnih terminov in terminoloških besednih zvez je okrog 2.000. Knjižne vire, od katerih nekateri dosegajo castitljivo starost, sem za fotokopiranje pridobila iz razlicnih knjižnic: iz rokopisnega oddel­ka narodne in univerzitetne knjižnice, knjižnice Slovenske akademije znanosti in umetnosti, z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, iz Semeniške knjižnice v Ljubljani, knjižnice Teološke fa-kultete in iz Mariborske univerzitetne knjižnice. na tem mestu se nji­hovim knjižnicarjem zahvaljujem za prijazno pomoc; iz Maribora sem samoiniciativno dobila fotokopirano gradivo kar po pošti. omenjeni gradivski viri so bili podlaga za objave delnih raziskav kršcanske terminologije, ki so bile v preteklih šestih letih objavljene v jezikoslovnih revijah in zbornikih ob razlicnih priložnostih. enajst razprav je predelanih v poglavja: manj pomembna dejstva so izpušcena, rezultati raziskave so ponovno pretehtani in primerjani s stališca celote, upoštevala sem najnovejša teoreticna in prakticna spoznanja s podrocja zgodovinskega jezikoslovja in slovenske zgodovinske terminologije (gl. Literatura). objave so sledile v naslednjem vrstnem redu. Leta 2002 sta bili objavljeni dve razpravi: Liturgicna terminologija v protireformaciji in baroku (1595–1768), Jezikoslovni zapiski 8/1, in Diferencialni razvoj obredne terminologije v pokrajinskih knjižnih razlicicah 18. stoletja in za-cetka 19. stoletja v knjigi Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika. Razprava Oblikovanje obredne terminologije v okviru normiranja slovenskega knjižnega jezika je leta 2003 izšla v zborniku z mednarodne­ga simpozija obdobja 20, Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje. naslednje leto 2004 sta izšla clanka Kršcanska terminologija v Pleteršnikovem slovarju v monografiji Besedoslovne la-stnosti slovenskega jezika in Nekaj tipov zamenjav kršcanskih terminov po slovenskih besedilnih virih v Zborniku prispevkov s simpozija Ter­minology at the time of globalization. Leta 2005 je bilo objavljeno po­ glavje O terminoloških besednih zvezah v kršcanski terminologiji preteklih dob v monografiji Knjižno in narecno besedoslovje slovenskega jezika. Liturgicna terminologija v procesu oblikovanja enotne knjižne norme sredi 19. stoletja je izšla v monografiji Diahronija in sinhronija v dialektolo­ških raziskavah leta 2006. v preteklem letu 2007 sem objavila tri iz­virne znanstvene clanke: Izpridevniški kršcanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja, Jezikoslovni zapiski 13/1, Izsamostalniške kršcanske terminološke tvorjenke v razvoju slovenskega knjižnega jezika, Slavisticna revija 55/1–2, in O konverziji kot postopku knjižne (terminološke) tvorbe pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja, Rijec 13/2. v obdobjih 24 je istega leta izšel prispevek Izglagolske kršcanske terminološke tvorjen­ke v slovenskih nabožnih prirocnikih do srede 19. stoletja. Z monografijo želim vsaj delno zapolniti vrzel, ki jo imamo Slo­venci, ker še nismo izdali (zgodovinskega) terminološkega slovarja kr-šcanske terminologije. Radi bi zmanjšali razkorak do drugih slovanskih narodov s približno enako dolgo kršcansko tradicijo (Hrvati, Cehi, Po-ljaki), ki so to pomembno nalogo že opravili. Knjiga je namenjena strokovni javnosti: na eni strani jezikoslovcem, posebej jezikovnim zgodovinarjem, saj odgovarja na vprašanja, kako je nastajalo in se oblikovalo slovensko strokovno izrazje (od pomenskih prenosov, besedotvornih modelov do tvorbe vecbesednih terminov), na drugi strani terminologom in terminografom razlicnih strok, da se seznanijo s slovenskimi zakonitostmi in možnostmi tvorbe. izkušnje iz preteklosti so lahko izhodišce in napotek za oblikovanje slovenskih terminov na razlicnih novejših strokovnih podrocjih, kar je v dana­šnjem casu še kako aktualno. Delo je namenjeno tudi dodiplomskim in podiplomskim študentom in študentkam slovenistike na slovenskih humanisticnih fakultetah kot ucno gradivo pri jezikovni zgodovini. ob koncu želim izreci zahvalo vsem, ki so kakor koli pripomogli k izdaji knjige. na prvem mestu je recenzentka, moja mentorica (tudi) pri doktorski disertaciji, dolgoletna profesorica za zgodovinsko slovnico in dialektologijo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, red. prof. dr. Martina orožen, ki me je od študentskih let navduše­vala za skrivnostne poti razvoja slovenskega jezika, skrbno spremljala moj strokovni razvoj, me pri delu vedno spodbujala in nesebicno delila bogate strokovne izkušnje. Somentor red. prof. dr. Marijan Smolik s Teološke fakultete v Ljubljani mi je bil v veliko pomoc pri zbiranju težko dostopnih starejših nabožnih besedil, ki mi jih velikodušno po­sojal iz Semeniške knjižnice v Ljubljani. Tudi njegovo bogato znanje iz liturgike in zgodovine cerkve mi je bilo v dobrodošlo pomoc. iskreno se zahvaljujem tudi drugi recenzentki, moji sodelavki in vodji Sekcije za zgodovino slovenskega jezika inštituta za slovenski jezik Frana Ramov­ša ZRc SaZu, izr. prof. dr. Majdi Merše, znanstveni svetnici, ki me je potrpežljivo uvajala v leksikografsko delo za slovar slovenskih prote­stantskih piscev in širokosrcno delila z mano bogato strokovno znanje in izkušnje. iskrena zahvala gre tudi urednici zbirke Lingua Slovenica dr. Heleni Dobrovoljc, znanstveni sodelavki, ki je skrbno pregledala besedilo ter mi nudila vso tehnicno pomoc pri racunalniški pripravi be-sedila za tisk in slikovnem gradivu. Zahvaljujem se tudi Založbi ZRc in njenemu glavnemu uredniku dr. vojislavu Likarju, ki je monogra­fijo sprejel v program založbe. Zelo naklonjeni so mi bili tudi kolegi iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika inštituta, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Dr. Jožica narat, višja znanstvena sodelavka, je samoi­niciativno opravila temeljite korekture besedila, ki stopa pred bralca. Sodelavec doc. dr. France novak je bil vedno na razpolago za izmenjavo strokovnega mnenja ter posredovanje svojih izkušenj in znanja. Doc. dr. Kozma ahacic, znanstveni sodelavec, je bil pravzaprav prvi, ki me je spodbudil, da moram svoje raziskovalne dosežke objaviti v samostoj­ni monografiji in mi pomagal ob razlicnih zadregah od prve zamisli do njene izvedbe. nazadnje zahvalo dolgujem družini, predvsem moji »triperesni deteljici«, hcerkam nataši, Kseniji in Maji, ki so mi s svojo samostojnostjo in ne prevelikimi zahtevami omogocile toliko ustvarjal­nega miru, da sem lahko uresnicila zaželen cilj. v Ljubljani, oktobra 2008 i KRŠCANSKA TERMINOLOGIJA PO JEZIKOVNOZGODOVINSKIH OBDOBJIH OD SREDE 16. DO SREDE 19. STOLETJA OBLIKOVANJE OBREDNE TERMINOLOGIJE V OKVIRu NORMIRANJA SLOVENSKEGA KNJIžNEGA JEZIKA 1 Doba slovenskega protestantizma je hkrati z izidom prve slovenske knjige, kodifikacijo slovenskega knjižnega jezika v slovnici in prevo­dom celotnega svetega pisma pomenila mocan preobrat tudi v razvoju obrednega ali liturgicnega jezika in njegovega konstitutivnega dela – obredne terminologije, ki je bistveno presegla dotedanjo omejeno rabo v cerkvi in v zvezi z njo.1 Zgodnji sledovi uporabe slovenskega jezika segajo že v prvo obdobje pokristjanjeva­nja (8.–9. stoletje), ko so misijonarji prevajali najnujnejše molitvene obrazce: ocenaš, apostolsko vero, krstno odpoved hudobnemu duhu, izpoved vere v sveto trojico. Kateheza je bila ustna, polagoma pa so se pojavili prirocniki za duhovnike (Snoj 1985: 43–62). v skrbi za duhovno enotnejši frankovski imperij in pravovernost so konec 8. stoletja nastali Karlovi kapitulariji, ki so med drugim zahtevali znanje osnovnih verskih resnic v jezikih ljudstev. Le-ti so seveda ostajali povsem podrejeni latinšcini, ki je z »nadnacionalnim« jezikom svojega obredja izražala univerzalnost kršcanske cerkve. Besedila slovenskih molitev, pridig in cerkvenih pesmi so se ve-cinoma ohranjala brez pisne podobe skozi ves srednji vek, enotna pa so lahko osta­jala le tista, ki so jih stalno ponavljali. Srednjeveški rokopisni spomeniki Brižinski spomeniki iz 10. stoletja, Celovški iz 14. stoletja ter Stiški in Starogorski rokopis iz 15. stoletja so nastali izpod peresa tujih duhovnikov pri dušnem pastirstvu med našimi predniki. To so bili nakljucni zapisi, brez posebnega zavedanja o predho­dnih zapisih ali z mislijo, da bi lahko bili kaj vec kot prakticno uporabni, vendarle pa izkazujejo rahlo kontinuiteto obrednega jezika. Kljub tudi povsem nasprotnim stališcem (F. Kidric, Zgodovina slovenskega slovstva I–IV. Od zacetkov do Zoisove smrti, 1929–1938), da je tradicija vpeljana šele s Trubarjem (ustne predaje besedil se ni zanikalo), je v sodobnem casu prevladala grafenauerjeva teza o nepretrgani pismensko-ustni, torej pisni in govorjeni tradiciji liturgicnega jezika od Brižinskih spomenikov do protestantskih tiskov in obstoju vsaj rahle medsebojne povezanosti duhovšcine iste nadškofije ali patriarhata glede nujnih potreb dušnega pastirstva (i. grafenauer, Poglavje iz najstarejšega slovenskega pismenstva, Casopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 8 (1931), 68–117). Predvsem novo odkritje Starogor­skega rokopisa (poleg zapisanih primerov uradne slovenšcine, plemiških pisem in še cesa) je potrdilo predpostavke kasnejših raziskovalcev, da je vendarle obstajala obredna ali liturgicna terminologija je del širokega pojma kršcanske terminologije. Predstavlja osnovni terminološki fond vsakega kristjana, ki je zbran predvsem v ka­tekizmu kot temeljnem prirocniku. Ta terminologija je v slovenskem jeziku v pisni podobi prisotna najdalj (prim. najstarejše molitvene obrazce); kljub razvojnim spre­membam izkazuje ustaljenost, dostikrat prehaja v neterminološko rabo. Zdi se, da je obredne termine najlaže analizirati razvršcene v tematske sklope, pri cemer se ni mo­goce izogniti delnemu prekrivanju, npr. nekateri obredni termini so hkrati biblijski ali cerkvenoupravni, ceprav so rabljeni v istem pomenu. naša pozornost je usmerjena na predstavitev obredne terminologije,2 kjer je že na prvi pogled opaznih dvoje novosti. Slovenska obredna ter­minologija se je prvikrat pojavila v tolikšnem obsegu in ohranjena v pi-snem jeziku (izpricani knjižni viri); v nasprotju s predknjižno katoliško tradicijo je bila protestantska, torej jo je bilo treba do dolocene mere ustvariti na novo. Temeljna vprašanja so, od kod so protestanti crpali terminološko izrazje, kdaj so se opirali na katoliško tradicijo, koliko so prevzemali in kako so tvorili nove termine, ko so jih potrebovali.3 Pora­ja se tudi vprašanje, v kolikšni meri je protestantska obredna terminolo­gija po dokoncnem zatrtju protestantizma na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem vplivala na obredni jezik obnovljene katoliške cerkve. 1.1 gradivo4 je potrdilo pricakovanje, da je Primož Trubar (kot razvojna logika v jeziku predknjižnih besedil, zato knjižni jezik 16. stoletja ni nastal zgolj s Trubarjevim slovstvenim prizadevanjem (Pogorelec 1973/74: 199). 2 Zajeli smo samostalnik, ki je prevladujoca besedna vrsta liturgicne terminološke leksike. ob upoštevanju razlicnih klasifikacij (F. Miklošic, Die Christliche Termino­logie der slavischen Sprachen. Dunaj, 1875, J. Muršec, Bogocastje sv. katolške cerkve. gradec, 1850, M. Smolik, Liturgika. Pregled kršcanskega bogoslužja. celje, 1995) je bilo terminološko gradivo razvršceno v dve zbirni skupini: cerkev kot ustanova in cerkveni nauk. cerkev kot ustanova je nadalje razdeljena na deset tematskih sklopov: 1. zacetniki, prvotni nosilci kršcanstva, 2. vernik in cerkveno obcestvo, 3. cerkvena hierarhija, 4. bogoslužni prostori s svetimi podobami, 5. cerkveni pripo­mocki (obleka, posoda, knjige), 6. cerkveno leto, 7. bogoslužna opravila (molitve, maše, pridige), 8. zakramenti cerkve, 9. zakramentali in 10. ljudske pobožnosti. v okviru cerkvenega nauka govorimo o troedinem Bogu, angelu, hudicu, grešniku in vrstah grehov, kazni, trpljenju, milosti, odpušcanju, dobrih delih in štirih posle­dnjih receh. 3 Že F. Kidric (1919: 123–139) je Trubarjevo izrazje iz To 1564 predstavil po sku­pinah ob vsakokratnem soocanju z nemško ustreznico, in sicer glede na postopke novotvorbe, prevajanja, kalkiranja in prevzemanja, opozoril pa je tudi na razliko­valnost med katoliškimi in protestantskimi liturgicnimi termini. 4 Rezultati raziskave so izpeljani na podlagi primerjalne jezikoslovne analize termi­ je znano, je sedemnajst let služboval kot katoliški duhovnik) v najve-cji meri upošteval srednjeveško ustno tradicijo slovenskega obrednega jezika, ki je obstajala znotraj latinskega bogoslužja. vendar lahko le za obredne termine, izpricane v kasneje odkritih rokopisih iz zgodnjega in poznega srednjega veka, prepricljivo dokažemo kontinuiteto.5 Pro-testanti so v enaki izrazni in pomenski podobi (narecne glasoslovne razlicice ali razvojno glasoslovno preoblikovanost smo pustili ob strani) poznali vsaj naslednje termine in terminološke zveze: bog, gospod, stvar­nik, oca nebeški, božji sin, sveti duh, ta tri imena eden Bog, greh, grešnik, dolg, dolžnik, dobro, zlo, duša, telo, nebo/nebesa, pekel, zlodej, hudic, živi, mrtvi, milost, pomoc, brat, nedelja, izpoved, izpovednik, pokora, bližnji, smrt, sodni dan, stol božji, vecni život, vecno veselje.6 1.2 Protestanti so sprejeli tudi najstarejše, iz zgodnjega obdobja pokristjanjevanja (8. in 9. stoletje) prevzete termine: cerkev, krst, post, amen, prav tako izraze iz zadnjega obdobja pokristjanjevanja (12. in 13. nološkega gradiva iz izbranih besedil protestantov Primoža Trubarja (Tc 1550, Tc 1555, To 1564, Tc 1575), Sebastijana Krelja (KB 1566) in Jurija Dalmatina (Dc 1580, Dag 1585) v celoti. izpis gradiva je bil opravljen po metodi delnega izpisa (ne vsak termin v vsakokratni rabi) v sobesedilu, s težnjo zajeti vsak obredni termin v cim vec prepoznanih pomenih in podpomenih. nova spoznanja so predstavljena kot sinteticni zakljucki, izdelani na podlagi predhodne analiticne razclembe termi­nov po tematskih skupinah. 5 M. Merše in F. novak (1996: 289–302) sta ugotavljala stopnjo ohranjenosti samo­stalniškega in glagolskega izrazja Brižinskih spomenikov v protestantskih knjižnih izdajah 16. stoletja. na podlagi rezultatov primerjalne analize sta avtorja razvrstila besedje po skupinah glede na stopnjo enakosti. Splošna ugotovitev je, da številcno najbolj izstopa besedje, ki se je v rabi ohranilo in pomensko nespremenjeno ostalo v protestantskih tiskih. Precej tovrstnih besed ima ob sebi sopomenke, kar kaže na dvojnost protestantskega besedišca: naslanjanje na tradicijo in novejše razvoje. v naslednji skupini so med izrazjem zajeti tudi termini, ki so se na podlagi razvojnih premikov pomensko prestrukturirali (nepricakovani pomenski razvoji, ni zgledov za dolocene v Brižinskih spomenikih izpricane pomene). najmanjša je skupina iz­razov, za katere v protestantskih besedilih ni mogoce najti potrditev. Poiskala sta tudi tiste besede, ki jih v protestantskih besedilih ni, so pa navajane v slovarckih. Primerjava je tudi za terminološko besedje pokazala, da je bil velik del obrednih terminov pomensko in izrazno trdno vclenjen v knjižni jezik 16. stoletja. 6 Termine in terminološke besedne zveze, ki niso citirani v sobesedilni rabi, sem zapi­sovala v poševnem tisku in v posodobljeni podobi. Zapisani so v gajici namesto v go-tici ali razlicnih variantah bohoricice ter deloma prirejeni glasoslovni in oblikoslovni normi sodobnega knjižnega jezika. upoštevane so nekatere dolenjske posebnosti in besedotvorna raznolikost, opušceni so dolocni ali nedolocni clen ter velika zacetnica pri obcnoimenskih besedah. Zgledi so vecinoma izbrani iz Trubarjevih del. stoletje), ko je bil dotok terminov iz nemšcine ali preko nemšcine precej vecji kot v prejšnjih stoletjih, npr. andoht, bridka reva srca, farmajster, gmajna,7 gnada, grevenga, hofart in ofart, križ, leben, martra, ofer, pridi-gar, trošt, žegen. vsi ti termini so z razclenjenimi besednimi družinami v osrednjem prostoru »živeli« še vec stoletij ali so se (vsaj pogovorno) ohranili do današnjih dni. Domnevamo lahko, da so stara tudi poime­novanja za višjo in nižjo katoliško duhovšcino, kot papež, kardinal, škof, cehmošter, mežnar, za cerkvene zgradbe in njihove dele, npr. klošter, ka­pela, altar, poimenovanja najvažnejših praznikov8 v cerkvenem letu, npr. advent, svecnica, vinkušti, in oblacila za bogoslužje, npr. cerkveni gvanti. 1.2.1 Povecan priliv prevzetih terminov v besedila protestantskih piscev je zaznati tudi iz tedanje knjižne nemšcine po poti prevodnih zgledov Lutra in sodobnikov9 ter iz vsakdanjega govorjenega jezika, npr. za vrste grehov ajfer, cbivlanje,10 kecarija, kreg, (nezmazno) lebanje, nid, ofert, šentovanje, vtraglivost, lušt, lotrija, zažmaganje; (kršcanska) bruma in brumnost, cajhen, (kršcanska) frajinga, hajd, joger, pild, štalt, persona, žalbanik, arcat, štrafenga, viža, falš, šac, almožna. Medtem ko je bila za germanizme znacilna nagla prilagoditev zakonitostim slovenskega jezi­ka, je za latinizme, npr. complenda, majesteta, absolucia, gloria, konfesjo, hymnus, magnificiat, opazno, da so jih protestanti prevzemali z manj­šimi glasoslovnimi oz. oblikoslovnimi prilagoditvami ali celo v citatni obliki. Prav citatni zgledi so dajali vtis zacasnosti. ob njih (najvec pri Trubarju) so se pojavljale definicije, npr. introitus, to je noter vkupehoje­nje 'vstopna pesem pri maši', complenda, to je dokonane, ali priložnostne 7 Razvoj je bil postopen: starejša zveza obcina svetkov iz celovškega rokopisa (1362– 1390) ni vec izpricana v sto let mlajšem zapisu apostolske vere gmajna vseh svetikov v Starogorskem rokopisu (1492–1498). 8 F. Miklošic (1875: 19–27) je izcrpno podal etimološko in zgodovinsko jezikovno analizo kršcanske terminologije pri slovanskih narodih, med drugim tudi za najva­žnejše kršcanske praznike božic, veliko noc, binkošti in svete tri kralje. Pojasnjeval je izvor, izrazno podobo, poimenovalno motivacijo in medsebojne vplive slovanskih jezikov, nemšcine, latinšcine in gršcine. 9 novejši termini so zapolnjevali terminološki primanjkljaj, vendar so imeli tradicio­nalni prevzeti izrazi prednost pred mlajšimi ustreznicami, npr. po ugotovitvah M. orožen na vec mestih cerkveni gvant za nem. Kleidung. 10 J. Rajhman (1977: 122–123) je na podlagi konkretnih uresnicitev teološke vsebi­ne izrazov caganje in cbivlanje ugotovil skupno vsebino 'ne verovati, zato dvomiti, obupavati'. Termin cagati sodi v širšo besedno družino cbivlati, ki pomeni brezupno napacno odlocati v stanju dejanskega dvoma, cagati pa je stopnjevan cbivlati v nega­tivno smer. terminološke zveze, kot ecceboli so neobstojeci kršceniki 'neopredeljeni', collecta je gmajn molitov, ponavadi izpricane z enkratnimi pojavitvami. Slika 1: Trubarjev CATEHI­SMVS SDVEIMA ISLAGA­MA (1575). »inu na tu i.tu ie nim ta Shegan Boshy dal inu rekal, enimu v.akimu puiti na .ui dum, inu to i.to molitou inu Shegan, .o oni Complenda, tu ie dokonane imenouali« (Tc 1575, 178). iz pojava citatnih terminov, terminologiziranih opisov (termin je bil kar sam opis) in priložnostnih novotvorjenk je razvidno, da je bil terminološki primanjkljaj najbolj opazen pri poimenovanju bogoslu­žnih opravil (vrste maš, molitev, pridig in njihovih delov), ki jih verniku ni bilo treba nujno poznati, katoliški duhovniki pa so se jih ucili iz la-tinskih obrednikov. Za potrebe slovenske protestantske cerkve s sloven-šcino kot liturgicnim jezikom je iskanje izvirno slovenske ustreznice, prevoda ali prevzemanje postalo nujnost. 1.3 Že znani domaci in nekateri prevzeti obredni termini so pri protestantih doživljali razlicno usodo.11 11 F. novak (1992: 202–203) je splošne znacilnosti protestantske terminologije pred­stavil z naslednjimi spoznanji. Protestanti termine izpeljujejo in utemeljujejo iz bi-blijskih besedil (vse je razložljivo iz biblije). Praviloma gre za enak izraz, npr. dobra dela, s katerimi si ne moremo prislužiti izvelicanja, ker nam je to že podarjeno zaradi vere v Kristusa. Razlika je ponekod zaznamovana z oblikovanjem prilast­kovne (tudi vecbesedne) zveze, ki jo pisci podkrepijo s protipomenko, npr. prava vera, izvelicanska vera, evangelijska vera – falš vera. veliko terminov je torej prešlo v dela protestantov iz prejšnje dobe, pri cemer so se uresnicile tri možnosti (1992: 205–206). 1. v novem okolju so dobili nov pomen na temelju prejšnjega, vendar v skladu s pojmovanjem protestantov: kaplan, menih, farmošter. Tak izraz je scasoma dobil sinonim: farmošter – pridigar, maša – vecerja Kristusova – služba božja. 2. oznaka prejšnjega pojava se je obdržala, le da je tako kot sam pojav tudi izraz dobil negativne konotacije: papež, odpustek. 3. izraz se je razdelil v dve enoti, ki sta si pomensko pogosto antonimni: prava vera – falš vera. 1.3.1 najlaže je bilo sprejeti obstojeci leksem in mu spremeniti vsebino: obred svetega krsta protestantov je nekoliko drugacen kot kato­liški, sveti zakon je castitljiv stan, ki nima statusa zakramenta, potek in znacaj katoliške spovedi se razlikuje od protestantske. Slika 2: Definicija termina krst pri protestantih (Tc 1575). Drugacen pomen so dobili termini pokora, dobra dela, pridigar in mnogo drugih.12 Poglejmo si natancneje primer termina spoved. Izpo­ved/spoved, redko spovedanje pri protestantih pomeni 'spoznanje in ob-žalovanje grehov in prošnja za njihovo odpušcanje zaradi vere',13 kar so sami pojasnjevali takole: spuvid nei nishter drusiga, kakor de nashe Greihe .posnamo inu sa odpu.tik Greihou pro.simo, kakor ie nas Cri.tus v Ozhe nashi vuzhil. 12 Pomenska vprašanjasem reševala v okviru sobesedilne rabe ter s pomocjo teolo­ških in terminoloških razlag protestantskih piscev samih, zlasti v najbolj obsežnem Trubarjevem katekizmu (Tc 1575) z agendo (obrednikom) v zadnjem delu knjige, v Dalmatinovem obredniku (Dag1585) in v Trubarjevem izcrpnem popisu sloven-skega cerkvenega reda (To 1564). upoštevala sem tudi že ugotovljena spoznanja, na kar se sproti sklicujem. Ceprav tako vcasih odkrijemo le najvažnejše pomenske sestavine, se pridružujem mnenju F. novaka, da ožje teološko-filozofske opredelitve termina za jezikoslovno obravnavo niso odlocilno relevantne, ceprav so v terminolo­škem pomenskem sestavu take razlike bistvene. Tudi naša analiza potrjuje, da imajo nekateri obredni termini veliko pomenk, ki so jih protestanti natancno razlagali z ilustrativnimi primeri, prim. brat, pravda, pravica, trpljenje v poskusnem snopicu Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (SJSPP 2001). vec možnosti za vecpomenskost imajo po izvoru domace in uveljavljene prevzete besede (novak 1998: 245). Za protestante je tudi znacilno, da so imeli razmeroma skromen besedni zaklad glede na dolžino besedil in glede na današnje razmere (novak 1998: 244). 13 citat iz gesla F. novaka v poskusnem snopicu SJSPP (2001: 110). Slovarski sestavek spoved je izdelan na podlagi popolnega izpisa skoraj vseh del protestantov. Pri kato­likih je spoved 'obred, pri katerem vernik pove svoje grehe duhovniku in jih obžaluje z namenom dobiti odvezo'; pojmujejo ga kot zakrament sprave (sveta pokora). Na kuliku vish .e tu sgody? Na try vishe: Nerpoprei, kadar my vus nash leben, pred Bugom sa greishen .posnamo, inu sa milo.t pro.simo, kakor tu moraio .turiti v.i Svetniki, P.al. 32. Hdrugimu, Kadar na­shiga Blishniga reshalimo, inu ga sa odpu.zhaine pro.simo, kakor ie Cri.tus porozhil, Matth. na 5.18. Htretymu, Kadar nasha vei.t tiga potrebuie, de mi nashe skriune greihe, inu kar nam nadleshi, enimu sa.topnimu Zhloueku resodeiemo inu na snanie damo, de bomo skusi nega sBoshjo Be..edo potroshtani (DC 1580, 98–99). gradivo kaže, da je pokora vecpomenka. Termin ima pomen 'kar je doloceno za kršilca božje ali cerkvene zapovedi' (SSKJ). Pokorna dela katolicanov so se razlikovala od pokore protestantov: Ty eni Shcoffi inu Fary .o pred nekaterimi leiti, tacim ozhitim Gre­shnikom mnogeteri vishi to pokuro nalagali, de .o pul nagi Vcerqui pred ludmi morali .tati, okuli Cerque hoditi, do.ti dny po.tyti, /…/ Oli potehmal ta Syn Boshy nash Go.pud Ie.us Cri.tus take pokure tei .ui Cerqui nei nalushil inu .apouedal, /…/ Obtu mi ne hozhmo vtih nashih Cerquah, .tako pokuro nikogar obloshiti, Temuzh per tei euangeliski pokuri v.akiga .myrom pu.tyti. /…/ Oli aku .e on .pet Hcri.tu.u oberne, zhes .uie Grehe prauo Greuingo ima, Gre­hou .e i.uabi, Inu natu is .erza veruie, de .o nemu .a Cri.tu.euo volo odpu.zheni, Inu vshe is celiga .erza naprei v.ame, de .e hozhe tih Gre­hov i.uabiti inu pred nimi varouati, koker pred nega vezhnim pogu­blenu, Inu de hozhe naprei vti Boshy pokor.zhini inu poklyzanu pre­biuati inu o.tati. Takimu guishnu bodo v.i nega Grehi odpu.zheni, ie Vboshy Mylo.ti (TO 1564, 107b–108a). Druga pomenka pokore se nanaša na 'spoved v celoti, celotno za­poredje obrednih dejanj'. Pokora »papežnikov« ima tri dele: contritio (grevenga), confesio (izpoved) in satisfactio (zadostidejanje). Protestanti so jo poimenovali s terminološkimi besednimi zvezami prava pokora, prava kršcanska pokora, evangeliska pokora in zagovarjali t. i. opravicenje iz vere (Jezus je sam na sebi absolucija ali odveza od grehov): Ta perui deil te pokure, Ie tu .posnane tih Grehov, Inu pre.trashene pred Boshym .erdom. Ta drugi deil te Pokure ie ta Vera Vie.usa, de .e .ane..e na to oblubleno Milo.t Boshyo (TO 1564, 32a–32b). Temuzh ie rekal tim Iogrom inu v.em Pridigariem ta Euangeli, odpu.zhane tih Grehou, pridigati, de kateri timu Euangeliu Veruie, timu .o ti Grehi odpu.zheni. Kateri pag ne Veruie, timu i.timu .o nega Grehi .ader­shani (TO 1564, 108b). 1.3.2 Terminološko gradivo se je širilo z dodatnimi pomeni ob­stojecih katoliških terminov, pri cemer se je prvotni pomen ohranjal. vecpomenskim terminom je Trubar rad dodajal pojasnjevalne (tudi neterminološke) sopomenke, zaradi možne dvoumnosti pa še dodatne razlage. Poglejmo si nekaj zgledov. Znani prevzeti izraz za visokega katoliškega cerkvenega dostojan­stvenika škof je izprican še v dveh novih pomenih 'Kristus' in 'prote­stantski pridigar': Kristus je ta pravi škof ali far ino ta pravi kralj; škof ali pastir, škof ali višji far, ali pridigar, škof, to je cerkovni vucenik, pastir (pri Trubarju). Star obredni termin gmajna je dobil dodaten pomen (gmaj­na ali fara). Termin vucenik je v našem gradivu potrjen vsaj v štirih pomenih: 1. božji sin, 2. protestantski pridigar (ta pravi pridigarji ino vuceniki), 3. eden od dvanajsterice Jezusovih ucencev poleg sopomenk apostol, joger, mlajši (vucenik Peter),14 4. širši krog Kristusovih ucencev. najveckrat je znan v prvem in cetrtem pomenu: »Je.us ima byti an pra­ui vuzhenik inu .praulauiz« (Tc 1550, 101). »v mei v.emi vuzheniki S. Paul ner vezh inu bule gouori inu .a.topnishi vuzhi« (Tc 1555, 92). 1.3.3 ideološka razlicnost je sprožila željo, da bi se protestantski termini za že znane pojme locili od katoliških tudi na izrazni ravni. Tako so se v dolocenem sobesedilu pojavljale novotvorjene (tudi delne) sopomenke, ki so stare termine lahko povsem ali delno izrinile iz rabe in povzrocile pomensko razlocevanje, npr. decla poleg devica in decel­stvo poleg devictvo. Za konkretni primer je analiza na omejenem gra­divu pokazala, da je bila zveza devica Marija 'Kristusova mati' (ceprav 14 J. narat (1996: 263–272) je na obsežnem gradivu treh najvažnejših protestantskih piscev razložila sinonomni niz, razdeljen v dva podniza, ki ju povezuje naslov raz­prave Izrazi za 'ucenec' pri slovenskih protestantskih piscih. izrazi, ki se pri protestant-skih piscih pojavljajo za pomen 'pripadnik nekega nauka', so: apostol (apostelj), dva­najstsla, enajst, joger, mlajši in šolar. Pomen ucenec v ožjem smislu pa zaznamujejo izrazi: joger, mlajši, šolar (šoler), šolarec, šolarica in študent. na podlagi primerjalne analize je avtorica prišla do naslednjih ugotovitev. v vseh obravnavanih delih se pojavlja edino joger, ki z visoko frekvenco kaže na ustaljenost v jeziku. ima najvecji pomenski obseg, toda ne širši od meje obravnavanega niza. Konkurira mu mlajši, ki je zaradi svoje vecpomenskosti v nekaterih rabah dvoumen in težko razvozljiv. Apostol je pomensko natancneje dolocljiva beseda, ki ima najvec pojavitev v Bibliji, s tem pa konkurira številcno še bolj zastopanemu jogru, ki nastopa tu v širših po­menih. Pomenske spremembe sinonimov je pomensko zdiferencirane predstavila na podlagi neposrednega besednega okolja (tudi odstavka, odlomka ali kar celotnega besedila), pri cemer je po potrebi upoštevala tudi posebno zgodovinsko in kulturno situacijo okolja ter posebno naravo religioznih besedil. so protestanti nasprotovali pretiranemu cašcenju božje matere) povsem obicajna, sobesedilna raba enobesednega termina devica pa razkriva še dodaten, vzvišen (posvecen) pomen. Devica je 'oseba »brez greha«, ki je telesno in duhovno cistost dosegla zaradi prave, žive vere v Jezusa Kri­stusa'. Profana pomena 'pripadnica stanu neporocenih žensk' ali zgolj 'ženska, ki še ni spolno obcevala' so protestanti poimenovali s termino­logiziranim izrazom iz splošne leksike decla ('dekle': decle ino hlapcici). Za 'kršcanski stan neporocenih' najdemo tvorjenko decelstvo (redko starejšo ustreznico devictvo), medtem ko je bil izraz (pravo) devictvo »rezerviran« za bolj vzvišeno vsebino: 'stanje, ko so zaradi prave pokore in prave vere odpušceni vsi grehi'. Devictvo je bilo zunanje ali notranje: devictvo vunanje, to telesno devictvo ino hlapcestvo (kot decelstvo), pravo notranje /…/ duše ino telesa. Termin devictvo in decelstvo so ponekod nadomešcali sopomenski termini in zveze: (prava) cistost, cistost telesa ino duše, vunanja cistost ino duhovska cistost, svetost, hlapcestvo te duše ino telesa. Poglejmo si nekaj zgledov v sobesedilni rabi: diuiza maria inu v.i .uetniki, .e imaio po Boshy Be..edi inu S. Pi.mu, nekar Aydousku Malikousku inu Papeshku Zhe.titi (TC 1575, 494–495). /…/ koker Maria Magdalena inu Rasbunik na Cryshi, .daj­ci koker .ta .e .po.nala .a Gre.hnika, zhes nyu Grehe prauo greuingo imeila, Inu .ta Verouala Vie.u.a, de on nima more inu hozhe, nih Gre-he odpu.titi, .ta is Greshnikou .uetnika, is Curb, Rasbunikou zhi.te diuice ratala, is pekla vnebe..a .topila, Inu .ta brumnisha, .ueteisha, zhi.tisha, koker v.i Iudouski fary, Menihi inu v.e Iudouske dezhle, po.tala (TC 1575, 391–392). Od praue zhi.to.ti, diuizhtua, .vetu.ti inu hlapzhi.tua te du.he inu tele..a (TC 1575, 386). Inu potehmal ta Hudizh, ie u.i Boshy praui Ordningi inu po.taui .ouurash, .u.eb timu Sakonu, Vdushtuu inu diuizhtuu, .atu on te .tanuue zhe.tu na nezhi.to.t /…/ obrazhuie (TO 1564, 136b). Inu kateri ie eno .arozhe-no Neuei.to Vmei.ti ob nee zha.t inu dezhel.tuu perprauil, ie Bug rekal oba skamenem po..uti (TC 1575, 387). TIM deZhLom /…/ Onu ie en Reslotik vmei eno Sheno, inu vmei eno dezhlo, katera .e ne omoshy, ta skerbi .a tu kar ie tiga Go.pudi, de ie .ueta .teim telle.om inu .teim Duhum (TO 1564, 99b). Pomensko spremenjeni katoliški termini so se prehodno uporabljali v sopomenskih zvezah, da ne bi prišlo do dvoumnosti pomena novotvor­jenega termina. K sakramentu se je kot sopomenka uvajal leksem skrivna svetinja (pomenski kalk po nem. Heiligum): sakramenti ali skrivne sve­tinje, te skrivne svetinje božje, te skrivne svetinje tega krsta ino vecerje Kri­stusa, redko znamenje: to znamenje tega krsta, sakramenti ino znamenja. Protestanti, zlasti Trubar so ponekod navajali cel niz uvajalnih sopomen­skih terminov in terminoloških zvez, od katerih se jih vecina ni ohranila, npr. za 'obred krstitve': drugicrojstvo, drugickršcovanje, pogrozenje (v vodo) poleg že ustaljenih terminov krst in kršcovanje. najsvetejšega katoliškega zakramenta evharistije v znani obliki protestanti niso priznavali. Raz­likovanje od katoliškega obreda je vidno že v izrazni podobi leksemov, npr. krivo obhajanje, falš obhajanje, to staro ino pravo obhajilo, stara maša, staro mašovanje, prava maša Jezusova, ta prava stara Kristusova maša, ta norska maša, falš maša, papeška maša, te malikovske maše, papeževe maše, gospodova vecerja, sveta vecerja, Kristusova vecerja, božja miza, miza Kri­stusova. Razlike med protestantskim obhajanjem pod obema podobama in katoliškim (zadostuje pod eno podobo) so evidentne iz sobesedila ali iz novotvorjenih prilastkovnih zvez, npr. izvelicanski ofer, Kristusov ofer, ofer tiga telesa Jezusa Kristusa, pravi ofer, papeško, farsko ino meniško ofrovanje. Zanimivo je dejstvo, da je za Jezusa Kristusa obstajalo veliko eno- in vecbesednih poimenovanj: besednik, gospod, izvelicar, (vecni) kralj, odvetnik, ohranik, ohranjenik, ozdravljenik, arcat duš, (višji) pastir, po­mocnik, prošnjik, spravljavec, srednik, vucenik, (z)mirnik, žalbanik; pravi Bog ino pravi clovek, druga persona v tem bogastvi, (pravi) škof ali far ino kralj, vecni far, višji far, pravi far, visoki far, luc tega sveta, luc tega lebna. Drugi izrazi za Jezusa so nastali po prevzetem metaforicnem pomen­skem razvoju: sorodstvene vezi15 (sin, brat), žival (jagnje božje, veliko-nocno jagnje), del rastline (žensko seme16). 15 F. novak (1998a: 86–88) je smeri pomenskega razvoja razlagal po pomenskih sku­pinah. Pri pomenskih skupinah o cloveku je za obravnavano obdobje znacilna po­menska skupina o sorodnikih (gre za prenos na pojave na verskem podrocju, ki so podobni sorodstvenim razmerjem), npr. oca in sin za razmerje znotraj svete trojice, sin in otrok tudi za vernika v odnosu do Boga. v pomenski skupini o živalih navaja jagnje, ki je obicajna žrtvena žival, in med drugim ovco oz. ovcico, ki je prek prilike o izgubljeni ovci in drugih dobila pomen kristjan. iz pomenske skupine o napravah je zanimiv drugotni pomen izraza duri, ko (po metafori) Kristus sebe imenuje duri. 16 J. Rajhman (1977: 114) pojasnjuje, da številni izrazi niso le rezultat protestantske usmerjenosti, ki gradi teologijo na Kristusu odrešeniku, temvec tudi posledica usmerjenosti srednjega veka, ki je v pobožnosti težila k Jezusu. Marsikateri izrazi so izšli iz ljudske pobožnosti in niso prevodi iz nemšcine ali novotvorjenke. Deloma so prevodi hebr. Jezus: spravljavec, ohranik in ohranjenik, odrešenik, odvetnik, besednik, izvelicar, pomocnik. v Brižinskih spomenikih najdemo zvezo sveti Kristus kot 'božji Smiselno se zdi poudariti,17 da je bila presenetljiva sopomenska bo­gatost terminov in terminoloških zvez funkcionalno povezana z ustvar­janjem nove terminologije, npr. uvaja se nov domaci termin, ki ga je treba razložiti v razmerju do obstojecega. v definiciji novega prevzete­ga termina ima lahko slovenska sopomenka razlagalno vlogo, išce oz. preizkuša se najboljša ustreznica itd. vsaj pri Trubarju ne moremo za­nemariti stilisticnih razsežnosti, to je ustvarjanje ucinka stopnjevanja, dramaticnosti, moci prepricevanja in pridigarske zgovornosti. 1.3.4 Manjši je bil delež terminov iz predknjižne tradicije, ki so v dobi protestantizma izkazovali besedotvorne preobrazbe. Po analogiji najfrekventnejših besedotvornih vzorcev so se terminološkim tvorjen­kam spreminjali obrazilni morfemi, npr. v Brižinskih spomenikih je izprican sveti 'svetnik', v Stiškem rokopisu svetik in svetica, v 16. stoletju (pri Trubarju posamic arhaizem svetik) svetnik s priponskim obrazilom -nik: tisti, ki je svet, navidez kot dolžnik, grešnik, kršcenik, mašnik s pri­ponskim obrazilom -ik: tisti, ki je dolžan. Po analogiji so se pojavljale dvojnice, kot pregreha in pregrešenje, ofer, ofranje in ofrovanje, obhajilo in obhajanje, žegen, žegnanje in žegnovanje, zahvala in zahvaljenje, zaveza in zavezanje. 1.3.5 Drugi termini so v razvoju doživljali pomenske spremembe in so jih take sprejeli tudi protestanti, npr. odpustek 'odpušcanje'. iz Brižinskih spomenikov znani odpustek (grehov) 'odpušcanje' je pri pro-testantih postal arhaizem, termin pa je bil veckrat izprican v mlajšem pomenu 'odpušcanje, zmanjšanje zlasti posmrtne kazni za odpušcene grehe' (SSKJ). o njih so govorili posmehljivo, ker so prodajanju odpust­ maziljenec', medtemko spasitelj duš naših v Trubarjevem casu pomeni odrešenik. Žensko seme 'Kristus' in moško seme 'grešni clovek' sta Trubarjevi izvirni poimeno­vanji (1977: 120). 17 F. novak (1986: 397) je plasticno predstavil približno petdesetletni besedni razvoj knjižnega jezika: pojavitev in izginotje besede, pojavitev novih pomenov pri znani besedi, pomenske premike (pri razlicnih priredbah istega avtorja, ista besedila v pri­redbah razlicnih avtorjev), stileme in stilno obarvane izraze. Med drugim razlaga, da na besedni razvoj kažejo navedbe sinonimov v besedilu ali na robu. na podlagi analize je za dvojice z inu ugotovil vec možnosti: dvojica lahko pomeni skupaj viš­jo celoto iz dveh komplementarnih ali razlicnih delov, drugic našteva dve razlicni stvari, tretjic sta clena sopomenki (zlasti dvojice iz domacega in prevzetega clena), cetrta možnost je nekakšno stopnjevanje. Pri ali je opazil zlasti dva pomena: enkrat gre za zamenljivost izraza, drugic za zamenljivost pojava (pojma). o sinonimnosti govorimo v primeru locevanja izraza ob istem pojmu. kov po svojem verskem prepricanju nasprotovali. Za pojem odpušcanja so uvedli nov termin odveza, ki se je ohranil do današnjih dni. navajali so ga istocasno s prevzeto dvojnico: odveza ali absolucija, zapisovali pa so tudi poskusne sopomenke ustreznice, npr. absolucija ali odpušcanje teh grehov, absolutio ali odpustek naših grehov, odrešitvo ali absolucija. Poglejmo si zgled dvojnice domace : prevzeto: Inu koker ena letaka ozhita inu gmain Pridiga ie .ama na .ebi ena Ab.olucia inu odvesa od tih nashih grehov, De sledni kir tako Pry-digo .to Vero prou gori v.ame inu pryme, ta i.ti terdnu veruie, ta i.ti ie pred Bugom vnebe.ih, od v.eh .uih grehov Ab.oluiran inu odue.an (TO 1564, 108a). arhaicne termine so nadomešcale mlajše domace in tuje ustrezni­ce, npr. hudic poleg arhaicnega zlodej (pri Trubarju), leben namesto in pomensko razlikovalno od termina život,18 persona namesto ime (bož­je). Posebno pozornost zaslužita terminološki zvezi vecni leben in vecni život, ki kažeta zanimivo razvojno pot. Za pojem posmrtnega življenja v gradivu prevladuje vecni le­ben, vendar (skoraj vedno pri Trubarju) v nekaterih zvezah leben lahko razlagamo v pomenu zemeljskega življenja v skladu s pravim kršcanskim naukom: brumen, pošten leben, pošten kršcanski leben, nov (božji) leben (po krstu, tudi nov božji život), ne le enkrat je potrjena zveza po tim lebnu ta vecni. Redko najdemo termina život in leben v sopomenskem paru, bodisi da gre za tostransko ali onostransko življenje: ta telesni posvetni leben ali život ne zgubiti, ta vecni život inu leben v nebesih imeti ino dobiti. Skoraj brez izjeme život pomeni tuzemeljsko življenje, kot edini termin pa ni nikdar zastopan v pomenu onostranskega življenja. nekateri stari izrazi so zaceli postopno prekrivati mlajše germaniz-me, npr. milost poleg gnada, tako da se pri protestantih približno ena­ 18 J. Rajhman (1977: 110–112) je na ožjem vzorcu prvega Trubarjevega katekizma (1550) ugotovil podobne razvojne tendence, kot jih je pokazala moja analiza na širšem jezikovnem gradivu. Znano je, da je termin život že v Brižinskih spomeni­kih pomenil 'življenje', po zapisu v celovškem rokopisu pa je J. Rajhman (1977: 109–110) sklepal, da se je ob koncu 14. stoletja zgodil pomenski premik v 'telo' v fiziološkem pomenu. Trubar rabi život v pomenu 'telo' poleg sopomenskih terminov telo in meso. Telo mu pomeni 1. Kristusovo telo pri obhajanju zadnje vecerje, 2. clo­veško telo, ki je v razmerju in nasprotju do duše (duša ino telo), 3. skrivnostno Kri­stusovo telo na zemlji (mi smo vudi njega telesa). izraz meso je Trubar rabil v biblicnih citatih v pejorativnem pomenu kot vir skušnjav. Život je izmenicno uporabljal tudi v okolišcinah, kjer bi pricakovali leben, telo, meso. komerno izmenjujeta, ceprav je v predknjižni tradiciji gnada že mocno izpodrinila domaco tvorjenko milost.19 1.3.6 iz omejenega gradiva je na posamicnih mestih razvidna dvoj­nost protestantskega terminološkega izrazja, najbolj izrazito v razmerju osrednjega pisca Primoža Trubarja do pisca z jugozahodnega obrobja Sebastijana Krelja, npr. papežnik : papist, prerok : prorok, zlodej, hudic : vrag, ocanaš : gospodnja molitov, ki se ne zamenjuje. Razlikovalnost dokazuje neenotno tradicijo predknjižnega obrednega jezika.20 2 v primerjavi s predhodnim obdobjem so protestanti razvili tvor­ bo številnih terminoloških besednih zvez, kar je prispevalo znaten delež k širitvi fonda obredne terminologije. 2.1 najveckrat z levim pridevniškim prilastkom pravi/-a/-o so tako že na prvi pogled opredelili novo vsebino obstojecih terminov: pravi preroki, pravi (kršcanski) navuk, pravi kršceniki, prava pokora, pra­va grevenga (oz. uvajalno prava žalost), pravi vucenik. S prilastkom pravi/-a/-o so tvorili tudi terminološke zveze z razšir­jenimi pomeni, npr. pravi svetniki so bili vsi pravi kršceniki 'protestant-ski verniki' in vsi verni na nebu ino zemlji, torej nikakor ne samo kot 19 Trubar je sam trdil,da lat. gracia Kranjci in nemci prevajajo z gnada, Hrvati in Cehi pa z milost. i. grafenauer (1958: 1–63) je pomen terminov gnada in milost izpeljal iz celovškega rokopisa: mlajši izraz gnada naj bi nadomestil abstraktnej­šo vsebino termina milost, in sicer naj bi pomenil posvecujoco in dejansko božjo milost, medtem ko je milost pomenila le še ožjo pomoc in usmiljenje. J. Rajhman (1977: 107–109) je raziskoval razmerje med obema izrazoma v prvi slovenski knjigi. iz sobesedilne rabe in teološkega predznanja je ugotovil, da je Trubar izraza rabil v sinonimnem smislu, da sta imela v njegovi dobi enak pomen in enako pogostnost rabe. Latinski teološki termin gracia je torej Trubar uporabljal z isto vsebino v iz­razih gnada in milost. Ta pojmovna razlika, ki je po grafenauerju še obstajala v dobi celovškega rokopisa, je bila v 16. stoletju malenkostna, da je prakticno niso vec upoštevali. Tudi F. novak (1998a: 91) zagovarja sinonimnost gnade in milosti, npr. gnada se v Registru Dalmatinove Biblije pojasnjuje z izrazom milost, po drugi strani pa mu je gnada ustreznica za lat. gracia, nem. Gnade, milost pa ustreza lat. misericordia, nem. Barmhertzigkeit, kar dokazuje z nemškim prevodnim zgledom. 20 M. orožen (1996c: 114–130, 170–187) govori o dveh jezikovnih konceptih: Trubar­jevem središcnem in Kreljevem zahodnoslovenskem, ki ju pripisuje posebnim soci­olingvisticnim okolišcinam: upravno-politicnim in cerkvenim mejam ter nastanku dveh kulturnih prostorov, v katerih sta se oblikovala dva tipa obrednega jezika že od dobe pokristjanjevanja in dokoncne ustalitve cerkvene organizacije (do 11. stoletja). Razlikovalna obredna terminologija je tudi posledica zgodnje diferenciacije dolgopo­udarjenega vokalizma ter pojavov v soglasniškem in oblikoslovnem sestavu. pri katolicanih 'umrli, za katere cerkev veruje, da so v nebesih in zaradi moralne popolnosti predstavljajo vzor kršcanskega življenja ter imajo vlogo nebeškega zašcitništva' (Šetka, 1976: 299); protestanti so jih ime­novali ajdovski svetniki, papeški svetniki, ajdovski bogovi, maliki. 2.2 Številcno približno enakovredna je bila raba prilastka božji, arhaicnega svojilnega pridevnika na -ji, izpricanega že v Brižinskih spo­menikih. Številcno najpogosteje zastopani primeri so nihali na levi ali kot znamenje privzdignjene »božje« govorice na desni strani jedra, npr. božja beseda in beseda božja, božja gnada in gnada božja, božja milost in milost božja, božja obljuba in obljuba božja, božja postava in postava božja, božja pravica in pravica božja, božji srd in srd božji, božja volja in volja božja, božja zapoved in zapoved božja in še bi lahko naštevali. v manjšini so izpricane samo levoprilastkovne ali še redkeje samo desno­prilastkovne zveze. 2.3 Sveti je naslednji, še danes pogost prilastek kršcanske termino­loške leksike, ki poudarja svetost, posvecenost: sveti dan, sveta kršcanska cerkov, sveto kršcanstvo, sveti krst, sveti post (prim. sveti vecer v Brižinskih spomenikih). 2.4 K tvorbi levoprilastkovnih zvez so se protestanti zatekali tudi v primerih sodobne besedotvorne tvorbe (modifikacijska sestava), npr. veliki angel, višji angel, visoki angel 'nadangel'. Z rabo desnega samo­stalniškega prilastka, kot molitov pred obhajilom, molitov za mir so pisci natancneje zamejili pomen jedrnega termina. 3 Besedotvorni postopki knjižne tvorbe so bili enaki kot v so-dobnem knjižnem jeziku, vendar se v obravnavanem terminološkem gradivu izkazuje razlikovalna razvrstitev in pogostnost besedotvornih vzorcev. Ti so se v razvoju spreminjali in povzrocali premike v besedo­tvornem sistemu. 3.1 Besedotvorna analiza terminološkega gradiva je pokazala, da se za posamezne besedotvorne pomene pojavlja majhno število frekven­tnih, zelo obremenjenih obrazilnih morfemov. Za terminološko tvorbo sta torej znacilni eno ali dve produktivni priponski obrazili znotraj po­sameznega besedotvornega pomena. Po drugi strani je precej obrazilnih morfemov, izpricanih s posamicnimi primeri obrednih terminov, ki so ostajali na obrobju tvorbenih možnosti. Ker ni bilo uveljavljenih vec obrazilnih morfemov za posamezne besedotvorne pomene, je to pov­ zrocilo posplošenost in poenostavljenost dolocenih tvorbenih vzorcev, enak vzorec za razlicne besedotvorne pomene. Posebnih vzorcev tvorbe za terminološko leksiko v protestantski dobi ni izpricanih, torej lahko sklepamo, da so se tudi terminološke novotvorjenke tvorile kot splošne. Tudi zvrstni zamejenosti obravnavanih besedil lahko pripišemo manjše število tvorbenih vzorcev, kot jih je bilo najti v tedanji splošni leksi­ki.21 nekateri besedotvorni pomeni (znotraj nemodifikacijske tvorbe) sploh niso izpricani, npr. predmet, ki je povezan z dejanjem. Zna-cilno je, da so nekatera priponska obrazila vecpomenska, izpricana v dveh besedotvornih pomenih, npr. -(a/e/ova)nje izraža pomen deja-nje (ocišcenje) in rezultat dejanja (odlocenje), -a izraža dejanje (pokora) in rezultat dejanja (odveza), -ilo kaže na besedotvorni pomen dejanje (obhajilo, opravilo) in sredstvo dejanja (placilo). Tako stanje je pripisati tvorbi terminov po analogijah, na drugi strani pa pojavu vecpomenk v protestantski obredni terminologiji. izstopajo tudi primeri razlicnih obrazilnih morfemov na isti besedotvorni podstavi,22 npr. mrlec, mrlic (tudi mrtvec), ki so lahko razložljivi v razlicni krajevni rabi. Tvorba po analogiji je med domace in prevzete termine vnašala besedotvorno va­riantnost, npr. obhajilo in obhajanje, pregreha in pregrešenje, spoved in spovedanje, molitov, molitev, molitva in moljenje, žalbanik in žalbani. 3.2 natancnejša analiza po vseh tvorbenih postopkih je ponovno potrdila zgodnjo razvojno izoblikovanost vseh besedotvornih vrst s še danes prevladujoco navadno izpeljavo, le da so nekatere ostajale precej na obrobju rabe, npr. tvorjenke iz predložne zveze, zloženke, sklopi.23 21 a. vidovic Muha (1986: 349) je pri analizi neglagolskih tvorjenk v cerkovni or-dningi ugotavljala manjši obseg sredstev besedotvornih postopkov, drugacne iz­razne, pomenske in razvrstitvene lastnosti (tvorbene posebnosti), kar je mogoce vsaj deloma pripisati zvrstni vezanosti besedila. Dopolnimo lahko, da omejenost na terminološko leksiko število tvorjenk znotraj posameznih besedotvornih vrst in besedotvornih pomenov le še dodatno zmanjšuje. 22 To lastnost lahko razberemo tudi iz predhodno omenjene predstavitve tvorjenk a. vidovic Muhe (1986: 349–374). Razclenitev tvorjenk je urejena po besedotvornih vrstah, znotraj katerih obstaja locitev na osnovi besednovrstnega izhodišca pod-stave. Predstavila je tudi posebnosti besedotvorne podstave, v okviru posameznih besedotvornih pomenov pa še obrazila. 23 a. vidovic Muha (1986: 349) je tako za glagolske kot neglagolske tvorjenke ugoto­vila, da so nastajale po besedotvornih postopkih, veljavnih tudi za sodobni knjižni jezik. Posebnosti so dvovrstne: vezane so predvsem na številcna razmerja med posa­ 3.3 Poglejmo si ugotovitve na konkretnih primerih. nemodifika­cijske terminološke tvorjenke24 so nastale iz glagolov, pridevnikov in samostalnikov. Za dano predstavitev so zajeti najfrekventnejši tvorbeni vzorci samostalniških terminov. 3.3.1 najveckrat so potrjeni primeri terminoloških tvorjenk z gla­golsko besedotvorno podstavo. 3.3.1.1 Za besedotvorni pomen dejanje je pri izglagolskih tvor­jenkah prevladoval vzorec z obrazilnim morfemom -(a/e/ova)nje, za katerega je izpricanih vsaj toliko zgledov kot v vseh ostalih besedotvor­nopomenskih kategorijah tvorjenk iz glagola skupaj.25 najpogosteje so se pojavljale naslednje izpeljanke: cešcenje, izvelicanje, izvoljenje, mašo­vanje, obhajanje, odpušcanje, opravicenje, pogubljenje, pregrešenje, pridi­govanje, spovedanje, stvarjenje, trpljenje, vstajenje. Precej manjšo, a še ve­dno produktivno tvorbo izkazujeta obrazilna morfema -ř, kot cast, dar, greh, izpoved, srd, trošt, in -a, kot hvala, obljuba, pokora, pregreha.26 meznimi besedotvornimi vrstami, npr. število zloženk je glede na izpeljanke manjše kot v sodobnem knjižnem jeziku, ce sklepamo npr. po strukturni nezapolnjenosti vseh možnosti, ki jih pozna sodobni jezik znotraj besedotvorne vrste; manjši je ob-seg sredstev besedotvornih postopkov, drugacne so lahko njihove lastnosti. 24 Za osnovno orientacijo naj zapišem, da sem pri predhodni analizi terminološke tvorjenke (besednovrstno le samostalnike in posamostaljene pridevnike) delila v naslednje skupine (po: vidovic Muha 1988): nemodifikacijske tvorjenke (tip a: na­vadne izpeljanke (a1), tvorjenke iz predložne zveze (a2) in medponsko-priponske zloženke (a3)), modifikacijske tvorjenke (tip c: modifikacijske izpeljanke (c1) in mo-difikacijske sestavljenke (c2)), zloženke z enomorfemskim medponskim obrazilom (tip b) in priredne zloženke (tip c) (ni izpricanih primerov terminoloških tvorjenk). Registrirala sem tudi tvorjenke s samo slovnicnopomensko podstavo obrazila (obra­zilo je pretvorba samo slovnicnega pomena). Znotraj nemodifikacijskih tvorjenk se locijo tvorjenke glede na besedotvorno podstavo iz glagola, pridevnika, samostalni­ka, prislova. 25 a. vidovic Muha (1986: 350–352) je ugotovila, da se obrazilo -nje kot v sodobnem knjižnem jeziku dosledno razvršca na glagolsko besedotvorno podstavo z ohranjeno glagolsko pripono. veže se na podstavo iz nedovršnikov in dovršnikov; v sodobnem knjižnem jeziku se dovršniški podstavi vecinoma dodajajo drugacna obrazila ali pa glagolnik ni tvorljiv. Besedotvorna podstava je velikokrat posebna zaradi ne­premenjenosti glagolske pripone (za c j c ž š), npr. kršc-ova-nje, tudi nepricakovano dvo- ali enozložna, npr. žegn-ova-nje, vzdih-a-(nje), s cimer se ohranja vidska razlo-cevalnost. 26 Rezultati besedotvorne analize iz obravnavanih besedil se pri produktivnih obra­zilnih morfemih vecinoma ujemajo z rezultati analize neglagolskih tvorjenk v To 1564, ki jo je opravila a. vidovic Muha (1986). 3.3.1.2 Pri besedotvornem pomenu vršilec dejanja izstopata dva frekventna vzorca s priponskima obraziloma -nik, npr. ohranik, stvar­nik, in -vec, npr. opominjavec, spravljavec. 3.3.1.3 Za pomen rezultat dejanja sta najbolj znani dve priponski obrazili: -a, kot sprava, zaveza, in -(a/e)nje, npr. odlocenje, zasluženje. 3.3.1.4 Besedotvorni pomeni sredstvo dejanja, mesto in cas dejanja so potrjeni s po enim ali dvema obrazilnima morfemoma, ki jih doka­zuje skromna raba v besedilih (po en primer iz terminološke leksike). 3.3.2 Tudi za samostalniške tvorjenke z besedotvorno podstavo iz pridevnika velja skromna zastopanost obrazilnih morfemov in prime-rov zanje za troje besedotvornih pomenov: nosilec lastnosti (neživo), mesto in cas pojavljanja lastnosti.27 3.3.2.1 najvec izpridevniških terminov lahko uvrstimo v besedo­tvorna pomena lastnost oz. stanje in nosilec lastnosti ali stanja s slov-nicno kategorijo živosti, za katera sta znacilna po eden zelo produktiven tvorbeni vzorec. Besedotvorni pomen lastnost se potrjuje s priponskim obrazilom -ost, npr. cistost, ferdamnost, slobodnost, svetost, vecnost, vse­gamogocost. 3.3.2.2 Pomen nosilec lastnosti je najveckrat izprican s pripon-skim obrazilom -ik, npr. kršcenik, mašnik, marternik, ofertnik, žalbanik. Po konverziji nastalo precej novotvorjenih terminov, npr. duhovski, fer-damani, izvoljeni,28 ofertni, pravicni, verni, žalbani. 3.3.3 Pri izsamostalniških terminoloških tvorjenkah so številcno opazni zgledi za dva besedotvorna pomena; nosilec lastnosti s slovnicno kategorijo neživosti in mesto sta izpricana le z nekaj tvorjenkami, med-tem ko zgledov za besedotvorni pomen cas sploh ni potrjenih. 3.3.3.1 Znotraj pogosteje zastopanega besedotvornega pomena lastnost, stanje, povezanost je znan produktivni besedotvorni vzorec z obrazilnim morfemom -stvo, npr. decelstvo, devictvo, farstvo, pridi­garstvo. 3.3.3.2 v pomenski kategoriji nosilec lastnosti oz. stanja s slovnic­no kategorijo živosti po produktivnosti ne izstopa noben besedotvorni 27 Te zakonitosti ni mogoce posploševati na tvorjenke iz splošne leksike, saj so npr. v To 1564 (vidovic Muha 1986: 357) za nosilca lastnosti ali stanja s slovnicno kate­gorijo neživosti izpricani trije obrazilni morfemi, pri terminoloških tvorjenkah pa za enak besedotvorni pomen le eden -inja (svetinja). 28 v Brižinskih spomenikih je izprican izvoljenik in vernik božji 'duhovnik': »Tebe izpo­vuede vues moi greh, i/…/i uzem vuernicom bosiem« (i 6). vzorec posebej, s po enim, dvema ali tremi zgledi pa je potrjenih osem obrazilnih morfemov. To so priponska obrazila: -ar (korar), -ica (zako­nica), -ik (zakonik), -inja (boginja), -ist (evangelist), -jan (kristjan), -nica (služabnica), -nik (papežnik). 3.4 Pri samostalniških modifikacijskih tvorjenkah sta potrjena be-sedotvorna postopka izpeljevanje in sestavljanje. 3.4.1 Za modifikacijske izpeljanke je znacilno, da so v terminolo­ški rabi izgubile pomen manjšalnost, ljubkovalnost, vecalnost, stopnje­vanost lastnosti svojih obrazilnih morfemov, saj je ta kategorija zanje postala nerelevantna, npr. božic, devica, dušica, ovcice; ocak; mlajši 'Je­zusovi ucenci', ne pa pomena vecja kolicinskost ali skupinskost, npr. bratovšcina, tovarištvo, gospošcina. 3.4.2 Med modifikacijskimi sestavljenkami izstopa tvorba s pred­ponskim obrazilom ne-iz zanikanega glagola biti. To je bil najlažji na-cin tvorbe antonimov, ki so izražali kršcansko dvopolno (po nacelu nasprotij) ureditev sveta in življenja in so bili zato pogosto izpricani, npr. nevera, nemilost, neverni, nezvešcina 'nezvestoba'. 3.5 Za zloženke z enomorfemskim medponskim obrazilom so ve-cinoma znacilni redki primeri prevzetih tvorjenk iz nemšcine, ki so do prve polovice 19. stoletja vztrajali v oficialni rabi: farman, farmošter, roženkranc, šulmošter. Termini, nastali z medponsko-priponskim zla­ganjem (sodijo med nemodifikacijske tvorjenke tipa a), ki jih zaradi primerjave izjemoma navajam na tem mestu, so številcnejši. Znani so zgledi arhaicnih terminov, ki so jih protestanti sprejeli in jih potrjuje tudi kasnejša raba, npr. zlodej, vnebohojenje,29 in novotvorjenk, ki se niso ustalile, npr. samohvalec, samopravicar, drugicrojstvo, drugickršco­vanje.30 3.6 Samostalniški sklopi so redki, potrjeni z nekaj frekventnimi primeri, ki so se obdržali do danes (avemarija, ocanaš), ali nastali s priložnostnim sklapljanjem živimrtvi 'ne živi ne mrtvi' (zapis narazen). 29 izvor v tujem vzorcuimajo prevedenke po morfemih, ki so za sodobnega bralca protestantskih besedil bolj opazni kot pogosto izpricani. Manj opazni so pomenski kalki (prim. v Brižinskih spomenikih sel božji in božji sel 'apostol' iz gršcine). 30 Da je bil prevod nemških zloženk težak, se vidi iz razlicnih postopkov slovenjenja, na katere je opozarjala tudi M. orožen (1996c: 151–152): z izvirno besedo (devica namesto Jungfrau), s prilastkovno zvezo (jutranja zvezda namesto Morgenstern), opisno (vse svoje žive dni namesto lebenlang) ali z novotvorjenko na podlagi nemške skladenjske podstave (arcat, kir ozdravi, ozdravljenik). 4 v sklepnem delu poglavja se nam zastavlja vprašanje, kakšen je bil vpliv protestantskega obrednega jezika in z njim terminologije na obredni jezik v naslednji dobi katoliške obnove. Katoliškim duhovni­kom je bilo jasno, da ustna tradicija obrednega jezika v novih razmerah reformirane katoliške cerkve ni vec zadošcala, zato so tudi oni zaceli pripravljati osnovne verske prirocnike, od katerih jih je v 17. stoletju vecina ostala v rokopisih. Protireformacijski in barocni pisci so poudar­jali razlikovalno pomensko podobo katoliške obredne terminologije s terminološkimi besednimi zvezami tipa pravi/-a/-o, z opušcanjem pro-testantskih novotvorjenk (decla, svetinja, Kristusova vecerja), na splošno pa so s pridom izkorišcali dosežke prvega celotnega prevoda svetega pisma Dalmatinove BiBLie (1584). LITuRGICNA TERMINOLOGIJA V PROTIREfORMAcIJI IN BAROKu (1595–1768) 1 Ker je bilo petdesetletno obdobje protestantizma na Slovenskem tako bogato s kulturnimi pridobitvami za Slovence,1 je videti naslednje pol-drugo stoletje, ki ga uvršcamo med dvoje opaznejših jezikovno- in lite-rarnozgodovinskih obdobij, med protestantizem in razsvetljenstvo, še v skromnejši podobi. Protireformacija, ki se je s preloma stoletja nadaljevala skozi prvo tridesetletje 17. stoletja, je predstavljala obdobje rekatolizacije in zatira­nja luteranstva v notranjeavstrijskih deželah (vizitatorji, jezuiti), katere­ga zgolj prenova katoliških cerkvenih inštitucij ni mogla zaustaviti. Ka­toliški duhovniki so se vedno bolj zavedali, da lahko pridobitve razvoja za utrjevanje veroizpovedi in položaja katoliške cerkve izkoristijo tudi sami.2 Toda zaradi zapletenih zgodovinskih okolišcin in posledicno skromnih financnih virov so prevedeni in prirejeni osnovni verski pri­rocniki te dobe ostajali v rokopisih. Stanje obredne terminologije bomo predstavili na temelju ohranjenih katehetskih knjižnih virov, Candkove priredbe najmanjšega Kanizijevega katekizma3 (1615) in katekizemske­ 1 naj omenimo le temeljne dosežke: izid prve slovenske knjige, prevod celotnega svetega pisma, uzakonitev knjižnega jezika in kodifikacija pravopisa v slovnici, slovenšcina se prvic pojavi kot enakovreden jezik v vecjezicnim slovarju, slovenšcina je jezik slovenske protestantske cerkve. Podrobneje o tem gl. izbrana poglavja v literarnozgodovinskih pregledih, npr. Kidric (1929–38), Pogacnik (1998). 2 Že Trubar je pisal o katoliškem katekizmu Pacherneckerja (1574), ki je izšel že v casu razmaha protestantskega nabožnega slovstva, a do danes velja za izgubljenega. 3 P. Kanizij (1521–1597), prvi nemški clan ignacijeve družbe Jezusove, je na pobudo kralja Ferdinanda leta 1555 izdal katehetski prirocnik, t. i. veliki katekizem z 213 (223) vprašanji in odgovori v latinšcini. Leto kasneje je pripravil t. i. najmanjši la-tinski katekizem za šolarje z 59 vprašanji in odgovori, leta 1557 pa še nemško izdajo. naslednje leto je kot skrajšano izdajo velikega katekizma pripravil t. i. mali kateki­zem s 121 (124) vprašanji in odgovori in ga tiskal na Dunaju. Leta 1560 je Ferdi­nand ukazal uporabljati Kanizijeve katekizme v svojih deželah. vse tri katekizme so ga dela Schönlebnovega lekcionarja (1672). Prav katekizmi so bili na­mrec prave zbirke obrednih (liturgicnih) terminov, kjer je skoraj vsak polnopomenski izraz termin. naslednja doba, barok je prinesla bogatejšo zbirko nabožnega slo­vstva.4 Matija Kastelec, narecno izhajajoc iz dolenjsko-notranjskega prostora, je nadaljeval obredno jezikovno tradicijo protestantov5 in se uveljavil kot vzornik za Svetokriškega, Hipolita, Rogerija (orožen 1996: 297–298). Z arhaicnimi sistemskimi prvinami dolenjsko-notranjskega jezikovnega razvoja se je navezoval na stiški vzorec.6 Za raziskavo smo kot reprezentancni vzorec izbrali Kastelcev prek 600 strani obsegajoci katekizem Navuk christianski (1688), v analizo pa smo pritegnili tudi katekizemski del Hipolitovega lekcionarja (1715) ter dva krajša Pa- iz latinšcine prevajaliv nemšcino in druge jezike, veckrat tudi v slovenšcino (Smolik 1992: 180–181). 4 Pojavile so se nove zvrsti: retorska proza (homileticna besedila z vidiki posvet­nega življenja), dramatika (pasijonska procesija), duhovna lirika (cerkvene pesmi, najveckrat v lekcionarskih tiskanih in rokopisnih pesmaricah), celo domovinoznan-ski spisi (valvazor). Kot je reformacija zacela s filologijo, slovnico in slovarjem, se je delo nadaljevalo tudi v baroku. na žalost je veckrat ostalo pri rokopisih: Kastelcev latinsko-nemški slovar, ki ga je redigiral g. vorenc (med 1703 in 1710), ter Hipo­litov slovar latinsko-nemško-slovenski in nemško-slovensko-latinski (Dictionarium trilingue). Ta se je leta 1711 že zacel tiskati, ko je Hipolit našel Bohoricevo slovnico in ga zacel predelovati v smislu protestantske jezikovne osnove. Hipolit je pot je­zikovne tradicije potrdil še z drugo izdajo Bohoriceve slovnice leta 1715. celovški jeziuti so leta 1744 pripravili novo izdajo Megiserjevega slovarja Dictionarium quattuor linguarum in v nemšcino prevedli Bohoricevo slovnico (1758). iz leta 1760 je ohranjen rokopisni Dictionarium Germanico-Slavonicum a. apostela, ki vsebuje štajersko besedišce, dopolnjeno s kranjskim. 5 na glasoslovni in oblikoslovni ravnini je bila v barocnih besedilih uresnicena odlocitev za knjižnost, za upoštevanje tiskane tradicije, le manj opazne razlicice so se ponekod vrinile v knjigo, npr. poleg -om/-em tudi -am. Razlicice je M. orožen (1996c: 295–296) strnjeno zajela v osmih glasoslovnih zakonih, ki so v govorni po­dobi osrednjih narecij že imeli širši razmah. ugotovila je tudi, da je bil na skladenj-ski ravnini opazen naravnejši razvoj, kar lahko pripisujemo latinskim prevodnim zgledom (v nasprotju z nemškimi pri protestantih), ker ima slovenski jezik vecjo tipološko sorodnost z latinšcino. odmiki od protestantske tradicije v besedišcu so bili pri terminološki leksiki nazorsko pogojeni. 6 Tezo M. orožen (1996c: 291) podpira z mnogimi jezikovnimi dejstvi, ki so znacilna za stare molitvene obrazce, hkrati pa opaža dolocene razlike med protestantsko in katoliško knjižno tradicijo v skladnji in besedišcu. Kastelec ima manj terminoloških popacenk, kot jih je poznal protestantski obredni jezik, tudi v biblijskem prevodu, ki je bil pod mocnejšim vplivom Dalmatina kot druga dela. glovceva katekizma, objavljena v lekcionarju (1741) in Zvestem tovaršu (1742). Katoliški obredni jezik je izhajal iz srednjeveške tradicije in v sen-ci reformacijskih gibanj po evropi živel naprej. Toda slovensko pro-testantsko nabožno slovstvo je imelo tudi po dokoncnem zatrtju pro-testantizma v notranjeavstrijskih deželah povratni vpliv na katoliško knjižno snovanje, npr. Dalmatinova Biblija se ni znašla na seznamu prepovedanih knjig in so jo uporabljali katoliški duhovniki. Razumlji­vo je in tudi gradivo je potrdilo hipotezo, da je izrazna in pomenska podoba katoliških obrednih terminov ter terminoloških besednih zvez do razsvetljenstva7 v dosti primerih identicna, oz. kaže manjše razvoj­ne spremembe. Te se sprico pritoka gorenjskih piscev najprej kažejo kot vdor glasoslovno-oblikoslovnih narecnih posebnosti in govorjenega jezika v knjigo (moderna vokalna redukcija), kar je potekalo vzpore­dno z rahljanjem protestantske knjižne norme. Potrdilo se je tudi že ugotovljeno, da so se pisci gorenjskega prostora navezovali na nekoliko razlikovalni celovško-rateški obredni vzorec, ki se je deloma nadaljeval v Starogorskem rokopisu in pri alasiji.8 1.1 obravnavano gradivo, ki se besednovrstno zamejuje na samo­stalniško besedo, predstavljajo (enobesedni) termini in terminološke besedne zveze. obredni termini so razvršceni v dva tematska sklopa in po tematskih skupinah, ki jih nameravamo na izbranih vzorcnih primerih prikazati protistavno do protestantskih leksemov in tistih iz predknjižne tradicije. 1.2 analiza obredne terminologije9 tega casa je razkrila, da je ob-stajalo precej tradicionalnih domacih in prevzetih terminov, ki so se 7 Leto Pohlinove izdaje Kranjske gramatike 1768 lahko v smislu nove idejne orietacije vzamemo za prelomnico tudi v nabožnem slovstvu, ki je v naslednji dobi razsvet­ljenstva in slovenskega narodnega preroda doživelo kar nekaj sprememb. 8 Tudi primer alasijevega Vocabolario italiano e schiavo (1607), iz katerega sem pri analizi terminološke leksike upoštevala tri osnovne molitvene obrazce, obrazec splošne spovedi ter božje in cerkvene zapovedi v pesemski obliki, potrjuje arhaicni vzorec obrednega jezika. Tuji duhovnik se je za delo s slovenskimi verniki naslonil na starejšo krajevno obredno tradicijo, na podlagi katere je nastal tudi Starogorski rokopis (orožen 1996c: 291–292). o historiatu raziskovanja alasije in novih spoz­nanjih o jeziku njegovih besedil prim. Furlan (2007: 290–306). 9 opušceno je bilo prekomerno izpisovanje najpogosteje rabljenih terminov, npr. Bog, greh, grešnik, maša, mašnik, spoved, kadar so se pojavljali v (skoraj) identicni sobese­dilni rabi. ohranjali skozi stoletja in doživljali le manjše razvojne izrazne in izje­moma pomenske spremembe. To splošno spoznanje govori o dokajšnji ustaljenosti terminološke leksike, ki jo je praviloma vsaj približno moral poznati vsak vernik. Terminologija je bila katoliška, toda v danih raz­merah je angažirano (kot pri predhodnikih protestantih) poudarjala razlocevalnost do protestantskega obrednega jezika, iz katerega je ven­darle marsikaj crpala, npr. prava vera ‘katoliška’, prava cerkov, prava pokora. iz ohranjenih besedilnih virov je že na prvi pogled razvidno, da bo obravnava zajela obredno terminologijo osrednjega tipa, ki se je raz­vijala na prostoru osrednjih slovenskih narecij (notranjeavstrijske deže­le). oblikovala se je v knjižnem jeziku, nastalem na podlagi neenotnega razvoja knjižne leksike na slovenskem etnicnem prostoru, ki ga od raz­svetljenstva do poenotenja knjižne norme sredi 19. stoletja imenujemo osrednjeslovenski tip knjižnega jezika.10 2 Poglejmo si deset vzorcnih primerov razvojnih sprememb kr-šcanskih terminov v v poldrugem stoletju po zatonu slovenskega prote­stantizma iz izbranih tematskih podrocij. 2.1 vecina poimenovanj za zacetnike, prvotne nosilce kršcanstva se je pri katoliških piscih 17. in prve polovice 18. stoletja ohranjala v skoraj nespremenjeni izrazni in pomenski podobi kot v predknjižni tra­diciji: devica, joger, evangelist, prerok, ocak, marternik, svetnik. 2.1.1 Razlika med katoliki in protestanti je obstajala v idejnem razlocevanju, npr. v zvezi s cašcenjem božje porodnice, ki presega ca-šcenje božjega sinu, kar so protestanti zavracali. Tako se pri katoliških piscih 17. in 18. stoletja ohranja iz prvih stoletij pokristjanjevanja znan leksem devica11 Marija in številna po metaforicnem pomenskem pre­nosu nastala poimenovanja zanjo, katerih v protestantskih katekizmih skoraj ni zaslediti. Le-ta izpostavljajo vlogo Marije – zašcitnice verni­kov, tolažnice, posrednice pri Bogu in njen položaj v božjem stvarstvu, 10 natancneje o tem gl. razprave M. orožen: Slovenski knjižni jezik in njegove razlicice v 18. in 19. stoletju (1981), Variantni razvoj slovenskega (knjižnega) jezika od sredn­jega veka do Kopitarja (1996), Slovenski knjižni jezik in zaton pokrajinskih razlicic v prvi polovici 19. stoletja (1981). 11 obravnavano gradivo protestantov, ki poleg katekizmov zajema še dva obrednika (v Tc 1575, Dag 1585) in slovenski cerkveni red (To 1564), s tega vidika je bila pre­gledana tudi biblija (DB 1584), kaže na zanimivo dejstvo, da je v besednih zvezah s prilastkom Marija ‘božja mati’odnosnica dosledno devica (ne pa morda decla). npr. besednica, pomocnica, troštarica, božja porodnica, (sveta) mati božja, zavetnica, patrona, dekla tega gospoda in dekla gospodnja (starejša razli-cica z arhaicnim svojilnim pridevnikom na -nji), nebeška kraljica, naša gospa. Takole je njen pomen opredelil M. Kastelec: Sakai niei .li.hi taku velika zha.t? Ravnu satu kir ona je ena mati boshya; sakai nyzh zhudni.higa, nizh vi.higa nei, kakňr biti ena bo­shya mati, inu diviza. Sakai .he daile .e ona jma zha.titi? Satú kir ona je na.ha s. mati, inu v’v.ih rizhéh ena pomozhniza (KNC 1688, 307–308). 2.1.2 Termin svetnik (ž svetnica) se v tem casu nikjer vec ne pojavi v arhaicni besedotvorni razlicici svetik (ž svetica) kot še ponekod pri Trubarju in predhodno prevladujoce v Stiškem rokopisu12 ter v apo­stolski veri iz Starogorskega rokopisa. Prav Trubar je kot bivši katoli­ški duhovnik ostal najbolj zvest predknjižni katoliški tradiciji, toda v skladu s protestantskim verskim nazorom je termin uporabljal v delno razlikovalnem pomenu:13 Kai .e pag od tih prauih suetnikou ima dershati, koku .e imaio posh-touati, inu od nih Pridigati, Tu ima v.ag .a.topen Pridigar veiditi, inu druge ludy vuzhiti. Sledni Ker.zhenik ima veiditi te ri.nizhne I.torie, .u.eb te kir vti S. Biblij .toye, skaterimi suetniki ie Bug gouuril, koku inu .zhim .e ie nim re.odil, inu to .uio be..edo dal (TO 1564, 51b). 2.1.3 v protireformacijskih in barocnih katekizemskih besedilih je za enega od dvanajstih Kristusovih ucencev najpogosteje izprican iz predknjižne tradicije in protestantizma najbolj znan leksem (sveti) joger, redko pa apostol, ki ga je najveckrat zapisal Kastelec, medtem ko Hipo-lit in Schönleben le izjemoma. Termin apostol prevladuje pri Krelju,14 kot manj pogosta razlicica se pojavlja pri Dalmatinu v Bibliji, v obrav­ 12 Štirikrat je v istem pomenu izprican (božji) svetik (enkrat tudi svetica) in enkrat svetnik, kar kaže na izbiro. Je šlo morda, kot trdi Pogacnik (1992: 44–45), pri tem za zavestno odlocitev, kar že pojmujemo kot stilisticno in obredni termin kot sti­lem? Morda pa je svetnik kot nevtralni izraz tedaj zacel prodirati v rabo in je šele v prihodnjih stoletjih v osrednjem prostoru povsem prevladal. 13 Protestanti so omejili vlogo svetnikov v cerkvi, ceš da so izgubili prvotni pomen vzora kršcanskega življenja in nebeškega zašcitništva. Kritizirali so obilico na novo postavljenih svetnikov, pretirano cešcenje (malikovanje), maševanje, romanje, daro­vanje njim v cast. Posmehljivo so jih imenovali ajdovski bogovi, maliki, ajdovski svetniki, papeški svetniki. 14 Tudi pri prekmurskih evangelicanskih in katoliških piscih 18. stoletja na ozemlju, navanih Trubarjevih delih ga ni, potrjen pa je v delih Ta pervi deil tiga noviga testamenta iz leta 1557, Svetiga Pavla ta dva listy iz leta 1561, Ta celi catehismus iz leta 1574 in še kje. v izbranih protestantskih besedilih se kot sopomenka obcasno pojavlja (vecpomenska) tvorjenka (v)ucenik, npr. vucenik Peter. Poglejmo si primere v sobesedilni rabi: Kar .o ty lubi iogri v'dvanaj.t Articule ali Zhléne v'kup sne.li (CC 1615, 10). Gdu pak .e je smislil, ali gori po.tavil tú snamovanęe S. Kri­sha? Ty .veti Apo.toli iogri Chri.tu.ovi (KNC 1688, 19). SAM I. CH. Ie kv.eim .voim Apo.tolom govoril letaku: /.../ Inu kŕr.tite ijh vtim Imenu Ozheta inu Synu tčr Svetiga Duha (KB 1566, 11–12). 2.2 v tematski skupini o bogoslužnih prostorih je pri katoliških piscih (že v Brižinskih spomenikih izprican) prevzeti termin cerkev po­trjen v vec glasoslovnih in pisnih razlicicah kot pri protestantih, kar kaže na povecano neenotnost pisnega jezika: najveckrat je zapisana cer­kou, izjemoma cerkov, cerku, cirquu. Termin je izprican v treh pome­nih: ‘poslopje za verske obrede’, ‘vesoljna skupnost verujocih, katoliških vernikov’,15 in ‘inštitucija božjega namestništva na zemlji’. najveckrat je izkazan v zadnjem pomenu, kot odnosnica v terminoloških besednih zvezah, s katerimi so katoliški prevajalci in prirejevalci radi poudar­jali razlikovalnost od protestantske cerkve: sveta katoliška cerkev, sveta kršcanska cerkov, stara jogrska katoliška rimska cerkov, prava katoliška cerkov, gmajn prava kristjanska cerkov, ta rimska cerkov (proti ta luter-ska cerkov), (prava) Kristusova cerkov, prava ino resnicna cerkov Kristu­sova. Za drugi pomen je bila najbolj živa sopomenska zveza gmajna teh svetnikov,16 kar potrjujejo zapisi apostolske vere pri Hipolitu, Kastelcu in Paglovcu. navajamo po en zgled za vsakega od gradivsko izkazanih pomenov: Po tim obhaylu .e .podobi nar menie en fertelz ure v'Cerkve .e pomu­ diti (PEiB 1741, 19). Ta Chri.tianska Cerkou, je eno vkupsbiraliszhe ki je bilo upravno incerkveno loceno od osrednjega dela, je najti le iz latinšcine prevzeto ustreznico apoštol (poleg vucenik) in nikdar joger. 15 Pri protestantih poleg omenjenih pomenov na tem mestu lahko izlušcimo še podpomen ‘verniki pri obredu v cerkvi’: »Po Prydigi ima .to Cerkouio molyti .a v.e Stanuue, nadluge, inu .a v.o shlaht potrebo, oli to Litanyo peiti« (To 1564, 112b). 16 Znacilno je, da se kljub ustaljeni rabi termina gmajna v predknjižni in prvi knjižni dobi pri nekaterih katoliških piscih pojavljajo domace sopomenske ustreznice: gmajna ali vkupuživanje svetnikov (Candik), tovarištvo teh svetnikov, izjemoma tudi pri protestantih obcina svetnikov. v.ih teh kateri prou v' Chri.tu.a verujejo (KNC 1688, 36). Te od Cér­kve gori po.taulene Pra.nike pra.novati (ŠEiL 1672, 411). 2.3 Poimenovanja za posamicne zakramente oz. sedem posebnih milosti v katoliški cerkvi so bila vecinoma ustaljena: sveti krst, sveta fir-ma, sveto rešnje telo (manjkrat tudi obhajilo, sakrament tega altarja, svete­ga altarja sakrament), sveta pokora, sveti zakon. Le pri dveh zakramentih je zaradi variantnih in sopomenskih poimenovanj opaziti neenotno, nesistemsko rabo, kar kaže na neustaljenost, npr. pri zakramentu bol­niškega maziljenja: sveto poslednje olje/oljenje, poslednje sveto olje, zadnje sveto olje, poslednje žalbanje, in pri zakramentu svetega reda: svetih farjev žegnovanje, mašnikov žegnovanje, duhovnih žegnovanje, duhovsko žegno­vanje, farsko žegnovanje, zakrament teh mašnikov požegnovanja, redko tudi sveti red, mašni ali duhovni red in ordo, to je red duhovski. v na­sprotju s katoliki so protestanti priznavali le dva zakramenta: krst in evharistijo. Ker so jima dali nekoliko spremenjeno vsebino, so ju tudi želeli poimenovati drugace. najpogosteje rabljene terminološke zveze so bile pravi krst, stari pravi krst, pravo kršcovanje, redko so se pojavljale tvorjenke (duhovsko) drugicrojstvo, drugickršcovanje, pogrozenje (v vodo), ki se niso prijele. Protestanti so nihali pri zapisovanju novega poimeno­vanja za zakrament evharistije, kot gospodova vecerja, sveta vecerja, Kri­stusova vecerja, stara maša, staro mašovanje, prava maša Jezusova, prava stara (Kristusova) maša, staro ino pravo obhajilo. v nasprotju z njimi so katoliki vzdrževali kontinuiteto s tradicijo: Kaj je .vetu rej.hnu tellú? Je en sacramént tiga Altarja, tu je právu truplu inu kry nahiga Go.púda Jésu.a Chri.tu.a, katéri pod podóbah tiga kruha, inu vina is .vojo du.ho inu s’tele.sam, s’zhlové.tvam inu s’bogá.tvam .e popólnoma v'prizho snajde, kakňr ber.h en shegnan Ma.hnik zhes kruh inu vinu te be.séjde Chrí.tu.ove isrézhe (HEiL 1715, 390–391). 2.4 v zvezi s poimenovanjem božjega sinu so pri katolicanih znana enaka poimenovanja kot pri protestantih,17 npr. druga persona (redko 17 Protestanti izkazujejo dosti bogatejši izbor poimenovanj za Jezusa Kristusa, odvisno od vsakokratne vloge, ki so jo hoteli posebej izpostaviti, npr. kralj, škof, far, pastir, žalbanik, mirnik in zmirnik, pomocnik, prošnjik, srednik, spravljavec, besednik, odvet­nik, ohranik in ohranjenik, žensko seme in še bi lahko naštevali. peršona) v bogastvi, gospod, odrešenik, vucenik, izvelicar, božje jagnje, ve­likonocno jagnje. Pogosto se pojavljajo naslednji leksemi: Dokler v'taj.ti .e goriofra G. Bogú, tá narbul.ha, narvek.ha, inu narprietni.ha reizh, tú je, tá pravi syn boshji, tu pravu shivu boshye iagne, Je.us Chri.tus, isvelizhar v.iga .vitá (KNC 1688, 199). 2.5 Za poimenovanje troedinega Boga so kot predhodno pri prote­stantih obstajali trije sopomenski termini oz. terminološke zveze. Zelo arhaicen je bil vecpomenski izraz bogastvo v zvezah nerazdeljena enakost tega bogastva, v bogastvi so tri božje persone. Sorazmerno pogosto so se pojavljale variantne terminološke zveze z odnosnico persona/peršona, ki so mestoma prehajale v opise: tri (božje) persone, en sam edini Bog; troji v personah ali tri božje persone; en sam edini Bog ino tri peršone; tri per-sone so le en sam Bog; tri božje persone ali en sam edini Bog; tri persone v sveti trojici; (enkrat dolenjsko arhaicno) trigub v teh peršonah. Redko je izpricana tretja možnost, v današnji rabi uveljavljena zveza sveta trojica. naj navedemo najbolj zanimive zglede sopomenskih terminoloških be-sednih zvez v sobesedilu: Búg Ozha je tá perva per.ona v' tem boga.tvi, kakňr tú zhellu je tá vi.hi deil ali krai (KNC 1688, 15). /.../ na katero per.ono v' boga.tvi my klizhemo (KNC 1688, 244). Tú je Chri.tu. nash Go.púd, s’ me..am inu kryjo, s’ Telle..am inu s’ du.ho, s’ boga.tvam inu s’ zhlové.tvam (KNC 1688, 75) ‘božanska natura’. En .lejherni imá vjérvati /.../ II. De je en .am edyni bug, inu tri per.hóne: Bug Ozha, Syn, inu Sveti Duh (HEiL 1715, 387). De v' Bugu .o tri per.hone: Ozha, inu Syn, inu S. Duh, inu te try per.hone .e imenujejo s. tro­yza (PZT 1767, 2). Troedinega Boga so protestanti imenovali na vse tri nacine, vendar je opaziti razvojne spremembe. V Brižinskih spomenikih izpricano in v 16. stoletju ponovno potrjeno je opisno poimenovanje (terminologizirani opis) ta tri imena en sam Bog. Terminu ime (iz lat. namo ’oseba’) je konkuriral mlajši prevzeti izraz persona, ki je v 17. in 18. stoletju povsem prevladal, npr. tri imena ali tri persone v tem bogastvi, tri persone eden Bog. V pomenu ’troedini Bog’ sta bila potrjena še dva leksema: vecpomenka bogastvo (lahko tudi ’božanstvo kot lastnost Boga’) in pri vseh glavnih protestantskih piscih izpricana terminološka besedna zveza sveta trojica. Prim. boga.tuu vti S. Troyzi .e ne more .to zhlouesko pametio i.gruntati (TC 1575, 459). Tri Imena oli tri per.one vtim boga.tui .o te en .am praui, shiui, vezhni, dobri inu v.igamogozhi Bug (TC 1555, 21). 2.6 v dobi protestantizma izpricani arhaicni termini so se povsem opustili. vsa obravnavana protestantska in katoliška obredna besedila za ‘dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave’ (SSKJ) izkazuje­jo prevzeti izraz angel ali tvorjenko angelc18 (v Brižinskih spomenikih krilatec božji), medtem ko je za poimenovanje nasprotnega pola raba nihala. Trubar je zapisoval iz Brižinskih spomenikov znani, toda v 16. stoletju že arhaicni izraz zlodej (zludi), toda v rabi je pri mlajših do-lenjskih in gorenjskih piscih pocasi napredovala in prevladala mlajša ustreznica hudic. Termin vrag se je ves cas pojavljal v besedilih z ob-robja slovenskega etnicnega prostora, npr. na jugozahodnem delu pri Krelju in na skrajnem severovzhodu slovenskega etnicnega ozemlja pri prekmurskih katoliških in evangelicanskih piscih od zacetka 18. sto­letja dalje. ustaljena je bila tudi raba manj frekventnih sopomenk iz predknjižne tradicije, ki so se ohranjale skozi vsa jezikovnozgodovinska obdobja, npr. antikrist, hudi duh, hudi sovražnik. Takole sta se protipo­menska termina pojavljala v konkretni rabi: Ta vezher pred obhaylam .e perporozhi g. Bogu, Marji Divizi, Angel-zu varhu (PEiB 1741, 18). /…/ kadar je on letú sgovuril, je sdaizi nie­gova ne.rčzhna du.ha, pres .puvidi, inu pres pokure, od teh hudizheu ne.ena v' paklenski vézhni ogîn (KNC 1688, 92). 2.7 nadpomenka za vsakovrstna grešna dejanja greh je izrazno enaka od zgodnjega obdobja pokristjanjevanja in se je skozi vsa stoletja obredne tradicije kot najpogostejši termin ohranjala do današnjih dni. Ce primerjamo obdobji protireformacije in baroka s protestantizmom, najdemo za greh izpricane tudi identicne besedotvorne razlicice in so-pomenke: pregreha, pregrešenje, dolg, hudo, skušnjava,19 zlo. Poimenova­nja za skupine grehov, ki jih katoliški katekizmi skozi stoletja še posebej skrbno navajajo, so zelo podobna sodobnemu stanju. Raba je na neka­ 18 Deminutiv angelc niizprican v analiziranih protestantskih besedilih, veckrat po­trjen pa je pri katoliških piscih, in sicer kot enobesedni termin ali kot odnosnica v terminoloških besednih zvezah: sveti angelc, angelc varih, nebeški angelci. Modi­fikacijska izpeljava s priponskima obraziloma -c (angelc) in -ica (cerkvica, dušica, kapelica, (svete) košcice, molitvica, ovcica) se v primerjavi s protestanti kaže kot produktivnejša besedotvorna vrsta. 19 Mlajši besedotvorni varianti skušnja in skušnjava sta pri protestantih redko izpricani, dosti pogosteje najstarejša izkušnja (v celovškem rokopisu iskušba), najveckrat pa razlicica izkušnjava. Pri obravnavanih katoliških piscih 17. in prve polovice 18. sto­letja je izkazana le razvojno mlajša razlicica skušnjava. terih mestih nihala med razlicicami terminoloških besednih zvez, npr. za smrtne grehe: Candik Schönleben Hipolit, Kastelec Paglovec smrtni ali veliki naglavni smrtni ali sedem poglaviti naglavni grehi smrtni grehi naglavni grehi grehi Pri katehezi duhovniki opozarjajo na vnebovpijoce grehe: Candik Hipolit, Kastelec Paglovec, Kastelec v nebo vpijece grehe, grehe v nebesa vpijece grehe, kateri v nebo/ nebesa vpijejo (štiri pretežke) grehe, kateri v nebo/nebesa vpijejo ino klicejo na mašcovanje grehe, ki niso osebno dejanje in so zanje soodgovorni tudi oni, ki sve­tujejo, šcitijo tiste, ki delajo zlo, itd., so katoliški pisci zapisovali nee­notno, npr.: Candik Schönleben, Hipolit Kastelec Paglovec ljudski grehi ino drugi letem enaki, kateri božji ino bližnji ljubezni zoper stoje ljudski grehi ptuji ali ljudski grehi ptuji grehi, katerih se ta clovek deležen stori iz primerov je razvidno, da so terminološke zveze na nekaterih me-stih prehajale v terminologizirane opise. v skladu z drugacnim verskim prepricanjem grehov protestanti niso podrobneje razclenjevali. ome­njali so jih le glede na težo grešnih dejanj, npr. veliki grehi, smrtni grehi, mrtvaški grehi, glavni, naglavni grehi ter mali grehi, odpustljivi grehi. imena konkretnih grešnih dejanj že v protestantskih knjigah na­kazujejo vecji dotok popacenk iz nemšcine, ki je potekal v vec fazah,20 najprej v splošno leksiko in odtod tudi v terminološko, kot caganje/ 20 izposojenke iz ali preko stvn. iz zadnjega obdobja pokristjanjevanja so zapolnile terminološki primanjkljaj, se ustalile v ustni rabi ter tvorile razvejane besedne družine, npr. gnada, martra, ofer, žegen. nov priliv je zaznati v protestantskih be-sedilih 16. stoletja po poti prevodnih zgledov Lutra in sodobnikov ter iz tedanjega govorjenega jezika, kot cviblanje, kecarija, lušt, šentovanje. cagovanje, nid/nidanje, ofert, lotrija, vtraglivost. Tudi katoliški pisci se niso mogli povsem izogniti nemškemu vplivu, vendar je diferenciacija po avtorjih ocitna. v prvo skupino sodi Candik, ki je pri naštevanju naglavnih grehov skoraj dosledno zapisoval domaco ustreznico, npr. napuh, nevošljivost, lenoba, odvupati ali cagati, vošciti.21 v drugo sku­pino sodijo Schönleben, Hipolit in Paglovec, ki so dosledno zapisovali sopomenske zveze, npr. napuh ali ofert, nid ali nevošljivost, toda le le­noba v službi božji. Pri Kastelcu, ki ga uvršcamo v tretjo skupino, je zaradi obsežnosti njegovega katekizma moc zasledovati nihanja, ki ka­žejo na neodlocenost glede primernejše ustreznice: ofert, na vec mestih ofert ino prevzetnost; traglivost ino lenoba v službi božji; necistost, tudi loternija ino necistost. Pisci so nihali tudi pri rabi razlicno motiviranih domacih poimenovanj in besedotvornih razlicic, kot lakomnost ali sko-post (Kastelec), srd ali/ino jeza (Paglovec, Kastelec), žrtje ali senagoltnost (Candik, Schönleben, Paglovec), žrtija ali senagoltnost (Hipolit), žrtje ali požrešnost, žrtje ino senagoltnost (Kastelec), mutasti ali sodomitiški greh (Candik), sodomski greh (Schönleben, Kastelec), sodomitarski greh (Hipolit, Paglovec). 2.8 v starem prevzetem katoliškem terminu martra in slovenski ustreznici trpljenje je zajetih »vec vrst trpljenja«, razlocevalno poime­novanih s terminološkimi besednimi zvezami. ‘Kristusovo trpljenje na križu kot zadostitev za clovekove grehe’ so katolicani v nasprotju s protestanti22 veckrat poimenovali s slovensko ustreznico trpljenje, in sicer v variantnih terminoloških zvezah: bridko trpljenje, Kristusovo trpljenje, sveto trpljenje, veliko trpljenje, ponekod tudi v sopomenskih nizih s prevzetim terminom: Kristusova martra ino trpljenje, križ ino martra/marter.23 nekoliko drugacno vsebino ima trpljenje mucenikov, ki so se žrtvovali za vero: martra ino trpljenje marternikov. Drugacen vzrok ima martranje ferdamanih, vecna martra, peklenska martra, pe­ 21 Candik je v posodobljeni izrazni podobi zapisal: Svojemu bratu za te od Boga njemu dane dobrote ne vošciti. Schönleben, Hipolit, Kastelec in Paglovec so navajali: Svoje brate zavoljo prejete (božje) gnade vsi ljubezni zoper nidati ali nevošljiv biti. 22 v izbranem protestantskem gradivu so v pomenu ‘Kristusovo trpljenje na križu’ potrjeni leksemi: bridka martra, sveta martra, Jezusova martra, Kristusova martra, izjemoma pa bridko trpljenje, Jezusovo trpljenje, trpljenje tega križa, nakrižitrpljenje. 23 Prim. slovarsko geslo trpljenje v poskusnem snopicu, izdelano na podlagi popolno izpisanega besedišca slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (SJSPP 2001: 117– 120). klensko trpljenje. Peklenske muke so bile pravzaprav kazen za grešno in nespokorjeno življenje, zato so blizupomenske ustreznice lahko vecna štrafenga,24 peklenska štrafenga, štrafenga v pekli. Trpijo tudi verni na zemlji, vsi katoliki, ki grešijo in delajo pokoro, ter duš(ic)e v vicah, duše umrlih vernikov, ki prenašajo casne štrafenge. Poglejmo si nekaj prime-rov v sobesedilni rabi: Skusi bridkú.t tvójga .vétiga tčrplénja, katéru .y sa me na .vétim Krishu Tčrpíl (HEiL 1715, 410). V.e martre inu tarplenîa teh mar-ternikov, katera .o na tem .veitu preterpéli; ja kar .o v.i hudodelniki, v.i bolniki, v.i .ushnî, inu ludč na v.im .veitu tarpeli, tú v.e je li ena .enza, pruti timu paklenskimu tarplenîu (KNC 1688, 455–456). Ena druga reizh je tá greh, inu ena druga tá .htraffinga v' pakli, inu ena druga je ena zha.na .htraffinga v' teh vizah. Skusi .puvid .e odpu.ty tá gréh, inu tá vézhna .htraffinga v' tem pakli: ali tá zha.na .htraffinga v' teh vizah, ne bo v.eli cilú odpuszhena, inu satú .e ena pokura naloshy (KNC 1688, 113). 2.9 Medtem ko se razlicici izpoved in spoved pri protestantih šte­vilcno približno enakovredno izmenjujeta (posamic spovedanje), najde-mo v katoliških katekizmih potrjeno le mlajšo spoved v glasoslovnih razlicicah:25 spuvid pri dolenjskih piscih in spoud pri gorenjcu Paglov-cu. Raba je nihala med knjižno tradicijo in narecnimi razlikovalnimi prvinami v govorjenem jeziku gorenjskega prostora, kot spovednik pri Candku, Schönlebnu in Hipolitu, spovidnik pri Kastelcu in redko pri Hipolitu, pri Paglovcu pa najveckrat spoudnik. Takole so zapisali: Nobeden greh .e nima sfrei vole ven .pu.titi, .izer ta .poud nizh nave-la, inu .he en nou greh .e .turi, kadar eden s’frei vole en velik greh per .poudi samouzhi (PEiB 1741, 16). Go.pud spoudnik je.t .e .povem v.ih mojih grehou (PEiB 1741, 15). V.aku lejtu manje enkrat .e enimu naprej Postávlenimu spovedniku Spovédati, ino ob velikanozhnim zha..u .vetu rej.hnu tellú prejéti (HEiL 1715, 394). /.../ ma.hnik inu .povidnyk na boshjim mej.ti te grejhe odpu.ty (HEiL 1715, 391). 24 Poimenovanje za božjo kazen je stara, iz predknjižne tradicije znana izposojenka iz nemšcine štrafenga, ki je izlocila izvirni termin (v Brižinskih spomenikih pokazen). 25 Križata se namrec knjižna tradicija, ki temelji na dolenjski narecni bazi, in prodira­joce gorenjske posebnosti, nastale zaradi moderne vokalne redukcije. Ta mlajši po­jav je mocno spremenil glasoslovno in oblikoslovno podobo govorjenega jezika in posledicno vplival na oblikovanje pisne norme knjižnega jezika, tudi terminološke leksike. 2.10 Castitljivo starost so dosegla pestra poimenovanja za posmr­tno osrecujoce stanje zvelicanih, v kršcanstvu ‘kraja, kjer prebivajo Bog, zvelicani’ (SSKJ), ki je koncni cilj poti vsakega vernika. Kot naj­bolj frekventni so se pojavljali naslednji termini in terminološke bese­dne zveze: nebo/nebesa, božje kraljestvo, nebeško kraljestvo, vecno veselje, nebeško veselje, vecno izvelicanje, nebeško izvelicanje.26 Prevzeti termin paradiž je veckrat potrjen pri Kastelcu, medtem ko je (sveti) raj izprican s posamicnimi zgledi pri Candku, Hipolitu in Paglovcu. Zanimiva sta termina življenje in leben, ki se izmenjujata v casu in pri vsakem avtorju drugace. v obravnavanih katekizmih protirefor­macije in baroka je v enakem pomenu kot nebesa najpogosteje rabljena terminološka zveza vecno življenje. Tudi za tostransko življenje se je kot odnosnica pojavljala izkljucno domaca tvorjenka: casno življenje (Pa­glovec), (pravo) sveto življenje, brumno kristjansko življenje (Kastelec). Terminološka zveza vecni leben se je umikala iz rabe, kar dokazuje po­samicna raba pri Schönlebnu, Hipolitu, Kastelcu in pri alasiji v apo­stolski veri. enkrat samkrat so zapisali sopomenski niz leben ino vecno življenje. Termin život ‘življenje’ (kot v Brižinskih spomenikih) je postal arhaizem, ki smo ga le enkrat našli pri Candku, veckrat pa v mlajšem pomenu ‘telo’ pri Schönlebnu, Hipolitu in Paglovcu. naj navedemo nekaj primerov iz besedila: Kai je boshje nebesku kraile.tvu, inu tai.tu prebivaliszhe? Tú je tuj.tu mei.tu, v.katerim G. Búg, .voim isvolenim kashe .vojo zhá.t inu velizha.tvu, inu nyh popolnama s’ neisrezhenim ve..eljam isve­lizhane dela (KNC 1688, 463–464). /.../ tá S. mósh je doperne..il tú S. Obhaylu, inu tá du.ha .e je nîemu supčt perkasala, .vetei.hi kakňr tú .onze, inu je nîega vi..oku sahvalila, inu je bilá sdaizi v.nebeshku ve..elje vsčta (KNC 1688, 62). Taj.ti bodo na vézhne zha..e Bogá gledali, v' tem nebeshkim isvelizhanîu (KNC 1688, 425). Sakáj katéri .tury pravízo, ta je pravizhčn, katéri pak dobru délajo, ti .turé pravízo, inu pojdejo v'tu vezhnu shivlénje (HEiL 1715, 402). S. Kŕr.t je /.../ kakňr ena nova Stvar, k.vezhnimu shivotu bode prerojen inu po.vezhen (CC 1615, 25). PRAVI JESUS NASH ISVELIZHAR: HOZH LI NOTAR POJTI K. veZhnimU LebnU; DERSHI TE SAPUVIDI (ŠEiL 1672, 408). 26 Tudi v izbranih protestantskih besedilih so se najpogosteje ohranili enaki termini in terminološke besedne zveze: nebo in nebesa, nebeško kraljestvo (v Brižinskih spo­menikih cesarstvo božje, v celovškem in Starogorskem rokopisu bogastvo v istem pomenu), vecno izvelicanje, vecno veselje. Drugace je pri protestantih prevladovala terminološka zveza s pre­vzeto odnosnico vecni leben. Skoraj vedno je život pomenil ‘zemeljsko bivanje’, le v sopomenskem nizu ga najdemo v pomenu ‚onostranskega’, npr. ta vecni život inu leben v nebesih imeti inu dobiti. Protestanti so tvorili tudi priložnostna metaforicna poimenovanja, ki jih le izjemoma najdemo v kronološko mlajšem gradivu, npr. nebeška dežela, nebeško gospostvo, vecno blago, nebeško blago, vecna frajinga, vecna cast, glorija ino majesteta, vecno zdravje ino veselje, vecni mir, vecni nebeški pokoj. ni­zanje takih sopomenskih zvez, znacilno Trubarjevo slogovno sredstvo, je razvidno tudi iz naslednjega zgleda: Cri.tus ie bil na tim .ueitu vlovlen, tepen, byen, gaishlan /.../ Oli on ie sku.i to Iezho vto vezhno frayngo, sku.i ta betesh inu shalo.t, vtu vezhnu .drauie, inu veselie, sku.i shpot inu .a.romouane, vto vezh-no zha.t, glorio inu vmaie.teto shal inu prishal (TC 1575, 444). 3 Doba slovenske protireformacije in baroka je prinesla manj zgo­dovinskih dosežkov na podrocju pisane besede. Toda katoliška liturgic­na terminologija, ki je izhajala iz predknjižne tradicije, jo nadaljevala ter se oplajala z dosežki protestantskih piscev, se je tematsko razširila in dopolnila, obstojeca pa kaže razvojne spremembe na izrazni ravnini. DIfERENcIALNA PODOBA LITuRGICNE TERMINOLOGIJE V POKRAJINSKIH KNJIžNIH RAZLICIcAH 18. STOLETJA IN ZACETKA 19. STOLETJA 1 izhodišce jezikoslovne analize je teza o razlikovalnem slovenskem obrednem jeziku, ki so jo jezikovni zgodovinarji utemeljevali z mnogimi zunaj- in znotrajjezikovnimi dejavniki.1 Ti so vplivali tudi na razvojno dinamiko najstarejšega knjižnega besedišca – obredne ali liturgicne ter­minologije. novost v našem primeru je, da je tudi primerjalna jeziko­slovna analiza terminov na dovolj obsežnem, reprezentativnem vzorcu potrdila jezikovno razdeljenost slovenskega etnicnega ozemlja. Znotraj dveh pokrajinskih tipov knjižnega jezika, in sicer osrednjeslovenskega s koroško glasoslovno-oblikoslovno razlicico in vzhodnoslovenskega oz. prekmurskega knjižnega jezika z vzhodnoštajersko (prleško) knji­žno razlicico, pa je po besedilnih virih mogoce dokazovati razlikovalno obredno terminologijo šele od zacetka 18. stoletja. urejeno gradivo podaja znacilno sliko o tanki plasti skupnih naj­starejših avtohtonih in prevzetih obrednih terminov iz zgodnjega kr-šcanstva. Z redkimi izjemami jih potrjujejo že Brižinski spomeniki in se skoraj po pravilu ohranjajo v enaki izrazni in pomenski podobi: (oce) Bog, devica, dobro, duša, greh, grešnik, mrtvi, nebesa, nedelja, pokora, smrt, odpustek, spoved (v Brižinskih spomenikih izpoved), živi; amen, cerkev, krst, post. Skupni termini so praviloma obstajali kot glasoslovne razlicice, nastale zaradi drugacne narecne podstave knjižnih jezikov: standard kranjske prestolnice, sprva s prevladujoco dolenjsko podlago, v 18. sto­letju korigiran z gorenjšcino, nasproti zelo drugacni panonski narecni bazi, ki je podstava knjižnega jezika onstran Mure in vzhodnega dela Štajerske med Muro in Dravo. Tovrstnih zgledov je med liturgicnimi Podrobno o vplivih posameznih dejavnikov, ki so se manifestirali tudi na predsta­vljenem jezikovnem gradivu, gl. zbornik razprav M. orožen (1996c). termini precej: npr. (osr. : prekm. in vzhšt.) cerkov, cerkva : cerkev,2 dolg : dug (kot dolžnik : dužnik), duh : düh, duša : düša (1777 duša, Dajnko düša), gospod : gospoud, gospodin, gospon (vzhšt. gospod), greh : grejh, kralj : krao (vzhšt. kralj), maša : meša (kot cast : cest, mašnik : mešnik, sodni dan : sodni den), odpustik : odpüstek (vzhšt. odpüsek), pekel : pekeo (vzhšt. pekel) (kot pepelnica : pepeonica), vera : vöra (vzhšt. vera). glasoslovne razlike so ocitne tudi pri prevzetih izrazih (osr. : prekm. in vzhšt.), npr. altar : oltar, angel : angjel, andjel (1777 angel, Dajnko anjgel), apostelj : apoštol, hostija : hoštija, križma : krizma (prekm. posveceno olje). 2 Primerjava besedotvornih vzorcev knjižne tvorbe je pokazala najvecjo razlikovalnost pri (navadni) izpeljavi, ki je bila dalec najpogo­stejša besedotvorna vrsta v obeh tipih knjižnega jezika. Besedotvorne razlicice so najbolj opazne pri nemodifikacijskih izglagolskih tvorjen­kah za besedotvorni pomen vršilec dejanja. izlušciti se da nekaj splo­šnih ugotovitev. 2.1 Pri prekmurskih piscih se znotraj dane pomenske kategorije na isto besedotvorno podstavo pripenja bogatejši izbor priponskih obra­zil, npr. (osr. : prekm.) -nik : -tel/-teo/-teu (stvarnik, krstnik : stvoritel, stvoriteo, stvoriteu, krstiteo), -nik : -ec (sodnik : sodec, vzhšt. sodja, redko soditel), -nik : -ar (spovednik : spovedar), -ar : -tel/-teo (izvelicar : zve-licitel, zveliciteo). 2.2 Razširjenost rabe tvorbenih modelov izpeljave ni enotna, npr. izpeljava s priponskim obrazilom -nik je zelo razširjena pri osrednjih pi-scih, na vzhodu pa ostaja na obrobju rabe, npr. (osr. : prekm.) odrešenik : zagovornik poleg pogosteje zagovoriteo. 2.3 Dolocena priponska obrazila so znacilna le za besedila osre­dnjih piscev, npr. -vec (posvecovavec), -ic (dedic). 2.4 Besedotvorni vzorci izpeljave s posebnimi obrazilnimi morfe-mi so registrirani tudi v gradivu prekmurskih in vzhodnoštajerskih pi-scev, npr. prekm. -teo/-teu (obeseliteo, stvoriteu), prekm. -ac (varuvac), vzhšt. -ja (sodja). Primerjajmo zglede v sobesedilni rabi: Termin so v osrednjem prostoru pod vplivom narecno obarvanega govorjenega je­zika zapisovali z razlicicami: najpogosteje cerkov in cerkva, redkeje cerkou, cerku, cirku, cirkuv, cirqu, cirkva (edino vodnik etimološko cerkev), vzhšt. cirkev, cirkva, medtem ko so prekmurski pisci dosledno zapisovali cerkev. enake tendence je opazi-ti pri terminu molitev: osr. molitov, molitu, molituv, molitva, vzhšt. molitva, molitba (Dajnko), prekm. molitev. Je.t verujem v' Boga Ozheta v.igamogozhniga stvarnika Nebe.. inu .emle (JEiL 1787, 337). Ja.z vörjem vu ednom Bougi Ot.i v.zamogoucsem .ztvoriteli nébe i sémle (KVK 1754, 85). / .../ (sem) tebe mojga stvarnika, odre.henika, inu po.vezhuvavza, ras.črdil (JK 1787, 132). Prim. koroško razlicico:3 /.../ je meni is .erza shal, de .im je.t tebe mojo narvik.hi dobroto, katero zhes v.e lubim, tebe mo-iga stvarnika, odre.henika, inu po.vetnika, re.erdil (GEiB 1780, 163). (Litaníe od .zlatkoga Iména Jezu..ovoga.) /.../ Jezus obe.zeliteo nevolnih, /.../ Jezus Kráo Patriárkov, Jezus pre.zvetiteo Prorokov (KKM 1783, 41). Da je Bog praví.en sodja, keri dobro pla.a, hujdo ka.tíga (DK 1826, 18). Take posebnosti se da odkrivati tudi pri izpridevniških in izsa­ mostalniških tvorjenkah iz razlicnih besedotvornopomenskih kategorij (dejanje, lastnost, nosilec lastnosti s slovnicno kategorijo živosti). 3 nemodifikacijske in modifikacijske tvorjenke 3.1. Za besedotvorni pomen dejanje se pri izglagolskih terminih v gradivu najpogosteje pojavljajo izpeljanke s priponskim obrazilom (-ř/-a/-e/-ova)nje. v osrednjem prostoru so izkazane še enkrat pogo-steje, a je iz številnih primerov razvidno, da je bil tudi v panonskem prostoru ta vzorec tvorbeno precej živ:4 (osr.) cešcenje, darovanje, greva­nje, moljenje, odrešenje, oznanjenje, pregrešenje, pricovanje, žegnanje in žegnovanje; (prekm.) aldovanje, kaštiganje, opominanje, pomiluvanje, po­trjenje, priporacanje, vadluvanje. Produktivna tvorbena vzorca izpeljave sta bila še dva: z obrazilnim morfemom -a (osr. obljuba, odveza, prekm. dika, moka) in s funkcijskim obrazilom -ř (osr. cast, (božji) rop, prekm. blagoslov, dug). Za druge obrazilne morfeme so izpricani le posamicni primeri obrednih terminov. Znacilno je, da najdemo malo primerov terminoloških tvorjenk v 3 v obrednem jeziku koroške jezikovne razlicice je malo razlikovalnih obrednih ter­minov, nastalih zaradi razlicne poimenovalne motivacije. Par je primerov, ko je gutsman namesto ustaljene adaptiranke iz nemšcine uvajal slovensko ustreznico (npr. odžalnica namesto troštarica 'poimenovanje za božjo mater'). 4 Pogosta raba glagolskih samostalnikov v knjižni slovenšcini daje misliti, da je šlo veckrat za tvorbo po nemški ali kaki drugi tujejezicni predlogi. vrsto pomenov je namrec mogoce izraziti z drugimi besedotvornimi vzorci, ki so bili tedaj redko izkorišcani, npr. kes, obsodba, obtožba, odrešitev, posvetitev, pozdrav, pregreha, sku­šnjava, vzdih. pomenskih kategorijah predmet, povezan z dejanjem, rezultat, sredstvo dejanja, mesto in cas dejanja, v povprecju s tremi tvorbenimi modeli izpeljave, ki jih ponazarjajo eden ali dva, izjemoma vec zgledov. Temat­sko besedišce in zvrstna zamejenost obravnavanih besedil sta gotovo vplivali na tak rezultat. 3.2 Tudi pri samostalniških tvorjenkah iz pridevniške besedotvor­ne podstave je razvidno malo produktivnih besedotvornih vzorcev, ki se nujno ne prekrivajo v osrednjem prostoru in na vzhodu. vecji je de­lež obrazilnih morfemov, potrjenih le s posamicnimi primeri. Doloceni obrazilni morfemi so tipicni le za osrednji ali vzhodni prostor. na isto besedotvorno podstavo se pripenjajo razlicni obrazilni morfemi. Za lastnost je na vsem slovenskem ozemlju potrjenih vsaj dvanajst obrazilnih morfemov, a le dva izkazujeta živost v osrednjem prostoru in na severovzhodu: izpeljanke s priponskim obrazilom -ost, ki se pri­bližno enakovredno izmenjujejo (osr. : prekm.), npr. brumnost, cistost,5 pobožnost, svetost, vsegamogocnost : batrivost, milostivnost, vekivecnost, zahvalnost, in izpeljanke z obrazilom -stvo, ki so na vzhodu produk­tivnejše, npr. izvelicanstvo : blaženstvo, sve(t)stvo, ljudomorstvo. Tudi za besedotvorni pomen nosilec lastnosti ali stanja s slovnicno kategorijo živosti sta izpricana le dva produktivna vzorca: izpeljava s priponskim nenaglašenim -ik in naglašenim obrazilom -ík, ki je pogostejša na vzhodu, npr. prekm. krstšeník in kršceník, manternik, vernik, duhovnik, pokornik, sredbenik, redovník, in konverzna izpridevniška tvorba, ki je bolj frekventna v osrednjem prostoru (osr. : prekm.), npr. firmani, kri­žani, pomazani, pravicni, zvelicani : milostivni, potrdjeni, skvarjeni. 3.3 Za samostalniške tvorjenke iz samostalniške besedotvorne podstave je tipicen velik izbor obrazilnih morfemov za dva besedotvor­na pomena: lastnost, stanje oz. povezanost s cim in nosilec povezave, stanja, lastnosti (živost). v prvem primeru izstopa frekventni besedo­tvorni vzorec izpeljave z obrazilnim morfemom -stvo/-štvo, zlasti pri prekmurskih piscih (osr. : prekm.), npr. kristjanstvo, bogstvo : bolvanstvo, krstšanstvo, obcinstvo, popovstvo, almoštvo, svedoštvo. Za drugo pomen­sko kategorijo ne izstopa noben obrazilni morfem posebej, zanimivi 5 Tudi pri izpridevniških terminoloških tvorjenkah so opazni razlikovalni tvorbeni vzorci (osr. : prekm.), npr. za besedotvorni pomen lastnost -ost : -oca (cistost : ci­stoca, vzhšt. cistost; milost : milošca, vzhšt. milost); za besedotvorni pomen nosilec lastnosti -nik : -ec (svetnik : svetec, v vzhšt. raba niha v prid terminu svetnik), -nica : -ica (svetnica : svetica), -ica : -stvo (trojica : trojstvo, vzhšt. trojica) itd. pa so zgledi besedotvornih razlicic s prevzeto besedotvorno podstavo, dostikrat zaradi razlicnih poti prevzemanja v osrednjem prostoru in na severovhodnem robu (osr. : prekm.), npr. evangelist : evangelišta, levit : levita. 3.4 na vsem slovenskem ozemlju je po pricakovanjih zastopano skromno število modifikacijskih izpeljank (izjemoma razlikovalnih, npr. angelci le pri osrednjih piscih). nekoliko vec je na celotnem slo­venskem etnicnem prostoru modifikacijskih sestavljenk iz zanikanega glagola biti (osr. : prekm.), npr. necast, nepokoršcina, nevera : nemilost, neposvecenje, nevernost, neverstvo. 3.5 Zloženk je malo, toda te so razlikovalno izpricane na celotnem slovenskem narodnostnem ozemlju. Po izvoru so prevzete, npr. osr. faj­mofter, roženkranc, ali kalkirane (osr. : prekm.), npr. almožnodajanje, vnebohojenje : dobrocinenje, vneboidenje, hvalodavanje. 3.6 Sicer le nekaj primerov sklopljenih terminov je bilo pogosto v rabi. Lahko so bili enotni na celotnem etnicnem prostoru, npr. ocanaš in ocenaš (izjemoma na vzhodu tudi otecnaš), ali razlikovalni (osr. : prekm.), npr. cešcenasimarija : zdravabodimarija. 4 najobsežnejšo skupino predstavljajo leksikalne terminološke raz-like, ki so troje vrst. najvišji delež razlikovalnih kršcanskih terminov je domacega izvora (par domace : domace), sledijo zgledi s prevzetim ter­minom v osrednjem prostoru in domaco dvojnico na vzhodu (prevzeto : domace), izjemoma obratno (domace : prevzeto). Številcno približno enakovredno so zastopani primeri parov prevzetih terminov in bese­dotvornih razlicic v osrednjem in prekmurskem knjižnem jeziku, ki se razlikujejo zaradi razlicnih poti prevzemanja in bližine tujega kulturne­ga okolja (prevzeto : prevzeto). 4.1 na oblikovanje razlicne domace terminološke leksike je poleg razlicne narecne podlage6 vplivala drugacna poimenovalna motivacija (osr. : prekm.), npr. izvelicanje : blaženstvo, obhajilo : pricešcavanje (1777 obrejuvanje, Dajnko zavživanje), praznik : svetek, štiri poslednje reci : ce-tvera slednja dela, vecna cast : vekivecna dika, vecno trpljenje : vekivecna moka, vecno veselje : vekivecna radost, vecno življenje : vekivecni žitek. Precej terminov je nastalo s terminologizacijo splošnopoimenovalnih leksemov: z oženjem ali širjenjem obstojecega pomena, po metaforicnem ali metonimicnem po­menskem prenosu itd. Sliki 3 in 4: Küzmicev in Japljev katekizem (1780 in 1787). vecji delež vzhodnoštajerskih ustreznic je enak osrednjim (osr. in vzhšt. : prekm.), npr. beseda božja : rec božja, cešcenasimarija : zdravabodima­rija, odrešenik : odkupitel, otroci božji : deca božja, sveto poslednje olje : slednje mazanje itd. Primeri razlikovalnih terminov obstajajo tudi med štajersko izdajo Parhammerjevega katekizma iz leta 1777 in Dajnkovim katekizmom iz leta 1826, npr. odrešenik : odrešitel, angelsko pozdravlje­nje : angelsko cešcenje, angelovo cešcenje. v Parhammerjevem katekizmu (1777) je veckrat zapisana osrednjeslovenska ustreznica, Dajnko (1826) pa je na nekaterih mestih raje uporabljal prekmurski leksem. najmanj je zgledov tretje možnosti: termin ali besedotvorna razlicica nista do-kumentirana niti v osrednjem prostoru niti v Prekmurju ali Porabju, npr. vzhšt. gospodova molitba, osr. gospodnja molitov, prekm. gospodnova molitev. Dvojno leksiko dokumentirano potrjujejo knjižne izdaje: Kaj nam je .turiti, de Nedele ino prasnike prav po.vezhujemo? (VKN 1811, 49). Da mi rasvi nedel tudi moramo .apovedane .vetke .veti-ti (PKS 1777, 113). Záto je .zlobodno tak vecsér i vnoc.i, kak rano i opoudnč, nejli .zamo v koledni, vüzen.zki, i ri.zál.zki .zvétki, nego vkak.tč dnévi, vkak.tč vrejmena nyou vö .zlü'ziti (KVK 1754, 214). /.../ .raven tega se tudi tu vezhnu .hivlenje .aslu.hemo, kader s'lube.ni po teh .apovdah dellamo (PK 1768, 42). Ka je te vekivecsni 'zítek? Vekivecsno bla'zen.ztvo, .tero .ze dŕ v.zejm vernim Bo'zim po .zmrti i tejla gori .ztáneinyi (KVK 1754, 141). Razlikovalnost izhaja tudi iz dejstva, da je bil dolocen termin, npr. kršcenik v osrednjem prostoru v 18. stoletju arhaicen, ker ga je izraz kristjan od konca protestantizma izrival na obrobje rabe. Podobna raz­merja so nastala v vzhodnoštajerski knjižni razlicici s prevlado termina kristjan in redko kršcenik (katoliški). onstran Mure se je pogostnost rabe kazala v obratnem sorazmerju, saj je kršcenik prevladal nad razlici­cama kršcan in krstšan. 4.2 Primeri razlikovalnih terminov v osrednjem prostoru in na se­verovzhodnem obrobju glede na izvor so dveh tipov. 4.2.1 opazna in pri predhodnih raziskovalcih že poudarjena je diferenciacija med prevzetim obrednim terminom (iz stvn. ali iz lat., najveckrat s posredovanjem nem.) pri osrednjih piscih in avtohtonim izrazom (tudi stcsl.) na skrajnem severovzhodnem robu etnicnega ozemlja, na prostoru nekdanjega slovanskega bogoslužja v 9. stoletju. najbolj znacilni so primeri (osr. : prekm.), kot binkošti : risali in risa­le (vzhšt. binkošta in finkošta); ferdamani, panani : skvarjeni, prekleti; gmajna (svetnikov) : obcina, obcinstvo (svecev, svetcev); joger : vucenik; peršona7: osoba. Kar nekaj je zgledov, ko vzhodnoštajerska ustreznica predstavlja tretjo (vsaj besedotvorno) možnost (osr. : prekm. : vzhšt.), npr. vecno ferdamanje : vekivecno preklestvo : vecna težava; firma in bir-ma : potrdjenje (v veri) : 1777 firma, (sveta) potrda, Dajnko potrdenje v veri; gnada (poleg milost) : milošca : milost; grevenga (vodnik obžalova­nje) : požaluvanje : 1777 prava grevenga ino žalovanje, Dajnko ožalenje. Raba v besedilih potrjuje navedeno tipologijo: Kaj je birma? Je Sakrament, kir nam da .vetiga Duha ino na. .turi popolnim ker.tiane. /.../ Kaj pomeni ta be.eda birmati? Dati vek.hi terdno.t, al poterditi (VKN 1811, 68). potrdjenyé je Szve.ztvo, vu .térom okr.ztseni cslovik po po.zvecsenom Olii i Bo'soj rejcsi od Znacilno je, da so prekmurski katoliški pisci zapisovali enak prevzeti izraz peršona, kot je bil ustaljen v osrednjem prostoru in ga najdemo tudi v vzhodnoštajerski raz­licici iz leta 1777 (Dajnko osoba), medtem ko so prekmurski protestanti dosledno rabili starejšo, panonsko razlicico osoba. Sz. Düha vu .zvéti milo.csaj .ze potrdi, naj Vöro .ztálno vadlüje, i pouleg nyé 'sivé (KK 1780, 60). K'Sakramentu te Pokore .li.hi pet .htukou. Leti pet .htuki .o: 1. Spra.huvanje te vei.ti, 2. grevinga, 3. Napreivsetje, 4. Spoved, 5. Ta naloshena pokora, ali sado.ti.turjenje (GK 1790, 185). Ktire rezhi .o potrebne k'Sakramentu pokore? Te tri: ob.halvanje, Spoved ino Odvesa (VKN 1811, 78–79). Keliko tálov má Pokoure .zve.ztvo? /.../ 1. Düsne vej.zti zgrüntávanye. 2. po'salüvanye. 3. Mocsna oblüba. 4. Szpouvid. 5. Zado.zta csinejnye (KK 1780, 67). 4.2.2 izjemoma se pojavljajo pari z domacim terminom v osrednjem prostoru in prekmursko prevzeto ustreznico (osr. : prekm.), npr. evange­lijski sveti : evangelijski tanaci (1777 evangelijski rati, Dajnko evangelijske dobre velenja), malik : bolvan, podoba (redko štalt) : kep (vzhšt. spodoba kruha ino vina), predpekel : pekla trnac ali limbuš, purgatorium. nepo­knjižena razlicica terminoloških besednih zvez se glasi takole: Ta Sakrament .vetiga re.hniga tele.sa je ta nar .vetej.hi Sakrament, on je tó pravu telú, inu prava kry na.higa Go.póda Jesu.a Kri.tu.a pod podobami tiga kruha inu vina (JK 1787, 84). Oltár.zko Szve.ztvo je náj plemenitejse Szve.ztvo, Kri.ztu..a Jezu..a, na..ega Go.zpodna i.ztin.zko Tejlo, i Krv, pod krüsnim, i vin.zkim kejpom (KK 1780, 61). 4.3 Primerov para prevzeto : prevzeto ni malo, ce upoštevamo tudi tvorjenke z razlikovalnimi obrazilnimi morfemi, ki so se pripenjali na isto prevzeto besedotvorno podstavo. 4.3.1 Prilagoditve slovenskemu jeziku so potekale s poenostavitvijo prevzete ustreznice (osr. : prekm.), npr. far : pop, farer (srvn. pharr, stvn. pfaffo, stcsl. pop., nem. Pfarrer); levit : levita; papež : papa (stvn. babes, paobes iz lat., stcsl. papež. > madž. papa kot kajk.); patriarh : patriarka (nem. Patriarch, lat. patriarcha). Termini so se razlikovali glede na to, ali so jih prevzemali iz latinšcine ali gršcine: Kadar bo evangelium brán, .tati, inu .veti krish .turiti (JK 1787, 69). Na.z po .zvojem .z. evangyeliomi zové, zbéra, .z-.zvojmi dármi pre.zveicsáva, vu právoj vöri po.zvecsava i zdr'zava (KVK 1754, 124). 4.3.2 najvecje pozornosti so bili deležni razlikovalni prevzeti obredni termini z istim pomenom, ki so se ustalili po razlicnih poteh prevze­manja. Za osrednje pisce so znacilni stari prevzeti termini iz nemšcine (stvn., srvn.) ali iz latinšcine prek nemšcine, prevzeti termini v panon­skem prostoru so veckrat grškega (stcsl. tradicija) kot latinskega izvo­ra, sprejeti ponekod posredno prek madžaršcine ali kajkavšcine (osr. : prekm.), npr. ajd : pogan, bolvancar; erb, erbic8: talnik, orocnik (vzhšt. talnik); kelih : kupa, pehar; ofer9: aldov (1777 ofer, Dajnko priporocitba); škof : pušpek; štrafenga : kaštiga (vzhšt. kaštiga); troštar (vzhšt. troštar) : batriviteo. Zgledi v sobesedilu govorijo sami zase: V'eni .ili samore v.akiteri kčr.titi, svunaj lete pak imajo le .amu shkófi, inu Fajma.htri pravizo kčr.titi, s'njih pčrpu.henjam pak samórejo tudi drugi Ma.hniki, inu Djakoni, ali duhóvni pčr .he.t shegnih kčr.titi (JK1787, 80). Vu potrejbcsini v.záki cslovik .zlo­bodno kr.ztsáva; zvün té pa .zamo pü.peczke, i Dühovni Pa.ztérje morejo kr.ztsávati, z.terih dopü.csenyom, i drügi po.zvecseni po­pevje, ali i Diakonuske lejhko kr.ztsávajo (KK 1780, 59). Kai ie .veta Ma.ha? Sveta Ma.ha je ta nekervavi offer tiga noviga te.tamenta, ta vedni .pomin tiga kervaviga offra, kateriga je Jesus Kri.tus na krishu doperne..el (GK 1790, 127). Ka je Szvéta Me..a? Szvéta Me..a je nouvoga te.tamentoma brezi krvnoga preléjánya Aldov, nepre.ztáno .zpominanya znaménye onoga krvnoga áldova, .tero­ga je Kri.ztus Jezus na kri'snom drejvi zvr'so (KK 1780, 50). Ti nar imenitni.hi deili .vete Ma.he .o: Evangelium, offruvanje, Povsdi­guvanje, inu Obhayilu (GK 1790, 137). N. Keri .o po.ebni tali .vete Me.he? D. 1. Evangelium. 2. ofravanye. 3. Povsdigavanye. 4. Obre­juvanye; to je: gda me.hnik .am .veto re.hno telo pri me.hi prije­mle (PKS 1777, 103). Naj imenitné.i deli svete me.e so: Eva.gelje, priporá.a.e, povzdigava.e, zavxiva.e (DK 1826, 114). Szvéte Me..e Glávni Táli .zo: Evangyeliom, Aldüvanje, Podigávanye Go.zpodna, i Precsi.csávanye (KK 1780, 52). 8 Zanimiva je primerjava starega, iz nemškega prostora prevzetega termina v razlici­cah erb in erbic, ki ju najdemo pri vseh osrednjih piscih. obe varianti se približno enakomerno izmenjujeta, posamicni primeri sopomenskega niza z domaco ustre­znico dedici ali erbi se pojavljajo pri Japlju in v koroški razlicici pri gutsmanu, samo dedic pa (posamic) pri Pohlinu. Pri prekmurskih piscih se izmenjujeta po drugacni poti prevzeta termina: talnik (tudi vzhšt.) iz nemšcine in orocnik iz madžaršcine. 9 Dar svete maše 'daritev' (vodnik) so ostali osrednji pisci po tradiciji imenovali pre­vzeto iz nemšcine: (sveti) (v)ofer te maše, (v)ofer svete maše, mašni ofer. vzhodna ustreznica je madžarskega izvora: svete meše aldov, mešni aldov pri katolikih, toda ofer pri protestantih. Po slovenskih tvorbenih postopkih so nastajale besedne druži­ne: ofrati, ofrovati, ofranje, ofrovanje, ofran, ofrovan; alduvati, alduvanje, alduvani. Za ofravanje (1777) se je pri Dajnku uveljavila domaca ustreznica priporacanje. V razpravi niso posebej izpostavljeni prekmurski katoliški in prote­stantski termini, ker so njihovi verski pojmi vecinoma poimenovani z istim izrazom. Opazimo pa lahko, da so pri nekaterih razlikovalnih terminih prekmurski protestanti zapisovali tudi panonsko ustreznico, medtem ko so nemško ustreznico oboji, npr. prva osoba vu božanstvi : prva božanska persona. Protestanti so kak zelo ustaljen in pogosto rabljen termin tudi prevedli, npr. tak bojdi, to je zaistino tak : amen. Ce so sprejeli prevzeti izraz, se je ta veckrat ujemal s protestantskim iz osrednjega prostora, npr. ofer namesto katoliškega aldov. Kjer gre za vecja ideološka razhajanja, je to opazno že na izrazni ravnini, npr. katoliki poznajo (presveto) oltarsko svestvo (posamic svestvo pobožno­sti), protestanti pa terminološke besedne zveze: svestvo svete vecerje, Kristusova vecerja, gospodnova sveta vecerja, vecerja gospodnova. 5 obredni termini vzhodnoštajerske knjižne razlicice izpricujejo vecjo podobnost z osrednjim, npr. skupni termini kristjan, škof, binko­šti, sveto rešnje telo, sveto poslednje olje, troštar, sveta trojica, milost po-leg gnada, pekel, vecno življenje, vecno izvelicanje, kot vzhodnim tipom obredne terminologije, npr. obcina svetkov in obcinstvo svetnikov, me-šnik, svetek, vuzem, potrdjenje (v veri), vrag, kaštiga, grehota. Malo je zgledov, ki predstavljajo avtohtone vzhodnoštajerske ustreznice in bese­dotvorne razlicice: kreposti, priporocitba, spodoba kruha ino vina, ocišce­nje, molitba, sodja. Skupna cerkvena in upravna ureditev v avstrijskem delu monarhije ter medsebojne migracije so na vzhodnem Štajerskem delovali v prid osrednjemu tipu obredne terminologije. glasoslovno­oblikoslovni in skladenjski sistem vzhodnoštajerske knjižne razlicice pa se je oblikoval z izborom tipicnih lastnosti na panonski narecni osnovi, kar ga približuje prekmurskemu knjižnemu jeziku. 6 Rezultati potrjujejo dvojnost razvoja obredne terminologije na sloven-skem etnicnem ozemlju že od prvih stoletij pokristjanjevanja. usodna razdeljenost je v knjižnih izdajah dokazljiva šele od zacetka 18. stoletja. Kršcanska terminologija, izpricana v vzhodnoštajerski knjižni razlicici, ni identicna s tisto v osrednjem ali vzhodnem tipu obrednega jezika, medtem ko se koroška z redkimi izjemami ujema z osrednjo. Je kombi­nirana razlicica (nekakšen prehod), ki je v besedilih vzhodnoštajerskih piscev neprekinjeno dokumentirana približno sto let, od srede 18. sto­letja do srede 19. stoletja. Proces prenove in normiranja skupnega slo­venskega knjižnega jezika in z njo terminološke leksike je v 19. stoletju zajel tudi obredno terminologijo vzhodnih Štajercev, ki se je postopoma povsem poenotila z osrednjo. Pri tem ne smemo zanemariti, da se je tudi ob vzhodnoštajerskem izrazju prenavljalo adaptirano in kalkirano terminološko izrazje iz osrednjega knjižnega jezika. Toda prekmurske terminološke ustreznice so »živele« naprej v katoliških in predvsem pro-testantskih nabožnih delih ogrskih Slovencev do njihove vkljucitve v skupno južnoslovansko državo po prvi svetovni vojni oz. do leta 1935. LITuRGICNA TERMINOLOGIJA V PROcESu OBLIKOVANJA ENOTNE KNJIžNE NORME SREDI 19. STOLETJA 1 Jezikovnozgodovinsko dinamicno obdobje prve polovice 19. stoletja lahko zamejimo z dvema pomembnima mejnikoma, z izidom Kopi­tarjeve znanstvene slovnice (1809) in po uvedbi »novih oblik« (1850) z Janežicevo prvo novoslovensko slovnico (1854). Ta je na zgodovinsko­etimološkem nacelu uredila glasoslovno in oblikoslovno ravnino, med-tem ko sta se skladnja in besedišce preuredila po izvirnih slovenskih jezikovnih zakonitostih.1 1.1 Prizadevanja za domaco kršcansko terminologijo slovanskega izvora, s težnjo prevzete termine pa prilagajati slovenskim jezikovnim zakonitostim, zasledimo že pri protestantskem piscu Krelju. ugotovi-mo lahko rabo (arhaicnih) liturgicnih terminov, prevzetih iz katoliške obredne tradicije, ki so se oblikovali na sticišcu s hrvaškim življem tudi pod vplivom glagoljašev. v obdobju protireformacije in katoliške pre­nove je zavest o ustreznosti starejših domacih izrazov izpricana s po­samicnimi primeri parov dvojnic prevzeto : domace, kot gmajna ali vkupuživanje svetnikov pri Candku (1615), tovarištvo teh svetnikov pri Kastelcu (1688) ter z izmenjavami prevzetih in domacih poimenovanj za grešna dejanja in dobra dela.2 Posegi izriniti zgodnje nemške izpo­ 1 Jezikoslovna prizadevanja je na podlagi znotraj- in zunajjezikovnih okolišcin v tem casu temeljito osvetlila M. orožen v razpravah, npr. Kako pojmovati Kopitarjevo opredelitev za ljudsko osnovo slovenskega knjižnega jezika, Kopitar – pobudnik skladenjske in besedišcne preobrazbe osrednjega slovenskega knjižnega jezika v 1. polovici 19. stoletja, Janez nepomuk Primic in njegovi nazori o normiranju sku­pnega slovenskega knjižnega jezika, Slovenski knjižni jezik in zaton pokrajinskih razlicic v prvi polovici 19. stoletja, Miklošicev prispevek k oblikovanju slovenskega knjižnega jezika, vloga Miklošiceve panonske teorije pri normiranju enotnega slo­venskega knjižnega jezika v 19. stoletju in še bi lahko naštevali. Razprave so zbrane v monografiji s povzemalnim naslovom Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju (1996b). 2 Raba med prevzetim in domacim izrazom je nihala pri naštevanju grešnih dejanj in sojenke iz terminološke rabe so deklarativno in v konkretnih zgledih bolj opazni v drugi polovici 18. stoletja. Pari, ki nakazujejo postopno izmenjavo, in že realizirane zamenjave so najprej izpricane pri Pohlinu, npr. tri osebistva ali peršone, prirojeni greh (pri vodniku izvirni greh) namesto poerbani greh,3 bugejmedajanje (pri vodniku vbogajme dajanje) namesto almožna, sveto križmanje namesto firma (mlajši izrazi birma, birmati, birmanec so izpricani pri vodniku), dedic (nebeškega življenja).4 Tudi vodnik je izmenjave iz ali prek nemšcine prevzetih in kalkiranih terminov z domacimi ustreznicami narecnega ali širše slovanskega iz­vora teoreticno predstavil in utemeljil, prakticno pa jih je uresniceval na razlicnih strokovnih podrocjih, tudi v liturgicni terminologiji (vKn 1811), npr. dar (svete maše) namesto ofer, pomazan ali posvecen namesto požalban. v sopomenskem nizu muka ali martra je vodnik postopno uvajal iz hrvašcine prevzet liturgicni termin muka (ustreznice moka iz prekmurskega obrednega izrocila verjetno ni poznal). gutsman in Jar-nik sta se kot pisca s severnega obrobja slovenskega jezikovnega prosto­ra zavestno izogibala nekaterim prevzetim terminom iz nemšcine, npr. obžalovanje grehov namesto grevenga, obcestvo ima v oklepaju pojasnilo gmajna. 2 Proces nacrtnega, vsesplošnega preoblikovanja kršcanskega ter­minološkega besedišca v 19. stoletju se je uresniceval v nabožnem slov­stvu piscev slovenskih dežel pod avstrijskim delom monarhije; drugace je bilo s prevzemanjem enotne norme pri Slovencih pod ogrsko krono (Jesenšek 2005: 75–77). Že v starejših dvojezicnih slovarjih 19. stoletja5 dobrih del pri Candku (1615), Schönlebnu (1672), Hipolitu (1715), Paglovcu (1741, 1742, 1767) in Kastelcu (1688). 3 Pri vzhodnoštajerskih piscih izpricana raba izkazuje neustaljenost: poherbani ali adamski greh v zadnji vzhodnoštajerski izdaji Parhammerjevega katekizma (1777), prvi greh pri Šerfu (1835) in troje razlicno motiviranih poimenovanj: Adamov greh, v oklepaju naveden nadobleni greh in prvi greh pri Dajnku (1826). Tudi prekmurske ustreznice v besedilih iz 18. stoletja kažejo na neustaljeno rabo, vendar doslednost vzdržujejo avtorji sámi. Temlin (1715) je dani pojem kar opisal prvi ino z nami rod- jeni greh, pri protestantu Š. Küzmicu je potrjen narodjeni greh, pri katoliškem piscu M. Küzmicu pa poprijetja greh in poprijetni greh. 4 Po drugi strani smo v izbranih katekizmih 18. stoletja termin štalt namesto podoba (kruha in vina) zasledili le še pri Pohlinu. 5 Šele razsvetljenski pisci so v skladu z novo naravnanostjo poudarjali pomen zbiranja le v rabi potrjenega jezikovnega gradiva, medtem ko so starejši pisci po potrebi tudi lahko na mestu prevzetega besedja iz nemšcine spremljamo dvosmerni dotok slovanskega besedja. gre za oživljanje domacih besed slovanskega izvora, ki so bile znane pred germanizacijo, oz. so se obdržale na ob-robju zahodno- in vzhodnoslovenskega prostora ter hrvaškega kajkav­skega sosedstva, in kot drugo, gre za zavestno, programsko zasnovano uvajanje besed iz drugih slovanskih jezikov, zlasti iz hrvašcine in stare cerkvene slovanšcine (orel 2005: 391). 2.1 Te jezikovne procese lahko preverimo in prevrednotimo na podlagi ohranjenih besedilnih virov tistega casa. v našem primeru je za argumentiranje postopkov izmenjave in preoblikovanja najstarejših kršcanskih – liturgicnih terminov potrebna jezikovna analiza termi­nološkega gradiva iz osnovnih verskih prirocnikov prve polovice 19. stoletja.6 3 Primerjalna analiza jezikovnega gradiva do srede 19. stoletja je pri postopkih prenove in ustaljevanja liturgicnih terminov pokazala do­locene tipološke zakonitosti. 3.1 Prizadevanja na deklarativni ravni lahko povzamemo z goll­mayrjevimi besedami v Predgovoru (1813): Kar .he .cčr tízhe te búkvize, .mo .i persadéli krajn.ki jčsik, kar je bilo mogózhe, popráviti, in vam ga ozhéjeniga, kakor .e sa ré. govorí med nami, dáti v'róke. Satorej .mo tudi ném.hkim in drugim ptújim be.édam, ktíre lép krájn.ki jčsik le kasé, .lovó dáli, in jih s’právimi .lavén.kimi, de.líh po nektírih krajih she posáblenimi be.édami name.tíli. Takó po.távim .e právi gmájna po .lavén.ko, ópzhina ali opzhé.tvo; regírati, vládati; fir.ht, knés; shégnati, blago.loviti ali blagodáriti; zvíblati, dvómiti ali .úmiti; vófer, dár, dárva ali dári­tuv; núzno, korí.tno. na konkretnih primerih iz izbranih besedil smo ugotovili, da so se iz terminološke rabe postopno, a z vedno vecjo doslednostjo umikale tradicionalne nemške izposojenke, npr. ajfer, almožna, andoht, far, faj­ sami tvorili (poskusne) ustreznice k tujejezicnim iztocnicam, ki so se s prepisova­njem po rokopisnih slovarjih širile in ohranjale do 19. stoletja. izbrali smo katekizme, lekcionarje, molitvenike, pridige in obrednik osrednjih pi-scev v kranjski knjižni normi (Burgar, gollmayr, Jeran, Skerbinc), tudi štajerskega pisca (Krempl) in z zahodnoslovenskega obrobja (Stibiel je zbral pridige Š. Koci­ancica) ter piscev v koroški (Jarnik, Slomšek) in vzhodnoštajerski knjižni razlicici (Dajnko, Muršec, Šerf). mošter, gajžla, gmajna (svetnikov), gnada, grevenga, joger, martra, ofart, ofer, peršona, štrafenga, trošt, tugent, žegen, iz katerih so se v preteklosti s pomocjo domacih obrazilnih morfemov tvorile razvejane besedne dru­žine. v prehodnem obdobju so stari prevzeti termini soobstajali v sopo­menskih parih, do konca 19. stoletja so jih praviloma povsem opustili v pisni normi in v formalnem govorjenem jeziku v cerkvi. nadomešcale so jih (arhaicne) slovenske besede, dostikrat starocerkvenoslovanskega izvora, ki so se deloma ohranjale v glagoljaškem izrocilu in/ali v obredni tradiciji vzhodnoslovenskega prostora (odkritje knjižnih izdaj ogrskih Slovencev od zacetka 18. stoletja dalje) ter najbližjih slovanskih sosedov kajkavcev in drugih Hrvatov, npr. muka, obcina/obcinstvo, pop, vladika, župnik. Sledi morebitnega prevzemanja iz katoliškega izrocila zahodnih slovanskih narodov do šestdesetih let 19. stoletja ni bilo najti.7 3.1.1 Poglejmo si proces preobrazbe na tipicnem primeru trdno za­sidranega liturgicnega termina žegen, ki se je v neformalni cerkveni rabi in v narecjih kot vecpomenka ohranil do današnjih dni (Škofic 2001: 267–292). Pri osrednjem piscu Burgerju (1833) je izprican le sveti žegen in žegen božji, medtem ko se je pri Jeranu (1852) ob prevladujocem žegnu pojavljal par blagoslov ali žegen. uvajalna faza, nihanja v rabi do izlocitve prevzete besede, torej stopnje prehodnega obdobja so najbolj opazne pri Slomšku (1845, 1851, 1869). Le-ta si je zelo prizadeval za vzpostavitev enotnega obrednega jezika, tudi na racun opušcanja litur­gicnih terminov iz obrobnih knjižnih razlicic, npr. blagosloví ali žegnu­je, blagoslôvi (požegnaj), žegnana (blagoslovljena) voda, blažila ali žegni, svete (žegnane) reci. Raba iz stcsl. tradicije znane tvorjenke blagoslov s terminološko besedno družino je bila ustaljena pri ogrskih Slovencih in v glasoslovni razlicici pri Dajnku, npr. blagoslaviti, blagoslavlati, blago­slavlanje, blagoslavleni. Prav tako vzhodnoštajerski pisec Muršec (1850) je v želji po zbliževanju kršcanskih terminov kot dvojnicne ustreznice upošteval celo izposojenke iz nemšcine, ki so bile v osrednjem prostoru tedaj »v nemilosti«, npr. god cerkvenega posvecenja (žegnanja), posvetitve in blagoslovi (žegni), najveckrat le v pojasnjevalni funkciji, kar je razvi­dno iz slike. Za sodbo, v kolikšnimeri se je obredni jezik v drugi polovici 19. stoletja pod vpli­vom kulturnih in politicnih gibanj slovaniziral in arhaiziral, kot se je novoslovenski knjižni jezik, bi bilo treba pregledati knjižne vire in periodicni tisk tega casa, vsaj Jeranovo Zgodnjo Danico in Slomškov letopis Drobtinice. Slika 5: Povezovanje sopomenk pri Muršcu (1850). Termin blagoslov namesto žegen se je kot vseslovenski ustalil šele ob koncu 19. stoletja. Pleteršnik ga je, sklicujoc se na Murka, cigale­ta, Janežica in Ravnikarja, pojmoval kot besedo, znano »po narodu in iz knjig« iz panonskega prostora. glagolski iztocnici žegnati je pripisal izvor ter s kazalko opozoril na ustreznejšo rabo. Tvorjenka žegnanje se je kot vecpomenka še ohranjala, po Pleteršniku kot ‘cerkveni praznik posvetitve dolocene cerkve’.8 3.1.2 Medsebojna konkurenca vec terminologiziranih domacih izrazov namesto starega prevzetega termina je vidna npr. v petem delu zakramenta pokore in sprave. Medtem ko je pri vodniku (1811) kot edina možnost izpricana grevenga, vzhodnoslovenski knjižni razlicici kažeta na razlicne besedotvorne variante, npr. pri prekmurskih katoli­kih požaluvanje (KK 1780), vzhšt. ožalenje grehov (DK 1826), imamo v osrednjem prostoru sredi 19. stoletja izkazane sopomenske pare: kes ali grevenga (BLie 1833), grevenga (SSe 1845) in obžalovanje ali grevenga (SK 1869). Šele na gradivu iz zacetka 20. stoletja bi se dalo zanesljivo ugotoviti, kdaj se je domaca ustreznica kesanje (kes) povsem ustalila. Prim. lingvisticne karte za pojme semenj (SLa 182), žegnanje kot farni praznik (SLa 210) in blagoslov (SLa 234), ki jih je izdelala J. Škofic (2001). Grevengo je namrec Pleteršnik še ob koncu 19. stoletja enosmerno z enacajem navezoval na iztocnico kesanje. 3.2 Zaradi nacrtnega iskanja izvirno slovenskih besedotvornih zakonitosti tvorbe knjižnega izrazja so postajali morfemsko prevedeni (kalkirani) termini zelo moteci, npr. gorihojenje (v nebo), osr. gorivstaje­nje, prekm. gorstajenje, gorstanenje. Poznamo jih še pri vodniku (1811), npr. naprejvzetje, pri Dajnku (1826), npr. naprejvzetje poboljšanja, toda pri prekmurskih piscih 18. stoletja, kjer so bili najmanj razširjeni, na tem mestu prevladuje mocna oblüba. Prehodna faza prenove tega dela besedja se je kazala skozi izbiro sopomenskih tvorjenk iz narecno raz-clenjenega splošnega izrazja. Po tradiciji so tretje spokornikovo dejanje v zakramentu pokore in sprave oz. zakramentu spovedi poimenovali s stalno zvezo trdno naprejvzetje, kar je v katekizemski del evangelijev sprejel tudi Slomšek leta 1845, ne pa vec leta 1869: obljuba poboljšanja ali predvzetje; Burgar (1833) pa kalka sploh ni vec zapisal, temvec ga je nadomestil s stalno zvezo trdni sklep poboljšanja. Za peto spokornikovo dejanje so v vseh knjižnih razlicicah izpricani kalki, npr. zadostistorje­nje (JK 1787), naložena pokora ali zadostistorjenje (vodnik 1811), zado­stacinejnje (Dajnko 1826), zadosta cinejnje (Küzmic 1780). Slomšek je sredi 19. stoletja prek sopomenskih parov, ki izkazujejo neustaljenost in poskusnost, postopno uvajal domace ustreznice, kot zadostenje, zado­stenje ali naložena pokora (1845), zadostovanje ali naložena pokora, ki so besedotvorne razlicice k sodobnemu terminu zadošcevanje (Katekizem katoliške cerkve 1993: 386). 3.3 Proces enotenja knjižne norme se kaže tudi v konkurencnih razmerjih liturgicnih terminov, ki so nastali s terminologizacijo splo­šnih izrazov pokrajinskega izvora. Ti so se razlikovali v poimenovalni motivaciji in po besedotvornih modelih. cilj poenotenja kršcanske ter­minologije je bilo približevanje k osrednjeslovenski ustreznici, v naspro­tju s prevzetimi termini ali tvorjenkami s prevzeto podstavo, ki so jih nadomešcali z vzhodnoslovenskimi. Poglejmo si dinamiko tega procesa na konkretnih primerih. 3.3.1 Pri navajanju darov svetega duha lahko opazujemo preho­dno stanje, ki je pripeljalo do ustalitve v prid izbire osrednjih knjižnih izrazov, kar je razvidno iz sodobne izdaje katekizma (1993). Besedo­tvorne razlicice pri Dajnku, Muršcu in Slomšku razkrivajo razhajanja v tvorbenih možnostih, oblikoglasne znacilnosti pa narecno podstavo knjižnojezikovnih razlicic: darovi .vetiga duha /../ (poterdence je) napolnil s sedmeroj milostjo sv. duha dári Svetega Dyha sedmeri darovi Svetega Duha dar modro.ti [dar] modrosti dár mudrosti modrost dar sa.topno.ti [dar] razumnosti dár razuma umnost dar .vetovanja [dar] soveta dár dobrovelé.a svet dar mocí [dar] moci dár mo.i moc dar vuzheno.ti [dar] vednosti dár vednosti vednost dar poboshno.ti [dar] bogo blaženosti dár poboxnosti pobožnost dar .trahu boshjiga [dar] straha božjega dár Boxjega straha strah božji (Slomšek 1845: 430) (Muršec 1845: 123) (Dajnko 1826: 51) (Katekizem 1993: 474) Tudi pri Dajnku, ki se je z vzhodnoštajerskimi termini razlikoval od kranjskih, je iz kasnejših izdaj Velikega katehizma (1833, 1837) raz­vidno prepletanje osrednjih in vzhodnih liturgicnih terminov v prid prvih, najsi gre za stare prevzete termine, ki so se postopno umika­li iz kranjske knjižne norme, npr. joger (1833, 1837) namesto vücenik (1826), božja peršona (1837) namesto božja osoba (1826), ali za nado­mešcanje tradicionalnih liturgicnih izrazov z drugace motiviranimi v drugi in tretji izdaji katekizma v primerjavi s prvo, npr. odžalitel (sveti duh) (1833, 1837) namesto razveselitel (1826). Razlike najdemo tudi v nadomestni izbiri tvorjenk iz osrednjega prostora, npr. naslednik (1833, 1837) namesto nasledovnik iz prve izdaje (Legan Ravnikar 1998: 173– 174). Torej je tudi Dajnko postopno, ceprav so ga rojaki manj razumeli, pa tudi sam osrednjeslovenske knjižne norme ni dobro obvladal, v sku­pno dobro odstopil od vzhodnoštajerske knjižne razlicice. 3.3.2 Sedem poglavitnih grehov pri Burgarju in Slomšku je sedem naglavnih grehov pri Jeranu in sedem glavnih grehov pri Dajnku. Po pri­merjavi z današnjo izrazno podobo (Katekizem 1993) opazimo pri Bur-garju (1833) in Slomšku (1869) povsem sodobne zglede. na primerih naštetih liturgicnih izrazov za naglavne grehe in protipomenk za cedno­sti (sprva v osrednjem knjižnem jeziku tugenti) oz. kreposti (sodobna raba je po naših virih izpricana le pri vzhodnoštajerskih piscih) lahko spremljamo proces približevanja k skupni slovenski normi: Burgar, Slomšek Dajnko napuh – ponižnost gizdost – ponižnost lakomnost – dobrotljivost (B), radodarnost (S) skopost – radodarnost necistost – cistost necistost – cistost nevošcljivost – ljubezen nevošcljivost – ljubav požrešnost – zmernost lakota – treznost jeza – potrpežljivost zovraštvo – potrpljenje lenoba – gorecnost v dobrem nemarnost – marnost Katekizem 1993 napuh lakomnost necistost nevošcljivost požrešnost jeza lenoba ali acidia 4 nacrtna prenova slovenske kršcanske, predvsem liturgicne ter­minologije je potekala postopno skozi celotno 19. stoletje, zanesljivo vsaj do šestdesetih let, do koder smo primerjalno soocili knjižne vire. Z izmenjavo prevzetih in kalkiranih terminov iz nemšcine so se uve­ljavili (arhaicni) izrazi slovanskega izvora iz vzhodnoslovenskih knji­žnih razlicic. v konkurenci tradicionalnih domacih terminov iz vseh pokrajinskih knjižnih razlicic 18. in zacetka 19. stoletja so prevladali osrednjeslovenski. KRŠCANSKA TERMINOLOGIJA V PLETERŠNIKOVEM SLOVARJu 1 v zvezi s Pleteršnikovim Slovensko-nemškim slovarjem (1894–1895) je bilo na podlagi vecplastnih jezikovnih analiz slovarskih sestavkov v zadnjih desetih letih veliko napisanega o obcudovanja vrednem bese­dnem gradivu in leksikografskem deležu urednika Maksa Pleteršnika (1861–1893).1 Znano je, da je v slovar vkljucil, kot je sam zapisal v historiatu nastajanja slovarja, naslednje: V obce je veljalo vodilo: sprejeti, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori. Toda oboje je moralo imeti svoje meje. Ako so slovarjepisci na-pacno in brez potrebe za slovar kovali besede, kakršnih je zlasti v Po-hlinovem, Gutsmanovem in Murkovem slovarju ter v Zalokarjevem rokopisu, ali ako so pisatelji napacno narejene ali brez potrebe iz dru­gih slovanskih jezikov vzete besede kje kedaj rabili, katere si v knjigi nobene veljave niso pridobile, takih besed, ako jih je gradivo ponujalo, ni kazalo sprejemati. Prav tako se tudi ni sprejemala vecina takih tujih besed, katere prosti narod sicer pogostoma pa brez potrebe rabi, ker za doticne pojme tudi dobre domace besede še krepko živijo med na­rodom. /.../ V posameznih slucajih pa je bilo težko dolociti mejo med tem, kar se ima sprejeti in kar ne, in mnogo se je moralo prepustiti su­bjektivnemu razsodku. Mnogokrat n. pr. se je sprejela katera beseda, dasi tuja in redka, ker je za jezikoslovca zanimiva (Pripomnje, VII). Prispevki o Pleteršnikovem slovarju so bili v zadnjem casu objavljeni v dveh zborni­kih s strokovnih posvetovanj: Zbornik Slavisticnega društva Slovenije, Maks Pleter­šnik, 1996 in Pleteršnikov slovensko-nemški slovar, Zbornik s simpozija '96 v Pišecah, 1998. ovrednotila so se slovaropisna nacela, ki jih je Pleteršnik razložil v uvodnih Pripomnjah, struktura slovarskih sestavkov (zapis, onaglasitev iztocnic, pomenska clenitev iztocnic, ponazarjalno gradivo) in pravopis, posamezna besednovrstna in slovnicna vprašanja, razmerje do kasnejših slovenskih slovarjev in širše v slovanskem kontekstu. Leta 1995 je tedanji predsednik Slavisticnega društva Slovenije F. novak v Pišecah organiziral okroglo mizo s temo Vprašanja slovaropisja. o M. Pleteršniku kot slovaropiscu je bilo že predhodno marsikaj napisanega, kar povzema J. Toporišic v clanku Življenje, delo in pomen Maksa Pleteršnika v drugem zborniku (1998). 1.1 naslov poglavja nas zavezuje k predstavitvi slovenske kršcan­ske (katoliške) terminologije, kolikor jo je Pleteršnik pritegnil v svoj dvojezicni, splošni, deloma razlagalni slovar slovenskega (knjižnega) besedišca.2 ob tem je treba poudariti, da Pleteršnikov slovar ni zgo­dovinski, etimološki ali terminološki slovar, ima pa posamezne poteze zgodovinskega, etimološkega in terminološkega slovarja. Termine, kot jih je sam imenoval imenstvo (die Terminologie) ali znanstvene izraze, je praviloma zaznamoval z latinskimi okrajšavami, npr. arch., astr., bot., chem., math., phil. itd. Kvalifikatorja, ki bi kazal strokovno podrocje, na katerem kršcanski termin živi, ali od kod prihaja v splošno rabo, Pleteršnik ni pripisoval (izjema je mana z okrajšavo bibl., ki v seznamu Kratice ni navedena). Toda seznam virov izkazuje bogat izbor verskih prirocnikov: katekizmov, lekcionarjev, pridig, nekaterih izdaj biblije od protestantizma dalje.3 vredno je opozoriti, da so kršcanski termini 2 i. orel (1998: 113–125) je razclenjevala prvine enojezicnega razlagalnega slovaro­pisja v Pleteršnikovem slovarju. ugotovila je, da se v navedbah slovenskih ustreznic in/ali razlag ob nemških ekvivalentih oz. razlagah ali namesto njih kaže dotlej ne­uveljavljen slovaropisni postopek. Ta postopek posamezne sopomenke in razlicice vrednostno ureja, neznane besede dodatno pojasnjuje, nazorno predstavlja manj znano tvarno in duhovno resnicnost in na tak nacin dvojezicno slovaropisno osnovo bogati s sestavinami enojezicne razlagalne nadgradnje. 3 v razdelku Kratice (Xiii–Xvi) je M. Pleteršnik po abecednem redu okrajšav na­vedel pisce oz. prevajalce in ekscerpirana dela: Bas., Jernej Basar (Bassar), Pridige, 1734; Burg., J. Burger, Pomoc v sili, 1832, Nedolžnost preganjana in povelicana, 1832, Sv. Terezije premišljevanja, 1834, (antonija Pekca) Razlaganje dopoldanje oci­tne službe božje (1834) in Kristusovo trpljenje (1835); Dalm., Juri Dalmatin, Biblia, 1584, (Reg.) Register k tej bibliji; Ev. tirn.-Mik., v Miklošicevih delih omenjeni »Szveti evangeliumi«, 1694; Ev. (Rok.), Star evangelij, rokopis, menda iz 17. stoletja, v ljubljanski licejski knjižnici, porabljeni so Levstikovi izpiski iz njega; Guts., o. gutsman, (Res.) Kristijanske resnice, 1770; Jap., Juri Japelj (Japel), (Sv. p.) »Svetu pismu Stariga Testamenta«, i. 1791, ii. 1796, (Prid.) Pridige, 1794; Jsvkr., Janez Krstnik od sv. Križa (Joannes Baptista a s. cruce), Sacrum promptuarium (pridige), i.–iv., 1691–1707; Kast., Matija Kastelec, (Rož.) Bratovske bukvice s. Roženkran-ca, 1678, (N. v.) Nebeški cil, 1684, (N. k.) Nauk Christjanski, 1688; Krelj, Seb. Krelj (Krel), Postila, 1. izd. 1567 (po Miklošicevih citatih), 2. izd. 1578 (Juricic!, op. andreja Legan Ravnikar); Ravn., M. Ravnikar, Zgodbe svetiga pisma za mlade ljudi, 1815–17; Rog., P. Rogerius, Palmarium empyreum (pridige), i. 1731, ii. 1743; Schönl., J. L. Schönleben, Evangelia inu lystuvi (2. izd. Hrenovih evangelijev), 1672, porabljeni so Levstikovi izpiski; Skal., a. Skalar, rokopis iz l. 1643; Slom., a. M. Slomšek, Zbrani spisi, izdal in uredil M. Lendavšek, i.–iii., 1876–1879; Škrb., P. Škrbinc, Nedelske pridige, 1814; Škrinj., i. Škrinjar (Schkriner), Svetu pi-smu Stariga Testamenta, vi. 1798, vii. 1802, (Japelj-Kumerdejeva izdaja); Trav., a. predstavljali obcuten delež besednega fonda tudi v starejših dvo- ali vecjezicnih rokopisnih in tiskanih slovarjih. na podlagi gradiva pred­postavljamo, da je Pleteršnikov slovar zajel osnovni terminološki fond, to je obredno (liturgicno) terminologijo, manj cerkvenoupravne, le izje­moma svetopisemske in teološke termine.4 1.2 Jezikovna analiza terminološkega gradiva je potekala na pod-lagi popolnega izpisa terminov in delnega izpisa terminoloških (stalnih) besednih zvez iz prvega dela Pleteršnikovega slovarja (a–o), ki obsega 883 strani slovarskih sestavkov, v dveh stolpcih na vsaki strani. Zbrano gradivo kaže na bogato zbirko izrazov, ki so se skozi stole-tja pojavljali v slovenskih knjigah in rokopisih. Tako nam poleg sinhro­nega vpogleda v »stanje« kršcanske leksike ob koncu 19. stoletja gradivo delno odstira tudi razvojno pogojeno sopomensko podobo kršcanskih, predvsem obrednih terminov ter dvojnice in izmenjave znotraj cerkve­nih in deželnih meja.5 izkazalo se je, da je s terminološkimi ustrezni­cami zapolnjenih dvoje »delovnih« podrocij. na eni strani gre za insti- Traven (Traun), Svetupismu Stariga Testamenta, v. 1798 (Japelj-Kumerdejeva izd.); Trub., P. Trubarja razna dela iz druge polovice 16. stoletja, zlasti: (Psal.) Ta celi psalter Davidov, 1566, (N. T.) Ta celi Novi Testament, 1582, (Post.) Hišna postila, 1595; (Trub.-Let.) v. oblak, Truberjev katekizem z dvema izlagama, od l. 1575, Let. Mat. Slov. 1891, prim. tudi: M. valjavec, Droben spisek Truberjev, Let. Mat. Slov. 1882–3; ZgD, Zgodnja Danica, katol. cerkven list, izhaja od l. 1848. 4 F. novak je v soavtorstvu s F. Jakopinom in M. Merše (1996: 298–299) za potre-be opisa protestantskega besedišca 16. stoletja formuliral tipe verskega izrazja kot podskupine poimenovalnega sistema razlicnih verskih podrocij. Izrazje biblije seže prek verskega podrocja, saj besedilo opisuje dogodke in pojave, ki niso samo verski. Katekizemsko izrazje obsega temeljni verski besedni zaklad iz najpogosteje izdanih protestantskih knjig. Tretjo podskupino poimenuje obredniško izrazje, ki je zajeto v vzorcih ali kar formulah besedil duhovnika pri posameznih obredih. versko iz­razje, ki poimenuje cerkveno organizacijo, je cerkveno izrazje in se nanaša na prote­stantsko in katoliško organiziranost. Teološke izraze kot pomembno podskupino so protestanti uporabljali v razlagah svojih verskih sistemov, v »izlagah« in nekaterih predgovorih. Katekizemski in obredniški termini ter teološki in katekizemski ter­mini se delno prekrivajo. Zdi se, da je jasno mejo med njimi težko postaviti, npr. vzorci besedil, ki jih mora znati vernik pri zakramentu spovedi (preden se spove, ko dobi odvezo itd), sodijo v katekizem in obrednik. 5 Diferencialno podobo slovenske kršcanske terminologije, ki jo je ugotovil že F. Mi­klošic (1875), je na podlagi številnih analiz gradiva na vseh jezikovnih ravninah in ob podpori sociolingvisticnih in kulturoloških dejstev utemeljila M. orožen (1996b, 1996c). Podpira jo tudi jezikoslovna analiza obredne terminologije iz preko štiridesetih verskih prirocnikov v doktorski tezi a. Legan Ravnikar (2001–2002). Sliki 6 in 7: Stran iz Pleteršnikovega slovarja: stara (1894–1895) in nova izdaja (2006). tucionalno raven, kjer prevladujejo poimenovanja za pojme iz cerkvene uprave, ureditve in hierarhije njenih posvecenih predstavnikov, za dobe in praznike v cerkvenem letu, bogoslužne prostore in sedem zakramen­tov katoliške cerkve. na drugi strani so v slovarju potrjena poimeno­vanja za pojme iz katoliškega verskega nauka, kakor ga uci kršcanska cerkev zahodnega obreda, npr. pojmi Boga,6 svete trojice, greha, milosti, spovedi, štirih poslednjih reci itd. iztocnice so enobesedne, terminološke besedne zveze so navedene v razlagalno-ponazarjalnem delu slovarske­ga sestavka z isto odnosnico, veckrat z informacijo o besedilnem viru, npr. ángel: a. varuh, smrtni a., a. pobijavec Cig., a. koncavec Jap., ali pod pridevniško iztocnico, npr. bóžji: sin božji, božja porodnica, božji hram, božja služba. iz prvega dela Pleteršnikovega slovarja je bilo izpi­sanih 1040 kršcanskih terminov. vsaj dve tretjini je samostalnikov, ki so tudi odnosnice v terminoloških besednih zvezah. iz samostalnikov so se izpeljevali pridevniški termini. Precej manj je glagolskih terminov in terminoloških zvez iz njih.7 1.3 glavno pozornost bomo posvetili vprašanju gibanja terminolo­škega besedja v drugi polovici 19. stoletja: uveljavljenim terminom, ter­minom, ki so se spontano umikali iz rabe ali so jih namerno opušcali, in novotvorjenkam. Razmerja oz. hierarhijo med besednimi terminolo­škimi sopomenkami, glasovno-pisnimi in besedotvornimi razlicicami je Pleteršnik prikazoval z oznakami, ki so nam v pomoc: z enacajem (= enakega pomena kakor, enakega pomena je tudi), kazalko pogl. (= po­glej, navadno pri napacnih oblikah in besedah zavraca na pravilnejše) in z vodilko prim. (= primeri, zavraca na besede podobnega pomena ali na besede, ki pojasnjujejo doticno besedo, ali na tuje besede, iz katerih so doticne slovenske nastale).8 izjemoma se pojavljajo oznake nam., tudi, nav. in oklepaj.9 Z enacajem in vodilko je oznaceval sopomenskost, ne 6 onaglašene in z vsemi pravopisnimi posebnostmi so zapisane le citirane iztocnice, sicer so kršcanski termini posodobljeni, akcent se opušca. 7 glagol pri Pleteršniku je izcrpno predstavila M. Merše v clanku Vidsko soodnosni glagoli v Pleteršnikovem slovarju (1998). 8 Kvalifikatorje M. Pleteršnik navaja v uvodnem delu prve knjige pod naslovoma Znamenja, Xi in Kratice, Xii. 9 J. narat (1998: 55–77) je s pomocjo slovaropisnih oznak =, prim., pogl., nam., nav., tudi in zapisov v oklepaju ugotavljala sopomenke nasploh in njihova medsebojna razmerja. najpogostejša oznaka je enacaj, ki opozarja izkljucno na sopomenskost, ostale so redkejše. Zlasti prim. opravlja tudi druge vloge: opozarja na prevzetost be­ pa nujno enakovrednost izrazov. Manjšo ustreznost oz. neprimernost in s tem podrejenost iztocnice v odnosu do sopomenskega termina je zaznamoval s kazalko. Z navedbo v oklepaju je citiral pokrajinsko ali avtorsko razlicico, s tudi nadrejenost iztocnice, z nam. pa nepricakovan razvoj. 2 analiza kršcanskih terminov 2.1 Pri razvršcanju terminološkega gradiva glede na izvor je opa­zna splošna tendenca najširše uveljavljenosti prevzetih terminov iz la­tinšcine, veckrat z nemškim posredništvom,10 npr. núna 2) die Nonne; – prim. stvn. nunna, lat. nonna, Mik. (Et.). izrazna podoba terminov je lahko enotna, npr. advent, binkošti, brevir, dijakon, inkvizicija, kapela, kaplan, kardinal, kelih, litanije, liturgija, ministrant, minorit, monštran­ca.11 Ker je Pleteršnik upošteval rokopisne in knjižne vire iz vseh knji­žnojezikovnih obdobij ter zbirke narecnega gradiva, po pricakovanju najdemo pravopisne, naglasne, glasovne in besedotvorne razlicice. Te je Pleteršnik hierarhicno razvršcal glede na tedanjo rabo, npr. altár der Altar, oltár der Altar veliki o., /.../ stranski o.; ángel, /.../ – tudi: ángel, piše se nav. angelj; cérkva = cerkev, cerkóv.n = cerkven, cerkvár = cerkovnik, cerkvęn.c = cerkovnik, cerkveník = cerkovnik; jeretnik = jeretin – prim. lat. haereticus; kat.lican, tudi: katolicŕn; opât in ápat;12 máša in méša;13 meněh 1) der Mönch; mněh Cig., Jan.14 pogl. menih, můnih GBrda pogl. sede, navaja pomensko ali oblikovno bližnje besede (ne le sopomenke), vcasih tudi strokovno literaturo. 10 nemški ekvivalent ob slovenskem daje priložnost primerjalno sklepati, da je bila latinšcina tudi za nemce zelo pomemben vir tvorbe kršcanskih terminov. 11 Pri izrazu kazalnica (potrjena je pri vzhodnoštajerskem piscu J. Muršcu, 1850) je Pleteršnik z vodilko pokazal na ocitno širše uveljavljen prevzeti termin monštranca, ki so ga poznali tudi nemci die Monstranze. 12 izraz opât der Abt, Mur., Cig., Jan., nk. sodi med najstarejše prevzete termine, ki so v germanske in slovanske jezike prišli prek latinšcine iz gršcine (Šetka 1976: 191, Bezlaj 1982: 250). H. Striedter-Temps (1963: 186) iz *appat dokazuje nemško posredništvo, ceš da je o nadomestek za tujejezicni a. Pleteršnik navaja še razlicico ápat Mur. pogl. opat, izpeljanki sta opâtica na prvem mestu (Mur., Cig., Jan., nk.) in opâtinja (opâtinja = opatica Cig.). 13 Razlicna raba je posledica narecne podstave pokrajinskih knjižnih razlicic, in sicer osrednjeslovenskega prostora v nasprotju z severovzhodnim delom narodnostnega ozemlja. 14 a. Breznik (1926: 110–174; 1938: 17–32, 87–98, 147–165) je na podlagi temeljitega poznavanja starejših in novejših slovenskih tiskanih in rokopisnih slovarjev ugoto­ menih; cistercijân ein Mönch des Ci.tercien.er = ordens Cig., Jan., cister­cijânec = cistercijan. iz slovarja je razvidno, da je prevzemanje iz la­tinšcine z glasoslovnimi in oblikoslovnimi prilagoditvami slovenskemu jeziku ter nadaljnja podomacena (vecstopenjska) tvorba tudi v 19. sto­letju pomnožila splošnopoimenovalni in terminološki fond slovenskega besedišca. To potrjujejo tudi primeri z oznako nk.,15 ki jih je Pleteršnik po potrebi razložil, npr. inkvizícija 'sodniška preiskava, sredovecno ver­sko sodišce', klerik 'duhovnik', konkordat 'pogodba med papežem in državo', krestomatîja 'izbrano berilo', metropolit16 'nadbiskup', místika 'skrivnostni verski nauk', monoteizem 'enoboštvo', novicijat 'novaštvo', nuncij 'papežev poslanec', oratorij (le v nemšcini) 'die Betkapelle, ein kirchliches Singstück, das oratorium', ordalije 'božja sodba', ordinariat 'škofovski urad, škofovsko oblastvo'. Po drugi strani je opazna potreba po prevajanju terminov, kot kažejo iztocnice edinobôžje, enobôštvo der Monotheismus, Cig. (T.), enobôžnik, enobóžnost = enoboštvo. 2.2 na drugem mestu smo zbrali zelo stare, iz nemšcine prevzete obredne termine, uveljavljene v ljudskem govorjenem cerkvenem jeziku ter ustaljene v knjižnih prevodih in priredbah piscev iz osrednjesloven­skih pokrajin od druge polovice 16. do srede 19. stoletja. Pleteršnik je vkljuceval besedje v dokumentirani diahroni podobi: fajmošter/farmo­šter, far, farar, farmošter/farmešter, farof, farovž, gmajna, gnada, greva, kaštiga, klošter, mantra/martra, mežnar, nid,17 ofer. Tovrstne termine je vil, da so oznake, kotcig., Jan., c. itd. brez znanstvene vrednosti, po mojem pre­pricanju imajo vsaj dokumentarno vrednost. Starejših slovarjev Pleteršnik namrec ni zadosti upošteval, zato je mnogo besed pripisoval mlajšim virom. Tako v Pleter­šnikov slovar niso prišle nekatere dobre besede, ki so jih imeli starejši slovarji (SBL, Pleteršnik Maks, 384). Kastelca in Hipolita sploh ni bral, slabo je izpisal Megiserja, gutsmana, Murka in Janežica, natancno je upošteval cigaleta. Mnoge besede, ki so potrjene pri Kastelcu, Hipolitu, Pohlinu, gutsmanu, Murku in v starejših izdajah Janežica, je pripisal šele Hubadovi priredbi slovensko-nemške izdaje Janežicevega slovarja iz leta 1893 (3. izdaja). 15 »Ta kratica je zelo obširnega pomena in obsega vse knjištvo in posebno vse casopisje novejše dobe, kolikor ga ni s posebnimi kraticami omenjenega« (Kratice, Xv). 16 M. Pleteršnik je prikazal razmerje med termini metropolit, nadbiskup in nadškof na naslednji nacin: metropolit nadbiskup, der Metropolit, metropolitanski = metropolit-ski, metropolitski, nadbiskupski Cig.; nŕdbîskup = nadškof nk.; nŕdškňf der Erzbi.cof, Cig., Jan., nk. izpricane so tudi novejše tvorjenke nŕdškofîja, nadškofîjski, nadškofîj­stvo, nadškófji. 17 Kot sopomenko navaja zavist, v oklepaju pa opozori na ustaljeno rabo prevzetega izraza pri starejših piscih. Pleteršnik na podlagi tedanjega stanja opremil najveckrat: z zaznam­kom kraja ali pisca je vsak izraz umestil v cas in prostor, s krajšavo nk. in slovnicnimi oznakami je opredelil sinhrono podobo termina ter na­kazal njegovo nadaljnjo rabo. na normativno napacni izraz je pokazal s kazalko, npr. brîtof pogl. pokopališce,18 gâjžla pogl. bic, jezuitar pogl. jezuit (tudi prevod jezusovec = jezuit), kapucînar pogl. kapucin (drugacen pomen ima kapucînec der Kapu.inera..e (cebus capucinus Erj.(Z.)), óf.r pogl. žrtva, gmâjna pogl. obcina, gnâda pogl. milost.19 Z vodilko je Ple­teršnik pojasnjeval nemški izvor termina, npr. fârman 1) = faran, prim. nem. Pfarrmann = Pfarrin.a..e. Sopomensko ali variantno, vendar ne odsvetovano rabo je prikazal z enacajem, npr. álmoštvo = almožna Mur., (almuštvo, Habd.); álmožna = milošcina, das Almo.en – iz nem.; hŕjd = ajd; brúma = pobožnost; firma 2) = birma; gręvinga = kesanje; klôšter = samostan; mârtra = muka; méžnar = cerkovnik. obratnega zapisa ni, kar kaže na prvenstvo domacih terminov. 2.3 Prevzeti kršcanski termini iz drugih neslovanskih jezikov ima­jo skromen delež. Z okrajšavo madž. (madžarsko, magyarsko) ali ogr. (tudi z dopolnilno okrajšavo vira) so oznacene sopomenke iz vzhodnega tipa obredne terminologije, ustaljene v nabožnem slovstvu prekmur­skih piscev, kot áldov, bátriti in batrivíti, kînc, orság. Pri prvih dveh primerih Pleteršnik navaja mnogoclensko terminološko družino, npr. bátriti au.muntern, trö.ten, ogr. – C (od magy. bátor, hraber, Dan.); bátriv.n /…/ 2. trö.tlich, ogr. – M.; batrivéti = batriviti, ogr. – Valj. (Rad.); batrivîtelj der Trö.ter ogr. – M.; batrivîteljica; batrivíti. Slovar to besedje popisuje, toda za normativno rabo ga ne priporoca, npr. izrazu batrivîtelj konkurirajo izrazi obveselîtelj, odžalník = tolažnik, tolažîtelj, tolažîv.c in tolažník.20 2.4 M. Pletešnik je pri nekaterih kršcanskih terminih navajal staro­cerkvenoslovanski izvor ali za termine grškega izvora posredništvo stare cerkvene slovanšcine. oznaceni so z okrajšavo stsl., npr. ikona (stsl. po gr.); bóter /…/ – prim. stsl. k.motr. iz lat. compater (Mik. (Et.)); licemčr 18 Pri terminu cintor z okrajšavo ogr.-C – iz lat. coemeterium, ki je bil geografsko ome­ jen na ozemlje pod ogrsko krono in ga najdemo v prekmurskem knjižnem jeziku, je Pleteršnik z enacajem pripisal sopomenko pokopališce. 19 v geselskem clanku máša pri terminoloških besednih zvezah Pleteršnik opozarja tudi na vpliv nemške skladnje, npr. mašo brati (germ.) = maševati. 20 Star obredni termin troštar v slovarju ni omenjen, ceprav je v besedilnih virih pogo- sto izprican. (nk.) – stsl., licemęr.c = licemer Jan.21 na prevzem iz ali preko sloven-šcini najbolj sorodnega slovanskega jezika kaže oznaka hs (hrvatsko ali srbsko), npr. inovęr.c = drugoverec – hs, toda inovér.n = drugoveren – stsl., inovęrnik = inoverec – stsl.. Zadnji primer kaže, da je pri okrajšavah stsl. in hs. treba biti posebej previden, ker se ponekod zamenjujeta. a. Breznik (1938: 23) našteva precej primerov, ki kažejo, da je Pleteršnik navajal napacen izvor. iz slovarskih sestavkov je tudi razvidno, da so opozorila na starocerkvenoslovanski izvor ponekod opušcena, npr. pri terminih blagoslňv, nŕdvladíka, ali spet napacna, npr. vladíka – hs, vla­dikováti – hs. (stcsl.!). Pleteršnik med drugim navaja, da je od Hrvatov prevzeta besedna družina nadârba das Beneficium, nadârbenik – hs, na­dârbina – hs. Toda prevzemanja iz hrvašcine ni dosledno oznaceval, npr. pri kršcanskem terminu muka, ki se je od druge polovice 19. stole-tja dokoncno uveljavil pri nas kot normativni izraz namesto martra ali prekmurskega moka (2. móka = muka). 2.5 enkratni, priložnostni izraz je prevzet tudi iz rušcine, npr. jezîštv. = poganstvo,22 Jur. (Tug.); – prim. rus. jazycestvo, sicer pa za no-votvorbo kršcanskih terminov prevzemanje iz drugih slovanskih jezi­kov ni znacilno. Kot ugotavlja a. Breznik (1938: 24), je za kršcanski termin krvoprelitje Pleteršnik domneval, da je starocerkvenoslovanske­ga ali hrvaškega izvora; kot prvi vir navaja Murka. Ker pa ni potrjen niti pri vuku (1818) niti pri Belostencu (1740), je ruski izvor izprican. Beseda kryprelitje (Dalmatin) je narejena po nemšcini. Tudi termin ute­šitelj 'tolažnik' je ruskega izvora, ki ga je Pleteršnik vzel, po Breznikovih ugotovitvah, iz Hubadove priredbe Janežicevega slovarja. 2.6 iz cešcine je Murko (1933) prevzel nabóž.n (Breznik 1938: 171), kar je Pleteršnik navedel v oklepaju (stsl., ceš.). Tudi termin blago­mílost die Gnade, ki ga je Pleteršnik sprejel od cafa, ta pa od Janežica (1851), je ceškega izvora, kar pa Pleteršnik ni vedel. 21 iz Janežicevega slovensko-nemškega dela slovarja (1851) je Pleteršnik sprejel ilirske besede, ker ni vedel za njihov vir, npr. caroben, cestitati (frazeologema sreco vzdati, dobro vzdati sta bila pozabljena), dragocen (Pleteršnik navaja stcsl. vir poleg srbohr­vaškega, toda Janežic je vzel iz Mažuranica), imendan (god), licemerec (izpodrinil slovenski izraz hinavec), služkinja (izraza kršcenica in dekla sta bila opušcena), vero­zakon (= verouk) (Breznik 1938: 95–96). 22 Pleteršnik navaja pagân pogl. pogan; pogân 1) der Heide, Jan., Dol. – M., ogr. – Mik., nk.; poganîn = pogan 1), kajk. – Mik., Valj. (Rad). 3 na drugi strani je zanimivo opazovati razvojno dinamiko av-tohtonih in prevedenih kršcanskih terminov, kot jo izkazujejo zgledi iz besedilnih virov in slovarjev. Povzamemo lahko, da domaci izrazi poimenujejo temeljne pojme kršcanske veroizpovedi. najdemo jih v najstarejših molitvenih in spovednih obrazcih, v pridigah in cerkve­nih pesmih. najpogosteje so to terminologizirani splošni izrazi, ki so pri prakticnem sporazumevanju ohranili prvotni splošni pomen, npr. cednost, cistost, dolg, gospod, odpustiti, odvezati. Kot termini ali sestav­ni deli terminoloških besednih zvez so zaživeli v ustreznem govornem položaju ali v besedilu. Posamezne pomene vecpomenskih iztocnic Ple­teršnik razlocuje z arabskimi številkami za iztocnico, v nasprotju s ho-monimi, ki so zaznamovani s številkami pred iztocnico. naj navedemo nekaj zgledov: óbcina 1) der gemein.chaftliche Grund /…/ 2) die politi.che Gemein­de /…/ bogocastna o., die Cultusgemeinde, 3) o. svetnikov, die Com­munion der heiligen; odvézati /…/ 1) losbinden, o. (privezanega) psa /…/ 2) ausbinden, o., kar je zavezano /…/ 3) entbinden, o. koga dol­žnosti /…/ – los.prechen, o. koga grehov; obrčd /…/ iti k sveti maši in k svetim obredom /…/ obredi, die Ritus, die Liturgie; 1. móka, f 1) das Mehl /…/ 2) der Reif /…/ 2. móka = muka, die Marter. Zaradi zgodovinske zasnove slovarja so izpricane raznocasne terminološke besedotvorne razlicice, sopomenski termini in pari dvojnic domace : prevzeto. glasovno-pisne razlicice odražajo razlikovalne narecne podstave pokrajinskih knjižnih jezikov v 18. stoletju, npr. (osr. : prekm.) cast : cest, maša : meša mašnik : mešnik, oseba : osoba. Pleteršnik jih je normativno razvršcal glede na poenoteno knjižno normo v 2. polovici 19. stoletja, npr. cęst = cast vzhŠt., ogr.; casténje pogl. cašcenje; c.šcénje = cašcenje; c.stíti = castiti. Besedotvorna variantnost se kaže v pokrajinskih knjižnih razlicicah, ko se na isto besedotvorno podstavo razvršcajo razlicni obrazilni morfemi, kot osr. milost : prekm. milošca, miloca. najbolj opazne so besedne sopomenke, npr. osr. sopraznik : prekm. osvetek. 4 Besedotvorni postopki tvorbe kršcanskih terminov v odnosu do sodobnega knjižnega jezika ne kažejo bistvenih razlik. Tvorjenke se razlikujejo po razvrstitvi in pogostnosti rabe obrazilnih morfemov znotraj posameznih besedotvornih pomenov. Majhno število uporablje­nih besedotvornih modelov je na drugi strani sprožilo vecpomenskost obrazilnih morfemov. izpricani so tudi posamicni termini z razlicni-mi obrazilnimi morfemi na isti besedotvorni podstavi. Prek polovica vseh kršcanskih terminov je tvorjenk, od teh približno dve tretjini samostalniških terminov. v primerjavi z izglagolsko in izpridevniško tvorbo izstopajo izsamostalniški termini s prevzeto besedotvorno pod-stavo. Pisci in prevajalci verskih besedil so namrec na podlagi tujeje­zicne skladenjske podstave tvorili nove besede z dodajanjem slovenskih obrazilnih morfemov, po slovenskih tvorbenih modelih. najvec je ne­modifikacijskih tvorjenk: navadnih izpeljank, sledijo medponsko-pri­ponske zloženke in tvorjenke iz predložne zveze, za priredni zloženki sem na omejenem gradivu našla dva primera (knezoškof, knezovladika). Med modifikacijskimi tvorjenkami so potrjene izpeljanke in sestavljen­ke. Stopenjskost tvorbe je iz slovarja razvidna, npr. pri deminutivih: ángelc.k dem. angelec, ángel.c dem. angel. na razmerja med netvorje­nim terminom in prvo-, drugo- ali tretjestopenjskimi tvorjenkami je Pleteršnik sproti opozarjal, npr. bîrnik /.../ prim. I. bira, da ne bi prišlo do napacnih povezav z iztocnico bîrma (bîrman.c, bîrmanje, bîrmati, birmovânje, birmováti). Pleteršnik je izcrpno beležil terminološke bese­dne družine, ki so praviloma mnogoclenske. Z besedotvorno podstavo milost je izkazanih 14 iztocnic, podstavo cerkev ima 21 iztocnic, Bog/bog ima celo 27 terminoloških iztocnic (neterminoloških tvorjenk je prek 30). od prevzetih izrazov so tvorbeno najbolj produktivni najstarejši prevzeti termini: iz latinšcine, npr. cerkev, krst, maša, in iz nemšcine, npr. almožna, bruma, fara, gnada, grevinga. Zadnji so se zaradi puri­sticnih prizadevanj posebej od zacetka 19. stoletja pospešeno umikali iz knjižne rabe, zato jih Pleteršnik s kazalko usmerja na ustreznejše.23 Diferencialni kršcanski termini starocerkvenoslovanskega izvora so po­trjeni v prekmurskem knjižnem jeziku. nekateri od njih so se v drugi polovici 19. stoletja uveljavili v poenotenem novoslovenskem knjižnem jeziku, npr. blagoslov. Tvorbeno izstopajo tudi najstarejši domaci kr-šcanski termini,24 ki so se dokumentirano nespremenjeno ali s pomen­ 23 Znano je, da slovenski verniki na prostoru osrednjih slovenskih narecij še danes uporabljajo izraza, kot trošt, žegen, v terminološki in neterminološki rabi. 24 Podobne tendence je opaziti tudi pri kršcanski terminologiji slovanskih narodov zahodnega obreda, npr. pri F. Miklošicu (1875), J. Šetki (1976), J. Frinti (1918), e. Klichu (1927) in M. Karpluk (2001). skimi premiki ohranili tisoc let, npr. duh, gospod, greh, izpoved, kazen, milost, odpustek. 4.1 Kot primer si poglejmo distribucijo obrazilnih morfemov pri izsamostalniških terminoloških tvorjenkah. Med nemodifikacijskimi tvorjenkami so bile kot v splošnopoimenovalnem sistemu navadne iz­peljanke najbolj razširjena besedotvorna vrsta. Samostalniški termini so se najveckrat pojavljali le v dveh pomenskih kategorijah: nosilec lastno­sti, stanja, povezanosti s slovnicno kategorijo živosti in pomen lastnost, stanje, povezanost s cim. 4.1.1 v prvem delu Pleteršnikovega slovarja so za vršilca dejanja izkazana naslednja priponska obrazila, ki jih navajamo glede na število izkazanih primerov: -.c: avgustin.c, cistercijan.c, evangelij.c, karmel.c, kartuzijan.c, katolican.c, misijon.c, mahomedan.c in mohamedan.c; -án: faran, mahomedan in mohamedan, karmelitan, katolican, kršcan; -ar: cerkvar, korar, farar, jeziutar, misijonar, oblatar; -ica: bolvanica, ko­rarica, mežnarica, opatica (aptážica pogl. opatica); -ka: cistercijanka, ka­tolicanka, kristjanka, kršcanka; -inja: ajdinja, boginja, malikinja; -can: evangelijcan; -car: bolvancar; -jan: kristjan; -a: kristjana; -ist: evangelist; -ik: almožnik. 4.1.2 Besedotvorni pomen lastnost, stanje in povezanost (kolektiv­nost) izkazuje prevladujoce priponsko obrazilo v razlicicah -stvo/-štvo, medtem ko ostali obrazilni morfemi ostajajo na robu terminološke tvorbe: -stvo/-štvo: almoštvo, apostolstvo, balvanstvo in bolvanstvo, farstvo, kaplanstvo, kardinalstvo, katolicanstvo, kloštrstvo, korarstvo, kr-šcanstvo, mašništvo, maštvo, nunstvo, opatstvo, osobstvo; -iz.m: ateiz.m, jezuitiz.m; -ika: katehetika; -ota: grehota. 4.1.3 Za iste besedotvornopomenske kategorije lahko med nemo­difikacijskimi tvorjenkami naštejemo zglede izpeljank iz predložne zve­ze, npr. brezboštvo, brezmadežen, brezmadežnost, brezveren, brezverje, brezverec, brezvernica, brezvernik, brezverski, brezverstvo, nadprsnica, nadramnica, in medponsko-priponskih zloženk, kot bogocastje, bogover­je, bogorodje, bogoslovje, bogoslužje, bogoznanje; bogocastvo, bogoverstvo, bogovstvo, bogoznanstvo, bogoslovstvo; bogoslovec, bogoverec, istoverec, drugoverec, krivoverec, maloverec, mlacnoverec; bogorodnost, bogoslužnost; bogorodica; bogospravnik, bogovernik, istovernik, krivovernik. 4.1.4 Prostorski pomen ima priponsko obrazilo -íja: kaplanija, me-žnarija, opatija, škofija. 4.1.5 Za cas, ko je kaj, so izpricani zgledi za dve priponski obrazili: -nica: gospodnica in gospojnica in -ovo/-evo: duhovo, križevo. 4.2 Pridevnik je druga najpogostejša besedna vrsta, ki je v prevla­dujoci vlogi levega prilastka del terminološke besedne zveze. Za tvorbo nemodifikacijskih pridevniških izpeljank iz samostalniških terminov je najbolj znacilen obrazilni morfem -ski z razlicico -ški: angelski, apostol-ski, arhangelski, biblijski, korarski, farski, jezuitski, kaplanski, kloštrski, mašniški, metropolitski, metropolitanski, misijonski, nunski, oltarski, opa­tovski, opatski. Precej manj je zgledov za izpeljavo s priponskim obrazi­lom -.n: advent.n, binkošt.n, botric.n, maš.n. 4.3 Primerov tvorbe glagolov iz samostalniške podstave je malo, npr. jezusovati, maševati, mežnariti, misijonariti, ofrati, pridigovati.25 4.4 Modifikacijske tvorjenke 4.4.1 Med kršcanskimi terminološkimi tvorjenkami posebno me-sto zavzemajo modifikacijske sestavljenke s predpono ne-iz zanikanega glagola biti, ki tvorijo protipomenske pare. Predstavljajo produktiven vzorec terminološke tvorbe. naj navedemo nekaj primerov samostal­niških in pridevniških kršcanskih terminov: neduhov.n, neduhovnik, nekatolican, nekristjan, nekršcanski, nekršcen.c, nemilost, nemilostiv, nespokornik, nevernik, never.c. Sestavljenke s predponskim obrazilom nad-so mlajšega datuma, kot nadbiskup, naddijakon, nadduhovnik, nadškof, nadškofija, nadvladika, nadvladikovina, nadžupnik, nadžupa, nadžupnija. Prevzeta predponska obrazila imajo malo zgledov: anti-, npr. antikrist, arhi-, npr. arhidijakon, arhimandrit, in arh-, npr. arhan-gel. 4.4.2 Modifikacijske izpeljanke mestoma prehajajo v netermino­loško, stilno zaznamovano rabo. Prisotne so z naslednjimi priponski-mi obrazilnimi morfemi: -ica: bogica, botrica, božica, cerkvica, devica, dušica, kapelica, nunica, martrica; -.k: bog.k, bož.k, božic.k, greh.k, m.niš.k, oblat.k, ocenaš.k; -.c: angel.c, bog.c, botr.c, križ.c, ocenaš.c (Jurc.); -ic: božic, menišic (Preš.); -c: botrc; -c.c: križc.c; -šcina: duho­všcina, gospošcina; -ska: gosposka; -ak: ocak. 4.5 Zloženk z enomorfemskim medponskim obrazilom je malo 25 iz analize vidske soodnosnosti glagolov pri Pleteršniku je razvidno, da je izsamo­stalniška tvorba glagolov predstavljala zelo omejeno tvorbeno možnost (Merše 1998: 17–31). Za kršcanske termine smo ugotovili, da je samostalniška podstava tvorjenih glagolov pogosto tujejezicnega izvora. in so bile po vecini tvorjene v jeziku, od koder smo jih sprejeli, npr. v nemšcini cehmošter, farman, farmošter. 4.6 Sklopi se pojavljajo izjemoma, npr. ocenaš. 5 glede na casovno- in funkcijskozvrstno raznolike vire, ki jih Pleteršnik navaja v uvodu, slovar prinaša obilico gradiva tudi iz termi­nološke plasti slovenskega besedišca. Prav nabožna dela, ki so v prete­klih stoletjih najveckrat doživela knjižno objavo, hranijo bogato zbirko kršcanskih terminov. iz Pleteršnikovega slovarja ne moremo izlušciti popolne podobe slovenske kršcanske terminologije na diahroni ravni­ni, daje pa nam priložnost, da na enem mestu in gradivsko podprto soocimo izrazno in pomensko podobo terminološkega besedišca prete­klih jezikovnozgodovinskih dob, predvsem pa se seznanimo s stanjem kršcanske terminologije v 19. stoletju. NEKAJ TIPOV ZAMENJAV KRŠCANSKIH TERMINOV PO SLOVENSKIH BESEDILNIH VIRIH 1 oblikovanje slovenske kršcanske terminologije je nelocljivo povezano s pokristjanjevanjem alpskih in panonskih Slovencev v novi domovini predvsem od 8. in 9. stoletja dalje. v prvi monografski raziskavi naj­starejšega »knjižnega« besedišca pri slovanskih narodih je F. Miklošic že leta 1875 v uvodu k delu Die christliche Terminologie der slavischen Sprachen zapisal: Kršcanstvo je pri ljudstvih povzrocilo velicastno, z nicimer drugim primerljivo revolucijo, tako mišljenja in obcutenja kot tudi preobrazbe zunanjega življenja. Da se je ta, celostnega cloveka obsegajoca preo­brazba morala izraziti v jeziku, pac ni treba dokazovati. /…/ Omejili se bomo zato na vpliv, ki ga je kršcanstvo povzrocilo v besedišcu. /…/ Ker pojmi kršcanske vere niso kot skupna last vsem ljudem vrojeni, marvec so tocno dolocen nauk, izvirajoc od hebrejskega ljudstva, so kršcanski pojmi za slovanska ljudstva nekaj od zunaj sporocenega; besede, ki jih poimenujejo, so jim tuje ali, ce so domacega izvora, po­mensko ustrezno prilagojene. /…/ Slovanskemu ljudstvu je bilo treba posredovati nov pojmovni svet; prevajalcem je to uspelo s spreminja­njem pomena slovanskih besed, le v redkih primerih, ko je to sredstvo odpovedalo, so prevzemali iz tujega jezika. /…/ Jezikovno raziskovanje nam prica, da so na kršcansko izrazje Slovanov vplivali trije jeziki. Že v staroslovenšcini je ta trojni vpliv lahko prepoznaven. /…/ Vodilna vloga svetih bratov se je odražala v grškem elementu, medtem ko so latinski in nemški element (v staroslovenskem jeziku) uveljavljali nju­ni ucenci, spreobrnjenci nemških misijonarjev, poucevani v nemšcini in latinšcini.1 uvod je iz nemšcine prevedla Birgit Babic z oddelka za germanske jezike Filozofske fakultete v Ljubljani. Prevod celotnega uvoda je M. orožen objavila v razpravi Fran Miklošic – raziskovalec slovanske obredne terminologije (1991: 137–144). Hrvati so dobili izcrpen terminološki slovar J. Šetke Hrvatska kršcanska terminologija (1976), za Cehe in Slovake je J. Frinta napisal Náboženské názvosloví ceskoslovenské (1918), pri 1.1 na tem mestu je treba izpostaviti nekaj posebnosti tovrstne­ga tematskega besedišca. Kršcanska terminologija, natancneje obredna (liturgicna) terminologija je nastala, kot je znacilno za strokovno iz­razje nasploh, z zavestnim posegom v jezik, ne na podlagi spontanega jezikovnega razvoja. od konca 7. stoletja, odlocilno pa s Karlovimi ka­pitulariji v 8. stoletju se je oblikovala na podlagi ustnih, sprotnih pre­vodov vecinoma latinskih molitvenih obrazcev, kot ocenaš, apostolska vera, krstna odpoved hudobnemu duhu, izpoved vere v sveto trojico, in sprva ohranjala brez pisne podobe. enotnost ji je bila zagotovljena s stalnim ponavljanjem oz. ustnim izrocilom med misijonarji.2 v naspro­tju s Konstantinom in Metodom, ki sta uvajala domaci jezik v celotno bogoslužje, se slovenski spomeniki srednjeveškega pismenstva kažejo kot dopusten fond cerkvenih besedil, namenjenih pokristjanjenemu slovenskemu ljudstvu. 1.2 Za pojmovno vsebino kršcanskih terminov je znacilno, da je dana kot vecna in nespremenljiva. Razvojnega spreminjanja pomenske ravnine termina tu ne more biti na nacin, kakor se z razvojem znanosti dogaja v terminoloških sistemih na drugih strokovnih podrocjih. Za najstarejše obdobje je znacilna poimenovalna vrsta vecpomenskost,3 ki Poljakih sta znana dva slovarja: Polska terminologja chrzescijanska e. Klicha (1927) in Slownik staropolskiej terminologii chrzescijanskiej M. Karpluk (2001). F. Miklošic je v nemšcini objavil jezikovnozgodovinsko raziskavo Die christliche Terminologie der slavischen Sprachen (1875), kjer navaja tudi slovenske kršcanske termine. citi­rana je v odmevnih mednarodnih jezikoslovnih obravnavah in terminoloških slo­varjih slovanskih narodov s to tematiko. 2 a. S. Snoj (1985: 45–46) je zapisal, da so na obsežnem obmocju Koroške in Štajer­ske severno od Drave kršcanstvo širili pokršcevalci iz Salzburga s t. i. irsko-anglosa­ško metodo pokristjanjevanja (postopno, najprej so jo sprejeli plemenski poglavarji), od konca 8. stoletja pa je sledilo nasilno pokristjanjevanje »z ognjem in mecem« (frankovski misijon). oglejski misijon prepricevanja je v 8. stoletju širil evangelij na Primorskem, Kranjskem in Spodnjem Štajerskem, medtem ko so imele stare pri­morske škofije na pokristjanjevanje prišlekov le omejen vpliv (anticno kršcanstvo). Slovanski misijon na Moravskem in v Spodnji Panoniji je imel z oblikovanjem stare cerkvene slovanšcine kljub kratkotrajnosti (863–885) daljnosežen vpliv na bogoslu­žni jezik Slovanov, predvsem tistih, ki so sprejeli kršcanstvo vzhodnega obreda. M. Smolik (1984: 97–115) je v predstavitvi delovanja slovenskih škofov a. Kavcica, a. a. Wolfa, a. M. Slomška in a. B. Jeglica poudarjal njihovo pomembno vlogo pri ohranitvi posebnih pravic slovanskih narodov rimskega obreda. 3 F novak (2001: 106) je za protestantske pisce ugotovil, da je bil to zelo produktiven nacin iskanja izrazov za pojme, ki so bili v jezikih, iz katerih so prevajali, že poime­novani, v slovenšcini pa ne ali niso bili splošno razširjeni. na zanesljivost pri ugo­ se je uporabljala kot najbolj prirocen nacin širitve kršcanskega izrazja. Kot posledica iskanja najprimernejše ustreznice so si v zgodnji fazi obli­kovanja izrazja konkurirale terminološke sopomenke in dvojnice para domace : prevzeto. na podlagi kršcanskega dvopolnega razumevanja sveta in življenja je opazna nadpovprecna zastopanost protipomenk. Besednovrstno prevladuje samostalnik, od vecbesednih terminov pa samostalniška terminološka besedna zveza. vsaj polovico enobesednih kršcanskih terminov predstavljajo terminološke tvorjenke, ki so bile iz­vedene po regularnih besedotvornih vzorcih govorjenega jezika in od 16. stoletja dalje knjižne norme. na celotnem etnicnem ozemlju je opa­ziti nihanja med besedotvornimi modeli, ki so vezana tudi na narecni prostor, politicno-upravne in cerkvene meje ter druge zgodovinske oko­lišcine (orožen 1989a, 1991, 1993). Znana je razlikovalnost slovenske obredne ali liturgicne terminologije osrednjega in vzhodnega tipa. 1.3 v nadaljevanju bomo predstavili poimenovanja za izbrane te­meljne kršcanske pojme, ki so skozi stoletja prešli zanimivo razvojno pot, bodisi prek terminologizacije splošnega besedja ali prek prevajanja, prevzemanja, kalkiranja, novotvorbe, menjav, arhaizacije in prehoda v neterminološko rabo. izbrani primeri bodo pokazali na tipicne razvojne momente oblikovanja slovenske kršcanske terminologije. 2 Termina, ki poimenujeta 'cloveka, mucenega in ubitega zaradi vere' (Šetka 1976), mocenik in marternik sta clena dveh razvitih termi­noloških besednih družin, ki se stikata ravno na slovenskem etnicnem ozemlju. Terminološko dvojnost, ki jo potrjuje tudi pregledano gra­divo, je opazil že F. Miklošic (1875: 11–12), ki je bil preprican, da gre za izvorno razlicne terminološke sopomenke, izpricane v slovenskem osrednjem prostoru (im Westen) in na severovzhodnem (panonskem) obrobju (im Osten). iz jezikoslovne analize izbranih besedil je razvidno, da je vsak termin »živel« na svojem prostoru, konkurirati pa sta si zacela šele v prvi polovici 19. stoletja, v casu oblikovanja skupnega novoslo­venskega knjižnega jezika. Tedaj je namrec potekal tudi manj opazen proces približevanja in enotenja slovenske kršcanske terminologije. tavljanju novega izraza je kazala nova tematika, razlike v priredbah istega besedila, neustaljenost izrazja za kak pojem in neposredna sporocila piscev v predgovorih. Poimenovalne postopke je razkrival na konkretnih zgledih (novak 2001: 108–118). 2.1 Termin mocenik4 je v prilastkovnih zvezah božji mocenik in mocenik božji zapisan že v najstarejšem slovenskem in latinicnem slo­vanskem jezikovnem spomeniku Brižinski spomeniki v 10. stoletju.5 najdemo ga tudi pri slovanskih kršcanskih narodih vzhodnega obreda,6 pri katerih so se kasneje oblikovale nacionalne redakcije starocerkveno­slovanskega jezika (stcsl. m.cenik.). 2.2 v poznosrednjeveškem Stiškem rokopisu (1428–1440) sta iz­pricana termina iz konkurencne besedne družine (bridka) martra, mar-tran, ki sta se ocitno ustalila na prostoru osrednjih slovenskih narecij v zadnjem obdobju pokristjanjevanja. 2.3 Skozi obdobje protestantizma v drugi polovici 16. stoletja, preko protireformacije in katoliške obnove, baroka in razsvetljenstva do zacetka 19. stoletja lahko iz ohranjenih knjižnih virov v osrednjem prostoru beležimo termine iz besedne družine, prevzete preko stvn. (iz lat. oz. grš.): martrati,7 martran, martra, marter, martrnik, martrnica. Pri Trubarju, Dalmatinu in Krelju so za 'Kristusovo trpljenje' znana dvobesedna poimenovanja, kot bridka martra, sveta martra, Jezuseva martra, Kristuseva martra, manjkrat bridko trpljenje, Jezusevo trpljenje, trpljenje tiga križa, nakrižitrpljenje.8 Dvojnost je razvidna iz obeh Re­ 4 Trpljenje, s katerim grešnik zadosti za svoje grehe, je lahko casovno omejeno ali traja vecno. v Brižinskih spomenikih je v tem pomenu izpricana izpeljanka strast (< stradati). Za trpljenje Jezusa Kristusa na križu pa najdemo poimenovanje moka. 5 izraza moka in mocenik je i. Wiehl (1974, 1981) jezikovno analizirala in iz primerja­ve s starocerkvenoslovanskim gradivom skušala definirati pomen, ki naj bi ga izraza imela pred pokristjanjevanjem. Pravna zgodovinarka K. Škrubej (2002: 107) je ob upoštevanju predhodnih raziskav i. Wiehl ugotovila, da so bili nekateri kršcanski termini pravno relevantni v slovanski plemenski ureditvi. Razvrstila jih je v prav­nopomenska polja, in sicer po pomenih, ki naj bi jih imeli pred pokristjanjevanjem: dejanja in osebe v zvezi z upravljanjem, npr. zakonik, izvoljenik, slava, dejanja in osebe v zvezi s sodnim postopkom, npr. prjo imeti – zoprnik, soditi – sodba, izpove­dati se – izpoved. osebni status poimenujeta gospod in rab, odnose med skupnostmi vera, vernik in pobediti, povracila obet, muka, mucenik, prestopke zagrešiti – greh, grešnik, lakomstvo, razboj, stopnjo odgovornosti vede ali nevede, spe ali bde. 6 F. Miklošic (1867: 201) navaja tudi homonimijo: psl. m.ka ‘farina’, mónka ‘muka’ (oboje polna prevojna stopnja osnove *mek-). 7 M. Merše (1995: 279) je ugotovila, da je imel v 16. stoletju glagol muciti, omenjen le v cetrtem stolpcu Registra k Dalmatinovi Bibliji (1584), kot neslovenski izraz povsem obroben položaj. Razmerje med njim in sopomenskim martrati se je zacelo nacrtno spreminjati v 19. stoletju, ko so se iz rabe izlocali in zamenjevali z domacimi tudi nekateri drugi kršcanski termini s prevzeto podstavo. 8 Termin trpljenje, ki ima kar štiri pisne razlicice (SJSPP 2001: 117–120), izkazuje pri gistrov k Dalmatinovi Bibliji (1578, 1584): martra (kranjski, koroški), moka (slovenski, bezjacki), muka (hrvaški, dalmatinski, istrijanski, kra­ški). 2.4 v knjižnem gradivu Candka, Schönlebna, Hipolita, Kastelca in Paglovca se za vršilca dejanja dosledno pojavljajo leksemi sveti martr­nik, martrnik Kristusov, martrnica. Trpljenje Kristusa na križu (križanje) so katoliški pisci v primerjavi s protestantskimi pogosteje zapisovali z domaco dvojnico trpljenje. variantne terminološke zveze kažejo na neu­staljenost rabe: Kristusovo trpljenje, bridko trpljenje, sveto trpljenje, veliko trpljenje, prav tako dvojnice ali dublete Kristusova martra ino trpljenje, križ ino martra, križ ino marter. Drugacno konotacijo je imela martra ino trpljenje teh martrnikov, drugacno martranje teh ferdamanih, ki se je imenovalo tudi vecna martra, peklenska martra in peklensko trpljenje.9 2.5 v drugi polovici 18. stoletja, kamor segajo številcno bogatejši besedilni viri osrednjih in koroških piscev (Pohlin, Taufferer, Japelj, gutsman, vodnik) ter prekmurskih protestantov (Temlin, Š. Küzmic) in katolikov (M. Küzmic), je povsem transparentna že ugotovljena dvojnost temeljnega kršcanskega fonda – obredne ali liturgicne termi­nogije. v pricujocem primeru se kaže kot opozicija prevzeto martrnik, martrnica, martra10 v kranjskem oz. osrednjem tipu knjižnega jezika (s koroško razlicico) in avtohtono (stcsl.) mocenik, moka v prekmurskem knjižnem jeziku.11 Pri Š. in M. Küzmicu je potrjen le prevzeti izraz sveti mantrnik, nebeški mantrnik, v vzhodnoštajerski razlicici pa po naših virih glasoslovni razlicici martrnik in mantrnik, kar oboje kaže na delno prekrivanje s stanjem v osrednjem prostoru. Dvojnost domacega in pre­vzetega izraza je pri obravnavanih prekmurskih piscih izkazana pri paru protestantih dva pomena: 1. ‘neugodno stanje, ki ga navadno spremljajo telesne in/ ali duševne bolecine’. Primerjava popolno izpisanega gradiva izkazuje sopomenke kelih, križ, marter, martra, in 2. ‘Kristusovo trpljenje, telesne in duševne bolecine, ki jih je z odrešitvenim namenom sprejel Kristus’ s sopomenkama martra in pasion ter tremi podpomeni. 9 To je kazen za grešno in nespokorjeno življenje: vecna štrafenga, peklenska štrafenga, štrafenga v pekli, ki je lahko štrafenga te izgubljene škode in štrafenga teh pocutkov. 10 Toda vodnik v sopomenski zvezi navaja tudi hrvaško ustreznico muka (ali martra) (1811). 11 Kljub temu navedbe kažejo tudi na rabo prevzetega izraza mantra: mantrni, mantrajoci se, mantrani, mantranje, mantrati. v kajkavskem knjižnem jeziku bil ocitno v rabi obredni termin muka, kajti prevzeta dvojnica ni bila sprejeta niti v Jambrešicev, Habdelicev ali Belostencev slovar. moka : mantra. Ce je v osrednjem prostoru vztrajal le prevzeti termin martra, je bil na severovzhodnem obrobju variantni mantra izrazito v manjšini, najsi je šlo za Kristusovo trpljenje, npr. bridka moka, Jezusova moka, križna moka, moka Jezusova, ali vecno trpljenje nespokorjenih grešnikov v peklu: peklenske moke in moke peklenske, moke vekivecne, moka i mantra v peklu, mantra peklenska. iz eksemplaricnih razlogov je v katekizmih najveckrat omenjeno neskoncno in neminljivo trpljenje v peklu, ki so ga prevajalci in prirejevalci zapisovali še z ustaljenim pre­vzetim terminom štrafenga, redkeje trpljenje v zvezah, npr. osr. vecna martra, peklenske martre, vecne štrafenge, peklenske štrafenge (ino martre), vecno trpljenje (v peklu). gradivo prekmurskih piscev termina trpljenje ne izkazuje, vzhodnoštajerski viri pa le zvezo vecno trpljenje 'pekel'. Pri prekmurskih in vzhodnoštajerskih piscih se pojavlja tudi sopomenski termin kaštiga (< srvn. chastigón): prekm. peklenska kaštiga, vekivecna kaštiga, vzhšt. vecna kaštiga.12 2.6 v prvi polovici 19. stoletja se v besedilih osrednjih piscev (Burgar, Jeran) kaže tendenca postopnega umikanja termina martrnik, martra iz vecstoletne rabe na racun prevzemanja iz hrvašcine: (sveti) mucenec, muka (slavizacija). nasproten pojav je opaziti pri Slomšku, ki je sprejel termina (sveti) martrnik, martra v težnji po poenotenju sloven-skega knjižnega besedišca. glasoslovno prilagojena mantrnik in mantr­nica sta izpricana tudi pri štajerskem piscu Kremplu. Pri Muršcu (1850) je »prehodno stanje« nakazano z navajanjem pojasnjevalnih opomb pod tekocim besedilom: muka* martra. Dajnko je vztrajal pri vzhodnošta­jerski sopomenki z drugacno pomensko motivacijo (sveti) krvosvedok, krvosvedokinja (stcsl.). namesto osr. peklenske martre, vecno trpljenje je Dajnko navajal vecne težave, peklenske težave ali vecna kaštiga. Sicer pa je termin martra z izjemo posamicnih zgledov, npr. pri Burgarju, izgi­njal iz rabe, kot je razvidno tudi iz terminoloških zvez: bridko trpljenje, zvelicavno trpljenje, sveto trpljenje na križu; casno trpljenje; vecno trplje­nje, vecna štrafenga (pekla), peklenske martre. Za trpljenje mucencev se je v terminološki rabi še pojavljala odnosnica martra. 2.7 v Hipolitovem rokopisnem slovarju (1711/12) so zbrani izra­ 12 Prekm. vremenite kaštige, vzhšt. casne kaštige (osr. casne štrafenge, casno trpljenje) pomenijo trpljenje vernih duš v vicah, svetske kaštige, telovna i duševna kaštiga pa clovekovo trpljenje na zemlji (osr. posvetne štrafenge). zi: mántra, mártra ali en márter,13 mártranîe, márternik (tudi: kryvávi sprizhováviz, tarplénik). Medtem ko je tudi v Kastelec-vorencevem slo­varju (1680–1710) potrjena le prevzeta terminološka družina martra itd., prav tako pri Pohlinu (1781) martr, martra pod nemško iztocnico die Marter, marternek pri der Märthrer, slovarsko gradivo v 19. stoletju kaže drugacno podobo. v vodnikovem rokopisnem slovarju (1804– 1819)14 sta izpricana termina márternik in muceník (sopomenka kriváva prica), márternica in muceníca, martra in muka. Murko je v nemško­slovenskem delu slovarja (1833) v geslu Märthrer navedel mlajšo tvor­jenko muzhénz z oznako navadno marternik in sopomenko kervo.vedók, v geslu Marter pa muka, navadno mántra ali mártra. Janežicev slovar (1867) pod nemškimi iztocnicami prinaša sopomenke v naslednjem vrstnem redu: muceník, mucčnec, márternik; muceníca, mucčnka, már­ternica; muka (moka). Konkurencna raba se odraža tudi v Pleteršniko­vem slovarju (1894–1895), ki navaja tri gesla s sopomenkami: mântra (=martra), mârtra (= muka; božja, bridka martra) in múka. Hrvaško izposojenko muka Pleteršnik navaja kot izraz iz knjig in casopisov no-vejše dobe (die Marter, gospodnja muka (passio), muko trpeti, peklenske muke) in jo z vodilko poveže z vzhodnoslovenskim terminom móka. Za nomen agentis sta izkazani besedotvorni razlicici muceník, mucénec ter muceníca, mucénka, ki si enakovredno konkurirata. Sredi 19. stoletja torej najdemo korenine za današnjo rabo. izkazujejo jo SSKJ, ki zaje-ma najbolj splošno razširjeno terminološko leksiko, in sodobni verski prirocniki (Katekizem katoliške cerkve 1993, Sveto pismo 1997). Slovar kaže na ustaljena termina mucęnec in mucęnka in besedno družino, ki je mocno razširjena v splošnopoimenovalnem besedju: múka,15 múci­ 13 navaja tudi sopomenke ali blizupomenke, kot ka.htíga, krish, nadlúga, pé.a ali már­tra, pokůra, reva, .htráffenga, tarplénîe, tesháva. 14 Rokopisni vodnikov nemško-slovenski slovar je v prvopisu skoraj nepretrgoma nastajal od marca 1804 do decembra 1806 (približno 30.000 nemških iztocnic je opremil s preko 130.000 slovenskimi ustreznicami), nove besede je vodnik posto­ pno pripisoval še v letih 1807–1819. obrnjeno, torej slovensko-nemško verzijo, ki je popolno izpisana na kartotecne listke, hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRc SaZu. v letih 1962–1965 jo je izdelal zunanji sodelavec J. Stabej. vodnikov besednjak skupno šteje 139.488 slovenskih besed, po novem iztocnic z 952 kazalkami in v Pridavu dodanimi 698 imeni pticev in rib. o vodnikovem slovarju in njegovem besedju v Pleteršnikovem slovarju gl. Legan Ravnikar (2008: 132–142). 15 Z oznako rel. je navedena terminološka besedna zveza Kristusovo trpljenje, v geslu Sliki 8 in 9: Šetkov slovar kršcanske ter­minologije: gesli martirij in muceništvo. ti, múcen, muceníški, muceníštvo, múcenje, múcenec, mucílec, mucilíšce, mucílo itd. Tvorjenki muceník in muceníca sta opremljeni s kvalifikator­jem zastarelo. 2.8 Ce se nekoliko razgledamo po terminoloških slovarjih kršcan­ske terminologije pri drugih slovanskih narodih, dobimo zanimivo sliko o medsebojni povezanosti terminov katoliške cerkve zahodnega (rimskega) obreda. v Rjecniku hrvatskoga kajkavskoga književnog je­zika (1984–) so navedeni: muka, mucenik in moka, mocenik; Belostenec (1740) ima mucenik (martyr), můka (passio, martyrium), drugace múka Melya, mlivo, brašno; Jambrešic (1742) pod latinsko iztocnico navaja Martyr muc.enik, muc.enichtvo. Šetka (1976) je po pricakovanju najbolj izcrpen, saj prikazuje rabo od najstarejših casov: muka (Božja muka, Gospodinova muka, Kristova muka, Isusova muka, vremenite muke, vjec­ne muke), mucenik (< stcsl. macenik', sopomenki martir, svedok), muce­nica, mucenicki (starejše mucenicni), muceništvo. navaja, da so termini mârtir, mârtira, mârtirica, mârtirij potrjeni pri hrvaških piscih od 16. múka pa je potrjena le neterminološka raba. Prim. zveze Kristusovo trpljenje, bridko trpljenje, sveto trpljenje, ki so izpricane že pri protestanskih piscih, pogosteje v 17. in prvi polovici 19. stoletja, le izjemoma spet v drugi polovici 18. stoletja. Sliki 10 in 11: Poljski zgodovinski slovar kršcanske terminologije Marie Karpulkove: geslo muceništvo. stoletja dalje in so še živi v govorjenem jeziku med predstavniki cerkve. Med Cehi, Slovaki in Poljaki ni velikih razlik, npr. ceš. (Frinta 1918) muceník, muka, kasneje po glasoslovni spremembi mucenník, analo-gicno > -edlník > -edník; p. (Klich 1927) meczennik, (Karpluk 2001) meczennik, meczenik. Razvojna kontinuiteta dane terminološke družine je pri ogrskih Slovencih, kajkavskih Hrvatih in zahodnih Slovanih na podlagi skupne starocerkvenoslovanske tradicije povsem ocitna. 3 Za kršcanski pojem nekrvave daritve, žrtve so bili na posame­znih delih slovenskega etnicnega ozemlja istocasno ali v razlicnih do-bah v rabi sopomenski kršcanski termini: obet, ofer, prinos, aldov, žrtva, daritev. Po potrebi se je njihovo pomensko polje širilo. 3.1 izraz obet16 je kot slovenski kršcanski termin prvikrat zapisan v K. Škrubej (2002: 107, 161–162) je izraz uvrstila v pravnopomensko polje povracila. Po primerjavah v etimoloških in zgodovinskih slovarjih (Kastelec-vorencev slovar, Pohlina, gutsmana, Mažuranica, Danicica) je ugotovila skupni slovanski izvor. na podlagi ohranjenega pomena pri Pohlinu obetujem ‘verloben, opfern’ in v ceš. obet ‘žrtev, daritev’ je sklepala, da je to poimenovanje prvotno verjetno spadalo na podrocje predkšcanske religije pri Slovanih. Tudi i. Wiehl (1974: 87–88) ga je obravnavala med kršcansko terminologijo v Brižinskih spomenikih in ne med prav-no, ceprav je dopušcala, da je obet. v stcsl. imel tudi pravno relevantne pomene. Brižinskih spomenikih: »i obeti nasse im nezem« (ii. 38). v poznosred­njeveških rokopisih ni izprican. Zanimivo je, da obet tudi pri prote­stantih 16. stoletja na popolno izpisanem gradivu ni bil najden (Merše, novak 1996: 296). 3.2 na prostoru osrednjih slovenskih narecij se je, kot je razvidno iz gradiva protestantskih piscev, ustalil prevzeti termin ofer (< srvn. op-fer iz lat.) z besedno družino,17 npr. izvelicanski ofer, Kristusov ofer, ofer tiga telesa Jezusa Kristusa, mašni ofer in mašno ofrovanje: Obtu kai tedai ty Papeshniki prauio inu pridiguio od tiga mashniga offrouane? Nerpoprei prauio, De ta mashni offer .aslushi ta odpu.tig tih Grehou. Potle prauio, de vti Mashi nei ta offer Cri.tu.eu, Temuzh ie en drugi offer, kateri ta Farr mumu tiga, kir ie Cri.tus na Cryshu offral, offruie (TO 1564, 83a). iz katoliške predknjižne tradicije ohranjeni termin se je na podlagi ideoloških razhajanj (obhajilo pod obema podobama) pomensko preo­blikoval, kar izpricujejo protipomenska poimenovanja, npr. pravi ofer – papeško, farsko ino meniško ofrovanje. S. Krelj je nihal med »kranjsko normo« ofer in iz domacega okolja poznanim terminom prinos (glago­ljaška tradicija v koprski škofiji), kar je veckrat konkretiziral s sopomen-skim parom prinos ali ofer (opfer), enkrat je celo zapisal dar ali prinos.18 ustaljena raba diferencialnih kršcanskih terminov je prvikrat razvidna iz Registra k Dalmatinovi Bibliji (1584). offer je bil splošno razširjen v notranjeavstrijskih deželah, prino. (tudi po.vetili.zhe) je bil izprican na ozemlju pod ogrsko krono (prekm., kajk.), jaldo in jaldou, shartva pa na Krasu in v nekaterih hrvaških pokrajinah. 3.3 Za protireformacijo in barok so v gradivu izpricane termino­loške besedne zveze: ofer te maše, ki ga je Kristus postavil pri zadnji vecerji, najsvetejši je ofer Kristusov na svetem križu. Leksema sveti ofer, božji ofer se pomensko razširita v 'maša': Sakai tá ma.ha .e jmenuje narvek.hi offer? Dokler v'taj.ti .e gorioffra 17 F. Premk (2003) je na podlagi popolnega gradiva protestantskih piscev prikazala pomensko dinamiko leksema ofer v odnosu do hebrejske ustreznice korban. 18 na posamicnih mestih je razvidna dvojnost protestantskih terminov pri Trubarju (Trubarjev središcni koncept, orožen 1987b) in Krelju (glagoljaška tradicija, za­hodnoslovenski jezikovni koncept, orožen 1987a), ki so v besedilu zamenjani za­vestno, npr. (Trubar : Krelj) prerok : prorok, zlodej, hudic : vrag, ocanaš : gospodnja molitov. G. Bogú, tá narbul.ha, narvek.ha inu narprietni.ha reizh, tú je, tá pravi Syn Boshji, tú pravu Boshye Iagne, Ie.us Chri.tus, isvelizhar v.iga .vita. Tadai nei bil tá nar.veté.hi offer, tá offer Chri.tu.ou na S. Krishu? Ie bil .izer taj.ti ta nar.veté.hi inu narvek.hi offer; ali tá offer te s. ma.he je timui.timu enak (KNC 1688, 199). 3.4 v casu razsvetljenstva je pri osrednjih piscih termin ofer še vedno rabljen kot vecpomenka. v pomenu 'glavni verski obred, ki ga opravlja mašnik pri oltarju' (SSKJ) so po tradiciji zapisovali terminolo­ške besedne zveze: (sveti) ofer te maše in vofer te maše, ofer in vofer svete maše.19 v prekmurskem knjižnem jeziku najdemo sopomenske zveze, ki izkazujejo delno razlicno stanje v Prekmurju in Porabju: svete meše aldov, mešni aldov (< madž. aldo) pri katoliškem M. Kuzmicu, toda ofer, ofranje, ofrovanje pri evangelicanskih piscih in v vzhodnoštajerski knjižni razlicici. Po razlicnih poteh prevzemanja v so se po slovenskih tvorbenih nacinih oblikovale sopomenske besedne družine, v našem primeru osr. ofrati, ofrovati, ofranje, ofrovanje, ofran : prekm. alduvati, alduvanje, alduvan. Primerjajmo zglede s sobesedilom: Sveta Ma.ha je ta nekervavi offer tiga noviga te.tamenta, ta ve­dni .pomin tiga kervaviga offra, kateriga je Jesus Kri.tus na krishu doperne..el (GK 1790, 127). Szvéta Me..a je nouvoga te.tamentoma brezi krvnoga preléjánya Aldov, nepre.ztáno .zpominanya znamén-ye onoga krvnoga áldova, .teroga je Kri.ztus Jezus na kri’snom drejvi zvr’so (KK 1780, 50). Ofrovanje oz. alduvanje po metonimicnem pomenskem prenosu pomenita ‘del svete maše’: Ti nar imenitni.hi deili .vete Ma.he .o: Evangelium, offruvanje, Povsdiguvanje, inu Obhayilu (GK 1790, 137). Szvéte Me..e Gláv­ni Táli .zo: Evangyeliom, Aldüvanje, Podigávanye Go.zpodna, i Precsi.csávanye (KK 1780, 52). Ma.hnik opravi ta .veti offer taku, de ravnu tó dela, kar je J. K. per sadni vezherji delal (JK 1787, 67). 3.5 Šele v prvi polovici 19. stoletja je termin ofer zacel naglo izginja-ti iz knjižnih izdaj, ceprav je moral biti v ljudskem cerkvenem (govor­jenem) jeziku še precej razširjen.20 Zamenjale so ga domace tvorjenke: 19 Pohlin (1768) navaja štiri sorte: vofer te molitve, te prošnje, te sprave, te zahvale. 20 Zelo stari prevzeti termini iz nemšcine in tvorjenke iz njih, kot so ofer, žegen, trošt, darovanje, daritev (Jeran), darituv (Slomšek), daritva. vzhodnoštajerski pisec Muršec je zapisoval tudi termina žrtva (stcsl. tradicija) in aldov (prekm.), ki jima je dodal sopomenko daritva, ofer ima razlagalno vlo-go v opombi: nekrvava daritva, krvava daritva, križna daritva, krvava žrtva (daritva), sv. daritva ali sv. aldov* (*ofer). Dajnko je v tem primeru »separatisticno« vztrajal pri vzhodnoštajerskih terminih: priporacanje, sveta mešna priporocitba, priporocitba svete meše, nekrvna priporocitba novega zavitka.21 obravnavani leksemi pomenijo 'sveta maša' in 'del svete maše': sv. meša je tedaj nekrvava daritva novega zakona (MB 1850, 82). Sredstva za zvunanjo službo božjo /.../ 9. sv. daritva ali sv. aldov. da­ritva je resnicna podoba znotrajne ino živo osercje zvunajne službe božje (MB 1850, 9). Dele maše povzemamo po Slomšku: 1. evangelij, 2. darovanje, 3. povzdigovanje, 4. obhajanje (1845), povživanje (1869). Pri Dajnku obsta­jajo razlicice in sopomenke, nastale zaradi razlicne poimenovalne mo-tivacije: 1. evangelje, 2. priporacanje, 3. povzdigavanje, 4. zavživanje. v pomenu vrsta molitve je daritva izpricana v Muršcevem obredniku: ofertoruim ali daritva je zdaj tiha kratka molitva, ki samo iz edne ali nekterih verstic ali kakšnega sv. predgovora obstoji (MB 1850, 100–101). 3.6 Ce se razgledamo po rokopisih in knjižnih izdajah slovarjev, najdemo za kršcanski pojem nekrvave daritve vec sopomenk, npr. pri Megiserju ofer; pri vorencu so pod sodobno obliko iztocnice ofer za lat. corban navedeni dar, obluba, offer, za lat. sacrificium pa ma.hni offer, en offer, povsdigovanski offer, spishni offer;22 Pohlin niza razlicice s prote­ticnim v vôfr, vofram, vofrujem, na drugem mestu tudi aldov, aldujem, alduvavz. v vodnikovem rokopisnem slovarju je zapisana le iztocnica se še danes slišijo v osrednjih narecjih, še vec jih je prešlo v neterminološko rabo, npr. lonati, martrati se, štrafati. 21 Primerjava Dajnkovega Velikega katehizma (1826) s kasnejšima izdajama v letih 1833 in 1837 kaže na postopno umikanje tipicnih vzhodnih (panonskih) terminov v prid poenotenja knjižne norme, npr. vücenik (1826) : joger (1833), božja osoba (1826) : božja peršona (1837) (Legan Ravnikar 1998: 174). 22 Pod slovensko iztocnico dar v obrnjenem slovensko-latinskem slovarju so za la-tinskim izrazom oblat, vel oblatum izpricani leksemi dar, .henkenga, offer, prinos, po.vetiliszhe. prinň. J. K. (tudi v splošnem pomenu). Murkov slovar v nemško-sloven­skem delu pod iztocnico Opfer navaja bogato gradivo, opremljeno s po­datki o rabi: dár, darína, darovánje, tudi áldov, ofer; darováti, aldováti, dariti, ljudsko tudi ofrati ali aldováti. v Janežicevem nemško-sloven­skem slovarju so pod Opfer izkazane domace ustreznice: darilo, dari­tev, podarek, žertva, aldov, posvetilo. v Pleteršnikovem slovarju je vidno konkuriranje terminov, ki so na slovenskem etnicnem prostoru sobivali v terminološki rabi skozi stoletja, s težnjo, da bi prevladal domaci izraz: vecpomenka dar je v drugem pomenu kršcanski termin das Opfer, da­rovanje (das Opfern, Opferung), daritev (die Opferung, das Opfer), navaja tudi aldov (das Opfer) in prinňs (das Opfer). Termin ófer je Pleteršnik s kazalko pogl., ki jo je zapisoval pri napacnih oblikah in besedah in z njo kazal na pravilnejšo, »usmeril« na izraz žrtva (purizem, slavizacija). 3.7 Primerjava s kršcanskimi termini pri drugih slovanskih naro­dih zahodnega obreda kaže zanimivo podobo. Kajkavski zgodovinski slovar (1984–) izpricuje uveljavljenost prevzetega termina aldov/alduv, ki je oblikoval razvejano besedno družino: aldovati, aldovni, aldovnica, aldovnicki, aldovnictvo, aldovnik, alduvališce, alduvane itd. Podobno se je zgodilo pri Prekmurcih in Porabcih, ki so spadali pod skupno cerkveno in politicno upravo. Po pricakovanju tudi pri Belostencu in Jambrešicu izraza ofer in prinos nista potrjena. Šetka, ki je je izcrpno zajel vse hrvaško narodnostno ozemlje, pod iztocnico ofar beleži še ter-mine žrtva, ofer, oferta, prinos. Aldov v samostojnem geslu pojasnjuje s terminom žrtva; prinos je 'dar, poklon, prikazanje, žrtva; osobito kruh i vino kod mise' (1976: 238), žrtveni prinos. iztocnica žrtva je stcsl. izvora (žr'tva), ki se je uporabljala za poimenovanje poganskega in kršcan­skega obreda (euharistijska žrtva). Pri Cehih (Frinta) beležimo ofera, pri Slovakih ofera, v poljskih terminoloških slovarjih (Klich, Karpluk) imamo prevzeti razlicici ofiara in ofiera (prim. ofiarowac, ofierowac, ofi­erny, ofierowanie), za Lužiške Srbe F. Miklošic (1886) in F. Bezlaj (1982) navajata vopor in hopor; nemško posredništvo je opaziti tudi pri naro­dih, ki so kršcanstvo sprejeli od Slovanov (Miklošic 1875: 32). Tako je na jezikovnem gradivu nedvoumno potrjen nemški vpliv, ki izvira iz cerkvene in upravno-politicne povezanosti ter zgodovine pokristjanje­vanja slovanskih narodov zahodnega obreda. 4 v naslednjih dveh skupinah predstavljamo protipomenki23 angel in hudic, s katerima želimo izpostaviti še nekaj znacilnosti kršcanskih terminov. 4.1 Za 'dobro duhovno bitje, ki živi izven vidne narave' (SSKJ) je najstarejši znan slovenski kršcanski termin prevod krilatci božji v Bri­žinskih spomenikih, ki ga v mlajših virih ne najdemo vec.24 4.2 od normiranja slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju je v tem pomenu dokumentiran prevzeti termin angel (gr. ángelos 'poslanik, glasnik', lat. angelus).25 4.3 v prvi katoliški knjižni dobi so pogosteje izpricane levo- in desnoprilastkovne terminološke zveze, kot božji angel in angel božji, sveti angel, sveti angelc, sveti angel varih, sveti angelc varih, nebeški an-gelci. opazna je raba deminutiva angelc, ki je v protestantizmu izjemno redka (DB 1584). v nasprotju s protestanti, ki so vsakega od sedmih najstarejših angelov poimenovali s prilastkovno zvezo veliki angel, višji angel, visoki angel, se v okviru zajetega gradiva pri Schönlebnu (1672) prvikrat pojavi iz latinšcine prevzeta tvorjenka archangel. 4.4 Doba razsvetljenstva izkazuje povsem ustaljeno rabo termina (sveti) angel varih, (sveti) angelc varih v notranjeavstrijskih deželah, ki jim je pripadalo tudi ozemlje med Dravo in Muro z vzhodnoštajersko knjižno razlicico sveti angel varih, archangel (1777). Za 'nadangela' ni­hata variantna zapisa arhangel in archangel (le pri Pohlinu višji angel). v prekmurskem knjižnem jeziku so znani leksemi v drugacni glasovni in pisni podobi: angyel, angyeo [and'el, and'eo]: arkangyel, arhangyeo, sveti angyel varuvac, angyeo božji, angyeo gospodnov.26 4.5 vzhodnoštajerska pisca Dajnko in Muršec sta v prvi polovici 19. stoletja zapisovala mehcano razlicico a.gel, arha.gel, prednji a.gel. 23 analiza obsežnih besedilnih virov je pokazala, da je protipomenskost v kršcanski terminološki leksiki bolj razširjena kot v splošni. celotno razumevanje sveta in življenja (kršcanski univerzum) je dvopolno: dobro – zlo in na tem je zgrajen tudi poimenovalni sistem. Semanticni odnosi se ne le dopolnjujejo, protipomenke v da­nem terminološkem sistemu tudi pomagajo oznaciti skrajne mere termina. 24 i. Wiehl (1974: 43–45) med sopomenkami iz starocerkvenoslovanskih spomenikov navaja tudi šestokrilci. osamljen poskus slovenjenja smo opazili pri Dajnku (1826): božji sel. 25 To je ena od najstarejših grških besed, ki je prišla v stcsl.: an'gel', angel', andel' (po Jagicu iz solunskega dialekta, v katerega so prevajali svete knjige). 26 Deminutiv ŕngelcek najdemo pri v. novaku (2006). Pri Hrvatih so izpricane razlicice: angel, angeo, andel, andeo, cakavsko od 16. stoletja anjel (Šetka 1976: 30). v drugi polovici 19. stoletja se je v novoslovenšcini uveljavila poenotena izrazna podoba božji angel, sveti angel, angel varuh, angel gospodov. 4.6 Ce se ozremo po slovarskem gradivu iz vecstoletne knjižne tra­dicije, opazimo razlikovanje v zapisu med starejšimi slovarji in slovarji iz 19. stoletja. Pri Megiserju najdemo angel, vorenc ima angel in niza prevedene sopomenke .el, o.nanîaviz, o.nanenyk, Hipolit navaja: ángel, 27 angelz, Ángeliz várih, pri Pohlinu je angel, angelc, angelcek. Murko navaja iztocnico ángelj z oznako tudi ánjgelj (arhángelj), pod nemško iztocnico Engel pa ángel ali ánjgelj (deminutiv ánjgeljic, tudi dňber dúh). Janežic je v nemško-slovenskem slovarju zapisal glasoslovne razlicice angelj in angel, ángeljec in ángelcek. Pri Pleteršniku so izkazana nasle­dnja gesla: ángel /…/ – tudi ángel; piše se navadno angelj; ángelcek, ánge­lec, arhángel. v SSKJ je angelc oznacen s kvalifikatorjem star. v odnosu do angel, angelcek. Mlajša sestavljenka nadangel (skladenjska podstava je višji angel) se je uveljavila in ustalila v 20. stoletju ob istocasnem umi­kanju prevzetega termina arhangel na obrobje terminološke rabe. 4.7 Miklošic je v svojih etimološko-zgodovinskih obravnavah kr-šcanskih terminov (1867, 1875, 1886) opozoril na vsesplošno razširje­nost termina sln. angel v vseh slovanskih, celo nekaterih germanskih in romanskih jezikih, npr. ceš. andel, slk. andel, p. angiel, angiol in aniol, nem. Engel, ital. ángelo. vecpomenko grš. ángelos je v pomenu 'nebeški duhovi' sprejel latinski kršcanski jezik, odtod jo je prevzel tudi starocer­kvenoslovanski jezik (Šetka 1976: 30). Rjecnik (1984–) za ta kršcanski pojem navaja pet iztocnic: andeo, angel, angel, ajngel, ajngel. Kajkavske razlicice v slovarju Belostenca so v ilirsko-latinskem in latinsko-ilirskem delu: (pod angelus) angel in angyel, angeo in angyeo. Jambrešic pod iztoc­nico angelus navaja glasoslovni razlicici angel in angyal. 5 Zanimivo razvojno pot so prehodili sopomenski termini za kr-šcanski pojem 'duhovnega bitja, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo' (SSKJ) in številna evfemisticna poimenovanja zanj. 5.1 Splošna znacilnost, da kršcanski pojem zlega duha oznacuje vec terminoloških in neterminoloških (evfemisticnih) poimenovanj, se kaže že v Brižinskih spomenikih (oblast zlodejna, zlodej stari). Zlodej je 27 obrnjeni slovar gutsmana Deutsch-windisches Wörterbuch (1789), ki ga je izdelal L. Karnicar, prinaša posodobljeno zapisane slovenske iztocnice angel, angel varih, angelc, angelcik. stara tabuisticna beseda po tipu dobrodei (Wiehl 1974: 99–101). Soto-na 'nasprotnik Kristusa, kristjanov' (prek grš. satanas prevzet iz hebr. hasatan, šatan) je v Brižinskih spomenikih izprican v pridevniški obli­ki (dela sotonina). Za konverzni izraz neprijaznin je znano, da gre za kalkiran prevod prek stvn. (Miklošic 1875: 42, Wiehl 1974: 52–53). neterminološko je rabljena prevedena sopomenka zoprnik. v poznosre­dnjeveških rokopisih je prvic izpricana tvorjenka hudic, ki je pravzaprav tabuisticni nadomestek (Bezlaj 1976: 205). 5.2 v dobi normiranja slovenskega knjižnega jezika lahko na podlagi ohranjenih besedilnih virov ugotavljamo rabo in razširjenost sopomenskih terminov. Trubar je ob navezavi na katoliško tradicijo prevladujoce zapisoval termin zlodej (zludi), ki je bil v 16. stoletju že arhaizem, drugi protestantski pisci pa pogosteje mlajšo sopomenko hu­dic (Dalmatin). Tretjo možnost vrag je pisal Krelj.28 Toda Krelj je kljub ustaljeni rabi namesto vrag pod vplivom Trubarja v KPo 1567 pogosto zapisoval hudic, iz stilisticnih razlogov tudi zlodej in satan: V'zhim hudizh .voio muzh inu hudobo i.kashe? V'.voih delih. hu­dizh je en tak pregnan, hud, preklet Duh, kijr nuzh tčr dan drusiga ne vmi.hla inu ne dela, tŕmuzh kako bi na. konzhal (KPo 1567, CXIX). Spet prene.e ga hudizh na eno previ.oko Goro, inu mu pokashe v.a ta Kralev.tva na .vétu, inu nijh zha.t: Inu rezhe k'niemu: To v.e ti ôzho dati, ako doli poklekneozh me moli.h, tada rezhe k'niemu IESVS: Poberi.e satan, sakai pi.ano ie, Moli Go.poda Boga tvoiga, inu niemu .amimu .lushi. Po tim popu.tiga sludy, inu pole, Angeli pčr.topio ino mu .lushio (KPo 1567, CVI). Med neterminološkimi poimenovanji v katekizmih izstopajo: anti-krist (‘katoliški duhovnik’ pri protestantih oz. ‘verski nasprotnik’), hudi sovražnik, hudi duh, zlodejevi, necisti duhovi. 5.3 v zajetih katekizmih 17. in prve polovice 18. stoletja zlodej ni izprican niti enkrat. Termin hudic je v besedilnih virih povsem prevla­dal, v stilno zaznamovani rabi sta potrjena leksema hudi duh in hudi sovražnik. 5.4 Besedilni viri iz dobe razsvetljenstva v osrednjem in prekmur­skem tipu knjižnega jezika kažejo na ustaljeno diferencialno rabo kr­ 28 Za termin vrag se je redko odlocal tudi Trubar (Ena duhovska pejsen zubper Turke, 1567, Eni psalmi, 1567). alasijev slovarcek (1607) pod iztocnico diauolo navaja vse tri sopomenke: zludi, hudic, vrag. šcanskih terminov osr. hudic : prekm. vrag. Razlicnost je pogojena z narecno podstavo piscev, npr. (osr. : prekm.) prevzetni angeli, ferdamani angelci : gizdavi angyeli, hudi angyeli (vzhšt. zavrženi a.geli). enkratne pojavitve terminov zlodej (vzhšt.), satan (Pohlin), šatan, šotona (prekm. pisci)29 kažejo na priložnostno rabo. 5.5 uveljavljeni termin iz osrednjega prostora hudic so v 19. stoletju v težnji po poenotenju postopno sprejemali tudi štajerski pisci (Slom­šek, Muršec). Dajnko je, tako kot pri nekaterih drugih razlikovalnih vzhodnoštajerskih terminih, vztrajal pri sopomenki vrag. v osnovnih verskih prirocnikih so pisci pogosto navajali neterminološke tvorjenke v istem pomenu: hudi, hudi duh, skušnjavec, protivnik (Dajnko). 5.6 Pregled po slovarskem gradivu kaže, da so termini zlodej, hu­dic, vrag in satan navedeni od 16. stoletja dalje. Register DB 1584 navaja diferencirano rabo po pokrajinah: hudizh na Kranjskem in Koroškem, vrag pod ogrsko krono. Megiser niza izraze hudizh, .ludi, vrag. obr­njen Kastelec-vorencev slovar pod iztocnico zlodi navaja za lat. diabu­lus: hudyzh, .ludi, vrág, toshnyk; enako stanje je v geslih vrag in hudic, kjer med drugim opozarja na izraz satan, lat. satanas, ki ga vzporeja s hudyzh, .ovrasnik, supargovorčzhi. Pohlinov trijezicni slovar beleži le hudizh in urâg. Dosti bolj izcrpen je vodnikov rokopisni slovar. Pod iz­pisano posodobljeno slovensko iztocnico hudic je med drugim pri nem. Teufel naveden hudizh, slódi, vrag, slómik; v geslih vrag in zlodej je zajeto bogato, tudi neterminološko besedje: slobni, hudir, sel, vrag, hud, .atan, .ovráshnik, .ku.hnáviz, slodej; .atan, vrag, .ovráshnik, .ku.hnáviz, slódi, hudodéliz, slómik, hudobnik, hudobnesh, .hkodlíviz. Murko je v sloven-sko-nemškem delu zapisal gesli vrág in satan, pod iztocnico hůd pa naj-demo hudčr ali hudir, hudizh, hudizhek, hudňba, hudňbnik, hudňbnesh; pod nem. Teufel je navedel sopomenke: hudízh, hudir, slódi, slódej, vrág, zhert, slom, slomik. Janežicev nemško-slovenski slovar izkazuje sopo­menske izraze: hudíc, vrag, zlodej, zlomek, peklenšek, bes. Pleteršnikov slovar prikazuje uveljavljen vseslovenski kršcanski termin hudic s šte­vilno besedno družino ter vrâg in zlôdej, ki se obicajno uporabljata v kletvicah. Hudic (prevladujoce) in satan (redko) sta ostala normirana slovenska kršcanska termina tudi v 20. stoletju, v ekspresivni rabi pa 29 v Slovarju stare knjižne prekmuršcine vilka novaka (2006) hudic ni potrjen niti enkrat, pac pa si konkurirata termina vrág (vráži, vrŕjži, vragomčten) in šŕtan (šŕtanov). Slika 12: naslovnica Mi­klošiceve Kršcanske termi­nologije iz leta 1875. obstajajo številni evfemisticni izrazi, kot hudik, hudiman, hudimar, hu­dir, hudnik, hudobar (redko), hudobec (SSKJ), tudi vrag in zlodej. 5.7 v Miklošicevi Kršcanski terminologiji (1875) so zaradi pri­merjalno-zgodovinske metode obdelave zbrana terminološka in neter­minološka poimenovanja pri slovanskih narodih, nastala z raznoliko poimenovalno motivacijo. naj navedem nekaj zgledov: stcsl. demon., bęs., klruss. lukavyj, lychyj, necystyj, cort, sln. pogan itd. Šetka (1976: 339) razlaga starocerkvenoslovanski izvor kršcanskega termina vrag 'neprijatelj' (pali andeo, zali andeo), ki je splošno razširjen, in opozarja na povezavo z belijal, belzebub, bez, bijes, crni, crnonja, cavao, demon, drakun, džin, datar, davao, grijeh, hudic, hudoba, hudopština, naletnik, napast, necastiv, necešjan, necist, neprijatelj, neprijazan, sotona itd. Pri iz-tocnicah sŕtan in sotona ter šejtan in šeitan pri muslimanih Šetka navaja cerkveno latinsko satanas; stcsl. sotona je znan v vseh slovanskih jezikih. na obrobju hrvaškega prostora ostajajo hůdic, hudoba, zloandeo, zloduh. Pri Jambrešicu so pod latinsko iztocnico diabolus navedene sopomenke: vrag, malik, sumrak, sotona, napastnik, skrapec, zlodi, paklenik, hudic, djaval. v Rjecniku (1984–) se kajkavski termini delno prekrivajo s slo­venskimi ustreznicami: pod iztocnico hudic so nanizani sopomenski termini vrag, sotona, duh hud, hudoba, šatan, zlodej. Pri Cehih (Frinta) je ustaljen termin dábel, pri Slovakih diabol (iz lat. dibolus). pri Poljakih Klich (1927) navaja djabel, szatan, Karpluk (2001) pa diabel, dyjabel, dyjabol, Miklošic (1875) še wrog, zly duch, zlodziej. 6 Slovenska kršcanska terminologija obstaja in se razvija že pol-nih tisoc let. na izrazni ravnini so se termini malo spreminjali, vec so se zamenjevali, po potrebi pomensko preoblikovali in dopolnjevali, da so lahko služili novim upovedovalnim nalogam. Sredi 19. stoletja se je v procesu oblikovanja novoslovenskega knjižnega jezika kršcanska terminologija postopoma poenotila in v 60-letih tudi ustalila. od po­kristjanjevanja dalje je bil vpliv sosednjih kršcanskih dežel z lastnimi državnimi jeziki kljub tradicionalni latinšcini izjemno mocan, tako da je bila terminologija nadnacionalne kršcanske vere vseskozi podvržena globalizaciji. Toda specificni položaj verskega izrazja in jezika, ki sega v intimni svet vsakega vernika, ob upoštevanju pravice, naj vsak narod Kristusov nauk sprejme v svojem jeziku (sv. Pavel), ji je omogocil pol-nokrven razvoj. O TERMINOLOŠKIH BESEDNIH ZVEZAH V KRŠCANSKI TERMINOLOGIJI PRETEKLIH DOB 1 Stalne terminološke besedne zveze so potrjene že v srednjeveških je­zikovnih spomenikih, npr. vecno veselje (Brižinski spomeniki), bridka martra (Stiški rokopis) razmahnile pa so se v protestantizmu. To je bil enostaven postopek tvorbe protestantskih kršcanskih terminov, s cimer so protestanti obstojece katoliške termine na novo pomensko opredelili ali jim dodelili dodaten terminološki pomen, npr. sakrament ali skrivna svetinja (Trubar), grevenga : prava grevenga. Zaradi aktualnih ideolo­ških razhajanj najdemo obraten pojav v dobi katoliške prenove v 17. stoletju in prvi polovici 18. stoletja. v naslednjih desetletjih je strah pred ponovnim razmahom protestantizma v notranjeavstrijskih deže­lah postopno zamrl. na vzorcu stalnih besednih zvez iz slovenske kršcanske termino­logije od prvih pisnih virov do 2. polovice 19. stoletja se da izlušciti nekaj splošnih ugotovitev o stalnih terminoloških besednih zvezah,1 ki e. Kržišnik (1986: 438) uvršca vecbesedna terminološka poimenovanja (po J. Mla­cek: Slovenska frazeologia, Bratislava, 1977) v prvi tip stalnih besednih zvez, ceprav imajo le-ta med njimi poseben položaj. Pomeni njihovih sestavin in pomeni tovrst­nih besednih zvez so namrec definirani in veljavni le znotraj omejenih besedil in so torej (posebno) slovarski. Po e. Kržišnik povzemamo (1986: 438–441), da je za prvi tip stalnih besednih zvez znacilno, da stalnost lahko izracunamo glede na katero koli sestavino besedne zveze, ne da bi bile predvidljivosti posameznih sestavin med seboj v kakem relevantnem razmerju (nobena sestavina ne napoveduje druge v bi-stveno vecjem ali manjšem odstotku); pomeni ostajajo slovarski. Primeri za prvi tip stalnih besednih zvez so besednozvezni vzorci (obrazci, klišeji, modeli). Pri drugem tipu stalnih besednih zvez stalnost izracunamo po tisti sestavini, ki napoveduje skupno pojavljanje ostalih sestavin bistveno bolj kot katera koli druga sestavina be-sedne zveze. Pomeni so še vedno slovarski; stopnja stalnosti je obratno sorazmerna s številom napovedujocih se sestavin (npr. znanje z 91% verjetnostjo napovedljivosti besedne zveze dati na znanje). Tretji tip predstavljajo besedne zveze, v katerih se­stavi je vsaj ena beseda taka, da ima zunaj te besedne zveze drugacen pomen (npr. zveza k srcu vzeti ‘dobro si zapomniti', po Kržišnikovi tudi besedne zveze, ki so funkcionirajo v terminološkem sistemu in za katere je znano, da njihov pomen ni enkraten niti splošnoslovarski. Zanima nas, katere lastnosti se v diahronem pogledu kažejo bodisi kot splošno veljavne ali kot po­sebnosti. 1.1 Prvi, urejevalni pregled gradiva je pokazal, da kršcanske ter­minološke besedne zveze najveckrat poimenujejo razlicna bogoslužna opravila, npr. molitve, maše in pridige ter zakramente, imena prazni­kov v cerkvenem letu, vrste grešnih dejanj in dobrih del ter razvejano cerkveno hierarhijo. 1.2 izhajamo iz stališca o enakovrednosti med enobesednim (eno­stavnim) terminom in terminološko besedno zvezo, t. i. dvo- ali vec-besednim (sestavljenim) terminom, ker oba izpolnjujeta poimenovalno vlogo, le na izrazni ravnini se razlicno uresnicujeta. Razlika med njima je torej v izrazni podobi, saj tudi terminološka besedna zveza nastopa v funkciji poimenovanja ene pojmovne celote. 2 izkazalo se je, da je glavni oz. nosilni termin (odnosnica) termi­nološke besedne zveze obicajno že znani enobesedni kršcanski termin, npr. greh pri protestantih v 16. stoletju: porodni ali erbovi greh, erbani greh, redkeje Adamov greh; storjeni (ino doperneseni) grehi, ki so lahko veliki grehi, smrtni grehi, mrtvaški grehi, naglavni grehi, glavni grehi in mali grehi, odpustljivi grehi itd. 2.1 Jezikovna analiza zgodovinskega terminološkega gradiva je po­kazala, da je v zgodnji fazi oblikovanja terminološke leksike potrebno razlocevati med izrazno enovitimi (enakimi) in t.i. variantnimi termi­nološkimi besednimi zvezami,2 ki znotraj teminološke leksike dajejo vtis zacasnosti. Zdi se, da je prevelika variantnost terminoloških be-sednih zvez moteca. vendar se je izkazalo, da ne povzroca dvoumno­ morfemski prevodi nemških sestavljenih glagolov). Razlicna pojmovanja so znana tudi v slovenski jezikoslovni literaturi (Toporišic 1982: 361–370, vidovic Muha 1988a: 83–91). Funkcioniranje variantnih terminoloških besednih zvez v sistemu kršcanske termi­nologije kaže, da je za razliko od splošne pri terminološki leksiki primarnejša pomen-ska podoba. Sekundarnost izrazne podobe termina potrjuje dejstvo, da se izrazna podoba termina v terminološkem sistemu po dogovoru lahko hitro zamenja, ne da bi termin menjal svoje mesto v sistemu. Za tak pojav je v procesu enotenja kršcanske teminologije sredi 19. stoletja izpricanih veliko primerov. v splošnopoimenovalnem sistemu izrazna sprememba leksema poteka pocasi in vecinoma spontano. o TeRMinoLoŠKiH BeSeDniH ZveZaH v KRŠCanSKi TeRMinoLogiJi PReTeKLiH ... sti ali celo nerazumljivosti, ker variante nastajajo le pri terminoloških besednih zvezah z najširšo stopnjo pomenske razstavljivosti – pri se­stavi.3 na primer terminološke besedne zveze v katekizmih Candka, Schönlebna, Hipolita, Kastelca in Paglovca kažejo na variantno rabo, a ne povzrocajo pomenskih nejasnosti, npr. cerkvene zapovedi in cerkov­ne zapovedi, zapovedi cerkovne, zapovedi s. katoliške cerkve in zapovedi s. kristjanske cerkve, zapovedi te svete cerkve, zapovedi s. matere cerkve. glede na stopnjo pomenske razstavljivosti pri kršcanskih terminoloških besednih zvezah prevladuje sestava, pri kateri se v okviru pomenskih sestavin izrazno ponovijo korenskomorfemske besede ali vsaj korenski morfemi, npr. sveti krst, božje zapovedi, božja milostivnost, milosti svetega duha, odpušcanje grehov. izpricani so tudi primeri za skup, kamor se uvršcajo besedne zveze, ki imajo eno od sestavin zveze pomenskose­stavinsko predvidljivo, druga beseda pa dobi nove pomenske sestavine, npr. crna maša, poslednje olje, sveti vecer, vecno življenje, vecno trpljenje, beseda božja. Za terminološke besedne zveze z lastnostjo sklopa je zna-cilno, da imajo posamezne besede drugacne pomenske sestavine kot v sklopljeni besedni zvezi, vendar se med njimi zaradi metonimicnih ali metaforicnih pomenskih prenosov ohranja pomenskosestavinska povezava, npr. božja miza, velikonocno jagnje, agnec božji, sveta vecerja, Kristusova vecerja, duhovni oca, duhovni otec. 2.2 od variantnih terminoloških besednih zvez je potrebno razlo-cevati t. i. terminologizirane opise, ki vsebujejo definicijo, poimenovanje za dani kršcanski pojem pa (še) ni realizirano.4 v primeru vecpomen­skega termina izpovednik oz. spovednik 5 je za pojem po cerkveni zako­ 3 Primera za zraslek, kise razlikuje od sklopa po nepredvidljivosti pomenskih sestavin brez asociativne povezave, v terminološkem gradivu nisem našla. Tipološka delitev stalnih besednih zvez je povzeta po: vidovic Muha (1988a: 84–86). 4 ne moremo jih prištevati med prave termine, iz njihovega obstoja pa je ponovno razvidno, da je pri terminu primarnejša pomenska podoba, saj je izrazna podoba lahko variantna, kot smo prej zapisali, ali celo opis. 5 izraz izpovednik oz. razlicica spovednik (sopomenka spoznavalec pri gutsmanu) lah­ko pomeni tudi ‘pricevalec za vero, javni izpovedovalec svoje vere’. Šetka (1976: 107) beleži termin ispovjčdnik kot vecpomenko: 1. duhovnik, ki posluša spoved, spoveduje, 2. (redkeje) vernik, ki se spoveduje, 3. kristjan, ki javno prizna, izpove svojo veroizpoved. o pojavu vecpomenskosti pri strokovnem izrazju gl. F. novak (1998c: 113–117). enopomenskost termina je po našem prepricanju nedosegljivi ideal, ceprav ga terminologi radi omenjajo kot definicijsko lastnost termina znotraj posameznega strokovnega podrocja. Z enopomenskostjo je logicno povezana po­ nodaji izbranega ‘duhovnika v vlogi božjega namestnika, ki po spovedi da odvezo in naloži pokoro’, pri Dajnku veckrat izprican opis, ki pred­stavlja skladenjsko podstavo tvorjenke: na spovedovanje redno postavljeni mešnik, mešnik, ki je za spovedovanje postavljen ino pooblasten. Kolikor dlje sežemo v preteklost, vec je podobnih primerov. v 2. polovici 18. stoletja pri Pohlinu, Japlju, Tauffererju, gutsmanu, vodniku, beležimo naslednje zveze, ki prehajajo v opise: žegnani mašnik, naprejpostavljeni mašnik, k zaslišanju te spovedi prav postavljen mašnik, mašnik, za spo­ved potrjen, naprejpostavljeni spovednik (prim. vzhšt. naprejpostavljeni mešnik, žegnani mešnik). v konkretnem primeru predpostavljamo, da sta morda zavestna težnja po nedvoumnosti terminološkega pomena in govorjena tradicija v cerkvi vplivali, da so se pisci odlocili za opisno poimenovanje. ne smemo pa pozabiti na didakticno funkcijo osnovnih verskih prirocnikov, predvidoma naslovljenih na ljudi, ki so obvladali le slovenski jezik, sprva poslušalcev, z širitvijo osnovne pismenosti pa tudi bralcev.6 Podobno velja za »razlagalne« terminološke besedne zveze, ki so hkrati definicije terminov, npr. pri gutsmanu praznik ocišcovanja s. device Marije ali svecnica, praznik vnebovzetja s. device Marije ali velika gospodnica, praznik rojstva s. device Marije ali mala gospodnica, pri vo­dniku veliki praznik Kristusovega vnebohojenja ali vnebohod. Prav tako poteka nejasna meja med terminološko besedno zvezo in t. i. termino­logiziranim opisom pri poimenovanju molitvenih obrazcev, npr. moli­tev obudenja vere, molitev obudenja vupanja, molitev obudenja ljubezni (božje), molitva pred jedjo, molitev pred kršcanskim navukom, molitev po kršcanskem navuku, molitva, kadar zjutraj, obpoldne inu zvecer se zgoni menska neodvisnost termina od (znotraj)besedilnih in drugih pragmaticnih okoli-šcin. identicni termini, ki so nastali po metaforicni ali metonimicni poti iz splošnih pomenov, se po pricakovanju pojavljajo tudi v nesorodnih strokah. K. ahacic (2003: 6–17) je popisal predvidene uporabnike slovenskih protestantskih besedil. Poudaril je, da so protestantska dela 16. stoletja naslavljala mnogo vec ljudi, kot je bilo tistih, ki so znali brati, saj se je vsebina knjig širila tudi s poslušanjem. nagovor preprosti clovek ni nakljucno poimenovanje. Pri pregledu protestantske­ga gradiva ga je pogosto zasledil, predvsem v predgovorih, napisanih do leta 1580 pri Trubarju, Krelju, Dalmatinu in Juricicu. Preprosti clovek je obvladal samo slo­venšcino in ni bil vešc v latinšcini in nemšcini, ni bil teološko izobražen, zato je potreboval obširno in preprosto razlago, da bi lažje spoznal novo vero. nemška vzporednica besedi preprost je einfätlig, medtem ko gre pri izrazu gemein za oznako splošno izobraženega laika ali pripadnika nižjega klera (gemeiner Volck, gemeiner Mann protestanti prevajajo kot gmajn folk, gmajna, gmajn ludie). o TeRMinoLoŠKiH BeSeDniH ZveZaH v KRŠCanSKi TeRMinoLogiJi PReTeKLiH ... avemarija pri nabožnih piscih v osrednjem prostoru in hvalodavanje po jestvini, vecerašnje k Bogi zdihavajne i preporacanje, preporacanje i poni­žno zdihavanje k sini božjemi gospodi Jezusi, po spovedi prva molitev pri prekmurskih piscih. 3 na variantnost so poleg zacetništva in s tem povezane neustalje­nosti ter nastajanja terminoloških besednih zvez po trenutnih potrebah, dostikrat neodvisno drug od drugega, vplivali tudi razlicni prevodni zgledi ter drugi jezikovni in nejezikovni dejavniki. 3.1 Zanimivo je vprašanje, kolikšen delež je imel vpliv prevodne predloge na oblikovanje terminoloških besednih zvez. Kot vzorcni pri­mer smo izbrali gutsmanovo priredbo dvojezicnega nemško-slovenske­ga katekizma Ta velki katekismus s'prashanjami inu odgovarmi (celovec 1790), z nemško razlicico na levih straneh knjige in slovensko na desnih straneh. Rezultatov primerjalne analize na enem besedilu seveda ne moremo posploševati, prinaša pa nekaj ugotovitev, ki po primerjavah s podobnimi raziskavami kažejo na širšo veljavnost. Pri nekaterih zgledih levoprilastkovnih pridevniških in desno­prilastkovnih samostalniških terminoloških besednih zvez, kot vecno življenje, božje ime, odpušcanje teh grehov, sakrament tega krsta, so se nemške in slovenske ustreznice prekrivale, zato z izjemo dolocnega clena ni bilo pricakovati posebnosti. vpliv dobesednega prevajanja je pogojno viden pri terminoloških zvezah s pridevniškim prilastkom na desni strani odnosnice, kot dar božji, besede božje, gnada božja, in pri glagolskih zvezah, kot grehe odpušcati, ki imajo besednoredno enak ekvivalent v nemšcini. Tudi pri besednoredno variantnih primerih je prevedeni zapis prilastka na levi ali desni strani odnosnice odvisen od prevodne predloge, npr. besedna zveza v tožilniku sveto devico Mari­jo ali v rodilniku iz Marije device. izstopajo zgledi prevajanja nemške zloženke s prilastkovno zvezo, kjer je prevajalec bolj ali manj dosledno upošteval slovenske besedotvorne zakonitosti,7 npr. die Erbsünde – ta v. Jesenšek (2000: 236–237) povzema, da je bila nemšcina v stiku s slovenšci-no stoletja prestižen jezik, kar se je kazalo v mocnih vplivih zlasti na besedni in skladenjski ravnini, in je sooblikovala pisno podobo slovenskega knjižnega jezika v razlicnih razvojnih obdobjih. Toda po drugi strani na konkretnih primerih proti-stave izbranih slovenskih in nemških frazemov avtorica (2000: 242–243) ugotavlja relativno pogoste strukturne in pomenske podobnosti ali celo identicnosti, ki jih ne gre razlagati zgolj kot posledico medsebojnih vplivov dveh sticnih jezikov, pa tudi poerbani greh, der Gebetbücher – molituske bukve, das heilig.te Messopfer – sveti ofer te maše (ustreznejši bi bil prevod sveti mašni ofer). nemška desnoprilastkovna samostalniška zveza je prevedena s slovenšcini ustre­znejšo levoprilastkovno zvezo, npr. die fünf gebote der Kirche – te pet cerkovne zapovedi. 3.2 Poglejmo si še primer vpliva tradicije obrednega jezika in zu­najjezikovnih dejavnikov na variantnost terminoloških zvez v kršcanski terminologiji. v 19. stoletju je zaznati razširjen pojav nacrtnega umika­nja iz nemšcine ali preko nemšcine sprejetih kršcanskih terminov, kar je posledica deklariranih puristicnih teženj in prakticnih prizadevanj za poenotenje knjižnega besedišca nasploh. 3.2.1 Pri protestantih v 16. stoletju najdemo za poimenovanje enega temeljnih kršcanskih pojmov poleg nosilnega termina sveta tro­jica8 vsaj naslednje variantne terminološke besedne zveze, ki v nejasnih mejah prehajajo v terminološko razlago: tri imena ali tri persone v tem bogastvi; ta tri imena en sam Bog; tri persone, eden bog. izraz persona prevladuje nad konkurencno razlicico peršona.9 v ne jezikovnosistemsko, saj sta slovenšcina in nemšcina jezika iz razlicnih jezikov­nih družin s tipološkimi posebnostmi. Rezultati protistavnih raziskav predvsem v procesih frazeologizacije izkazujejo podobnosti, ki so naravnim jezikom skupne. a. vidovic Muha (1999: 10) izpostavlja misel, da ni nujno, da se vse zloženke v nem-šcini prevajajo kot besedne zveze. Že predhodni slovnicarji, npr. Levstik v Napakah slovenskega pisanja, so ugotavljali, da je nemške zloženke mogoce prevajati tudi kot navadne izpeljanke, netvorjenke oz. kot drugace motivirane zloženke. 8 iz popolnih izpisov, zbranih v obcnoimenski kartoteki gradiva slovenskih prote­stantskih piscev 16. stoletja, je razvidno, da je bila terminološka besedna zveza sveta trojica splošno uveljavljena in so jo sprejeli tudi protestanti. izpricana je v 31 od skupno registriranih 53 slovenskih protestantskih del, z najvecjo frekvenco v Tc 1575, Juricicevi Postilli (1578), DB 1584 in Dalmatinovih Karszanskih lepih moli­tvah (1584). Poleg polne oblike sveta trojica se pojavlja razlicica z okrajšanim prilast­kom s. trojica, kar je bilo za pogosto rabljen pridevniški kršcanski termin svet/-a/-o iz ekonomicnih razlogov splošno razširjen pojav. nekaj primerov je izkazanih tudi v t. i. kratki obliki ali kratki varianti termina (averbuh 1986: 40–41, Danilenko 1977: 181–188) z opustitvijo prilastkovne sestavine ta trojica (Trubar). v vlogi po­jasnjevanja tega zapletenega kršcanskega pojma pa moremo razložiti izpricani zvezi sveta vecna trojica (4x) in sveta ino nerezlocena trojica (1x). 9 Samo izraz persona je potrjen v Tc 1550, Tc 1555, To 1564, razlicici persona in peršona najdemo vsaj v Tc 1575, v DB 1578 in DB 1584. v Tc 1575 (persona 5x) in DB 1578 (persona 4x) se termin peršona pojavlja le enkrat, v DB 1584 pa nekajkrat (persona 62x, peršona 6x). o TeRMinoLoŠKiH BeSeDniH ZveZaH v KRŠCanSKi TeRMinoLogiJi PReTeKLiH ... Slika 13: Besedna zveza sveta trojica v obcnoimenski kartoteki gradiva slovenskih prote­stantskih piscev 16. stoletja. Brižinskih spomenikih je potrjena raba pomenskega kalka ime10 (lat. namo ‘oseba') iz latinšcine, ki se je uveljavil prek stvn. (Wiehl 1974: 50–52) v terminološki besedni zvezi ta tri imena en sam Bog. Zaradi abstraktnosti pomena kršcanskega troedinega boga se tudi v kasnejših stoletjih v katekizmih izmenjujejo variantne zveze, ki jim je temeljna pojasnjevalna, ne poimenovalna naloga. 3.2.2 v prvi polovici 18. stoletja prevladujejo – dosledno pri Hipo­litu, nedosledno pri Paglovcu – variantne terminološke besedne zveze, mestoma opisi s prevzetim terminom persona, manjkrat peršona, npr. tri (božje) persone, en sam edini Bog; troji v personah; tri božje persone; en sam edini Bog ino tri peršone; tri persone so le en sam Bog; tri božje persone ali en sam edini Bog; tri persone v s. trojici; en sam edini Bog v svojem bitju ino naturi ino trigub v teh peršonah. 3.2.3 Razlicice terminoloških besednih zvez so izkazane tudi pri osrednjih, prekmurskih in vzhodnoštajerskih piscih v 18. stoletju. v katekizmih osrednjih piscev so izpricani naslednji zgledi: tri (božje) peršone; tri peršone en sam Bog; en sam Bog ino tri peršone; en sam Bog 10 Drugacen pomen imatermin v ocenašu: posveceno bodi tvoje ime. Trubar je v delu Tc 1575 zapisal takole: »Ta be.eda Ime ie tulikain, koker ta Maie.teta, vezhnu.t, zha.t, Muzh, obla.t, Modro.t, Milo.t, praviza, ri.niza inu tu cilu Bo.hye opravilu inu rounane. Ty Preroki, .u.eb Dauid inu ty iogri, zhe.tu to be..edo, Ime, .a v.o Bo.hyo obla.t inu dobruto, iemlo inu imenuio, kir pravio, o Bug v.li.hi na. oli pomagai nom, .a volo tuiga Imena« (Tc 1575: 102–103). pak troj(n)i v peršonah; tri peršone enega bitja ino nature; tri peršone v eni sami božji naturi; en sam Bog v naturi ino tri osebistva ali peršone (Pohlin); en sam Bog v naturi ino troj v peršonah; edini v tvoji naturi ino trojni v peršonah; edinost ino trojnost božja; (pravi) trojni edini Bog: oce, sin ino sveti duh. vzhodnoštajerska razlicica razkriva delno razlikovalne terminološke besedne zveze, ki prehajajo v opise: tri peršone, en sam Bog; e(de)n Bog ino tri peršone; trojni v peršonah, edni v božanstvi; en sam Bog v tvojem bitji ino božanstvi, troj v peršonah. najvecje poimenovalne razlike v odnosu do osrednjeslovenskih kršcanskih terminov po prica­kovanju najdemo pri prekmurskih piscih: sveto trojstvo, jeden sam pravi Bog; presveto trojstvo, eden pravi Bog; tri peršone11 v božanstvi; jedinost vu naturi i trojstvo vu peršonaj; Bog eden v božanstvi i troji vu peršonaj; je­dinstvo vu trojstvi, trojstvo vu jedinstvi; sveto trojstvo, božanska jedinost. 3.2.4 Pisci in prevajalci verskih prirocnikov v prvi polovici 19. stoletja so za isti kršcanski pojem ob postopnem opušcanju prevzete­ga termina peršona zapisovali variantne terminološke zveze v novejši izrazni podobi, npr. trojedini Bog (Slomšek), pravi trojedini Bog Oce, Sin in Sveti Duh (Jeran), pravi trojni Bog Oce, Sin in s. Duh (Burgar), trojnojedini Bog Oca, Sin ino Sveti Duh (Dajnko), trojnoedini (milostivi) Bog (Muršec). neenotna raba se razkriva celo v besedilih istega avtorja, npr. pri Slomšku tri božje osebe12 enega bitja in ene nature; en Bog v treh osebah; en Bog v treh peršonah; tri božje osebe; tri božje peršone. Besedilni viri potrjujejo, da so se tovrstne besedne zveze ohranjale vsaj do polovi­ce 19. stoletja, kolikor smo jim imeli priložnost sistematicno slediti po jezikovnem gradivu. 3.3 na podlagi protistavne analize besedil je razvidno, da je re-lativna nespremenljivost izrazne in pomenske podobe ena temeljnih lastnosti terminoloških besednih zvez. o relativnosti govorimo zato, ker med terminološkimi besednimi zvezami v izrazni podobi obstajajo dopustna odstopanja.13 v našem primeru so razlike nastale zaradi ne­ 11 M. Küzmic je v izbranih delih dosledno zapisoval peršona, Š. Küzmic pa izraz osoba, npr. prva božanska peršona : prva osoba vu božanstvi. 12 Pri Dajnku in nedosledno pri Muršcu je izprican izraz osoba kot pri prekmur­skih protestantih: tri božje osobe ednega bitja ino edne naravi, Oce, Sin ino Sveti Duh. Prim. Slomšek: »/.../ edini Bog, edini go.pod: ne v edino.ti ene .ame o.ebe (per.hone), temuzh v Trojizi eniga bitja« (SSe 1845, 472). 13 Paralelo med terminološko besedno zvezo in frazemom lahko poleg vecbesednosti potegnemo le v smislu stalnosti njene oblike in pomena, kar so tudi temeljne lastno­ o TeRMinoLoŠKiH BeSeDniH ZveZaH v KRŠCanSKi TeRMinoLogiJi PReTeKLiH ... jezikovnih in jezikovnih okolišcin,14 med drugim tudi razlicne poime­novalne motivacije terminov glede na narecno izhodišce pokrajinske knjižne norme, razvojnih sprememb (arhaizmi, novotvorjenke) in še cesa. ob upoštevanju vseh teh okolišcin se ponuja sklep, da dopustnost sprememb oz. odstopanj omejuje znano nacelo o nedvoumnosti in po­mensko natancni dolocenosti terminološkega pomena.15 4 Kot preoblikovanje oz. prenovitev16 terminoloških besednih zvez se poleg variantnosti in opušcanja sestavin izkazuje tudi obrnjen be-sedni red (inverzija). Spremenjen besedni red ne prinaša spremembe v pomenski podobi terminološke besedne zveze. Pokazalo se je tudi, da se stilno zaznamovan besedni red, ki denimo pridigarskem govorjenem jeziku daje vtis slovesnosti, v terminološki rabi nevtralizira. 4.1 opazna je splošna naravnanost, da se zamenjava besednega reda pridevniškega prilastka na desni strani odnosnice pojavlja pri naj­pogosteje rabljenih prilastkih terminoloških besednih zvez, npr. božji, sveti. Terminološke besedne zveze z zapostavljenim pridevniškim pri­lastkom so odraz stilno privzdignjene rabe, ki se je, kot smo že ugotovi­li, v terminološki rabi nevtralizirala. naj naštejemo najbolj frekventne primere, izpricane pri protestantih, prevladujoce pri Trubarju: božja beseda in beseda božja, božja obljuba in obljuba božja, božja zapoved in sti frazeološke enote.e. Kržišnik (1996: 142) meni, da so odstopi od norme, ki niso pogojeni niti z zgodovinsko spremembo norme niti s prenovitveno rabo v besedilu, napake in torej kršitev norme. 14 veliko zarezo je v smislu poenotenja obrednega jezika ter z njim kršcanskih termi­nov in terminoloških besednih zvez prineslo normiranje vseslovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja (orožen 1996b: 11–205). Znano pa je, da se je prekmurska tradicija obrednega jezika ohranjala še nekaj casa po formalni prikljucitvi v južno­slovansko državno tvorbo leta 1918. 15 Poudarili smo že, da je sprememba, razširitev ali zožitev pomena možna le po do-govoru; ne gre za spontani jezikovni razvoj kot v splošnopoimenovalni leksiki. o posebej zaželenih lastnostih terminološke leksike, npr. motiviranost termina, sis-temskost, definicijske in klasifikacijske lastnosti termina, težnja po enopomensko­sti, jezikovna pravilnost, prim. a. v. Superanskaja (1989), a. vidovic Muha (2000: 116–119). 16 e. Kržišnik (1987: 519–523) je oblikovala tipologijo prenovitev (preoblikovanj, obno­vitev) stalnih besednih zvez. Te so lahko oblikoslovne (možnost pregibanja sestavin stalnih besednih zvez), skladenjske prenovitve, ki zajemajo spremembo celotne zgrad-be stalnih besednih zvez (z izpustom sestavin, z besednim redom), besedne in sobese­dilne prenovitve ter še nekatere druge, znane predvsem iz umetnostnih besedil. zapoved božja, božja postava in postava božja, božja volja in volja božja, božja gnada in gnada božja, božja pravica in pravica božja. Po drugi strani so pri protestantih na omejenem gradivu17 kot samo levoprilast­kovne izpricane terminološke zveze, kot božja cast, božja modrost, božja pravda, božja pravica, božje razodenje, božje stvarjenje; zgledi samo de­snoprilastkovnih zvez so redki, npr. pomoc božja, roka božja. na tem mestu le opozorjamo na problem, ki je najprej stilisticni in šele drugo­tno terminološki. Da bi lahko zanesljivo odgovorili na vprašanja, ali je tip terminološke besedne zveze milost božja vedno sekundaren, ali je besedni red odvisen od besedila, od prevodnih predlog, na katerih mestih in zakaj do teh sprememb prihaja, kakšna so nihanja v casu in prostoru, bi bi bila potrebna samostojna raziskava na primerljivih besedilnih virih. Po drugi strani je opaziti tendenco, da je pridevniški prilastek pri prekmurskih piscih veckrat zapostavljen kot pri osrednjih piscih, npr. osr. božja beseda in beseda božja : prekm. rec božja. Besedni red pri­devniškega prilastka se znotraj terminološke besedne zveze pogosteje izmenjuje kot v osrednji knjižni razlicici, npr. osr. sodni dan : prekm. den sodni in sodni den (tudi: den skradnji in skradnji den, poslednji den), prekm. moke peklenske in peklenske moke, vekivecna dika in dika veki­vecna, nebeška dika in dika nebeška, vekivecni žitek in žitek vekivecni. Seveda imamo tudi pri prekmurskih piscih v vzhodnem tipu obredne terminologije potrjene primere z nezamenljivim levim pridevniškim prilastkom, npr. vekivecna radost, vekivecno blaženstvo, božanske jakosti, sveta, neskoncana milošca. Tudi inventarizacija skladenjskih znacilnosti vzhodnoštajerskega knjižnega jezika kaže zanimivo podobo. Pridevniški prilastek se po-leg pricakovanega položaja, npr. jutrne molitve, vecerne molitve, mašni žegen, kršcanske kreposti, manjkrat kot pri prekmurskih piscih, pojavlja tudi na desni strani odnosnice, npr. pozdravljenje angelsko in angelsko pozdravljenje, kršcenik katoliški, celo kot polstavek.18 17 najbolj smo upoštevali P. Trubarja: Tc 1550, Tc 1555, To 1564, Tc 1575, eno Kreljevo delo KB 1566 in dve Dalmatinovi Dag 1585 in Dc 1580. 18 B. Rajh (2002: 121–122) je ugotovil, da se levi ujemalni prilastek nekajkrat poja-vi na desni strani jedra (tudi kot polstavek), npr. cirkvo lepo, dara nebe.ka, zbori.a .kofovskega. Tudi neujemalni rodilniški desni prilastek nastopa na levi (in desni stra­ni) jedra stavcne fraze, npr. nevo.livega .loveka serce, po potopa za.étki, z' dyhovnikov dovole.om. Iz severozahodnoprleškega govora je Rajh (2003: 130–133) predstavil o TeRMinoLoŠKiH BeSeDniH ZveZaH v KRŠCanSKi TeRMinoLogiJi PReTeKLiH ... 4.2 Zanimivi so zgledi terminoloških besednih zvez s samostalni­škim prilastkom na levi strani odnosnice, ki so izpricani na celotnem slovenskem etnicnem prostoru. v gradivu osrednjih piscev so izprica­ne ustaljene zveze (z besednorednimi razlicicami), npr. svetega altarja sakrament, pod kruha ino vina podobah, (svetih) mašnikov žegnovanje (prim. sakrament teh mašnikov požegnovanja). Pri prekmurskih piscih je ta pojav dosti bolj razširjen19 in v nekaterih zgledih izprican kot edi­na možnost, npr. dušne vesti zgruntavanje (osr. sprašuvanje te vesti), po­prijetja greh (tudi: poprijetni greh), dejanja greh (osr. lastni ali peršonski greh), pokore svetstvo/svestvo, pokore dela, hišnoga zakona svetstvo, grehov odpušcanje, cerkvenoga ali popovskoga reda oblast, svetcov/svecov obcina in svetcov obcinstvo, svete meše aldov, pokore svetstvo in svetstvo pokore, svetoga duha dari in dari svetoga duha, telovne milostivnosti dela (osr. dela te telesne milosti, vzhšt. telovna dela te milosti). iz danih primerov je opazna vecja tvorbena zmogljivost desnopri­lastkovnih zvez s pridevniškim prilastkom in levoprilastkovnih zvez s samostalniškim prilastkom v vzhodnem tipu obredne terminologije. vzroke bi lahko iskali v prevodnih predlogah (prevodi iz gršcine), vpli­vu starocerkvenoslovanske tradicije, v tradicionalnih vzorcih termino­loških besednih zvez iz najstarejših molitvenih obrazcev, v pridigarski tradiciji, kjer je obrnjen besedni red stilno zaznamovan, saj prinaša ve-cjo izrazno in sugestivno moc. Potrebno bi bilo primerjati skladenjske posebnosti narecij panonske narecne skupine (ki je vecinoma govorjeni jezik) in kajkavske knjižne tradicije20 s knjižnim izrocilom prekmurskih piscev. na izbranem gradivu se to potrjuje, vendar bi bilo potrebno analizirati precej vec besedil, da bi lahko zagovarjali širšo veljavnost danih ugotovitev.21 nekaj znacilnosti besednih zvez, ki se razlikujejo od knjižnojezikovne norme, npr. v afektiranem govoru se levi prilastki selijo na desno stran samostalniške odnosnice. 19 v jezikovno analizo so zajeti verski prirocniki prekmurskih protestantskih in kato­liških piscev Temlina, Š. Küzmica in M. Küzmica iz 18. stoletja: Tec 1715, KvK 1754, KK 1780, KKM 1783 in KSe (1840, 3. izdaja). 20 a. Breznik (1982: 117) je med nesprejetimi predlogi sprememb v pisavi omenil hrva­ško stavo pri prilastku. Sklicujoc se na Mareticevo Gramatiko i stilistiko hrvatskoga i srpskoga književnog jezika, je zapisal, da v hrvašcini lahko v stilno nezaznamovani rabi stojijo pridevniki in zaimki za samostalnikom in ne le pred njim. 21 Z. Zorko (1995: 835) je pri preucevanju izbranih prekmurskih narecnih besedil opozorila na posebnost, da se samostalniški prilastek lahko pojavi na levi strani odnosnice; tudi pridevniški prilastek se lahko prestavi na desno stran, kar se obcuti 5 Terminološke besedne zveze lahko razlikujemo tudi po besedno­vrstnih oznakah odnosnice in prilastkovnih sestavin. iz ekonomicnih razlogov smo se omejili na samostalniške terminološke besedne zveze; odnosnica je torej samostalnik, izjemoma posamostaljena pridevniška beseda. v gradivu prevladujejo levoprilastkovne zveze s pridevniškim pri­lastkom, ki so med terminološkimi besednimi zvezami prevladujoce.22 iz konkretnih primerov je razvidno, da je obicajna sestavina terminolo­ške besedne zveze nekonverzni vrstni pridevnik, npr. kršcanska cerkov, katoliški kristjan, binkoštna nedelja, koledni svetki, vuzemski svetki, risal-ski svetki, krstna gnada. Lastnostni pridevnik je v terminološki besedni zvezi izgubil kategorijo stopnjevanja. S privzemanjem znacilnosti vrst­nega pridevnika je postal t. i. konverzni vrstni pridevnik,23 npr. crna kot nekakšen dostavek. na primeru dela J. Košica Življenje Slovencev med Muro in Rabo (1845) je raziskovala, ali se podobne besednoredne posebnosti pojavljajo tudi v prekmurskem pokrajinskem knjižnem jeziku. Pojavljajo se primeri obrnjenega besednega reda v besednih zvezah: samostalniški prilastek na levi strani, svojilni zaimek kot pridevniški prilastek pa najdemo na desni strani od odnosnice (Zorko 1998: 227–228). analiza jezikovnega gradiva v nadiškem in briškem narecju D. Zuljan (2003: 63–64) je pokazala, da se ujemalni pridevniški prilastek za razliko od knjižnega jezika v briških in nadiških govorih lahko postavi levo ali desno od odnosnice, pri cemer sta oba položaja praviloma nevtralna. nestalna stava ne vpliva na pomen besedne zveze, ki jo tvori. Ceprav je v italijanšcini in furlanšcini zaposta­vljanje ujemalnega pridevniškega prilastka pogost pojav, D. Zuljan (2003: 77) pred­postavlja, da zaradi poznanosti pojava tudi v severovzhodnih narecjih, sklicujoc se na izsledke Z. Zorko, lahko govorimo le o romanskem vplivu na pogostnost rabe že poznanega pojava v diasistemu slovenskega jezika. 22 To trditev, ki se potrjuje tudi v našem primeru, a. vidovic Muha (2000: 26) opira na statisticne podatke iz seminarskih nalog študentov, vezanih na terminologijo s podrocja naravoslovja, tehnicnih ved, jezikoslovja od 1993/94 dalje. Strokovnih besednih zvez z desnim samostalniškim prilastkom je neprimerno manj, kar a. vidovic Muha utemeljuje tudi z možnostjo popridevljenja, ko zlasti ob neglagolni­škem samostalniškem jedru desni prilastek preide na levo stran. obenem opozarja na zavajajoco homonimijo z nestrokovnimi zvezami, npr. v filozofiji volja do moci : mocna volja, in na leksikalizacijo podstavne glagolske zveze, npr. v biologiji delitev bickarjev : bickarji se delijo. 23 a. vidovic Muha (1988a: 87–90) je pri samostalniških strokovnih besednih zvezah ugotavljala, kdaj je besedna zveza lahko strokovna in kdaj ne. S konkretnimi zgledi je za strokovne besedne zveze s pridevniškim prilastkom dokazovala, da ta pridev­niška beseda ne more biti zaimenska, med pridevniškimi pomenskimi sestavinami pa so izloceni tudi lastnostni in tisti svojilni, ki imajo samo edninsko (svojilnorodil­niško) pretvorbeno možnost. vrstne pridevniške prilastke strokovnih besednih zvez o TeRMinoLoŠKiH BeSeDniH ZveZaH v KRŠCanSKi TeRMinoLogiJi PReTeKLiH ... maša ‘zadušnica', veliki angel in višji angel ‘nadangel', višji duhovni. iz­pricanih je le nekaj primerov konverznih svojilnih pridevnikov, ki v besedilih izkazujejo visoko frekvenco, npr. božji sin, osr. gospodnja moli­tov in gospodova molitov, prekm. gospodnova molitev, cerkovni služabnik. izjemoma se pojavlja števnik, npr. prvi greh ‘izvirni greh', prva adventna nedelja, in deležnik, npr. péta maša, posvecujoca gnada. Med termino­loške besedne zveze bi lahko prištevali zvezo z zaimensko prilastkovno sestavino: naš gospod24 in gospod naš. Stalna besedna zveza naš gospod je potrjena že v Brižinskih spomenikih poleg terminoloških zvez: gospod milostljivi, bog gospod, gospod sveti, oce gospod. 6 Terminološke besedne zveze v kršcanski terminologiji so lahko izpricane v enaki izrazni podobi ali v variantah, toda le pri besednih zvezah z najširšo stopnjo pomenske razstavljivosti (sestava). izkazalo se je, da imajo terminološke besedne zveze lastnosti stalnih (ne pa fraze­oloških) besednih zvez. obstajajo nejezikovni in jezikovni dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje variantnih terminoloških besednih zvez. Stilno nezaznamovanost ohranjajo tudi besednoredne razlicice termi­noloških besednih zvez. Dopustnost sprememb omejujejo nacela razu­mljivosti in nedvoumnosti terminološkega pomena. glede na izvor locuje na konverzne vrstne pridevnike in na prvotne ali nekonverzne. Prim. tudi poglavja v njeni monografiji (vidovic Muha 2000): Zgradba in pomen vecbesednega leksema – stalne besedne zveze (2000: 26–28), Pomenska razmerja zno­traj leksema, posebej podpoglavje Metaforicne besedne zveze s podrocja strokovnih poimenovanj (2000: 151–154). 24 v zvezi s trditvijo, da pridevniška beseda v levoprilastkovni zvezi ne more biti za­imenska, imamo v mislih dolocene izjeme. Kot terminološka besedna zveza s svo­jilnim zaimkom v prilastkovni vlogi se je namrec potrdil zgled naš Gospod ‘Jezus Kristus, druga oseba v sveti trojici’ (enobesedni termin Gospod ‘troedini kršcanski Bog'), npr. v velikonocni pesmi iz Stiškega rokopisa, in po inverziji gospod naš, npr. v apostolski veri v celovškem in Starogorskem rokopisu. Prim. neterminološko rabo proste (nestalne) besedne zveze moj gospod v litanijah: Ti si moj odkupiteo, moj gospod, moje vupanje, moj trošt, pomoc moja, žitek moj, zvelicanje, moja bramba, svetlost, moje gori stanenje (KKM 1783). ii POGLAVJA IZ ZGODOVINSKEGA BESEDOTVORJA: KRŠCANSKA TERMINOLOGIJA IZGLAGOLSKE KRŠCANSKE TERMINOLOŠKE TVORJENKE V SLOVENSKIH NABOžNIH PRIROCNIKIH DO SREDE 19. STOLETJA 1 Dovolj reprezentativen besedilni fond prevodov in priredb osnovnih verskih prirocnikov od srede 16. do srede 19. stoletja daje priložnost natancneje raziskati t. i. motivirano plast1 kršcanske terminologije, in sicer besedotvorno tvorbo. Zanimajo nas besedotvorne vrste, najbolj rodni (produktivni) modeli tvorbe kršcanskih terminov in realizira­ne besedotvorne pomenske skupine z enakofunkcijskimi obrazilnimi morfemi, ki v besedilih izkazujejo vecjo ali manjšo pogostnost rabe (frekvenco).2 1.1 Predpostavljamo, da je zvrstna in vsebinska zamejenost obrav­navanih besedilnih virov3 ter dodatna omejitev na izbrano zgodovinsko terminološko leksiko vplivala na število izpricanih kršcanskih tvorjenk in s tem na ožji izbor besedotvornih postopkov, manjše število izkaza­nih besedotvornopomenskih kategorij in obrazilnih morfemov zanje. Pri terminološki leksiki, ki ji je ustaljenost in (relativna) pomenska ne­spremenljivost pomembna razlocevalna prvina v primerjavi s splošnim izrazjem, ostane stilisticna vloga obrazil neizpolnjena. izkazalo se je namrec, da ne moremo pricakovati sprememb, kot se dogajajo npr. v besedilih umetnostne zvrsti, kjer se morfemska obrazila lahko menjajo glede na stilno zaznamovanost oz. ekspresivno rabo. M. orožen (1980: 1 Po Danilenku (1977:38) med nemotivirane termine sodijo netvorjenke, prevzeti termini, terminološki kalki in t. i. priimkovni termini. Razlikuje tri tipe motivira­nih terminov, kar ustreza pomenskim, skladenjskim in oblikoslovnim (primernejši izraz bi bil besedotvornim, ker gre za tvorbo novih besed) tvorbenim nacinom. 2 T. Priestly (1999: 3–32) je na primeru dveh izpridevniških glagolskih besedotvornih vzorcev z obraziloma -eti (rjav > rjaveti) ‘postajati rjav’ in -iti (rjav > rjaviti) ‘delati rjavo’ utemeljeval nujnost razlikovanja med produktivnostjo tvorbe (productivity) in pogostnostjo rabe tvorjenk (frequency). 3 Kar se je potrdilo na širšem gradivu, je ugotavljala že a. vidovic Muha v besedo­tvorni analizi To 1564 (1986). 29, 33) je v starejših besedilih neumetnostnih in umetnostne zvrsti ugo­tavljala, da je bilo vsaj posredno cutiti nemško jezikovno predlogo, ki je zaviralno vplivala na izrabo in razvojni razmah besedotvornih vzorcev posameznih pomenskih kategorij. Spremembe v terminološkem bese­dotvornem sestavu pricakujemo ob umikanju iz nemšcine prevzetih kršcanskih terminov na prelomu 18. in 19. stoletja, ker so se opušcale besedne družine tvorjenk s prevzeto podstavo. Proces medsebojne iz­menjave je potekal istocasno z opušcanjem pokrajinskih knjižnih raz­licic v prvih desetletjih 19. stoletja. Pokrajinske knjižne besedotvorne razlicice terminov so namrec z razlicno razvrstitvijo enakih obrazil ob razlicnih besedotvornih podstavah in obratno izkazovale prvine narec­nih besedotvornih sistemov. nekatere poskusne terminološke tvorjenke iz razlicnih jezikovnozgodovinskih obdobij se niso ohranile. 1.2 analiza tvorjenega besedja izkljucno iz starejših slovenskih (ro­kopisnih) dvojezicnih ali vecjezicnih slovarjev vsaj do konca 18. stoletja ne more povsem izkazovati realne rabe. Znano je namrec, da so slova­ropisci po potrebi sami priložnostno tvorili prevodne ali podomacene ustreznice k tujejezicnim iztocnicam. Kasnejši pisci so jih prepisovali in tako ohranjali v slovarskih sestavkih, toda v besedilih in v govorjenem jeziku se niso uporabljale.4 Šele na podlagi zgodovinskega besedilnega gradiva, torej izpisov, iz katerih lahko oblikujemo popolne ali delne zbir­ke besed, ali iz digitaliziranih starejših besedil s pomocjo programov za jezikoslovno analizo lahko ugotavljamo zakonitosti razvoja knjižne ter­minološke tvorbe. v osnovi smo se odlocili za sinhrono metodo, in sicer za tipološko predstavitev kršcanskih terminoloških tvorjenk, ki smo jih razvršcali po besedotvornih pomenih in enakofunkcijskih obrazilnih morfemih. upoštevali smo tudi razvojni vidik, saj smo, kjer se je le Lahko govorimo o bogastvu tvorbenih možnosti slovenskega jezika v posameznih slovarjih, razultati pa ne morejo biti relevantni za ugotavljanje besedotvornomorfem­skih zmožnosti knjižne norme v danem zgodovinskem obdobju. Teh individualnih tvorjenk tudi ne moremo enakovredno primerjati z razgibanostjo v govorjenem in pisnem jeziku potrjenih tvorjenk iz sodobnega knjižnega jezika. od razsvetljencev dalje je postal popis živega besedja prva zakonitost zbiralca. Zgledovanje pri drugih predhodnih ali socasnih slovanskih slovarjih sega še v cas humanizma, v 19. stoletju pa so upoštevali predvsem nemško-slovenske slovarje. Za izrazje razlicnih strokov­nih podrocij so slovaropisci sprejemali slovanske izposojenke, ki kasneje niso bile sprejete v slovensko besedišce (orožen 1986b: 135–148); v casu ilirizma so celo izlocali ustaljene termine, ki niso bili potrebni zamenjave. dalo, sproti opozarjali na cas pojavitve, na semanticni in oblikovni ra­zvoj posameznih kršcanskih terminov ter izmenjave v sistemu. 1.3 Kršcanske terminološke tvorjenke so se pojavile že v prvi slo­venski knjigi – katekizmu, zacetki pa so potrjeni v molitvenih obrazcih ohranjenih srednjeveških jezikovnih spomenikov. izmed približno tisoc razlicnih enobesednih kršcanskih, predvsem liturgicnih terminov je dobra polovica terminoloških tvorjenk, med katerimi izglagolske tvor­jenke predstavljajo najvecji delež.5 1.4 Ce izvzamemo primere najsodobnejše (ne)normativne tvor-be, se v danem terminološkem gradivu iz knjižnih izdaj od srede 16. do srede 19. stoletja pojavljajo skoraj vsi (izvzete so priredne zloženke) skladenjskopodstavni vzorci (po: vidovic Muha 1988: 7–37), le njiho­va produktivnost je drugacna, kot nam jo izkazujejo tvorjenke v so-dobnem knjižnem jeziku. izpeljava je bila tako v preteklosti kot danes prevladujoca, najbolj produktivna besedotvorna vrsta, nemodifikacij­ske (navadne) izpeljanke pa najbolj frekventne kršcanske terminološke tvorjenke. Pri popisu izglagolskih terminoloških tvorjenk smo na izra­zni ravnini opazili pomembno razliko, namrec, da se v starejših virih podstavna ali obrazilna sestavina na spoju oz. morfemskem šivu glasov-no ne premenjuje.6 Torej so bile »zgodovinske« tvorjenke v razmerju do motivirajocih besed manjkrat premenjene kot »sodobne«, npr. pri prek­murskih piscih 18. stoletja se je pogosteje kot pri osrednjih pojavljala nepremenjenost korenskega morfema: krstšivanje, castenje. nekatere premene podstave terminoloških tvorjenk in obrazilnih morfemov v posameznih obdobjih jezikovne zgodovine še niso bile uresnicene. Po-glejmo si nekaj zgledov. v nabožnih besedilih osrednjih piscev preglas ni bil realiziran do konca 18. stoletja, npr. pri priponi -ova-:7 izprašova­ 5 Zbirali smo jih po metodi delnega (izbirnega) izpisa. Pri izpisovanju so bili namer-no izpušceni le termini v (skoraj) identicni sobesedilni rabi, ker bi se pri popolnih izpisih gradivska zbirka le pomnožila, ne pa vsebinsko obogatila. Kot pravilna se je izkazala tudi odlocitev, da smo termine izpisovali v sobesedilu, kajti besedotvornega pomena tvorjenke dostikrat ni bilo mogoce razpoznati s pretvorbo v skladenjsko podstavo, temvec šele iz besedilnega okolja. 6 Podobno so izsledki jezikoslovne analize tvorjenk v To 1564 pokazali na premen­ske posebnosti tvorjenk 16. stoletja: pojav nepremenjenosti in drugacne premenje­nosti korenskega morfema, predpone, predvsem pa glasov na predponskem ali pri­ponskem morfemskem šivu (vidovic Muha 1986: 350). 7 Pri raziskovanju besedotvorne alternacije glagolskih dvojic, izpeljanih s priponama -ova-in -ava-, je M. Merše (2005a: 355) na podlagi popolnih izpisov besedišca nje vesti, kršcovanje, mašovanje, oklicovanje, pricovanje, posvecovanje. Pri­pona -ava-je bila omejena na besedila prekmurskih, npr. podigavanje, premišljavanje (vesti), pricešcavanje, zdihavanje, in vzhodnoštajerskih piscev, kot skušavanje.8 Pri nekaterih glagolskih samostalnikih jotacija v 18. stoletju še ni bila izvršena, npr. obsodenje, v prvi polovici 19. stoletja pa se premena nedosledno uresnicuje: obsojenje, sodenje, razsodenje. v zacetku 19. stoletja sta se ustalili oblikoglasni premeni krnitev in pre­mena po zvenecnosti iz-> s-, z-v predponskem obrazilnem morfemu, npr. spoved, skušnjava, zvelicanje. opazna sprememba v tem casu je bila tudi postopna opustitev proteticnega v-, npr. (keršansko) upanje name-sto vupanje. 2 Izglagolske tvorjenke z besedotvornim pomenom dejanje Jezikoslovna analiza je pokazala, da najvec samostalniških termi­noloških tvorjenk izhaja iz glagolske zveze v skladenjski podstavi. vse izglagolske kršcanske tvorjenke so nemodifikacijske. Kot se je izkazalo za protestantske liturgicne termine v knjižem jeziku 16. stoletja, so bile tudi na širšem gradivu v razponu tristo let nekatere pomenske kategori­je potrjene le s posameznimi primeri tvorjenk. To velja za besedotvorna pomena predmet, ki je povezan z dejanjem, in sredstvo dejanja, med-tem ko so po produktivnosti tvorbe in pogostosti rabe opazno izstopale tvorjenke z besedotvornima pomenoma dejanje in vršilec glagolskega dejanja. Znotraj posameznih pomenskih kategorij je tudi zaradi analo­gicnih procesov9 potrjen skromen izbor obrazilnih morfemov, ne glede na besedotvorno vrsto. 2.1 Med izglagolskimi tvorjenkami z besedotvornim pomenom dejanje nad polovico vseh analiziranih terminov predstavljajo navadne protestantskih piscev16. stoletja med drugim ugotovila, da je -eva- kot preglašena razlicica pripone -ova-(zapisane kot -uva-) znacilnost Juricicevega jezika, drugod se je pojavljala le kot nepricakovana izjema, npr. ocišcevanje pri Dalmatinu. 8 Tudi iz primerov terminoloških tvorjenk je razvidna narecna zamejenost priponske­ga obrazila -ava-, katerega se je izogibal že S. Krelj (Merše 2005a: 356). obrazilni morfem se uvršca med prekmurske in vzhodnoštajerske jezikovne znacilnosti, kar potrjuje tudi primerjava z gradivom iz starejših slovenskih slovarjev (Merše 2005a: 374–376). 9 Pri nastanku novih besed gre pogosto za analogicen prenos specializiranih ali tudi strukturalnih sufiksov na razlicne, netipicne podstave in tako zaradi zvocnih asoci­acij pogosto razpada oblikovna jasnost strukture posameznih besedotvornih kate­gorij (orožen 1968: 211). izpeljanke s priponskim obrazilom (-a/-e/-ova)nje. ni povsem jasno, ali je na tvorbo glagolnikov vplivalo kalkirano prevajanje, kajti znano dejstvo je, da so se z glagolniško ustreznico v slovenšcini prevajali raz­licni tipi tvorjenk iz nemšcine. Praviloma naj bi se v to skupino uvršcale le tvorjenke z nedovršnikom v besedotvorni podstavi.10 iz sobesedilne rabe pa je razvidno, da je bilo priponsko obrazilo -nje vecpomensko in da so prav glagolniki z dvovidskim glagolom ali dovršnikom v podstavi praviloma izpricani tudi v besedotvornem pomenu rezultat glagolskega dejanja. obrazilni morfem -nje je kot izjema potrjen v pomenu kraj glagolskega dejanja, npr. vzhšt. ocišenje 'vice'. Med izglagolskimi tvorjenkami je -nje pogost priponski obrazilni morfem že v Brižinskih spomenikih (vidovic Muha 1989c: 51–62), npr. liturgicna termina balovanje in spasenje, izprican pa je tudi v sred- Slika 14: najpo­gostejši izglagolski tvorbeni model. (vir: kartoteka gradiva slovenskih protestantskih pi-scev 16. stoletja.) 10 a. Bajec (1950: 13–16) je ugotavljal, da so glagolnike (nomen actionis) prvotno imeli le nedovršniki, tako da je jezik dostikrat z nedovršnikom izražal dovršeno glagolsko dejanje, npr. darovanje, odpušcanje (grehov), povzdigovanje, (mašniško) posvecevanje, vstajanje. Kasneje so jih po analogiji dobili tudi dovršni glagoli, pri katerih pa je opaziti »dolocene pomenske tancine« oz. spremembe besedotvornega pomena, npr. v kraj dejanja: jetje ‘jeca’, ali rezultat dejanja oz. stanje po izvršenem dejanju, npr. razpetje ‘križanje’ pomeni vzhšt. ‘razpelo’, porocenje ‘ukaz’, pozdravlje­nje ‘pozdrav’, premaganje (pri Trubarju imamo vsak po svojem premaganju = po svojih moceh), velenje ‘zapoved’. Bajec se je strinjal s trditvijo a. Belica, »da jezik ne trpi tvorb za oznako dovršenega glagolskega dejanja, ako le-te ne pomenijo tudi rezulta­ta tega dejanja in imajo zatorej samostalniški pomen. Ce pa katero drugo obrazilo pove prav toliko, potem ljudstvo le redko rabi dovršni glagolnik« (1950: 16). njeveških jezikovnih spomenikih: vstanje (celovški rokopis), stajenje (Starogorski rokopis), priseganje (Stiški rokopis). Pravi razmah so gla­golski samostalniki dosegli pri tvorbi protestantskih kršcanskih termi­nov v dobi reformacije. Tudi nadaljnjih tristo let so predstavljali najbolj produktiven tvorbeni model izglagolskih tvorjenk, obrazilo -nje pa je bilo morfem z najvišjo frekvenco zgledov v izbranih besedilnih virih.11 naj naštejemo najbolj pogoste »nedovršne« in »dvovidske« gla­golnike iz 16. stoletja: bogovanje, malikovanje, maziljenje, pricovanje, romanje, trpljenje, žalovanje, žebranje, življenje; odpušcanje,12 darova­nje, povzdigovanje, posvecevanje, vstajanje. Številcno dosti ne zaostaja­jo kršcanski termini s prevzeto besedotvorno podstavo, kot cagovanje, cbivlanje, ferdamanje, ferdamnanje in ferdamnenje, gajžlanje, grevanje, štrajfanje in štrafanje, štritanje, žalbanje, žegnanje. Po izmenjavi z do­maco glagolsko podstavo konec 18. in v prvih desetletjih 19. stoletja, npr. bicanje namesto gajžlanje, obžalovanje namesto grevanje, je raba glagolnikov s prevzeto podstavo postopno pešala. Kot smo že pouda­rili, so se v skladenjski podstavi glagolnikov po analogiji pojavljali tudi dovršni glagoli, npr. odlocenje, opravicenje, oznanjenje, pogubljenje, razo­denje, razsvecenje, uclovecenje, zaprošenje, zasluženje. Bajec (1950: 16) je pravilno sklepal, da so se »dovršni« glagolniki še posebej uveljavili v cerkvenem jeziku. Tako je primerjalna analiza na obsežnem gradivu pokazala, da so »dovršni« glagolniki zaradi pomenske nediferencirano­sti – pomenili so dejanje (v mislih imamo tudi dvovidske glagole, ki se v vsakokratni rabi uresnicujejo bodisi kot nedovršniki ali dovršniki) in rezultat glagolskega dejanja – po pogostnosti rabe enakovredni z »ne­dovršnimi«. 2.1.1 Zaradi težnje po pomenski razlocevalnosti se je od zacetka 19. stoletja obrazilo -nje v pomenu rezultat dejanja zacelo izmenjavati z obrazilnimi morfemi, ki so poprej kot manj produktivni obstajali na obrobju terminološke rabe, npr. -ř, -a, -ba, -(i)lo, -tev/-tov, -tva, izje­moma -stvo in -ek. Poglejmo si nekaj primerov pretvorb: darovanje > dar, obudenje > obuditev, odvezanje > odveza, oklicovanje > oklic, ofranje, ofrovanje > ofer, opominjanje > opomin, mazanje, pomazanje > mazilo, 11 Prim. razvoj besedotvorne teorije pri nas na primeru glagolskih samostalnikov a. Žele (1997). 12 Odpušcenje je zapisano v apostolski veri iz celovškega rokopisa in odpušcanje v Sta- rogorskem rokopisu, v Brižinskih spomenikih je v istem pomenu potrjen izraz od­ pustek. obtoženje > obtožba, obsojenje > obsodba, odpovedanje (vzhšt.) > odpoved, odrešenje > odrešitev, oznanjenje > oznanilo, potrjenje > potrdilo, pregre­šenje > pregreha, prekletje > prekletva, stvarjenje > stvarstvo, ukazanje > ukaz, zahvaljenje > zahvala, zavezanje > zaveza, zaznamenovanje > za­znamek. Po naših ugotovitvah sta od najstarejših knjižnih virov razlo-cevalna obrazilna morfema za besedotvorna pomena dejanje in rezultat glagolskega dejanja dokumentirana le pri temeljnih, pogosto rabljenih kršcanskih terminih, npr. kršcovanje – krst, mašovanje – maša, moljenje – molitov, molitev, molitva, obhajanje – obhajilo, spovedanje – spoved, žegnanje, žegnovanje – žegen. 2.1.2 Med glagolniki moramo posebej izpostaviti izpeljanke iz na­videznih glagolskih zloženk,13 nastale zaradi morfemskega prevajanja iz nemšcine, npr. gorihojenje, gorivstajenje (prekm. gorstanenje), zadostistor­jenje (Dajnko), zadostacinejnje (M. Küzmic), naprejvzetje, predvzetje.14 Med terminološkimi tvorjenkami jih ni bilo veliko, zaradi nevrašce­nosti v besedotvorni sistem slovenskega jezika pa so bile precej opazne. Do zacetka 19. stoletja so ostale trdno zasidrane v nabožnih knjižnih izdajah na celotnem slovenskem jezikovnem prostoru. 2.1.3 Ce smo predhodno ugotavljali enotno izrazno podobo gla­golnikov na prostoru osrednjih slovenskih narecij, lahko v 18. in 19. stoletju stoletju odkrivamo diferencialno podobo v osrednjem in vzho­dnem tipu slovenskega obrednega jezika. na izrazni ravnini se tvorjen­ 13 a. vidovic Muha (1984: 352) razlikuje med strukturno neenakimi poimenovanji: izpeljanke so, ko je v skladenjski podstavi res zloženka, npr. vunkajmetanje (to, da se vunkajmece, vunkajmetati ‘izmetati’), za (samostalniške) zloženke pa bi šlo v pri­meru, ko v podstavi nimamo glagolske zloženke, npr. vkupemoljenje (to, da se vkupe moli). Kalkiranje je bilo torej eden od nacinov širitve slovenskih samostalniških terminov. M. Merše (2003: 81) je na podlagi popolnih izpisov iz del protestantskih piscev ugotavljala, da je bil dani postopek v casu nastanka slovenskega knjižnega jezika tudi eden izmed osnovnih nacinov širitve glagolskega besedja. izlušcila je vec tipov glagolskih tvorjenk, med katerimi izstopata dva: a) gori vstati, doli poklekniti (aufsehen, niederknien) in b) dopasti (gefallen). Prislovna sestavina v prvem tipu je prevodna ustreznica nemške predpone, ki je lahko predložnega ali prislovnega iz­vora. Drugi tip predstavljajo morfemski prevedki nemških nelocljivo sestavljenih glagolov z nepoudarjenimi predponami, ki so zaradi strukturne izenacenosti s slo­venskimi predponskimi glagoli manj izstopali. 14 glagolski samostalniki na -tje so bili redki: Slomšek je zapisoval trdno naprejvzetje (1845), obljuba poboljšanja ali predvzetje (1869), Dajnko (1826) naprejvzetje pobolj­šanja, Burgar (1833) pa trdni sklep poboljšanja. Prim. tudi prekm. razpetje 'razpelo', pitje 'pijaca', poprijetje 'spocetje'. ke razlikujejo med seboj po poimenovalni motivaciji in izbiri obrazilnih morfemov, torej obstajajo razlike v motivirajocih in motiviranih bese­dah. iz protestantske in katoliške knjižne tradicije ogrskih Slovencev, ki je, tako kot celoten panonski prostor (prim. kajkavski knjižni jezik v 16. stoletju), nastala na temelju grško-starocerkvenoslovanske tradicije, v nasprotju z latinsko-nemško tradicijo v osrednjeslovenskem prostoru (orožen 1996c, Jesenšek 2005a), si stojijo nasproti razlicne izpeljanke s prevzeto podstavo, npr. (osr. : prekm.) ofr(ov)anje : aldovanje, štrafa­nje : kaštiganje, ali z domaco besedotvorno podstavo na obrobju, npr. grevanje : pomiluvanje, žegnanje : blagoslovlenje. izhajajoc iz panonsko­slovenske narecne podstave, in sicer ravenskega in gorickega govora, z dolinskimi glasoslovnimi znacilnostmi na prelomu 19. in 20. stoletja (Jesenšek 2005a: 1), v prekmurskem knjižnem jeziku prevladujejo razli­kovalne tvorjenke, npr. bicuvanje, dugovanje, koronovanje, nasleduvanje, obecanje, objokanje, obrejuvanje, odkuplenje, opominanje in opominova­nje, ožalenje, pobudenje (vere), podigavanje, (angelsko) pozdravlenje in pozdravlanje, poželenje, pricešcavanje ‘obhajanje’, priporacanje, skušava­nje, skvarjenje, spravicanje, stvorjenje, zdihavanje. Tudi v vzhodnoštajer­skih nabožnih besedilih najdemo zanimive glagolnike, ki se kažejo kot razlikovalni v primerjavi z enakopomenskimi tvorjenkami v osrednjem in prekmurskem knjižnem jeziku, npr. obredovanje, odpovedanje, pomi­lenje, posvedocenje, potrdenje (v veri) 'birma', povživanje, poznamlanje, pregrešenje, smilenje, spocinjanje, svecenje, težavenje 'mucenje', zovraženje (poleg zovraštvo). iz konkretnih zgledov lahko povzamemo, da so se tudi v seve­rovzhodnem delu slovenskega jezikovnega ozemlja, kjer se je kršcanska terminologija oblikovala iz drugacnih jezikovnih in sociolingvisticnih okolišcin, glagolski samostalniki izkazali za najfrekventnejše kršcanske terminološke tvorjenke. 2.1.4 Poleg navadnih izpeljank in (izjemoma) tvorjenk iz predlo­žne zveze so z obrazilnim morfemom -nje izpricani posamicni primeri sestavljenk. Drugostopenjske tvorjenke, ki so nastale s sestavljanjem, so vidski pari k »nedovršnim« glagolnikom z domaco ali prevzeto besedo­tvorno podstavo: klicanje in poklicanje, križanje in prekrižanje, lonanje in polonanje, troštanje in potroštanje. 2.1.5 najvec medponsko-priponskih zloženk s priponskim obrazi­lom -nje je v besedilih protestantskih piscev 16. stoletja, pa tudi tedaj med kršcanskimi termini niso izkazovale ne produktivne tvorbe in ne pogoste rabe. gre predvsem za morfemsko prevedene (kalkirane) zlo­ženke iz nemšcine. Postopek tvorbe je bil pri izbranih terminih s predlo­žnozvezno skladenjsko podstavo potrjen na celotnem slovenskem pro-storu: osr. vnebohojenje, prekm. vneboidenje in vnebozastoplenje. Tvorba je bila le izjemoma motivirana z domacimi pomenskimi sestavinami v besednozvezni skladenjski podstavi, npr. bogocastje. Posamicni zgledi iz 16. stoletja, npr. drugocrojenje, drugockršcovanje (prekm. v 18. stole-tju drugockrstšivanje), in iz 18. in 19. stoletja, npr. prekm. dobrocinenje, vzhšt. dobrovelenje,15 kažejo na nesistemsko poskusno tvorbo terminov. Drugostopenjski besedotvorni razlicici prekm. blagoslovlenje in vzhšt. (Dajnko) blagoslavlenje imata v skladenjski podstavi sklop starocerkve­noslovanskega izvora.16 2.1.6 Malo produktivna terminološka tvorba se izkazuje pri zlo­ženkah z enomorfemskim medponskim obrazilom, ki prav tako pre­kriva prostor osrednjih in obrobnih slovenskih narecij. Pomenskosesta­vinsko prekrivnost z nemško predlogo17 in hkrati nenormativno rabo v slovenskem jeziku izkazujejo liturgicni termini iz razlicnih obdobij, npr. osr. almožnodajanje, veromoljenje v 16. in 17. stoletju, osr. mesopo­stenje, vbogajmedajanje in prekm. pokorocinenje, hvalodavanje v 18. sto­letju, osr. križodelanje, vzhšt. pokorodelanje, verogubljenje v prvi polovici 19. stoletja. 2.2 izpeljava terminov s funkcijskim oz. nictim obrazilom -ř je bila produktivna pri prevajanju kršcanskih terminov že v prvih prevodih molitvenih obrazcev za naše poganske prednike. To nam dokumentira­jo Brižinski spomeniki iz 10. stoletja z liturgicnimi termini izpoved-ř, obet-ř, pokazen-ř, pomot'-ř, razboj-ř. v terminološkem gradivu 16. stoletja se je produktivnost tvorbe izkazovala z domacimi tvorjenka­ 15 Prim. dar dobrovelenja – dar svetovanja. na tem mestu je pri Dajnku izpricana pri­lastkovna zveza evangelijske dobre velenja. 16 Stcsl. blagosloviti, blagoslavljati je prevod lat. bene dicere, dobesedno’dobro govoriti’ (Snoj 1997: 44). 17 Med slovenskimi ustreznicami nemškim (samostalniškim) zloženkam je a. vidovic Muha (1997b: 40–45) izlocila tri tipe, ki jih je ponazorila z zgledi: slovenske ustre­znice so kalkirane (normativni in nenormativni tip); slovenske ustreznice imajo lastno pomenskosestavinsko zgradbo, torej so samostojni prevodi nemških zloženk; slovenske ustreznice so delno kalkirane, ce je le en korenski morfem nemške zložen­ke tudi v slovenšcini ohranil svoje pomenske sestavine. mi, npr. cast-ř, dar, dolg, greh, navuk (drugostopenjska tvorjenka), krst, potop, srd, svčt, vuk, zapoved, ali izpeljankami s prevzeto besedotvor-no podstavo, npr. post, (božji) rop in rovp, špot, trošt. vecpomenskost priponskega obrazilnega morfema -ř je dokazljiva iz sobesedilne rabe, saj se pogosto izkazuje v besedotvornem pomenu dejanje in rezultat dejanja, le izjemoma cas glagolskega dejanja, npr. post, potop. 2.2.1 v 18. stoletju se je zapisan terminološki fond kršcanske, predvsem liturgicne terminologije razširil s termini iz prekmurskih knjižnih prevodov in priredb in od zacetka 19. stoletja iz vzhodnoštajer­skih del. nekateri kršcanski termini so glasoslovne razlicice osrednjih, npr. prekm. cest-ř, dug. S kršcanskimi termini, kot vzhšt. blagoslav-ř, kazen, kes, nagovor, prekm. blagor-ř, blagoslov, lahko potrdimo vecjo razširjenost danega besedotvornega vzorca pri piscih s severovzhodnega obrobja kot pri osrednjih. v 19. stoletju se je terminološki knjižni fond izpeljank z nictim obrazilom (za rezultat dejanja) na racun opušcanja glagolskih samostalnikov pomnožil s primeri, kot obhod-ř, oklic, posvet, zbor. 2.2.2 Poleg izpeljank poznamo od zacetka 19. stoletja pogosto pojavljajoco se medponsko-priponsko zloženko z nictim obrazilnim morfemom -ř: vnebohod-ř (v našem gradivu smo jo prvic opazili pri vodniku), vzhšt. vnebostop-ř, milodar. 2.3 Produktivnost tvorbe izkazujejo tudi izglagolske izpeljanke ženskega spola na -a s primeri moka, rota, slava iz Brižinskih spome­nikov. izrazi hvala, obljuba, odveza, pokora, postava, pregreha, prise-ga, sprava, zahvala, zaveza so v knjižnih izdajah najprej potrjeni kot protestantski termini 16. stoletja. vzhodnoslovenski jezikovni prostor od zacetka 18. stoletja izpricuje zglede drugace motiviranih tvorjenk, npr. prekm. dika, moka, ožala, vzhšt. placa 'placilo', potrda. Sobesedilo je razkrilo pomensko nerazlocevalnost obrazilnega morfema -a, ki je izprican v besedotvornem pomenu dejanje in/ali rezultat glagolskega dejanja. 2.4 Po produktivnosti tvorbe sledijo izglagolske tvorjenke s pri­ponskim obrazilom -ba, ki izkazujejo stabilno rabo na vsem slovenskem jezikovnem ozemlju. Zgled se pojavlja že v celovškem rokopisu izku­šba/izkusba (»ne wuppelay wednero y..ku.bo«, i 6), od protestantskih besedil 16. stoletja dalje pa so potrjeni primeri: bramba, naredba, služ­ba, sodba, tožba (prim. prekm. molba). v kršcansko terminologijo so po metaforicnem pomenskem prenosu verjetno prišle iz starejših pravnih terminov (Wiehl 1981, Škrubej 2002). vecjo produktivnost tvorbe je opaziti v vzhodnoštajerski knjižni razlicici, npr. pri Dajnku posvecba, svedocba (in svedoctba), zaslužba. obrazilni morfem -ba v pomenu re-zultat glagolskega dejanja se je izjemoma potrjeval kot pomensko nedi­ferenciran oz. vecpomenski, npr. sodba pomeni tudi dejanje. 2.5 ostale izglagolske terminološke tvorjenke z besedotvornim po­menom dejanje so vecinoma izpeljanke z malo produktivnimi pripon­skimi obrazili. na tem mestu je treba opozoriti na zanimivo nasprotje. Kljub neproduktivni tvorbi kažejo tvorjenke s priponskim obrazilom -tov in razlicico -tev (prekm.) ter -tva18 veliko število pojavitev v nabo­žnih besedilih: molitov, molitev in molitva. vsaj do zacetka 19. stoletja se je pri osrednjeslovenskih piscih prvo obrazilo zapisovalo kot -tou, v prvi polovici 19. stoletja pa je že izpricana oblika -tev.19 v vzhodno­štajerski knjižni razlicici je dani kršcanski termin zapisan z znacilnim priponskim obrazilom -tba: molitba, priporocitba, stvoritba, svedoctba. obrazilni morfem -tva, npr. mazilitva, odrešitva, vstanitva, potrjuje v narecni podstavi izpricano produktivnost danega besedotvornega vzor­ca.20 Pri osrednjih piscih se namrec na isto besedotvorno podstavo pri­penjajo drugacna priponska obrazila, npr. maziljenje, odrešitov, vstaje­nje. Kršcanski termin odrešitvo najdemo le pri Trubarju in Dalmatinu, kar kaže na možnost, da je postal v casu oblikovanja knjižnega jezika model izpeljave s priponskim obrazilom -tvo neproduktiven.21 obrav­nava kršcanske leksike v sobesedilni rabi tudi na tem mestu kaže na 18 a. Bajec (1950: 62–63) se je strinjal z Miklošicem, ki je domneval, da gre za prehod -tva > -t.v, ceprav bi po analogiji tipa brady > brad.v > bradva predvidevali prehod -t.v > -tva. iz današnjega stanja v slovenšcini se da ugotoviti, da so samostalniki na -ty prestopili v -t.v, prav tako so samostalniki na -tva prešli v -t.v. vecina sklonov je bila obema tipoma enaka, zato so se mešali. Bajec je ugotovil, da sta se v osrednjih narecjih ohranili obe obliki s premocjo na -t.v, na vzhodu pa -tva. 19 Pri prekmurskih piscih od prvih knjižnih izdaj zasledimo zapis cerkev, medtem ko pri osrednjih piscih poznamo razlicne zapise: cerkou, cerkov, cerkuv, cerku, cirquu. 20 B. Rajh (1998, 2002) je na podlagi primerjave besedotvornega gradiva iz Dajnkove slovnice in njegovih besedil z besedotvornimi znacilnostmi v narecju, iz katerega naj bi Dajnko izhajal pri normiranju knjižnega jezika, ugotovil, da se besedotvor­ni podobi obeh jezikovnih sistemov v precejšnji meri ujemata. Med drugim je za pogosto obrazilo -ba Dajnko v opombah navajal narecno dvojnico -va (1998: 133); podobno razmerje je opaziti med -tba in narecno varianto -tva. 21 izraz odrešitvo smo v terminološki rabi našli pri Dajnku (1826). Prim. locitvo v TT 1557, ni pa vec potrjen v delu TT 1581–82. nerazlocevalnost besedotvornih vzorcev, saj so izpricani tudi v besedo­tvornem pomenu rezultat glagolskega dejanja, npr. molitov, molitev in molitva, in sredstvo glagolskega dejanja, npr. daritev in daritva. 2.6 Kot smo že sproti ugotavljali, zgodovinska terminologija daje vpogled tudi v razvojne spremembe besedotvornih pomenov termino­loških tvorjenk. Poglejmo si primer na priponskem obrazilu -ek [-.k]. Sprva v pomenu dejanje se je kršcanski termin odpustek pojavil že v Brižinskih spomenikih, ki mu je v stoletjih srednjeveške rokopisne dobe konkurirala mlajša tvorjenka odpušcanje. Priponsko obrazilo -ek je s po­menskim premikom v protestantizmu »doseglo« besedotvorna pomena rezultat in sredstvo glagolskega dejanja: deliti odpustke.22 Rezultativnost besedotvornega pomena obrazila -ek izkazujeta tudi kršcanski tvorjen­ki osr. ostanek 'relikvija' in vzhšt. zavitek 'zaveza', pomen dogajanje pa prekm. žitek 'življenje'. 2.7 Priponsko obrazilo za tvorbo kršcanskih terminov srednjega spola -(i)lo je vecpomensko. izpeljanke iz sekundarnih glagolov na -iti izkazujejo produktivnost v besedotvornem pomenu sredstvo glagolske­ga dejanja, npr. blažilo 'zakramental', kadilo, kropilo, placilo. obrazilni morfem -(i)lo v terminu obhajilo je vecpomenski. izpricani so besedo­tvorni pomeni: dejanje 'praznovanje, obhajanje praznika', rezultat deja­nja23 in cas glagolskega dejanja, npr. pri vzhodnoštajerskih piscih. 2.8 Besedotvorni pomen dejanje in rezultat izkazujejo še naslednja malo produktivna priponska obrazila: -ezen (osr. ljubezen), -av (prekm. ljubav), -el (prekm. pogibel), -vina (vzhšt. žrtvina, prim. prekm. jestvi­na, pitvina), -nja (osr. izkušnja in skušnja, prošnja, tvorjenki iz predlo­žne zveze osr. povodnja in prekm. odprošnja), -njava (osr. izkušnjava in skušnjava). Priponska obrazila -enga/-inga in -unga (glihenga, grevenga in grevinga, narecno grivinga (stvn. *giriuwinga), manenga, ord(n)inga in ordnunga, štra(j)fenga in štra(j)finga) so nemška.24 obrazilni morfem 22 v ljudskem cerkvenem jeziku je odpustek tudi predmet 'spominek z romanja, sej-ma'. 23 Že a. Bajec (1950: 30) je opozoril na obstoj tvorjenk, kjer se je izvršil pomenski prehod od sredstva, s katerim se opravlja dejanje, na sámo dejanje ali na ucinek. Preprican je bil, da je priponsko obrazilo v današnjem casu živo le še v pomenu sredstvo. 24 H. Striedter Temps (1963: 75–76) razlaga, sklicujoc se na Bajca, Kranzmayerja, vondraka in druge, da gre za prevzeti priponski obrazili, ki so ju hkrati s prevzeto besedo naši predniki (in nekateri drugi Slovani) sprejeli iz nemšcine: sodobno nem­ -man (< nem. -mann), npr. farman, je prenesen iz nemških zloženk (Ba­jec 1950: 56). obrazilna morfema -stvo in -štvo25 sta pri Trubarju vsaj pri naslednjih primerih še razlicici, ki izražata dva besedotvorna pome­na: dejanje in rezultat glagolskega dejanja, npr. prešustvo, prešuštvo, šu­stvo, šuštvo. Za cas glagolskega dejanja smo našli termin rojstvo. obrazil­ni morfem -stvo je izprican tudi pri medponsko-priponskih zloženkah, npr. osr. krivoverstvo, vzhšt. ljudomorstvo. 3 Izglagolske tvorjenke z besedotvornim pomenom vršilec dejanja Med kršcanskimi termini beležimo najvecji izbor obrazilnih mor­femov pri izglagolskih tvorjenkah z besedotvornim pomenom vršilec dejanja (nomina agentis). nove besede so nastajale s pomocjo pripon­skih obrazil iz proste, izjemoma predložne ali zložene skladenjske pod-stave. Prevladujoca besedotvorna vrsta je izpeljava, tvorjenka pa nava­dna izpeljanka. 3.1 v nabožnih besedilih osrednjih in vzhodnoštajerskih piscev je -nik za glagolniškim najbolj produktivno priponsko obrazilo izglagol­skih kršcanskih terminov. Pri prekmurskih piscih so kršcanski termi­ni z obrazilnim morfemom -nik, ki je lahko nenaglašen ali naglašen, v primerjavi s tvorjenkami na -vec in -ar številcno bolj enakovredno zastopani. naglašeno priponsko obrazilo -ník in nenaglašeno obra­zilo -nik se vežeta na nedovršno in dovršno besedotvorno podstavo. Poglejmo nekaj tvorjenk z naglašenim obrazilom pri osrednjih piscih, npr. krstnik, ohranjenik,26 pomocnik, prošnik, razsvetnik, rešnik, sodnik, srednik, spovednik, tolažnik, (v)ucenik, zapovednik. Besedotvorni vzorec izpeljave z nenaglašenim priponskim obrazilom -nik je bil manj pro- ško -ung, srvn. -unge, stvn. -unga in srvn. bavarsko -inge, stvn. -inga. Zaradi po-java moderne vokalne redukcije (štrajf.nga) sta v starejših besedilih potrjeni razlicici štrajfinga in štrajfenga. 25 i. Stramljic Breznik (2004a: 17) je upoštevala priporocilo M. Sokolove, Kapitolky zo slovenskej morfológie, Prešov 1995, da pri t. i. morfemskih vozlih v besedotvorju morfemsko mejo pomaknemo v korist korena, prav tako se v primerih, ko se srecata dva obrazilna morfema, meja prestavi v korist podstave. Po tem nacelu je morfemi­zirala tvorjenke po besednih družinah, npr. básniš-ki, básniš-tvo. 26 v skladenjski podstavi izpeljanke ohranjenik ‘Kristus’ je tisti, ki ohranja. Pomensko neustrezna je skladenjska podstava tisti, ki je ohranjen, zato termina na moremo razvrstiti med izpridevniške tvorjenke. (Prim. odrešenik in druga poimenovanja za božjega sina.) duktiven: namestnik (tvorjenka iz predložne zveze), stvarnik, prešuštnik, strežnik, zagovornik. ob robu naj zapišemo, da so se z obrazilom -nik po izpredložni tvorbi prevajala poimenovanja za kose posvecenih obla-cil, kot naplecnik, narocnik (Knc 1688). iz prekmurske knjižne tradi­cije so znane terminološke tvorjenke na -nik s prevzeto besedotvorno podstavo, npr. orocnik (vekivecnoga blaženstva; örök 'dedic') in talnik (Kristusovega odrešenja; Teilnehmer ‘udeleženec’), samo pri vzhodno­štajerskih piscih27 pa naslednje tvorjenke s podstavo slovanskega izvora in nenaglašenim obrazilom -nik oz. naglašenim -ník, npr. darovnik, hvalnik, nasledovník, nastopnik, poglavnik, potrdnik 'birmanec', služnik, strežnik 'ministrant'. 3.2 Para k priponskima obraziloma -nik in -ník za moški spol predstavljata priponski obrazili -nica in -níca za ženski spol. nena­glašeni obrazilni morfem se lahko pripenja na prevzeto podstavo, npr. prekm. orocnica, praviloma pa na domaco besedotvorno podstavo, npr. osr. besednica, prešuštnica, kor. odžalnica, vzhšt. priporocnica, razveselni-ca. Z naglašenim -níca so iz osrednjega knjižnega jezika znani primeri poimenovanj za devico Marijo, npr. pomocnica, porodnica, srednica. 3.3 obrazilni morfem -vec (-v.c) izkazuje najvecjo produktivnost, ce upoštevamo izglagolske, izpridevniške in izsamostalniške terminolo­ške tvorjenke in besedotvorne pomene vršilec dejanja, nosilec lastnosti s slovnicno kategorijo živosti ali nosilec povezave (opravkar)28 s slovnic­no kategorijo živosti. v danem okviru smo se omejili le na izglagolske tvorjenke moškega spola na -vec. S priponskim obrazilom -vec, pri­petim na domaco besedotvorno podstavo, so se tvorile navadne izpe­ljanke, izjemoma zloženke, npr. osr. bogovec, opominjavec, oznanovavec, posvecovavec, premagavec in premagovavec, spoznavavec in spoznovavec, spravljavec, postavodajavec. Besedotvorni vzorec je bil zelo produktiven pri Dajnku in Murku, npr. oživljavec, prelamavec, razširjavavec 'ozna­njevalec', skušavavec, spovedovavec, tožec, zderžavavec. obrazilo se je izjemoma pripenjalo na prevzeto besedotvorno podstavo, npr. vzhšt. polonavec, štrafvavec. 3.4 Po razširjenosti sodec je priponsko obrazilo -ar namesto -nik 27 B. Rajh (2002: 117) jeugotovil, da je pogostnost nekaterih obrazil za vršilca dejanja v knjižnojezikovni razlicici vecja kot v narecju sicer znanih obrazil -nik, -ec, -avec in -itel. 28 Prim. Toporišic (2000: 176–177), Stramljic Breznik (1999: 140–147, 158–166). ali -tel prišlo v slovanske jezike s prevzetimi besedami, a je ob domacih podstavah tako rodno, da ga ne moremo cutiti kot tujega. S prevze-mom kršcanstva smo v terminološki fond sprejeli prevzete tvorjenke in z njimi poslovenjeno obrazilo -ar, npr. pridigar (< nem. Prediger), puntar, troštar, vižar. Zgodaj se je priponsko obrazilo zacelo pripenjati na domaco besedotvorno podstavo, in sicer kot nenaglašeni -ar, npr. (i)zvelicar, ali kot naglašeni obrazilni morfem -ár, npr. pisar, poglavar, vladar, prekm. spovidar. nenaglašeno priponsko obrazilo -ar se je v najvecji meri ohranilo v prevzetih kršcanskih tvorjenkah iz samostalni­ške podstave, npr. benediktinar, cistercijanar, dominikanar, franciskanar, jezuitar, kalvinar, luteranar (Knc 1688). Kot izjema se kaže priponsko obrazilo -er pri terminu bernardiner.29 3.5 Za ženski spol so se tvorili parni termini z dvema priponskima obraziloma -arica, npr. osr. troštarica, in -ica, npr. pri medponsko-pri­ponski zloženki starocerkvenoslovanskega izvora, prekm. bogarodica. 3.6 Po produktivnosti tvorbe sodi obrazilni morfem -tel na tretje mesto. Tvori se iz sedanjika nedovršnih in dovršnih glagolov. Posebnost besedotvornega vzorca se kaže v tem, da v besedilnih virih osrednjeslo­venskih piscev med terminološkim besedjem sploh ni potrjen, medtem ko je iz gradiva prekmurskih piscev morfem -tel razviden kot produk­tivno obrazilo kršcanskih terminoloških tvorjenk. Kršcanska tvorjenka spasitel' je izpricana že v Brižinskih spomenikih.30 Produktivnost dane­ga besedotvornega vzorca si lahko predstavljamo s primerjavo, koliko razlicnih obrazilnih morfemov se je pripenjalo na enake besedotvorne podstave v osrednjeslovenskem knjižnem jeziku. v prekmurskem knji­žnem jeziku najdemo -tel namesto obrazila -nik: prekm. stvoritel, osr. stvarnik, namesto -ar: prekm. zvelicitel, osr. zvelicar, in namesto -vec: prekm. posvetitel, osr. posvecovavec. Z izpisi iz danih prekmurskih evan­ 29 izsamostalniških zloženk z obema prevzetima sestavinama v skladenjski podstavi, ki imajo citatno prevzeto priponsko obrazilo -er, je najvec potrjenih pri protestant-skih piscih 16. stoletja: bidertaufer, cehmošter, farmoster in farmošter, šulmoster, ki so kasneje v formalni rabi dobile normativno prevedene ali nove prevzete ustreznice. 30 Po Bajcu (1950: 37) je slovensko knjižno obrazilo -telj izposojeno iz starocerkve­noslovanšcine in srbohrvašcine. ocitno se je ohranjalo po cirilmetodovski tradiciji panonskega prostora v prekmurskih knjižnih izdajah. Da liturgicni termini v prek­murskem knjižnem jeziku po vsej verjetnosti izkazujejo kontinuiteto s slovanskim bogoslužjem cirila in Metoda v 9. stoletju, je v vec razpravah po primerjalnih ana­lizah dokazovala M. orožen (1993, 1996c). gelicanskih in katoliških del smo izlušcili tudi termine z obrazilom -teo in -teu. Zapis obrazilnega morfema -teo se izkazuje kot prevladujoc, -teu pa je redka glasoslovna dvojnica: batriviteo, krstiteo, nastaviteo, obe­seliteo, odkupiteo, odpustiteo, osloboditeo, presvetiteo, spraviteo, stvoriteo z razlicico stvoriteu,31 voditeo, vuciteo, zagovoriteo, zveliciteo. v zbranem gradivu za odzadnji slovar v. novaka (1988) je razmerje med izglagol­skimi tvorjenkami z obraziloma -tel in -teo približno enakovredno, npr. krstitel in krstiteo, stvoritel in stvoriteo, obeselitel in obeseliteo, zvelicitel in zveliciteo. Pri vzhodnoštajerskih piscih so bile terminološke tvorjenke na -tel bolj pogoste kot v narecnem besedotvornem sestavu: branitel, castitel, krstitel, molitel, odrešitel, razsvetitel 'razsvetljevalec', razveselitel, soditel, spocetel, stvoritel, svetitel 'posvecevalec', vucitel. 3.7 ostali tvorbeni vzorci izglagolskih tvorjenk z abstraktnim po­menom vršilec dejanja, vecinoma znacilni za posamezne knjižne razlici­ce, so ostajali na obrobju terminološke tvorbe. To so primeri navadnih izpeljank z nictim priponskim obrazilom -ř, npr. osr. prerok-ř, prekm. prorok-ř, zloženki zlodej in vzhšt. krvosvedok; s priponskim obrazilom -a, npr. osr. prica, prekm. sluga; z vzhodnoštajerskim priponskim obra­zilom -ja, npr. sodja; vzhšt. -ika, npr. vladika; prekm. in vzhšt. -ec, npr. sodec; s priponskim obrazilom -ic, kot osr. dedic, erbic, mrlic (tudi -lec: mrlec); z obrazilnim morfemom -ir v vseh knjižnih razlicicah, npr. pastir; osr. -ih, npr. varih; prekm. -ac, npr. pisac, varuvac. 4 Za rezultat glagolskega dejanja sta kot priponski obrazili kr-šcanskih terminov izpricani -šcina, npr. osr. erbšcina, pokoršcina in -elo, npr. razpelo. 5 Za besedotvorni pomen kraj glagolskega dejanja izkazuje pro-duktivno rabo obrazilni morfem -išce: pokopališce, posvetilišce, sprav(l) išce, stanovišce, zbirališce. neproduktivni priponski obrazili -el in -eo se pojavljata na zgledu v besedilih pogosto rabljene tvorjenke osr. pe­kel, prekm. pekeo. Druge terminološke tvorjenke v pomenu kraj dejanja so izpricane v obredniku (Muršec 1850) in vzhodnoštajerskih katekiz­mih, v katerih se kršcanski termini le deloma prekrivajo z osrednjimi in prekmurskimi. Potrjena sta dva produktivna tvorbena vzorca. Po njih 31 v rokopisnem alfabetariju za odzadnji slovar (novak 1988a) so navedeni neprijateu, stvoriteu, posvetiteu. se izpeljujejo tvorjenke z ženskima priponskima obraziloma -lnica, npr. darilnica, kadilnica, krstilnica, obredilnica, škropilnica, in -nica,32 npr. pokleknica, mivnica, shodnica, tabornica; vzhšt. krstnica 'krstni kamen'. Besedotvorni vzorec s priponskim obrazilom -nica je pomensko neraz-locevalen, saj izkazuje tvornost tudi za besedotvorni pomen predmet, povezan z dejanjem, npr. pri tvorjenkah iz predložne zveze dopetnica, nadramnica, naglavnica, narocnica, ovratnica, poramnica in izpeljanki služnica 'oblacilo, v katerem duhovniki strežejo škofu'. Za poimeno­vanje kraja dejanja sta pri vzhodnoštajerskih piscih potrjeni priponski obrazili -(e)nik, npr. v terminu starocerkvenoslovanskega izvora žrtve­nik, in -rna, npr. krstirna. 6 Med izglagolskimi kršcanskimi termini zasledimo malo tvor­jenk z besedotvornim pomenom cas glagolskega dejanja. Pogosteje se pojavljata tvorjenka s priponskim obrazilom -ja nedelja, ki se je v 10. stoletju tvorila z nictim obrazilnim morfemom -ř nedel-ř (Brižinski spomeniki), in termin post-ř s prevzeto skladenjsko podstavo. 7 Povzamemo lahko, da se besedotvorni vzorci po produktivno­sti tvorbe in frekvenci primerov v besedilih knjižnojezikovnih razlicic deloma prekrivajo, deloma razlikujejo. iz tipološke predstavitve lahko prepoznavamo sistemsko tvorbo kršcanskih terminov in gradnjo bese­dotvornega sistema z znacilnostmi, ki jih izkazuje terminološka raba nasploh. 32 obrazilni morfem -nica je bil bolj tvoren pri izpeljavi izsamostalniških termino­loških tvorjenk, npr. gospodnica, pepelnica (prekm. pepeonica), tudi pri terminih, potrjenih v množini, kot svitnice, vecernice, zorenice. IZSAMOSTALNIŠKE KRŠCANSKE TERMINOLOŠKE TVORJENKE V RAZVOJu SLOVENSKEGA KNJIžNEGA JEZIKA 1 Poglavje prinaša izsledke besedotvorne analize kršcanskih, predvsem liturgicnih terminov, ki jih v smislu privzdignjenosti nad vsakdanjim sporocanjem uvršcamo med prvo knjižno besedje in najstarejše v pisni jezik preneseno slovensko strokovno izrazje. Zaradi obilice gradiva in raznolike problematike se bomo omejili na samostalniške tvorjenke z besedotvorno podstavo iz samostalnika. ugotavljali bomo besedotvor­nopomenske kategorije in enakofunkcijske obrazilne morfeme kršcan­skih terminoloških tvorjenk. Zanimajo nas najbolj produktivni tvor­beni postopki in tvorbeni modeli ter frekvenca posameznih tvorjenk v besedilih iz razlicnih zgodovinskih obdobij. na podlagi predhodnih raziskav1 lahko sklepamo, da so se vecje izmenjave obrazilnih morfemov kršcanskih terminov dogajale v obdobju enotenja slovenske knjižne norme. Zakonitosti besedotvornega razvoja dane kategorije je mogo-ce ugotoviti na podlagi zgodovinskega besednega gradiva, ki omogoca pravilno vrednotenje pojavov v sinhroniji (orožen 1968: 212).2 1 M. orožen (1980: 31)je opozorila na razhajanje med knjižnim, narecnim in pogo-vornim (govorjenim!) besedotvornim sestavom, ker se je knjižni oddaljeval od siste-ma v govorjenem jeziku. Razlike v besedotvorni tvorbi v osrednjem in vzhodnoslo­venskem knjižnem jeziku z razlicicama se kažejo predvsem v delih a. M. Slomška, ki je prvi skušal v osrednjem knjižnem jeziku uveljaviti nekatere besedotvorne in besedne posebnosti vzhoda. naslanjal se je na besedno dedišcino in knjižne tvor­jenke gutsmana, Jarnika in Ravnikarja, prispeval štajerske posebnosti in upošteval osrednjeslovenske. 2 Trubacev, Sinhronija, diahronija – und kein Ende… (Marginalii po russkomu istorice­skomu slovoobrazovaniju, 1994: 19) opozarja na dejstvo, da je besedotvorje, kot pove ime sámo, proces, kar pomeni, da ne sodi dosti v obmocje sinhronije – to je lahko le nek interval, opis. Sinhronija se po njegovem nejasno razlocuje od diahronije. Pri raziskovanju se zavzema za tretjo pot: kompromis, kot ga izkazuje slovarska praksa. Preprican je, da ni potrebno govoriti o besedotvornem sistemu, ker sistem predsta­vlja nespremenljivost, ki ne dopušca vecne spremenljivosti jezika. Lahko govorimo 1.1 Terminološko jezikovno gradivo smo zbrali iz osnovnih ka­toliških in protestantskih verskih prirocnikov v tristoletnem razvoj­nem loku (gl. vire). upoštevali smo tudi rokopisne vire, od Brižinskih spomenikov do vec stoletij mlajših ohranjenih molitvenih obrazcev. evidentirali smo preko 1000 kršcanskih, povecini obrednih ali litur­gicnih netvorjenih in tvorjenih terminov. gradivo je bilo izpisano po metodi izbirnega zapisa s sobesedilom, kolikor ga je bilo potrebno zajeti za razumevanje pomenske podobe ali vsaj prepoznavanje terminološke rabe vsakokratnega termina. S prvim branjem in podcrtavanjem ter z drugim branjem istih besedil, kar je predstavljalo nekakšen kontrolni presejalni test, smo se trudili oznaciti vsak kršcanski termin. To je bilo zahtevno opravilo, ker ni bilo vedno mogoce postaviti jasne meje med neterminološko in terminološko rabo dolocenega izraza.3 Zaželene lastnosti terminov so: enopomenskost (en pojem – en leksem), ki je tudi pri terminološki leksiki zaradi pomenskih prenosov težko dosegljiva, vsak termin je namrec natancno definiran in opredeljen v odnosu do drugih, motivirani termini pa so povezani med seboj; sposobnost izpeljave enega termina iz drugega omogoca nasta­nek terminoloških besednih družin; sistemskost termina glede na sistem pojmov in jezikovni sistem; besedotvorni morfemi se lahko specializirajo za izražanje dolocenih pomenov. Kot nepogrešljiv vir za razvršcanje terminoloških tvorjenk po be- sedotvornih pomenih in obrazilnih morfemih se je ponovno pokazalo sobesedilo.4 Poleg sinhronega pristopa smo za prepoznavanje tvorbene le o elementih oz. fragmentih sistema in sistematicnosti, ki nastaja v novih, spre­minjajocih se okolišcinah. Trubacev se zavzema za integrirano metodo preucevanja besedotvorne tvorbe, ki zajema razvojno primerjavo (v razlicnih obdobjih), notranjo rekonstrukcijo (izvor) in strukturno metodologijo; vkljucuje tudi primerjavo z dru­gimi slovanskimi jeziki. 3 F. novak (2004: 237–239) je v evangelijskih odlomkih o Kristusovem življenju in delu, v berilih, molitvah in psalmih ugotavljal, da imamo v slovenski protestantski književnosti veliko podatkov o pomenih liturgicnih izrazov. Razlage med avtorji se lahko razlikujejo precej ali le v kaki pomenski sestavini; razlagalci govorijo o tem, kaj beseda v tistem besedilu pomeni. To je besedilni pomen besed, ki je nekoliko drugacen kot slovarski pomen. njihov pomen lahko dojemamo globlje ali bolj po­vršinsko, kar je odvisno od zmožnosti uporabnika, npr. pomen izrazov o.lica, shribe, Betleem, gobe, .lepac, barka. 4 M. Merše (1989b: 150–155) je na konkretnih zgledih dokazovala, da k pravilni dolocitvi skladenjske podstave usmerja tudi sobesedilna presoja tvorjenke. istoca­sno mora skladenjski opis, ce je sinonimen tvorjenki, vzdržati preizkus sobesedilne motivacije uporabljali tudi diahrone postopke.5 iz zgodovinskih bese­dilnih virov smo ugotavljali tudi besedotvorno prilagajanje prevzetih tvorjenih terminov slovenskemu jeziku in vpliv narecnih besedotvor­nih sistemov na tvorbo kršcanskih terminov v pokrajinskih knjižnih razlicicah 18. in prve polovice 19. stoletja.6 Sobesedilo je postalo tudi merilo za preverjanje, ali so splošni izrazi s terminologizacijo postali stilno nezaznamovani (prim. besedotvorni pomen obrazilnih morfe­mov pri modifikacijskih izpeljankah). Rezultat jezikovne analize je re-lativno popolna zbirka osnovnega besedišca kršcanske terminologije od oblikovanja knjižnega jezika sredi 16. do normiranja novoslovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. 1.2 v koncni fazi priprave gradiva smo iz terminološkega besedja poiskali tvorjene termine in po sodobni metodi pretvorbe v sinhrono doloceno skladenjsko podstavo7 izlocili samostalniške tvorjenke z bese­ zamenjave, npr. glagol prašiti je mogoce skladenjsko razvezati le z zvezo delati praho, ker samo ta lahko pomensko enakovredno nadomesti Dalmatinovo rabo glagola prašiti v stavku: »orje li, ali pra.hi, ali dela li en orazh .vojo nyvo v.elej k'.etvi« (ii, 11b). Pravilnost sinhrono dolocene skladenjske podstave je preverjala s sinonimnimi opisi, dolocala pa jo je tudi posredno – s sinonimnimi opisi parne, obicajno vidsko ali pomensko komplementarne možnosti, npr. delati rane – storiti rane, dati lon – prejeti lon. 5 v. n. nemcenko (Ponjatie sposoba slovoobrazovanija s diahroniceskoj i sinhroniceskoj tocek zrenija, 1994: 29–30) je preprican, da za jezikovno diahronijo obstaja veliko definicij. ena od njih je, da gre za zgodovinsko zaporedje razvoja jezikovnih poja­vov. Diahronija v besedotvorju je zgodovinski proces tvorbe novih besed, je proces razvoja besedotvornega sistema v danem jeziku na podlagi postopne izmenjave da­nih dejstev z drugimi. Sinhronija je del objektivne realnosti, izvzete iz razvojne da­nosti. ne upošteva spremenljivosti; sem spadajo le kolicinske spremembe jezikovnih dejstev, ne pa razvojni potek od enega jezikovnega pojava do drugega. 6 To je predmet raziskovanja zgodovinske dialektologije, ki ugotavlja teritorialno rabo oz. razširjenost besedotvornih vzorcev, sprejetih iz narecij v pokrajinske knji­žne razlicice preteklih dob. B. Rajh (1998, 2002) med drugim popisuje besedotvor­ne znacilnosti enega od slovenskogoriških govorov (severozahodnoprleški govor) in vzhodnoštajerske knjižne razlicice, ki se je oblikovala na tej narecni osnovi in se v prvi polovici 19. stoletja uveljavila na ozemlju med Muro in Dravo. Knjižnojezikov­na razlicica se je uresnicevala v slovstvenih delih oz. odmevala v jezikoslovnih spisih L. volkmerja, P. Dajnka, a. Murka in J. Muršca. Primerjava tipicnih obrazilnih morfemov iz sodobnega narecnega gradiva in iz Dajnkovih del je pokazala, da so postopki tvorbe in izbor obrazilnih morfemov v narecju vplivali na pokrajinsko knjižno besedotvorno tvorbo, toda besedotvorni vzorci, njihova produktivnost in pogostost rabe tvorjenk se le deloma prekrivajo (Rajh 1998: 102–123). 7 upoštevali smo teoreticne in metodološke dosežke sodobnega slovenskega besedo­ dotvorno podstavo iz samostalnika. v tej fazi dela smo ugotovili, da so se nekatere terminološke tvorjenke zaradi velike casovne oddaljenosti leksikalizirale skoraj do stopnje, ko je težko razpoznati prvotno tvorbe-no motivacijo.8 Pri prevzetih terminih, ki jih je med izsamostalniškimi tvorjenkami veliko, je tudi ugotavljanje smeri motivacije in stopenjsko­sti tvorbe lahko precej oteženo. Poglejmo si primer. ali so naši pred­niki iz nemšcine najprej sprejeli termin prediga, pridiga, vzhšt. predga (nem. Predigt, srvn. Predige, bredige), v drugi fazi pa iz njega izpeljali termin pridigar? ali pa je termin pridigar izglagolska tvorjenka, morda so ga sprejeli neposredno iz nemšcine (nem. Prediger), kjer se je tvorbe­ni postopek že izvršil, in poslovenili priponsko obrazilo? Je izpeljanka pridigarstvo prvo- ali drugostopenjska tvorjenka? Pri ugotavljanju izho­dišcnih besed oz. motivirajocih terminov9 smo upoštevali etimološke in zgodovinske slovarje, prirocnik o prevzetih besedah v slovenskem jeziku ter gradivske zbirke (alfabetariji). 2 Nemodifikacijske tvorjenke 2.1 izsamostalniške terminološke tvorjenke smo najprej razvrstili v dve obsežni skupini: nemodifikacijske in modifikacijske tvorjenke. Ko smo tvorjene termine razvršcali po besedotvornih pomenih in ena­kofunkcijskih obrazilnih morfemih, ki so bili lahko vecpomenski, smo ugotovili, da je temeljni znotrajjezikovni razlog oblikovanja termino­loških tvorjenk tvorba po analogijah. Modeli besedotvorne tvorbe so ne glede na besedotvorni pomen tvorjenke vsebovali obrazilne morfe-me, ki jih je jezik praviloma poznal iz splošnega izrazja. iz primerjalne analize se da izlušciti enega ali dva besedotvorna vzorca z visoko pro-duktivnostjo tvorbe znotraj posameznega besedotvornega pomena. Ta tvorja. J. Toporišic jerazvil teorijo besedotvornega algoritma, ki je s popisom zgle­dov knjižne besedotvorne tvorbe predstavljena v poglavju o besedotvorju v izdajah slovnice (1976, 1984, 1991 in 2000). Deloma razlicno je metodologijo razvila a. vidovic Muha, ki postavlja besedotvorni pomen v pretvorbeno zvezo s propozicijo povedi, kar je natancno predstavila v prvi monografiji (1988). 8 Diahrona interpretacija ne sovpada vedno s sinhrono motivacijo. Zgodovina bese­dotvornih obrazil se opira na klasicno praslovansko besedotvorje. Tradicijo mor­femskega opisa slovenskega zgodovinskega besedotvorja predstavlja Bajec v delu Besedotvorje slovenskega jezika i, ii, iii. 9 v primeru prvostopenjske tvorbe se iz motivirajocega termina (netvorjenke) tvori motiviran termin (tvorjenka). Pri vecstopenjskih tvorjenkah so motivirajoce besede tvorjenke predhodne stopnje, motivirane pa izvedenke iz njih. posebnost je potrjena tudi pri izglagolskih terminoloških tvorjenkah. Ce se je tvorbeni postopek prevzetega termina izvršil v tujem jeziku, so prevajalci priponski obrazilni morfem praviloma podomacevali, pred­ponskega pa kasneje lahko tudi prevajali. 2.2 Med nemodifikacijskimi izsamostalniškimi tvorjenkami pre­vladujejo navadne izpeljanke. Malo je zgledov kršcanskih terminov, ki so tvorjeni iz predložne zveze – še ti so znacilni za eno besedotvor­nopomensko kategorijo – in za medponsko-priponsko zlaganje. višjo frekvenco izpricujejo zloženke z enomorfemskim medponskim obrazi­lom, pri katerih se je tvorbeni postopek zgodil v nemšcini, npr. fajmo­šter. Tovrstne zloženke so se oblikovale tudi pri prevajanju terminov po morfemih, npr. almožnodajanje. najvec jih je bilo v knjižnem jeziku 16. stoletja; posamicni primeri so v gradivu izpricani do konca 18. stoletja. Sklapljanje se je izkazalo za neproduktiven tvorbeni postopek, toda teh nekaj zgledov je bilo v liturgicnem jeziku pogosto rabljenih. 2.2.1 Izsamostalniške tvorjenke z besedotvornim pomenom lastnost, stanje, povezava s cim 2.2.1.1 Izpeljanke s priponskim obrazilom -stvo in razlicicama -štvo in -ctvo (oboje -tvo) Besedotvorni pomen lastnost, stanje oz. dejavnost, povezava s cim izražajo razlicna priponska obrazila. v terminološki rabi je prevladoval tipicni slovenski obrazilni morfem za tvorbo abstraktnih samostalni­kov -stvo z razlicicama -štvo in -ctvo. Pomenski prehod priponskih obrazil se je po metonimicnem pomenskem prenosu izvršil zgodaj – v kraj, kjer je kaj. Tretja pomenska kategorija je zbirnost (kolektivnost). Dva kršcanska termina z vecpomenskim obrazilnim morfemom -stvo sta bila potrjena že pred tisoc leti v Brižinskih spomenikih:10 vzmastvo 'necistost' in cesarstvo 'božje kraljestvo'. Pri protestantskih piscih je teh terminov in njihovih razlicic neprimerno vec: aposteljstvo in apostolstvo, bogastvo (nepalatalizirano bog.stvo11 < Bog), clovestvo, decelstvo in (red­ 10 a. vidovic Muha (1989c: 51–62) je razvrstila tvorjenke vseh polnopomenskih be-sed iz Brižinskih spomenikov na nemodifikacijske in modifikacijske. Samostalniške tvorjenke je razdelila na izglagolske, izpridevniške in izsamostalniške; na enak na-cin je razvršcala tudi pridevnike in glagole. Tvorjenke je evidentirala po besedotvor­nih pomenih in pripadajocih obrazilnih morfemih. Posebej je predstavila zglede tvorjenk iz predložne zveze in sklopov. 11 Bajec (1950: 64) je opozoril, da je bila težnja po ohranitvi obrazila tako velika, da se ko) dekelstvo, farstvo, jogrstvo, hlapcestvo, kljucarstvo, nunstvo, predigar­stvo in pridigarstvo, vdovstvo in vduštvo.12 Produktivnost danega besedotvornega vzorca se izkazuje tudi pri podrocnem besedju tega casa, npr. purgarstvo, šafarstvo, vevodstvo. Tudi za izsamostalniške terminološke tvorjenke je znacilna nepremenjenost besedotvorne podstave in/ali priponskega obrazila tvorjenke. Protestan-ti so neradi spreminjali besedotvorno podstavo novotvorjenk, da ne bi zabrisovali tvorbene motivacije. Zapisovali so gospodstvo in gospostvo, krstcanstvo in kršcanstvo. Raje kot besedotvorno podstavo so premenili obrazilni morfem, npr. menihstvo in menihštvo, izjemoma je izprican izraz s premeno koncnega soglasnika podstave meništvo. Besedotvorna razlicica -štvo se pojavi tudi, ko se na morfemskem šivu izvršita gla­sovni premeni prilikovanje in zlitje, npr. papeštvo. Posebno zanimiva je obrazilna razlicica -ctvo, znacilna za tvorbeno ustvarjalnost prote­stantskih piscev. Razširila se je na poimenovanje abstraktnih pojmov na razlicnih življenjskih podrocjih, npr. clovectvo, detectvo, vdevictvo in devictvo, poroctvo, svactvo. Priponski razlicici -štvo in -ctvo bi lahko združili pod enim obrazilnim morfemom -tvo, vendar smo z loceno obravnavo želeli opozoriti na razvojne spremembe danega tvorbenega modela.13 v dobi protireformacije je pojav nepremenjenosti ali delne glasovne premenjenosti v podstavi postopno izginjal, npr. zapisovali so le kršcan­stvo, toda clovestvo. obrazilna razlicica -ctvo je sovpadla s -štvo: od 17. stoletja dalje je dosledno izprican termin devištvo namesto protestant- je za lažji izgovor vrinil ., ki so ga zapisovali z -a-, na vzhodu pa z -e-, npr. božastvo (Murko božestvo), clovecastvo, prorocastvo, velicastvo (Murko, Dajnko velicestvo). 12 Zgledi tvorjenk so z manjšimi izjemami poknjiženi zaradi obilice realiziranih vari­antnih zapisov pri istem piscu, kaj šele v razlicnih dobah. Akcent ni zapisan. V citira­nem odlomku so vidne glasoslovne posebnosti obrazilnega morfema -stvo, npr. »Inu potehmal ta Hudizh, ie u.i Boshy praui Ordningi inu po.taui .ouurash, .u.eb timu Sakonu, Vdushtuu inu diuizhtuu« (TO 1584, 136b). 13 Morfemski prikaz tega obrazila se je dostikrat razhajal. Toporišic (2000: 180) beleži tvorjenke na -stvo, razlicice na -štvo, ki so nastale po glasovnih premenah, pa raz­vršca v kategorijo tvorjenk s priponskim obrazilom -tvo. uvedbo obrazilne razlicice -tvo podpira tudi iz besedotvorne teorije znano priporocilo, da morfemsko mejo, ce je le mogoce, pomaknemo v korist korenskega morfema, npr. ubog-+ -stvo > uboš­tvo; podobno se zgodi, ce se srecata dva obrazilna morfema in se meja premakne v korist predhodnega obrazila, npr. potepuh-+ -stvo > potepuš-tvo (Stramljic Breznik 2004b: 176). skega devictvo. Terminološki fond se je dopolnjeval z novotvorjenkami, kot bogstvo, krivoverstvo, maštvo (< maša), mašništvo (< mašnik), škofo­vstvo. Sopomenke z drugacno tvorbeno motivacijo so konkurirale med seboj, npr. kristjanstvo (< kristjan) in kršcanstvo (< krst). Motivacija tvorbe in nepremenjenost obrazila -stvo sta se ohranjala tudi pri tvorjenkah s podaljšano osnovo,14 kar je pri posameznih zgledih zaslediti v prekmurskih nabožnih besedilih 18. stoletja, npr. bolvanstvo, bojstvo (< bogstvo), božanstvo, gospodstvo in gospostvo, krstšanstvo in kr-šcanstvo, kurvejstvo, popovstvo, robstvo, svedokstvo in svedostvo, vdovstvo. narašcajoca produktivnost tvorbenega vzorca je v prekmurskem knji­žnem jeziku razvidna iz seznama besed za odzadnji slovar stare knjižne prekmuršcine iz obdobja 1715–1886. v gradivu najdemo še vsaj nasled­nje kršcanske termine: apoštolstvo, dühovstvo, clovejstvo in clovecanstvo, gmajnstvo, jeretinstvo, katolicanstvo, naslednistvo, papinstvo, pišpekstvo (pišpek 'škof'), preklenstvo in preklestvo, prorostvo in prorocanstvo, svedo-canstvo, vdovinstvo in vdovstvo, verstvo, zvelicastvo.15 Z obrazilnim mor­femom -štvo so se tvorili termini, kot almoštvo, divištvo, kurvejštvo, si­romaštvo, svedoštvo, vuceništvo. Tudi v vzhodnoštajerski knjižni razlicici (Dajnko, Muršec) termini s priponskim obrazilom -stvo in razlicico -štvo dokazujejo produktivnost modela tvorbe abstraktnih samostalni­kov, npr. duhovstvo 'duhovšcina', katolicanstvo, osobstvo, podslužništvo, poganstvo, služništvo, strežništvo, vratarstvo, zarotništvo.16 Terminološke tvorjenke z obrazilnim morfemom -ctvo se pojavljajo pri Dajnku, npr. clovectvo, devictvo, svedoctvo (prim. svedostvo v vzhodnoštajerski razli­ 14 Breznik (1982: 335) je v zvezi z glasovno premeno, po kateri se d, t, s, z pred -ski spreminja v š-ški, opozoril na slovensko posebnost, ki jo drugi slovanski jeziki komaj poznajo. Da bi besedotvorna podstava ostala nedotaknjena in tvorbena mo-tivacija razvidna, je »kazalo med njo in pripono vtakniti kako mašilo, ki je zabra­nilo spremembo; biti je morala le-ta vmesna pripona taka, da besedi ni zasukala pomena«. v navedenih zgledih izsamostalniških izpeljank na -stvo se je osnova podaljšala z -ov-, -an-, -in-, -ej-. 15 Za poimenovanje abstraktnih pojmov je bil tvorbeni vzorec produktiven tudi med splošnim in tematskim besedjem, kot detinstvo, junastvo, pasterstvo, poglavarstvo, po­slanikstvo, poselstvo, predsednikstvo, rodbinstvo, rodstvo, soldastvo, sosedstvo, starišin­stvo, šafarstvo, vladnistvo, zvacinstvo; oblastnišvo, bojštvo, izjemoma z razlicico -žtvo: viteštvo in vitežtvo, hištvo in hižtvo. 16 Tvorjenke z obrazilom -stvo in -štvo so imele tradicijo, ki se kaže tudi pri volkmer­ju, npr. meštvo 'duhovništvo', in Šmigocu, npr. veranstvo 'vera, religija' (Rajh 1998: 39). cici Parhammerjevega katekizma), vractvo, ceprav v severozahodnopr­leškem govoru ta obrazilni morfem ni potrjen (Rajh 1998: 119). Pri Muršcu raba niha, kajti v njegovem obredniku (1850) se pojavljata be-sedotvorni razlicici na -ctvo in -štvo, npr. clovectvo in cloveštvo, devictvo in devištvo. 2.2.1.2 Izpeljanke s priponskim obrazilnim morfemom -ija Pomen lastnost ali stanje izkazuje prevzeti obrazilni morfem -ija, ki se med kršcanskimi tvorjenkami potrjuje kot vecpomenski, in sicer v besedotvornem pomenu povezava s cim in kraj, kjer je kaj. Poslove­njen morfem -ija (< srvn. -ie, Bajec 1952: 19) se je najveckrat pripenjal na prevzeto besedotvorno podstavo. izrazi poimenujejo grešna dejanja, npr. pri protestantih fratarija in ferratarija, kecarija, kurbarija, lakomija (Krelj), lotrija, mojstrija, purgarija, tiranija. v prekmurski in vzhodnoštajerski knjižni razlicici 18. stoletja naj-demo zglede, kot prekm. kurbarija (vzhšt. kurvarija), lotrija, sodomija, tatija (vzhšt. tatbina in tatvina), medtem ko so iz Brižinskih spomeni­kov znani izrazi tatva, tatba in tatbina, v osrednjeslovenskem knjižnem jeziku pa tatvina. 2.2.1.3 Izpeljanke z manj rodnimi priponskimi obrazili Za dani besedotvorni pomen najdemo med terminološkim gradi­vom tudi neproduktivne obrazilne morfeme, ki jih potrjujejo posamic­ 17 18 ni zgledi v besedilih: -ost, npr. pri protestantih zlobost, -ota, npr. grehota, -nija, npr. lotrnija, -ina, npr. vzhšt. botrina 'botrstvo' (in 'kruh ob krstu'). Specializirano obrazilo za tvorbo kršcanskih terminov -at, npr. diakonat, prezbiterat, se je, sodec po zajetem gradivu, v besedilih pojavilo šele v 19. stoletju. Termin je znan iz hrvaške kršcanske ter­minologije: služba, red, dostojanstvo prezbitera, svecenika. V. sveceništvo (Šetka 1976: 234). 2.2.2 Nosilec lastnosti ali stanja, povezave (živo) 2.2.2.1 Izpeljanke z obrazilnim morfemom -ar in besedotvor- no razlicico -er ter parnim morfemom ženskega spola -arica Kršcanski termini s prevzetim obrazilnim morfemom -er so tvor­ 17 Bajec (1950: 70) ni bilpreprican, ali je Trubarjeva zlobost izpeljanka iz samostalnika zloba ali pridevnika zlob: silno zloba sta bila. 18 Priponsko obrazilo -ota se primarno pojavlja v izglagolskih izpeljankah, toda najvec primerov je znanih iz pridevnika. Pomensko sorodni obrazilni morfemi -ost, -oca in -oba so sprožili konkurenco tvorjenk brez pomenske diferenciacije, npr. bridko­ ba, bridkoca, bridkost in bridkota – prevladala je bridkost (Bajec 1950: 68–69). jenke, pri katerih se je tvorbeni postopek izvršil že v nemšcini. Za ob-dobje normiranja knjižnega jezika v 16. stoletju so znacilni variantni izrazi z enako besedotvorno podstavo, toda s prevzetim -er in/ali po­domacenim priponskim obrazilom -ar. Le-ta je sovpadel z identicnim morfemom -ar, ki je bil v slovenskem knjižnem besedotvornem sistemu zelo produktiven.19 naj naštejemo nekaj zgledov iz 16. stoletja: colnar in colner, epikurar in epikurer, ferratar in ferrater, karnar in karner, korar in korer. Te besedotvorne razlicice kažejo na prevzemanje iz stare in srednje visoke nemšcine ter bavaršcine v razlicnih obdobjih (Striedter Temps 1963), kar potrjuje znano zgodovinsko navezanost alpskih Slo­vencev na nemško jezikovno, kulturno, politicno in cerkveno obmocje. v gradivu iz 16. stoletja neustaljenost najbolj kažejo naslednji prevzeti izrazi: farizej, farizer, farizejer, farizeer, farizeus (prim. prekm. farize­uš); saducej, saducejer, saducer; šafar, šafer, šafner (< nem. der Schaffner, bavarsko Schaffer); mordar, mordrar, merdar (< nem. Mörder). Med kr-šcanskim termini so bile razširjene tudi izpeljanke z že ustaljenim po­domacenim obrazilom -ar, kot fratar, kamrar, kecar, kljucar, predigar in pridigar, troštar. Produktivnost besedotvornega vzorca izkazujejo tudi zgledi iz Trubarjevega prvega dela nove zaveze (TT 1557) in Dalmati­novega celotnega prevoda svetega pisma (DB 1584), ki poleg verskega izrazja zajemata tudi besedje iz razlicnih poklicev in dejavnosti. Pri­padniki le-teh so se imenovali z izrazi, kot ajfrar, antverhar, apotekar, kožar, kramar, lajhar, ledrar, loncar, mlinar, ovcar, srebrar, šolar, šribar, vahtar, vinar, vratar, zvezdar, zvonar. Tudi v dobi katoliške obnove so poimenovanja za clane samostan­skih redov prevzeli iz nemšcine, obrazilni morfem pa po vecini do-macili, npr. benediktinar, dominikanar, franciskanar, jezuitar, kalvinar, kapucinar, kartuzianar, luteranar, toda bernardiner. Terminološke izpeljanke z obrazilnim morfemom -ar (izjemoma 19 M. Merše (2005b: 81) je v Megiserjevih slovarjih pri starem in novem tvorjenem izrazju ugotavljala tvorbo po uveljavljenih besedotvornih modelih. Znacilnost knji­žnega jezika 16. stoletja, ki je tudi slovarsko izpricana, so besedotvorne razlicice, kar pojmuje kot posledico sopomenskosti besedotvornih obrazil, npr. vrabic – vrabcec – vrabcic (zadnji dve izpeljanki je zapisoval Trubar). obrazilo -ar je bilo pogosto uporabljeno kot besedotvorno sredstvo za podomacitev prevzete besede, npr. Fech­ter – fehtar (Merše 2006: 130). Tudi imena številnih delujocih oseb, posebej poime­novanja poklicev so pogosto tvorjenke s priponskim obrazilom -ar (Merše 2007a: 70–71, 2007b: 99–126). -er: kanoner) so pri prekmurskih in vzhodnoštajerskih piscih manj šte­vilne, npr. benediktinar, farar ('protestantski pastor' in 'duhovnik') in farer, kalvinar, molitvar, rabinar, vzhšt. pismar, predgar, medtem ko je besedotvorni vzorec najbolj produktiven pri poimenovanju pripadni­kov razlicnih poklicev.20 2.2.2.2 Izpeljanke s priponskima obraziloma -nik moškega spola in -nica za ženski spol nenaglašeni priponski morfem -nik ima po produktivnosti tvorbe in pogostosti rabe posebno mesto v besedotvornem sistemu izglagolske izpeljave. Pri izsamostalniški izpeljavi kršcanskih terminov je tvorbeni vzorec bistveno manj produktiven. naj navedemo nekaj primerov, ki se v knjigah pojavljajo že od 16. stoletja: besednik, cerkovnik (vzhšt. cirkve­nik), mašnik, mirnik, papežnik. Parnih tvorjenk na -nica je bilo malo: osr. besednica, prekm. klücenica, örocnica, tanacnica. v prekmurskem knjižnem jeziku so se pojavljali tvorjeni termini,21 kot mešnik, örocnik 'dedic', talnik (vekivecnoga blaženstva), od srede 19. stoletja (v. novak 2006) sta potrjena tudi termina kanonik in farnik 'župljan'. Zanimivo pomensko motivacijo ima zgled iz vzhodnoštajeske knjižne razlicice, tj. težavnik 'mucenec'. 2.2.2.3 Izpeljanke s priponskima obraziloma -án in -ján ter par-nima besedotvornima morfemoma ženskega spola -ánka in -jánka 20 v Dajnkovem slovstvenem delu (Rajh 1998: 116) je obrazilni morfem -ar povsem prevladal, kar je razvidno iz številnih poimenovanj za poklice, npr. celar, cižmar ‘izdelovalec škornjev’, crevlar, dervar, gobar, golobar, goslar, juncar ‘kdor redi vole’, kolar, korbar, košar ‘izdelovalec košar’, kotlar, kozar ‘kdor redi koze’, knjigar ‘knji­govez’, kamenar ‘kamnosek’, kercmar, klobucar, klobasar, kolar, konjar, kopitar, kosar ‘kdor izdeluje kose’, loncar, medar, pecar, pecatar ‘izdelovalec žigov’, pucelar ‘sodar’, rabocar (< rabota), rešetar, svecar, zlatar, zvezdar, zvonar, živinar. Produktivnost priponskega obrazila dokazuje tudi volkmer, ki je tvoril izpeljanke, kot bukvar ‘knjigar(nar)’, metlar, žganjar, ali pa je obrazilo zapisoval v prevzetih besedah, npr. ledrar, šmajdlar ‘kovac’, tišlar. Šmigoc je zapisoval predvsem domace izpeljanke, npr. britvar ‘brivec’, brusar, kokošar, mokar, sedlar, sitar, volar (Rajh 2002: 37). 21 vzorec je bil bolj razširjen, kot je videti iz terminološke rabe. Prim. zglede iz odzad­njega seznama stare knjižne prekmuršcine (novak 1988a): bojnik, dvornik, hižnik, poglavarnik, potnik, vraženik; iz Dajnkovih del (Rajh 1998: 117): vzhšt. knižnik ‘pisatelj’, ogradnik ‘vrtnar’, mecnik ‘rabelj’, školnik ‘ucitelj’, iskustnik ‘umetnik’, na­ravnik ‘prirodoslovec’, modelnik ‘izdelovalec podob iz voska’. narecni besedotvorni vzorec ohranjajo »Dajnkove« izsamostalniške tvorjenke za pomenski skupini oprav­kar (nosilec samostalniških znacilnosti) in opravilnik (tudi podobnost predmeta) (Rajh 2002: 118). Ceprav je priponski obrazilni morfem -ján pri terminološki tvorbi neproduktiven,22 ga izpostavljamo zaradi posebnega položaja, ki se kaže v ogromnem številu pojavitev izsamostalniške tvorjenke kristjan v na­božnih besedilih, in zanimivega historiata. Kot nam pove sobesedilno okolje, predstavlja termin kristjan mlajše poimenovanje za pripadnika katoliške veroizpovedi. Protestanti so iz srednjeveške katoliške ustne tradicije sprejeli izpridevniško tvorjena termina kršcenik in kršcenica. nadalje so tvorili stalne zveze, npr. pravi kršceniki, verni kršceniki in še nekaj priložnostnih prilastkovnih zvez, s cimer so protestantske vernike tudi formalno razlocevali od katoliških (falš kršceniki, hinavski kršce­niki, nezastopni kršceniki). Za dobo katoliške obnove v 17. stoletju je znacilno, da se je vzporedno zacel uveljavljati drug besedotvorni vzorec izpeljave s priponskim obrazilom -ján: kristjan (< lat. christianus iz gr-šcine, Šetka 1976: 141). namesto arhaicnega kršcenika je termin kristjan po frekvenci že prevladal v Kastelcevem in Paglovcevem katekizmu, medtem ko sta Candik in Hipolit dosledno zapisovala tradicionalni kršcenik. v drugi polovici 18. stoletja je izpridevniška tvorjenka kršce­nik postopno izzvenela: posamicni zgledi so se ohranili v bolj arhaicni koroški razlicici osrednjega knjižnega jezika pri gutsmanu, deloma pri Tauffererju in v kranjski razlicici Parhammerjevega katekizma (1760), pri vodniku (1811) pa v gorenjsko preobraženi podobi kršnik. v casu najvecje knjižnojezikovne razdrobljenosti v 18. stoletju in prvi polovici 19. stoletja sta tudi v prekmurskem knjižnem jeziku in vzhodnoštajer-ski razlicici potrjena oba besedotvorna vzorca, vendar se razlikujeta po razvrstitvi in pogostosti rabe. Termin kršcenik je pri prekmurskih piscih katoliške in evangelicanske veroizpovedi številnejši v primerjavi z obli­koglasnima razlicicama krstšan in kršcan; v vzhodnoštajerski knjižni razlicici raba niha med izrazoma krstjan (krstjanka) in kristjan. v Mur-šcevem obredniku (1850) smo prvikrat zasledili termina katolik in (la-tinski) katolican. Znano je, da raba še danes niha med besedotvornima razlicicama katolican, ki se dosledno rabi v pisnem in govorjenem jezi­ku v katoliški cerkvi, in katolik, ki je po vecini znan iz splošne rabe. 2.2.2.4 Izpeljava izsamostalniških terminoloških tvorjenk z manj rodnimi priponskimi obrazili Besedotvorni vzorci z neproduktivnimi obrazilnimi morfemi so se 22 Bajec (1950: 44) je opozoril, da se je obrazilni morfem -ján zacel mešati z obrazilom -án, zato so nastale dvojnice deželan in deželjan, dvoran in dvorjan, goran in gorjan. najveckrat pojavljali le v posameznih knjižnih razlicicah in v omejenem casu. izpricani so posamicni zgledi terminov z nerodnimi sopomenski-mi obrazilnimi morfemi, ki so se pojavljali le v prekmurskem knjižnem jeziku, npr. -án: litaran in luteran, krstšan in kršcan; -car: bolvancar, tvorjenka iz predložne zveze brezbogacar (prim. domovincar, mestan-car); -áš: mešijaš; -íšta: evangelišta; -a: levita, patriarka in patriarha; -ur: apatur 'opat'; -oš: plebanoš; -uš: diakonuš, farizeuš, plebanuš 'župnik' (prim. publikanuš 'cestninar'); ženski parni morfem -ojca: diakonušoj-ca, prorokojca. Skozi vecstoletno knjižno tradicijo se je v osrednjem tipu obrednega jezika in v knjižni normi do današnjih dni ohranila izpelja­va s priponskim morfemom -íst, ki se pripenja na prevzeto podstavo, npr. v reformaciji papist, v protireformaciji konfesionist, zakramentist. v obdobju katoliške verske prenove v 17. stoletju se tudi potrjuje za samostalnik nepricakovana raba priponskega morfema -iš,23 ki je prav­zaprav prevzeti posamostaljeni pridevnik, npr. cvingljaniš, evangeliš, kalviniš, katoliš, lutriš. Produktiven obrazilni morfem samostalniških kršcanskih terminov, ki so se oblikovali iz glagola, je -ec, a se pri izsa­mostalniških terminoloških tvorjenkah pojavlja le izjemoma, npr. pri medponsko-priponskih zloženkah: prekm. krivovörec, malovörec, novo­vörec, starovörec 'pripadnik pravoslavne vere'. Za izsamostalniško tvorbo sta potrjena obrazilna morfema, izpricana že pri protestantskih piscih 16. stoletja: -ik moškega spola, npr. zakonik, in -ica ženskega spola, npr. zakonica, prekm. apatica in opatica, prorokica. Priponsko obrazilo ženskega spola -inja se pojavlja v osrednjeslo­venskem knjižnem jeziku od srede 16. do srede 19. stoletja in manjkrat v vzhodnoštajerski knjižni razlicici, npr. ajdinja in ajdenja, boginja, botrinja, jogrinja, osr. in vzhšt. prerokinja. Prevzeti obrazilni morfem ženskega spola so prilagodili slovenski jezikovni zakonitosti, po kateri ima vecina samostalnikov ženskega spola koncnico -a. v prekmurskem knjižnem jeziku je izprican tudi obrazilni morfem -kinja,24 npr. lute-rankinja, papinkinja 'katolicanka'. Redek zgled zloženke z enomorfem-skim medponskim obrazilom je vzhšt. krvosvedokinja. 23 Po Brezniku (1982: 336) je obrazilni morfem -iš lahko latinska koncnica -ieus ali posnetek nemške -isch. 24 naj naštejemo nekaj primerov iz odzadnjega seznama (novak 1988a) – pri zgledih za podpicjem gre verjetno za izglagolsko izpeljavo: sloboudkinja, prijatelkinja in priatel­ kinja, nepriatelkinja, Bavarkinja, Židovkinja; varivackinja, voditelkinja, varitelkinja, kazitelkinja, pasterkinja. Prim. vzhšt. šestonedelkinja ‘ženska šest tednov po porodu’. 2.2.3 Nosilec lastnosti ali stanja (neživo) oz. predmet kot no-silec povezave Zglede za tovrstno tvorbeno ustvarjalnost najdemo v obsežnem Kastelcevem katekizmu (Knc 1688), ki s preko šeststo stranmi dalec presega pricakovani obseg osnovnega verskega prirocnika. Med poime­novanji za posvecena oblacila zasledimo izpredložnozvezne tvorjenke s priponskim obrazilom -nik, npr. naplecnik, narocnik: Koliku je teh shegnanih gvantou tega Ma.hnika? She.t. Tá pervi je naplezhnik. Tá drugi je tá .raiza. Tá trety je tá pás. Tá zheterti je tá narozhnik /…/ Kai poméni tá naplezhnik ali humeral? Pomeini tá pert ali platnu, s’katerim ty ludje .o Chri.tu.ovo glavó inu ozhy save-sali, kadar .o .hpotlivu nîega byli (KNC 1688, 203–205). v obrednikih je po pricakovanju vsaj eno poglavje posveceno cer­kvenim oblacilom ob razlicnih verskih priložnostih. v Muršcevem Bogocastju sv. katolške cerkve (1850) so potrjene tvorjenke iz predložne zveze, ki kažejo na produktivnost parnega obrazilnega morfema žen­skega spola -nica.25 Poimenujejo dele posvecenih oblacil, npr. dopetnica, nadramnica, naglavnica, narocnica, ovratnica, poramnica. Sopomenske zveze s prevzetimi ustreznicami v besedilu opozarjajo, da so bile ter­minološke novotvorjenke v fazi poskusnega uvajanja. obrazilni mor-fem -ina za terminološko rabo v dani pomenski kategoriji predstavlja izjemo:26 milovšcina (Jeran), milošcina (Slomšek). v vzhodnoštajerski knjižni razlicici se pojavlja tvorbeni vzorec z vecpomenskim obrazilnim morfemom -njak, npr. rožnjak 'rožni venec', svecnjak, ki je bolj produk­tiven za poimenovanje kmeckih opravil.27 2.2.4 Mesto, kjer je kaj Za besedotvorni pomen mesto, kjer je kaj, je bil vecpomenski obrazilni morfem -íja precej tvoren. Terminološke izsamostalniške 25 Žensko priponsko obrazilo -nica se pogosteje pojavlja tudi v vzhodnoštajerski knji­žni razlicici pri podrocnem besedju, npr. pri Dajnku vogelnica 'kotna mera', sirnica 'posoda za sir', miznica 'predal pod mizo', satovnica, vustnica (Rajh 1998: 118). 26 Toda za poimenovanje snovi je v govoru edino poznano obrazilo -ina, npr. pri Dajnku govedina, gosetina, zavetina ‘zajcje meso’, herbetina ‘meso s hrbta’ (Rajh 1998: 120). 27 Zanimivo je, da obrazilni morfem -njak v severozahodnoprleškem govoru ni izpri-can, veliko pa je zgledov iz podrocnega besedja v Dajnkovih knjigah (Rajh 1998: 117–118), npr. obrocnjak ‘sodarsko orodje’, vinjak ‘nož za trto’, dimnjak ‘dimnik’, tobacnjak ‘tobacnica’, pominjak ‘lesena posoda za pomivanje posode oz. pomije’. izpeljanke so najpogosteje izpricane pri protestantskih piscih 16. sto­letja, npr. farmoštrija, kaplanija, korarija, opatija, škofija. Podomaceno priponsko obrazilo -íja se pripenja neposredno na prevzeto besedo­tvorno podstavo ali v primeru drugostopenjske tvorbe na priponsko obrazilo -ar. Besedotvorno produktivnost tvorbenega modela kažejo tudi zgledi pri prekmurskih piscih, npr. apatníja, kaplaníja, püšpekíja. na obrobju tvorbenih možnosti je ostajala izpeljava z vecpomenskim besedotvornim morfemom -stvo, ki kaže castitljivo starost, npr. ce­sarstvo 'nebeško kraljestvo' v Brižinskih spomenikih. neproduktivno tvorbo in posamicno rabo v besedilih izkazujejo naslednja priponska obrazila: -je, npr. pri tvorjenki iz predložne zveze oblicje, -nica, npr. vzhšt. darilnica 'kamor se nabirajo darila', oltarnica, predižnica (Krelj) in funkcijsko obrazilo -ř v primeru drugostopenjske tvorjenke iz pre­dložne zveze predpekel-ř. 2.2.5 Cas, ko je kaj Za dani besedotvorni pomen je zgledov izsamostalniške tvorbe pricakovano malo. Produktivnost izkazuje tvorbeni obrazec izpeljave z dvema priponskima obraziloma. nastale tvorjenke so skoraj nespre­menjene potrjene v besedilnih virih od prvih knjižnih izdaj dalje. Za poimenovanje praznicnih dni in cerkvenih opravil ob dolocenih delih dneva je tvoren obrazilni morfem -nica, npr. osr. gospodnica (v koroški knjižni razlicici gospojnica), pepelnica (prekm. pepeonica), polnocnica, svecnica, vzhšt. jutrnica 'jutranje bogoslužje'. Posebej je potrebno izpo­staviti priponsko obrazilo -nice, kjer je osnovna in edina oblika obrazila množinska, npr. osr. svitnice, osr. in prekm. vecernice, zorenice.28 Manj pricakovan je priponski obrazilni morfem za pridevnike srednjega spo-la -ovo s preglasno razlicico -evo, ki se pojavlja pri samostalniško ra­bljenih poimenovanjih za cerkvene praznike: duhovo, križevo, telovo; prekm. trikralovo, tejlovo, andrašovo, jurjevo. v nabožnih prirocnikih protestantov je pogosteje izprican kršcanski termin (Kristusova) vecerja, tvorjen z neproduktivnim obrazilom -ja. Zaradi metaforicnega pomen­skega prenosa v kršcanski pojem 'zakrament v protestantski cerkvi' je obrazilni morfem -ja dobil pomen nosilec lastnosti ali stanja (neživo). 28 Termina zorenice in svitnice »rane maše pred zoroj ali svitom na cast blažene device Marije« sta izpricana tudi v vzhodnoštajerski knjižni razlicici (Muršec 1850). v pre­kmurskem knjižnem jeziku je potrjen ekvivalent zorjenice ‘zornice, jutranje maše v adventu’, ki ima drugacen pomen kot edninska oblika zorjenica ‘danica’ (v. novak 2006: 924). 2.3 Zloženke z enomorfemskim medponskim obrazilom so tvor­jenke iz podredne samostalniške zveze z desnim prilastkom v skladenj-ski podstavi. Protestantski pisci so za poimenovanje novih pojmov tudi prevzemali zloženke iz nemšcine ali pa so jih izjemoma prevajali po pomenskih sestavinah. Zgledi, ki poimenujejo delujoce osebe, so izpri-cani pri kršcanskih terminih in med razlicnim podrocnim oz. temat-skim besedjem. najpogosteje jih najdemo pri protestantskih piscih, kar je verjetno odraz tedanje rabe v kranjskem deželnem jeziku: altman, cimerman, farman, furman, lancman; bidertaufer, cehmaster, cehmojster, cehmojšter, fajmošter, farmoster, farmošter, forštmojster, hofmešter, pau­mašter, paumešter, purgermajšter, rotmajšter, rotmojšter, šacmašter, špital­moster, šulmoster, šulmojster, šulmaster, šulmešter. neustaljenost se kaže v glasovnih razlicicah zloženk in stopnji prilagoditve pomenskih sestavin slovenskemu jeziku. v prekmurskem knjižnem jeziku in vzhodnošta­jerski razlicici je zgledov za prevzete zloženke obcutno manj. novakov (1988) odzadnji seznam beleži le naslednje: cimerman, šelman 'slepar', cehmešter. nenormativno rabo izkazuje tudi majhno število morfemsko prevedenih zloženk. Pojavljale so se v nabožnih besedilih vseh knji­žnojezikovnih razlicic do srede 19. stoletja, npr. almožnodajanje, vero­molenje pri protestantskih piscih in v protireformaciji, v drugi polovici 18. stoletja pa osr. križodelanje, mesopostenje, vbogajmedajanje, prekm. hvalodavanje, pokorocinejnje, vzhšt. pokorodelanje, vedocdavanje 'ozna­njenje', verogüblenje, v'cirkvohojenje. 2.4 Postopek sklapljanja samostalnikov je po pricakovanju redek. Tvorjenke s slovnicnopodstavnim obrazilom so potrjene že v zapisani slovenšcini 10. stoletja: lihodejanje, lihojedenje, lihopitje. Sklopi vecino-ma poimenujejo osnovne molitvene obrazce, zato so v obrednem jeziku pogosto rabljeni: avemarija, roženkranc (rožni venec od 19. stoletja), osr. cešcena(si)marija, prekm. zdrava(bodi)marija, vzhšt. zdravamarija, ocanaš in (od 19. stoletja dalje tudi) ocenaš, prekm. otecnaš. 3 Modifikacijske tvorjenke Primerjava med številom nemodifikacijskih in modifikacijskih tvorjenk je pokazala, da prve zavzemajo prevladujoc delež med tvorjeni-mi kršcanskimi termini. Produktivnost tvorbe in raba modifikacijskih samostalniških sestavljenk, predvsem pa izpeljank, je precej manjša kot v splošnopoimenovalni leksiki. 3.1 Modifikacijske izpeljanke 3.1.1 Po tvorbenem postopku modifikacijske izpeljave je že v obdo­bju protestantizma zabeležena pešcica kršcanskih terminov. Produktiv­nost tvorbe izkazujejo le termini s priponskim obrazilom ženskih samo­stalnikov -íca. Splošni pomen danih tvorjenk je zaznamovan custveno pozitivno, in sicer kot manjšalnost in/ali ljubkovalnost. Raba kršcanskih terminov v sobesedilu je pokazala, da stilno zaznamovana raba izpeljank na -íca zaradi metonimicnega ali metaforicnega pomenskega prenosa, ki se je izvršil v procesu terminologizacije, izzveni oz. postane nerelevantna, npr. devica, košcica 'relikvija', (božja) ovcica. izprican je tudi množinski obrazilni morfem -ice: jaslice.29 Stilno nevtralne so postale tudi modifi­kacijske tvorjenke z manj produktivnimi priponskimi obrazili, npr. -c: osr. angelc, -ec: vzhšt. križec, plajšec, -ce: osr. in prekm. detece (prekm. tudi dejtece in detice), -šce: vzhšt. evangeljšce, -ák: ocak,30 -ic: božic, erbic, otrocic, vzhšt. sodic (za sveto olje in križmo). abstraktni pomeni, npr. skupna imena in pripadnost, so se ohranjali tudi v terminološki rabi. Produktivno je bilo le obrazilo vecje kolicinskosti in pripadnosti, ki bi ga bilo morda bolje obravnavati med nemodifikacijskimi tvorjenkami: -(ov)šcina: bratovšcina, duhovšcina (termin se je šele v 19. stoletju raz­širil na prostor osrednjih slovenskih narecij), gospošcina. enako velja za skupna imena, katerih tvorbeni modeli so ostajali na obrobju rabe, npr. -a: gospoda, prekm. deca, -ba: družba, -ína: družina in za pomen pripa­dnosti konverzni obrazilni morfem -ska: (duhovska) gosposka. Posamo­staljene izpridevniške tvorjenke v pomenu 'stopnjevanost lastnosti' na -ši, npr. pomenski kalk mlajši 'ucenci', najmanjši,31 in na -ji, npr. višji, so se po metaforicnem pomenskem prenosu leksikalizirale. Ce se termin determinologizira, torej preide med splošno besedje, obrazilni morfem ponovno »dobi« ekspresivno oznako, npr. cerkvica, kapelica, molitvica. 3.1.2 Popolni izpisi vsake besede v vsakokratni rabi iz protestant­ 29 Drugacen liturgicni pomen ima motivirajoci termin jasli: »pomenio predishnico, na kateri .e ima cri.tu. osnaniti inu predigovati, inu obedčn drugi« (KPo 1567, Lviia; gl. novak 2004: 240). 30 gre za zamenjavo splošnega s konkretnim. Ocak postane v kršcanskem svetu vsak pomembnejši prednik judovskega naroda v stari zavezi od abrahama dalje (SSKJ). Priponski morfem je izgubil pomen vecalnosti ali slabšalnosti. 31 Pri nekaterih zgledih gre za stalne zveze, ker je liturgicni pomen prepoznaven šele s prilastkom, npr. »Gdo .o ti nai man.hi Chri.tu.ovi? V.i vbozi nedolshni, bolni, .lepi, Krulôvi, Mutci, gobavci, prépro.ti, pregnani« (KPo 1567, XXia). skih del 16. stoletja dajejo možnost, da izoliramo modifikacijske modele izpeljave tudi za splošno besedje. Za najbolj produktivno se je ponovno izkazalo priponsko obrazilo -ica, izjemoma -íca, npr. osr. besedica, de­klica, deželica, jamica, kamrica, kapljica, kocica, kožica, lopatica, meri-ca, mrenica, pleníca, pogacica, ribica, skrinjica, škornjica, tablica, vodica, zvezdica; prim. prekm. klešcica 'pecka', lampica 'majhna svetilka', mo-šnjica, suknjica. imajo ga tudi drugostopenjske tvorjenke, npr. mericica, plenicica, hcercica (Trubar šcercica). Majhnost, ljubkost, lahko nedora­slost pogosto izkazujejo tvorjenke s priponskimi obrazili: naglašena -íc, -ěc in nenaglašeni -ic, npr. colnic, jagnjic, jezicic, kozlic, levic, mladencic, nožic, oslěc, pobic, potocic, psíc, vrabcic; -ce, npr. banderce, krdelce, me-stece, ognjišcece, okence, zrnce; -ec, npr. dedec, kamenec, mladenec, pišcec, tulec, vrabcec, zvonec in zvoncec. na pretežno tujejezicno podstavo se veže obrazilni morfem -c: knedeljc, maseljc, pušeljc, stebrc. Manj rodna priponska obrazila so: -ek, npr. hlapcicek, vrcek; -ko, npr. sinko; -e, npr. pišce, ter -nik v drugostopenjski tvorjenki pišcenik. Tvorbeno produk­tivnost, toda v tematsko zamejenem gradivu manjšo frekvenco izkazuje priponsko obrazilo srednjega spola -(ov)je, ki zaznamuje skupno ime ali vecjo kolicinskost, npr. osr. bicevje, borovje, brstje, grmovje, kamenje, korenje, omizje, osrcje, pecovje, satovje, skalovje, smrekovje, snopovje, socje, šibovje; prekm. groubje, mladje, otroubje, pecje, šibje, vrbje. Podaljšana osnova z -ov-je bila v 16. stoletju pogostejša kot v današnji rabi. nepro­duktiven obrazilni morfem z enakim besedotvornim pomenom -ína se pojavlja redko: brodovina, tratina, tatvina, prekm. tatbina. 3.2 Modifikacijske sestavljenke Modifikacijski besedotvorni pomen je dosledno ohranjal drugi tip terminoloških tvorjenk – sestavljenke. 3.2.1 Med samostalniškimi sestavljenkami izstopajo po vecini drugostopenjske tvorjenke s predponskim obrazilom ne-iz zanikanega glagola biti. Pri osrednjih piscih32 so v vecstoletni knjižni tradiciji iz­pricani zgledi, kot nebrumnost (ne biti brumnost, ni brumnost), necast, necisti, necistnik, necistost, neduhovni, nepokora, nepokorni, nemilost, nemilostivi, nehvaležni, nehvaležnost, nepokoj, nepotrpežljivost, nepra­vicni, nepravicnost, nepridni, nesramežljivost, nevera, neverec, neverni, 32 Pri protestantskih piscih 16. stoletja je ne-produktivni predponski obrazilni mor- fem, ki se pripenja na domaco in slovenskemu jeziku prilagojeno prevzeto podstavo, npr. neprijatelj, nesnaga, nevrednost, nezastopnost, nežihrost. nevernik, nevernica, nepokora (prim. prekm. in vzhšt. nepokornost), nepokornik, nepokoršcina, nevsmiljeni, nevsmiljenje, nezvešcina. Tudi prekmurski pisci so zapisovali sestavljenke, kot nebouganje, neclovecan­stvo, neclovejstvo in neclovestvo, nemilošca, nemilostivnost, neposvecenje, nepotrpežljivi, nepravica, nepravicni, nepravicnost, nepridni, nespodoba, nespodobni, nestrohljivi, nestrohljivost, nesmilnost (vzhšt. nevsmilenost), nevošcenost 'nevošcljivost'. veliko tovrstnih zgledov je med poimenova­nji grešnih dejanj, npr. prekm. nemertuclivost 'nezmernost', nenasitlivost 'lakomnost, nenasitnost', nenavidnost 'zavist', neokornost 'nepokornost', nepametnost 'nespamet', nepobožnost, nepokornost, nespodobnost, neza­hvalnost 'nehvaležnost', netrplivost 'nepotrpežljivost'. Znacilne so de­rivacijske zmožnosti teh tvorjenk, ki oblikujejo cele besedne družine, in postopek konverzije, npr. prekm. nevera in tudi nevöra, neveren in nevören, nevernik in nevörnik, nevernost in nevörnost, nevervanje, nevör­vajouci, nevörvani (v. novak 2006). Terminološke tvorjenke imajo dostikrat v podstavi posamostaljeni pridevnik. Sestavljenke s sopomenskim predponskim obrazilom neo-, npr. neovera, neovernik, neovernost, nejovera, celo najoverec, so v osred­njem prostoru potrjene že v 17. stoletju,33 v 18. stoletju v prekmurskem knjižnem jeziku, npr. neokršcen, in pri Slomšku v zacetku 19. stoletja. 3.2.2 Z izjemo že pri protestantih potrjenega pre-pri kršcanskem terminu pregreha in besedni družini so bili predponski obrazilni mor­femi terminov do zacetka 19. stoletja praviloma latinskega izvora, pre­vzeti tudi s posredovanjem nemšcine, npr. anti-: antikrist; arch-: osr. archangel, prekm. archangjel in arh-: osr. arhangel, prekm. arhangjeo; archi-: archidiakon in arhi-: arhidiakon, prekm. arhiepiskopuš; super-: superintendens, superintendent (pri protestantskih piscih 16. stoletja); sub-: subdiakon, subdiakonat. izjema je priponsko obrazilo v prekmur­skem knjižnem jeziku ark-: prekm. arkangjel, ki je manj pogosta raz-licica kot arch-. v prvi polovici 19. stoletja so se pojavili besedotvorni vzorci terminološke tvorbe z domacimi predponskimi obrazili. Prevze­te obrazilne morfeme so pisci nadomestili s prevedenimi ustreznicami: namesto arh-so uvedli nŕd-, npr. nadangel, nadškof, ali pa so prevzete 33 celo besedno družinotvorjenk navaja obrnjena izdaja Kastelec-vorencevega slovar­ja (1997): neovera, neoveren, neovernik in neovernost s sopomenskimi razlagalnimi izrazi, npr. nezvestoba, brez vere, ne držati vere, neverovanje. Pleteršnik (1894–95) beleži izraz neoveren, ki ga z okrajšavo pogl. usmerja na iztocnico nejeveren. termine prevedli po besedotvornih morfemih, npr. vzhšt. podslužnik, podslužništvo namesto subdiakon, subdiakonat. Pri osrednjeslovenskih piscih je predponski obrazilni morfem so-: sodedic nadomestil kalkiran prevod iz nemšcine rŕven-: ravenerbic (vzhšt. ravennaslednik). Predpon-ski obrazilni morfem raven-se je po analogiji pripenjal tudi na domaco podstavo. Sestavljanje je bilo pri protestantih produktivno tudi v ne­terminološki rabi. Prevladoval je zapis skupaj, npr. ravenclovek, raven-delavec, ravenhlapec, ravenjetnik, ravenpild, ravenslužabnik, ravenvnuk, ravenvlovljen, ravenvojšcak, ravenžena. Sodobno zvenijo sestavljenke s predponskim obrazilnim morfemom nôvo-, kot sta novokršcenec in novoposvecenec, ki ne glede na funkcijskozvrstno zamejenost dosežejo razmah v drugi polovici 19. stoletja (prim. Pleteršnik). 4 Raznolikost tvorbe kršcanskih terminoloških tvorjenk na eni strani kaže na produktivnost manjšega števila tvorbenih vzorcev z vec-pomenskimi obrazilnimi morfemi, na drugi strani pa je izprican neza­nemarljiv delež izsamostalniških tvorjenk, ki so nastale po neproduk­tivnih tvorbenih postopkih. Pri novotvorbi terminov so se skoraj brez izjeme sprejemali obrazilni morfemi iz splošnega besedja, izjemoma specializirani za izražanje dolocenih terminoloških pomenov. Že bežna primerjava kršcanskih terminov s tvorjenkami iz drugih tematskih po­drocij, npr. v upravi, obrti, trgovini in dejavnostih, povezanih s kmec­kim vsakdanom, kaže, da so imeli postopki oblikovanja kršcanskih terminov posredno vpliv na novotvorbo strokovnega besedja, torej na oblikovanje obcutnega deleža knjižnega besedišca. Ta vpliv je zacel v 19. stoletju postopno usihati zaradi velike obremenjenosti posameznih besedotvornih vzorcev, v katerih je bilo zastopanih prevec pomenskih kategorij. IZPRIDEVNIŠKI KRŠCANSKI TERMINI V KNJIžNI NORMI DO SREDE 19. STOLETJA 1 izpridevniški samostalniki se po produktivnosti tvorbenih postopkov in številu obrazilnih morfemov uvršcajo za izglagolskimi in izsamostal­niškimi terminološkimi tvorjenkami. v mislih imamo po vecini litur­gicne termine, tj. tiste kršcanske termine, ki so kot najstarejše zapisano slovensko tematsko besedje izpricani že v srednjeveških rokopisih. v pisni rabi so se razmahnili najprej v osnovnih protestantskih verskih prirocnikih v drugi polovici 16. stoletja, od katoliške obnove dalje (z izjemo severovzhodnega etnicnega ozemlja onstran Mure pod ogrsko krono, kjer so tolerirali obe veroizpovedi) pa so se razvijali v katoliškem nabožnem slovstvu. 1.1 izbrana vzorcna besedila segajo s prvo slovensko knjigo (Tc 1550) v dobo normiranja slovenskega knjižnega jezika, kronološko pa se zakljucujejo s Slomškovim katekizmom za prvošolce (prva izdaja 1851, druga 1869) v enotnem novoslovenskem knjižnem jeziku.1 Samostalni­ške terminološke tvorjenke iz pridevniških podstav smo po metodi iz­birnega izpisa (izjemoma paberkovalno) lušcili in izpisovali v sobesedil­ni rabi. Sobesedilo je bilo nujno »orodje« že v prvi fazi analize gradiva, predvsem za prepoznavanje obcutnega deleža liturgicnih terminov, ki so nastali s terminologizacijo splošnopoimenovalnih izrazov. Kot nepo- Zglede za arhaicne liturgicne termine, ki so se v vezani besedi ohranjali v srednje­veških pesmih, medtem ko so jih pri liturgiji in v katehezi že opušcali, najdemo v cerkvenih pesmaricah vsaj do konca 19. stoletja, ki smo jih v tej raziskavi pustili ob strani. Zgleden primer za analizo je kopija rokopisnih besedil Tinjske pesmarice. Leta 2000 je pesmarico iz Rakol pri Tinjah na Koroškem, opremljeno z glosarjem in jezikoslovno študijo, v samoizdaji pripravil Pavel Zdovc. Pet let kasneje je pod uredništvom M. orožen izšla Tinjska rokopisna pesmarica (2005), ki poleg ponov-no objavljenih pesmi, precrkovanih v sodobno pisavo, prinaša izcrpno jezikoslovno analizo cerkvenih pesmi na izrazni in pomenski ravnini. grešljivo se je pokazalo tudi v nadaljnjem postopku razvršcanja tvorjenk po pomenskih kategorijah. 1.2 Pri besedotvorni analizi smo kombinirali sinhroni in diahro­ni metodološki pristop. Ceprav smo terminološke tvorjenke sinhrono razvršcali po tvorbenih postopkih, besedotvornih pomenih in enako­funkcijskih obrazilnih morfemih, nismo zanemarili razvojnega vidika. Posamezne tvorjene termine smo opazovali v diahroniji: kdaj so se za-celi pojavljati v izbranih besedilnih virih, kakšna je bila besedotvorna podoba izpridevniških samostalnikov v delih iz razlicnih obdobij je­zikovne zgodovine,2 primerjali smo tvorjenke v pokrajinskih knjižnih razlicicah, beležili medsebojne izmenjave terminov ter premike v bese­dotvornem sistemu. 2 Samostalniške kršcanske tvorjenke, ki so se oblikovale iz pridev­nika, lahko delimo na nemodifikacijske in modifikacijske. Besedotvor­na analiza je pokazala, da je razmerje med njimi skoraj povsem v prid prvim, kajti izpridevniške modifikacijske tvorjenke, tj. izpeljanke in sestavljenke, se v terminološki rabi pojavljajo le izjemoma. Prevladujoca besedotvorna vrsta v vsaki pomenski kategoriji je izpeljava. Tvorjenke iz predložne zveze in zloženke, ki so nastale z zlaganjem iz podstav, kjer je pridevnik dolocujoca sestavina jedrnega samostalnika, so redke. vecina izpridevniških terminoloških tvorjenk se razvršca v dve besedo­tvornopomenski kategoriji: lastnost in nosilec lastnosti (živo). Tovrstne znacilnosti, izpricane seveda na manjšem številu zgledov, kažejo že isto­vrstne tvorjenke v Brižinskih spomenikih.3 Znotraj posameznih bese­dotvornih pomenov sta praviloma produktivna dva tvorbena vzorca, ki 2 M. Merše (1990: 171)je za obdobje slovenskega protestantizma med drugim razi­skovala izmenjavo podstavno enakih, obrazilno pa razlicnih tvorjenk v Trubarjevih novozaveznih prevodih, npr. zakriven – zakrit, tihost – tihota, vrabcec – vrabcic, sve­tovanje – svet. Raznolikost je bila posledica pomenske neustaljenosti obrazil in tudi njihovega razvršcanja na podstavo. ugotovila je, da je kasnejši nacrtni izbor lahko rezultat predhodnega preizkušanja izrazov in razlicne produktivnosti obrazil. 3 a. vidovic Muha (1989c: 51–62) je analizirala besedotvorno tvorbo vseh polno­pomenskih besed v Brižinskih spomenikih. Pri samostalniških tvorjenkah z bese­dotvorno podstavo iz pridevnika je izlušcila tri besedotvorne pomene. Pri pregledu zgledov smo ugotovili, da se kršcanske terminološke tvorjenke razvršcajo le v dve najpogostejši besedotvornopomenski kategoriji: lastnost (izpeljava s priponskimi obrazili -ot'a, -tvo, -stvo, -ost in -ot) in nosilec lastnosti (izpeljava s priponskimi obrazilnimi morfemi -ec, -ik in -in). si konkurirata v istocasju in raznocasju. Tudi zgledi le-teh v besedilih izkazujejo najvišjo frekvenco. Tvorjenke z besedotvornimi pomeni no-silec lastnosti (neživo), kraj in cas imajo po vecini en sam (vecpomen-ski) obrazilni morfem. Malokdaj so potrjene z vec kot enim ali dvema zgledoma za dani besedotvorni vzorec, toda prav ti kršcanski termini so v vseh jezikovnozgodovinskih obdobjih na slovenskem etnicnem pro-storu zelo stabilni. 2.1 Izpridevniške terminološke tvorjenke z besedotvornim po­menom lastnost ali stanje 2.1.1 Izpridevniške izpeljanke z nenaglašenim priponskim obrazilom -ost in naglašenim -óst Prva in v kršcanski tradiciji do današnjega dne pogosto rabljena izpridevniška kršcanska tvorjenka z nenaglašenim obrazilnim morfe-mom -ost milost je zapisana že v Brižinskih spomenikih.4 Priponski obrazilni morfem -ost je v terminološko rabo verjetno prišel iz splošne leksike. Ker je abstraktni, pojmovni svet v strokovnem jeziku bolj razvit in raznolik kot v konkretnem svetu vsakodnevnih realij, se je potrdilo naše pricakovanje, da je v terminološki plasti besedja tvorba postala še bolj produktivna, kot se izkazuje v splošni rabi.5 Produktivnost tvorbe in pogosta raba, kar ni nujno v premem sorazmerju, sta se vzdrževali skozi vsa obdobja jezikovne zgodovine. Manjša odstopanja se kažejo v pokrajinskoknjižnih razlicicah 18. stoletja. Že v protestantizmu in dobi katoliške prenove je bil tvorbeni model z razlicicama: po vecini z nenaglašenim priponskim obrazilom -ost in posamicnimi zgledi z naglašenim obrazilom -óst, najbolj produktiven. Potrjeval se je v zgledih, ki poimenujejo Bogu ljube lastnosti in kreposti protestantskega ali katoliškega vernika in v poimenovanjih za grešne lastnosti, ki bodo nespovedane grešnike, predvsem pa verske nasprotni­ 4 v besedotvornem pogledu izvornega besedišca sta že v Brižinskih spomenikih za­znavni dve tendenci: prvo in drugo besedilo vsebujeta predvsem tvorjenke, potrjene kasneje v osrednjem tipu slovenskega knjižnega jezika, npr. vernik, mocenik, krila­tec, drugo in delno tretje besedilo pa izpeljanke, izpricane v vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku in v sodobnih panonskih govorih, npr. spasitel, spasenje, obet, obe-canje (orožen 1996c: 75). 5 Bajec (1950: 70) opozarja, da se je tvorbeni vzorec izpeljave s priponskim obrazi­lom -ost široko razmahnil in ostal zelo produktiven tudi v sedanjosti. izpeljanke se tvorijo od vecine pridevnikov, ki se koncujejo na -.n, -iv, -av, -ov, -at, -en, od vecine deležnikov in od števniških osnov. Tvorbeni vzorec je izpodrinil izpeljavo s sopomenskimi obrazilnimi morfemi -oca, -oba in -ota. ke privedle v vecno pogubljenje. naj naštejemo vec primerov izpeljank (medponsko-priponske zloženke so izjema, npr. bogarodnost, vsegamo-gocost): cednost, cistost, dolžnóst, krotkost, lakomnost,6 milost, modróst, ne­dolžnost, nemarnost, nevošcljivost, pohlevnost, potrpežljivost, pravicnost, prevzetnost, skopóst, skrivnóst, slobodnost, sramežljivost, svetóst, vecnost, zlobóst in zlobnost, žalost. Sem prištevamo tudi drugostopenjske tvor­jenke s prevzeto pridevniško podstavo, kot brumnost, ferbežnost, ferda­mnost, zastopnost, žihrost. v osrednjem prostoru se je terminološki fond tvorjenk na -ost ohranjal in še širil v drugi polovici 18. stoletja, npr. božjost, brezbožnost, edinost, pobožnost, ponižnost, senagoltnost, trojnost, vsegamogocnost,7 zmaznost (prim. vzmastvo v Brižinskih spomenikih). v prvi polovici 19. stoletja v katekizmih najdemo zglede tvorjenk iz razlicnih besedotvornih vrst, npr. osr. bogabojecnost, grešnost, posvetnost, previdnost. v prekmurskem knjižnem jeziku 18. stoletja, v katerem sta se vzdr­ževali protestantska (F. Temlin, Š. Küzmic) in katoliška knjižna tradi­cija (M. Küzmic), je prevladovala izpeljava z nenaglašenim priponskim morfemom -ost. Zaradi drugacne narecne podstave pokrajinskega knji­žnega jezika in delne kontinuitete s starocerkvenoslovansko terminolo­gijo (orožen 1996c: 54) pa se nekateri zgledi razlikujejo, npr. batrivnost 'tolažba' in batrivost 'prevzetnost', darovitost in darovnost (oboje 'dare­žljivost'), dužnost, gizdost, grešnost in grešlivost, hotlivost, jakost, krep­kost, milostivnost, nenavidnost, pogibelnost, pokornost, radost, skvarjenost, smilenost, spametnost, srditost, trplivost, vtraglost, vernost, zahvalnost. Med izpeljanke s priponskim obrazilom -ost lahko uvršcamo drugo­stopenjske tvorjenke, kot nenasitlivost (< to, da je nenasitliv),8 nepobo­ 6 Prim. lakomstvo iz Brižinskih spomenikov, kjer se na skoraj identicno podstavo la-kom- pripenja konkurencni obrazilni morfem abstraktnih samostalnikov -stvo. 7 v protestantizmu je v nekaterih primerih obstajala dvojna raba krajših in daljših oblik pridevnikov, npr. stanovit – stanoviten, svojevolj – svojevoljen, zlat – zlaten, zlob – zloben (podrobneje o tem pojavu gl. Legan Ravnikar 2008a). iz pridevnika vsegamogoc se je tvorila izpeljanka vsegamogocost; tudi v vorenc-Kastelcevem slovar­ ju na prelomu iz 17. v 18. stoletje je izpricana le krajša oblika pridevnika vsegamo­ goc, v drugi polovici 18. stoletja pa že daljša vsegamogocnost. S. Škrabec (1994, ii: 204–205) je zagovarjal stališce, da med tvorjenkama la'kom in (mlajšo) la'komŕn ni pomenskega razlocka, zato sta pravilni izpeljanki la'koměca in la'komněca. 8 Termine s predponskim obrazilom ne-lahko štejemo tudi med modifikacijske se­ stavljenke, kajti vecstopenjsko tvorjenko nenasitlivost se da na predhodni stopnji razvezati tudi v skladenjsko podstavo > ne biti nasitlivost. žnost, nepokornost, neposlušnost, nepravdenost, neskvarjenost, nevernost, nezahvalnost. od medponsko-priponskih zloženk po pogostosti rabe izstopajo termini bogabojaznost, bogolubnost, milosrcnost, vekivecnost. v prekmurski knjižni normi se je razmahnil tudi naglašeni obrazilni mor-fem -óst in njegova dvoglasniška razlicica -óust, kar je v Slovarju stare knjižne prekmuršcine (2006) predstavljeno kot enakovredna ali bolj oz. manj pogosta dvojnica, npr. cčdnost tudi cednóust, modróust tudi móu­drost tudi módrost, nevošcenóst in nevošcenóust tudi nevoušcenóst, skóupost tudi skopóust. v vzhodnoštajerski knjižni razlicici se besedotvorna podstava iz­peljank in zloženk deloma razlikuje, npr. krepost, modrost, nabožnost, služebnost, smilecnost, krivovernost, vseganazocnost, vsegavedocnost. Slika 16: geslo modrost v Slovarju stare knjižne prekmuršcine (2006). 2.1.2 Izpridevniške izpeljanke s priponskim obrazilom -stvo Model izpeljave s priponskim obrazilom -stvo, ki je bil prvotno naglašen na koncnici (Škrabec 1994, ii: 180), je najbolj produktiven pri terminoloških samostalniških tvorjenkah iz samostalniške podstave. Pri tvorjenkah iz pridevniške podstave se uvršca na drugo mesto, ven­dar po številu zgledov bistveno zaostaja za izpeljankami z nenaglašenim in naglašenim obrazilnim morfemom -ost. Termini iz te skupine so v osrednjem prostoru od protestantizma dalje izkazovali stabilno rabo, npr. boga(t)stvo 'kraljestvo' (Trubar), (v)boštvo, edinstvo, (i)zvelicanstvo, krivoverstvo, prekletstvo, velicastvo. v prekmurskem knjižnem jeziku 18. stoletja je bila tvorba kršcan­skih terminov s priponskim obrazilo -stvo bolj razširjena kot v osre­dnjeslovenskem, npr. blaženstvo, cérkvenstvo 'cerkvenost', jedinstvo, je­retinstvo, králestvo in králevstvo, pápinstvo, prekléstvo9 tudi preklénstvo, svčstvo tudi svétstvo 'zakrament', vadluvánstvo, zvelicanstvo, židovstvo. 2.1.3 Izpridevniške izpeljanke z manj rodnimi priponskimi obrazilnimi morfemi Manj rodnih ali prakticno nerodnih priponskih obrazil za besedo­tvorni pomen lastnost je precej. Raba niha glede na razlicne casovne in prostorske koordinate. Poglejmo si nekaj primerov. Protestantski pisci 16. stoletja so zapisovali in tudi sami tvorili izraze z naglašenim pri­ponskim obrazilom -ína in nenaglašenim -ina, npr. krivina 'krivica', pohlevšcina,10 pokoršcina (redko pokornost), zvešcina (namesto mlajšega zvestoba). Manjšo rodnost izkazujejo še nekatera priponska obrazila z ustaljeno rabo tvorjenk na vsem slovenskem etnicnem prostoru. Šte­vilcno prednost ima vzorec izpeljave z obrazilom -je: (i)zvelicanje, ferda­manje, poštenje, (nebeško) veselje. ostali tvorbeni vzorci so potrjeni s po dvema tvorjenkama, ki imata znotraj terminološkega sistema kršcanske terminologije pomembno mesto: -óba: hudoba, lenoba; -da: krivda, pravda; -íca: pravica, resnica; -ota:11 dobróta, slepôta. Pri splošnem iz­razju je izbor priponskih obrazil v tej pomenski kategoriji neprimerno vecji. v prekmurskem knjižnem jeziku so v razmerju do »osrednjih« terminoloških tvorjenk izpricani razlikovalni obrazilni morfemi, ki 9 onaglašeni zgledi socitirani iz Slovarja stare knjižne prekmuršcine v. novaka (2006). 10 Konkurencna terminološka tvorjenka pohlevnost je bila v 16. stoletju redko rabljena, v protireformaciji pa je povsem prevladala. 11 R. Boškovic (1984: 267) ugotavlja, da je obrazilni morfem -ot'a poleg -ota (oboje za abstraktna poimenovanja) znacilen za zahodnojužnoslovanska jezika slovenšcino in srbohrvašcino in med njima z redkimi izjemami ni pomenskih odtenkov. Pose-bej opozarja na pomensko razlikovanje pri tvorjenkah cistoca v materialnem smislu 'odsotnost umazanije' in cistota v abstraktnem pomenu. se pripenjajo na enako podstavo, in sicer -óuca: cistouca,12 krotkouca (v terminološkem pomenu tudi krotkost), -ošca: milošca. v vzorcnih besedilih protestantskih in katoliških prekmurskih piscev 18. stoletja je v liturgicnem pomenu rabljen le izraz cistouca, na kar kažejo tudi zbrani slovarski pomeni, medtem ko sta za splošni pomen 'stanje brez umazanije' potrjeni besedotvorni varianti cistost in cistóuca (v. novak, 2006). Med zgledi v tej pomenski kategoriji izstopa tudi arhaicni ter-min, izpeljan z neproduktivnim priponskim obrazilom -ot: (vecni) ži­vot 'življenje'. 2.2 Izpridevniške terminološke tvorjenke z besedotvornim po­menom nosilec lastnosti ali stanja (s slovnicno kategorijo živosti) 2.2.1 Konverzni samostalniki Jezikovna analiza je pokazala, da je bila konverzija produktiven postopek tvorbe liturgicnih terminov.13 Poleg produktivnosti tvorbe so zgledi izkazovali tudi najpogostejšo rabo. Konverzni samostalniki so se oblikovali s prevedbo po vecini lastnostnih pridevnikov v dolocni obliki (v eni stopnji) ali pridevniških deležnikov (v dveh stopnjah). gre za besednovrstno pretvorbo pridevniške besede v samostalnik, ki je v imenovalniku in tožilniku ednine moškega spola prepoznavna z obli­kotvornim morfemom -i.14 Konverziji so bili podvrženi lastnostni pri­ 12 naglašeni priponskimorfem -óuca je bil produktiven v prekmurski splošni leksiki, npr. krotkouca, mokrouca, slatkouca, svetlouca, teškouca, toplouca, velikouca. enako velja za glasoslovno razlicico -óca, npr. besnoca, britkoca, dragoca, dugoca, ednakoca, grdoca, krhkoca, lehkoca, mokroca, nagoca, sladkoca, suhoca, teškoca, toploca (v. no-vak, 2006). 13 nekateri slovnicarji (Babic 1986: 35–36) izražajo dvom, ali je to pravi tvorbeni postopek, saj gre pri konverziji (v našem primeru substantivizaciji) za nastanek nove besede s spremembo besednovrstne kategorije brez dodajanja obrazilnih morfemov. Podstava se ne menja niti glasovno niti naglasno, samo prevzema sintakticne in (ne nujno) morfološke lastnosti nove besedne vrste. Pri raziskovanju postopkov za poi-menovanje novih pojmov v 16. stoletju je bila že ugotovljena živost besedotvornega sistema, ki se kaže skozi produktivne besedotvorne tipe – tudi na primeru posamo­staljenja pridevnikov (novak 2001: 115, vidovic Muha 1986: 357). 14 v 16. stoletju se je konverzija izvršila tudi pri nekaterih izpeljanih ali zloženih la-stnostnih pridevnikih v nedolocni obliki, kar je eksplicitno razvidno le v imeno­valniku ednine moškega spola. nedolocno in dolocno obliko pridevnika v samo­stalniški rabi izkazujejo vsaj naslednji pari lastnostnih pridevnikov, npr. bogabojec – bogabojeci, duhoven – duhovni, maloveren – maloverni, moder – modri, pravicen – pravicni, živ – živi. enako velja za pridevniške deležnike s prevzeto podstavo, npr. zastopen – zastopni, žalban – žalbani. devniki v izhodišcnem ali prenesenem pomenu, ki oznacujejo vernike ali nevernike po telesnih znacilnostih ter po duševnih in duhovnih la-stnostih ali trajajocem stanju (deležniki). izjemoma so se »sprevrgli« ne­kateri vrstni pridevniki na -ski: duhovski, malikovski, z ženskospolskim obrazilom -ska: (duhovska) gosposka ter na -nji: bližnji. Posamostaljenje so doživele tudi po metaforicnem pomenskem prenosu oblikovane mo-difikacijske izpeljanke na -ji: višji in -ši: mlajši (tudi mlajša 'jogrinja' oz. 'ucenka'), stariši.15 Tudi konverzija pridevnika srednjega spola na -o: dobro, hudo ostaja izjema. Za te posebne primere je znacilno, da so edninski, medtem ko je vecina zgledov konverzije iz lastnostnih pridev­nikov izpricana v množini (splošnost nasproti individualnosti!). 2.2.1.1 Tvorba kršcanskih terminov po konverziji je znana iz Brižinskih spomenikov, npr. sveti 'svetnik'. od prve slovenske knjige prevladujejo zgledi z domaco besedotvorno podstavo, ki so navadno množinski, ni pa nujno. oznacujejo clovekov zunanji izgled, npr. ci-sti, gnusni, grdi, lepi, mali, majceni, majheni, mokri, veliki, visoki, ali duhovne in duševne lastnosti, npr. dobri, dobrotljivi, grozoviti, hudi, hudobni, krivi, krijžejni (konverzija zloženke z enomorfemskim med-ponskim obrazilom!), krivicni, krotki, lakotni, lažnivi, leni, ljubeznivi, mrtvi, nagli, nori, pobožni (konverzija tvorjenke iz predložne zveze!), pošteni, potrebni, preprosti, prevzetni, prijatljivi, prijaznivi, prilizavi, revni, sladki, šibki, tihi, togotni, verni, vbogi, zanikrni, zli, zvesti, žalo­stni. Delež deležniških pridevnikov na -n, izjemoma na -t ali -c, ki so bili podvrženi konverziji, ni zaostajal za pridevniki, npr. (i)zgubljeni, (i)zvelicani, križani, ocišceni, odpahnjeni, odstavljeni, pogubljeni, po­hlevni, poklicani, posveceni, potlaceni, povzdigovani, vsegamogoci, zakle-ti, zaobljubljeni, zapušceni, zatajeni. Do 2. polovice 18. stoletja so se v besedilnih virih ohranjali tudi zgledi konverzije pridevnikov in pri­devniških deležnikov s prevzeto podstavo iz nemšcine, najveckrat npr. brumni, cagavi, ferdamani in ferdamnani, firmani, ofertni, vtragljivi, zašpotovani, žegnani. 2.2.1.2 Pri protestantskih piscih 16. stoletja je malo zgledov kon­verznih samostalnikov, ki se izmenjujejo z izpeljanimi besedotvornimi razlicicami.16 izmenjava je pretežno potekala z izpeljankami na -ec ali 15 Prim. pomenske razlage primernika stariši na podlagi gradiva slovenskih prote­ stantskih piscev 16. stoletja (Premk 2000: 86). 16 Primerjava delov besedila z Luthrovo prevodno predlogo (Die gantze Heilige Schrift, -ik. Tipicni so naslednji zgledi: gluhi – glušec, gobavi – gobavec, hromi – hromec, mutasti – mutec, ofertni – ofertnik, ohranjeni – ohranjenik. Številcno razmerje med konverznimi samostalniki in sopomenskimi izpridevniškimi priponskimi tvorjenkami se je v kasnejših stoletjih pre­vesilo v prid drugih. 2.2.1.3 v prekmurskem knjižnem jeziku je izpricanih manj zgle­dov konverznih terminoloških tvorjenk, ceprav je bil ta postopek obli­kovanja liturgicnih terminov produktiven. Prevladujejo »spreobrnjeni« pridevniški deležniki, kot blagoslovljeni, krstšeni, namazani (vzhšt. po­mazani 'maziljeni'), potrdjeni, skvarjeni, verujoci, vsamogouci in vsemo­gouci, trouštajouci, vörvajouci, vadlüvajouci, vzhšt. moleci in pismovuce­ni (v. novak, 2006). 2.2.2 Izpridevniške izpeljanke z nenaglašenim priponskim obrazilom -ik in naglašenim -ík za moški spol ter parnim nenagla­šenim -ica in naglašenim obrazilom ženskega spola -íca najvec izpridevniških terminoloških tvorjenk se tvori s priponskim obrazilnim morfemom -ik, ki se po primerjavi z izpeljankami v splo­šni rabi izkazuje kot temeljni priponski morfem izpridevniške tvorbe v slovenšcini.17 Že iz zgodnje dobe pokristjanjevanja naših prednikov so znani zgledi, kot grešnik, izvoljenik, mocenik, vernik (božji) 'duhovnik', (božji) zakonik 'svecenik', zoprnik 'hudic' (Brižinski spomeniki). To kaže na tisocletno tradicijo tovrstnih tvorjenk in hkrati veliko stabil­nost danega besedotvornega modela za tvorbo kršcanskih terminov. Pri protestantskih piscih so najpogosteje izpricane naslednje terminološke tvorjenke z nenaglašenim priponskim obrazilom -ik: grešnik, hudobnik, lakomnik, mašnik, martrnik, ofertnik, podružnik, pokornik, prešustnik, sovražnik, zoprnik, žalbanik; manj je zgledov za izpeljanke z naglašenim 1545, 1974) in sodobnim slovenskim standardnim prevodom (Sveto pismo Stare in Nove zaveze, 1997) je pokazala, da je razlogov za razširjenost konverzije vec. Bi­blicni in katekizemski teksti so bili primeren tematski okvir in tudi vplivu nemške predloge lahko pripišemo dolocen delež. Bolj upraviceno lahko govorimo o vzpo­rednem razvoju postopka konverzije v slovenšcini in nemšcini. Konverzija je bila enostaven, ekonomicen, zato v starejši dobi oblikovanja knjižnega jezika in tudi besedotvornega sistema pripraven tvorbeni postopek. 17 Priponsko obrazilo -ik se pri samostalniških izpeljankah iz pridevniških podstav v SSKJ s skoraj cetrtino vseh tvorjenk uvršca na prvo mesto. Med najproduktiv­nejšimi obrazili moškega spola je tudi -ec, ki se razvršca na tretje mesto (Stramljic Breznik 1999: 15). -ík:18 dolžnik, kršcenik, lažnik, oblastnik, ohranjenik, ucenik. v naših gradivskih virih se tvorjenkam v 17. stoletju pridruži še pušcavnik. v 2. polovici 18. stoletja, ki ga zaznamujejo pokrajinske knjižne razlicice, izstopajo v osrednjem knjižnem jeziku razlicice martrnik, matrnik in mantrnik (v koroški knjižni razlicici). na vzhodnoslovenskem jezikov­nem prostoru so potrjeni razlikovalni zgledi z nenaglašenim pripon-skim obrazilom -ik in naglašenim -ík, npr. dühovnik, darovnik, dužnik, manternik, pokornik, pravdenik 'pismouk', sredbenik, vernik; betežník, krstšeník, moceník, püšceník, redovník. v vzhodnoštajerski knjižni razli-cici najdemo zglede, kot bolenik (poleg betežnik), pridružnik, samotnik, zovražnik, župnik (Muršec). nenaglašenemu priponskemu obrazilu -ik pripada naglašeni par-ni obrazilni morfem ženskega spola -ěca. Tudi ta besedotvorni vzorec izpridevniške izpeljave se v terminološki rabi potrjuje najprej v pred­knjižni tradiciji, npr. svetica v Stiškem rokopisu, in v vzhodnoslovenski obredni tradiciji protestantov in katolikov, kot jo izkazujejo nabožna besedila prekmurskih piscev 18. stoletja in vzhodnoštajerskih piscev do štiridesetih let 19. stoletja. Svetik je potrjen v vseh treh poznosrednjeveških jezikovnih spomenikih: v apostolski veri Celovškega rokopisa obcina svetkov, v Starogorskem rokopisu na identicnem me-stu gmajna vseh svetikov, v Stiškem rokopisu je potrjen dvakrat svetik (vse božje svetike inu svetice da mi racite prositi, volnu vdal ti oblasti tiga hudica inu nega svetikom) in enkrat konkurencna izpeljanka svetnik. Iz sobesedila razberemo antiteticni pomen, ki kaže na stilno zaznamovano in neterminološko rabo izraza svetik. V protestantiz-mu je bil svetik arhaizem, ki ga je iz katoliške obredne tradicije sprejel le še Trubar. Nova tvorbena modela z obrazilnima morfemoma -ník in -níca, tipicna za izglagol­sko in izsamostalniško izpeljavo, sta se verjetno uveljavila zaradi navidezne analogije s tvorjenkami na -ik, npr. grešnik, martrnik. Analogije se vedno znova dokazujejo kot pomemben znotrajjezikovni razlog oblikovanja terminoloških novotvorjenk. Produktivnost tvorbe in frekvenca terminoloških tvorjenk ženske­ga spola je v besedilih precej manjša kot pri izpeljankah moškega spola. v osrednjem slovenskem prostoru so v treh stoletjih najpogosteje potr­jeni zgledi z nenaglašenim priponskim obrazilom -ica in naglašenim -íca: grešnica, marternica, kršceníca, (božja) porodníca. Pri M. Küzmicu izstopa zgled medponsko-priponske zloženke bogarodíca. Tudi arhaicni 18 nenaglašeno razlicicopriponskega obrazila -ik in naglašeno -ík smo locili na podla­gi onaglašenih iztocnic iz novakovega Slovarja stare knjižne prekmuršcine (2006). kršcanski termin iz števniške podstave se je izpeljeval z ženskospolskim priponskim obrazilom -íca: (sveta) trojíca. ekvivalent v vzhodnosloven-ski obredni tradiciji je besedotvorna razlicica z obrazilnim morfemom srednjega spola -stvo: trojstvo.19 2.2.3 Izpridevniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ec moškega spola in -ka ženskega spola Po naših virih sodec je tvorbeno najbolj produktivnemu obrazilu -ik vztrajno konkurirala izpridevniška izpeljava s priponskim obrazilom -ec. Pri protestantskih piscih so se po analogiji domacih, npr. krivec, mrtvec, mrlec, pijanec, vbožec, tvorile tudi izpeljanke s prevzeto besedo­tvorno podstavo, npr. šentavec, špotljivec. v razsvetljenstvu je dani be-sedotvorni vzorec dobil nov zagon, ki se kaže v dejstvu, da je izpodrival starejše ustaljene tvorjenke. v rabo je prodiral kršcenec namesto kršcenik, mucenec namesto mucenik in mocenik, posvecenec namesto izglagolske tvorjenke posvetitel, birmanec namesto konverznega termina firmani. v vzhodnoštajerski knjižni razlicici je bil tvorbeni vzorec produktiven med splošnim besedjem, npr. bogatec, bojeclivec, skopec 'skopuh', gizda­vec, slabec 'slabic', lybec 'ljubcek' (Rajh 2002: 114), in terminološkim besedjem: obredenec, potrdenec (potrda namesto firma, birma), svetec, (v)ucenec. Med terminološkimi ustreznicami ženskega spola na -ka so v gradivu izpricani zgledi: obredenka, odrešenka, potrdenka. 2.2.4 Izpeljanke z nerodnimi priponskimi obrazili Primerjalna analiza je pokazala, da so za vsako dobo v vseh po­menskih kategorijah izpridevniških tvorjenk znacilni neproduktivni obrazilni morfemi. v prvi dobi knjižnega jezika se je za pomen nosilec lastnosti ali stanja ustalil obrazilni morfem -ník, vendar je izpeljava z njim v nasprotju z izglagolsko izpeljavo ostala povsem na obrobju tvorbenih možnosti: svetník, jetník. enako velja za parni obrazilni mor-fem ženskega spola -níca: svetníca, ki je nastal pod vplivom obrazila za moški spol, sicer je to priponski morfem za besedotvorni pomen kraj (Škrabec 1994, ii: 204). od Stiškega rokopisa iz 15. stoletja dalje lahko v osrednjem slovenskem prostoru zasledujemo prav tako pogosto ra­bljen termin z redkim morfemom izpridevniške tvorbe -íc: hudíc, ki je bil sredi 19. stoletja sprejet v enotni novoslovenski knjižni jezik. 19 Kršcanski termin trojica se pojavlja le izjemoma, verjetno pod vplivom osrednjeslo­ venskih protestantskih knjig, in sicer v protestantskih katekizmih F. Temlina (1715) in Š. Küzmica (1754) (v. novak 2006). 2.3 Izpridevniške terminološke tvorjenke z besedotvornim pomenom nosilec lastnosti ali stanja (s slovnicno kategorijo neži­vosti) Ta pomenska kategorija je med kršcanskimi termini redko ure­snicena. Trubar je namesto termina sakrament veckrat zapisoval izpe­ljanko s priponskim morfemom -ínja: (skrivna) svetínja; termin je v današnjem pomenu 'relikvija' izprican od 17. stoletja dalje. v zgodovin­skem slovarju knjižne prekmuršcine (novak 2006) je potrjen termin svetína 'svetišce', medtem ko imajo relikvije drugacno poimenovalno motivacijo: (sveti) ostanki. v vzhodnoštajerski knjižni razlicici (Dajnko) se pojavlja izpeljanka s priponskim obrazilom -ec: presmec 'kruh'. 2.4 Izpridevniške terminološke tvorjenke z besedotvornim po­menom mesto Skozi vsa obdobja slovenske jezikovne zgodovine se na vsem etnic­nem ozemlju pojavlja vzorec izpridevniške izpeljave z drugotnim pri­ponskim obrazilom -stvo: kralje(v)stvo. 2.5 Izpridevniške terminološke tvorjenke z besedotvornim po­menom cas Tudi za besedotvorni pomen cas so v nabožnih besedilih izpricani le neproduktivni obrazilni morfemi. Za obredno tradicijo osrednjeslo­venskega prostora je znacilno priponsko obrazilo -ik: praznik, za seve­rovzhodni del pa -ek: svetek. Za praznicni dan v cerkvenem letu je bil povsod razširjen termin z vecpomenskim priponskim morfemom -ica: svecnica. 3 Skromnejša zastopanost tvorbenih vzorcev izpridevniške tvorbe, malo realiziranih besedotvornih vrst in neenakomerna številcna za­stopanost obrazilnih morfemov znotraj posameznih besedotvornopo­menskih kategorij je pravzaprav pricakovana. Podobno sliko je namrec pokazala že jezikoslovna analiza samostalniških tvorjenk iz glagolske in samostalniške podstave. Liturgicne terminološke tvorjenke iz pri­devnika in pridevniškega deležnika so se po vecini oblikovale po naj­produktivnejši besedotvorni vrsti – izpeljavi in s priponskimi obrazili, ustaljenimi v splošnem besedju. Specializirani obrazilni morfemi, ki se za posamezne stroke pojavljajo v sodobnih terminoloških sistemih, med pricujocimi kršcanskimi termini niso izkazani. O KONVERZIJI KOT POSTOPKu KNJIžNE (TERMINOLOŠKE) TVORBE PRI SLOVENSKIH PROTESTANTSKIH PIScIH 16. STOLETJA 1 Pri analizi tvorbenih postopkov smo pri iskanju tipicnih vzorcev terminološke tvorbe postali pozorni na nezanemarljivo število zgledov konverznih ali sprevrženih samostalnikov iz pridevnika.1 To bi lahko kazalo na produktiven postopek (novo)tvorbe kršcanskih terminov, ki so v besedilih izkazovali pogosto rabo.2 1.1 Konverzni samostalniki se najveckrat oblikujejo s prevedbo la-stnostnih pridevnikov v dolocni obliki (enostopenjsko) in pridevniških deležnikov oz. deležniških pridevnikov (dvostopenjsko) v samostalnik.3 1 Zanimiv pojav se kaže v Brižinskih spomenikih, kjer je med verskim izrazjem opa­zna odsotnost konverzije v primerih, kot izvol'enik, vernik, zoprnik, kjer bi jo prica­kovali, npr. izvoljeni, verni se pojavlja od protestantizma do 19. stoletja. Pokrajinsko zaznamovana knjižna raba izpeljank s samostalniškim obrazilnim morfemom se je izpostavila šele v casu enotenja knjižne norme v prvi polovici 19. stoletja. ob enaki podstavi sta se razvršcali dve priponski obrazili: pri osrednjih piscih -ec, npr. ne­verec, krivoverec (toda vernik); pri prekmurskih in vzhodnoštajerskih piscih pa -ik, npr. vernik, nevernik in nevörnik, krivovernik (toda krivoverec in krivovörec v slovarju v. novaka (2006). 2 v zvezi z novotvorbo izrazov je F. novak (2001: 115) opozoril na nekatere besedo­tvorne tipe, ki so bili v 16. stoletju zelo produktivni, med drugim tudi na konverzi­jo. 3 Lahko bi jih imenovali po izhodišcni besednovrstni opredelitvi: posamostaljeni pridevniki, posamostaljeni deležniki, posamostaljeni pridevniški zaimki in posa­mostaljeni števniki. v poskusnem snopicu Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja so se odlocili za posamostaljene pridevniške besede oz. sprevržene (konverzne) samostalnike (SJSPP 2001: 13). Posamostaljene pridevnike imenuje­jo tudi konverzni pridevniki (Praznik 1997: 75). J. Toporišic (1992: 302) piše o sprevrženih samostalnikih, v katere se sprevracajo skoraj vse pridevniške besede. iz deležnika najprej dobimo sprevrženi pridevnik, ki se pri posamostaljenju še enkrat sprevrže, tokrat v samostalnik, npr. križan (< križati) – križani Jezus – križani. Le­ta se mora pri posamostaljenju še enkrat »sprevreci« – tokrat v samostalnik. Kot vidimo, postopek poteka v dveh fazah, zato ga lahko poimenujemo dvostopenjski jezikovni pojav in tvorjenke drugostopenjske. upoštevajoc nacelo gospodarnosti, Razvršcajo se znotraj tvorjenk z besedotvornim pomenom nosilec la-stnosti ali stanja s slovnicno kategorijo živosti. iz pomenske analize ter­minološkega besedja je postalo razvidno, da konverzni izrazi oznacujejo ljudi po dolocenih duševnih in duhovnih lastnostih ali trajajocem sta­nju, kjer je individualnost posameznika lahko zapostavljena, toda, kot se je pokazalo pri analizi zgledov, ne nujno.4 najbolj pogosto rabljeni konverzni kršcanski termini so izpricani v dolocni,5 redkeje v nedo­locni obliki, so moškega spola, v ednini in tudi v množini, sklanjajo se po vecini po pridevniški sklanjatvi. Substantivizira se torej dolocna oblika lastnostnega pridevnika, pri cemer nimamo v mislih sobesedilne dolocnosti, temvec jezikovnosistemsko dolocnost.6 na drugem mestu po številu pojavitev so pridevniški deležniki, ki se pojavljajo v vseh pri­devniških skladenjskih vlogah.7 naj naštejemo nekaj vzorcnih zgledov iz kršcanske terminološke leksike, najprej v skupini tvorjenk z domaco podstavo: blagoslovljeni, dobri, duhovni, izvelicani in zvelicani, križani, kršceni, milostivni, modri, mrtvi, namazani, pobožni, pogubljeni, pohlev­ni, pokorni, posveceni, potrdjeni, pravicni, preprosti, prekleti, verni, vsmi­ljeni, živi; nato med tvorjenkami s prevzeto besedotvorno podstavo: brumni, ferdamani in ferdamnani, firmani in birmani, ofertni, žalbani, smo se odlocili za terminološko besedno zvezo konverzni samostalnik, kamor sodi posamostaljeni pridevnik in posamostaljeni pridevniški deležnik. 4 F. Jakopin (1973: 85) je opozoril, da na pogostejšo izbiro posamostaljenih pridev­nikov vpliva tudi njihova stilna nevtralnost, saj se s takim samostalnikom izrazi nosilec lastnosti nasploh, medtem ko pripone poimenovanega bolj individualizira­jo. Kot primer obširnega konteksta, v katerem se opušca splošni samostalnik clovek in ga nadomešcajo pridevniki, ki pomenijo njegove znacilne lastnosti, je Jakopin navedel prav biblijske tekste. 5 oblikotvorni morfem dolocnosti -i se izkazuje v imenovalniku in tožilniku ednine moškega spola. 6 Pobudo za substantivizacijo pridevniških besed daje lahko govorna situacija in kon­tekst, ki nenehno ustvarjata sintakticne substantivizacije. To je pravzaprav elipsa, saj opušceni samostalnik »nevidno lebdi ob pridevniku«, zato zamenjava ni mogo-ca. Toda vzgib za posamostaljenje lahko izvira tudi iz dejstva, da je pridevnik po­mensko in sintakticno tesno navezan na samostalnik, tudi oblikovno se ujema, kar omogoca premik pomenskega jedra na znacilnejši (posebni) pridevniški del. Le-ta postane tako dominanten, da se pojavi vprašanje odvecnosti pomensko neobreme­njenega dela zveze. Za preobrazbo lastnosti v nosilca lastnosti je na voljo konverzija ali s pomocjo samostalniške pripone prevedba med samostalnike (Jakopin 1973: 84–85). 7 Manj številne primere konverzije števnikov in pridevniških zaimkov, ki se po vecini niso terminologizirali, bomo tudi v nadaljnji obravnavi pustili ob strani. o KonveRZiJi KoT PoSToPKu KnJiŽne (TeRMinoLoŠKe) TvoRBe PRi SLovenSKiH ... žegnani. Konverznim terminom sta najmocneje konkurirala dva besedo­tvorna vzorca izpridevniške izpeljave: s priponskim obrazilom -ik, npr. grešnik, kršcenik, ofertnik, pokornik, zoprnik, žalbanik, in morfemom -ec, kot krivec, mrtvec. Zglede s prevzeto podstavo so predvsem v prvi polovici 19. stoletja »izpodrinile« tvorjenke starocerkvenoslovanskega izvora iz prekmurskega knjižnega jezika. Posamicni konverzni termini so bili rezultat pomenskega kalkiranja, npr. mlajši 'ucenci', vecpomenka stariši 'starši' in 'starešina' pri protestantskih piscih 16. stoletja. 2 v nadaljevanju poglavja bomo predstavili problematiko konver­zije na širšem gradivu, ki poleg terminološkega zajema tudi splošnopo­imenovalno besedje. izbor poleg znanih katekizmov in cerkvenega reda obsega prevode in priredbe iz staro- in novozaveznih biblicnih besedil protestantskih piscev 16. stoletja: peteroknjižje Dalmatina pod naslo­vom Biblie, tu ie, vsiga svetiga pisma pervi deil (DB 1578), starozavezna modrostna knjiga izrekov, zakonov in predpisov Salomonove pripuvisti (DPr 1580), devterokanonicna knjiga Jezus Sirah (DJ 1575). Pritegni­li smo tudi Trubarjev prevod psalmov Ta Celi P.alter Dauidou (TPs 1566) ter novozavezno besedilo Ta pervi deil tiga noviga testamenta (TT 1557), ki poleg štirih evangelijskih besedil in apostolskih del vsebuje znamenito avtorsko delo Tiga noviga testamenta ena dolga predguvor. na izbranih mestih v besedilih smo s primerjalnim gradivom pritegnili Dalmatinov prevod celotnega svetega pisma Biblia (DB 1584).8 2.1 Ko smo iz besedilnih virov izlocali zglede za analizo pojava konverzije, torej prevedbe besede iz ene besedne vrste v drugo, se je bilo vcasih težko ali skoraj nemogoce z gotovostjo opredeliti za besedno­vrstno oznako. Zato smo morali najprej oblikovati merila, da bi s cim vecjo zanesljivostjo locili lastnostni pridevnik v dolocni obliki (izjemo-ma v nedolocni obliki) od posamostaljenega pridevnika.9 Med njima ni vedno formalnih razlik – tudi ob dolocnem pridevniku je lahko na 8 Popolno izpisano besedje iz dvanajstih biblicnih protestantskih besedil 16. stoletja je objavljeno v posebnem zvezku mednarodne zbirke Biblia Slavica (Merše, ahacic, Legan Ravnikar itd. 2006). iztocnicam so poleg besednovrstnih podatkov pripisa­ ne dodatne slovnicne informacije, homonimi, posebni tipi iztocnic (glede na pravo­ pisno problematiko in citatno prevzetost) pa opremljeni z dodatnimi pojasnili. 9 Dolocnost je lastnost besednih vrst in oblik: imajo jo pridevniške besede, samo­ stalniške besede (te so naceloma dolocne), glagol (t. i. osebne oblike oz. dolocni ali nedolocni glagoli) (Toporišic 1992: 28). besedilni ravni besedno neizražena odnosnica (elipsa). gre za t. i. kate­gorijo seznanjenosti ali poznanosti (Toporišic 1978: 292). v tem okviru je nujno lociti tudi obrazilni -i, znacilen za tvorjene vrstne pridevnike (konverzna izpeljava), od besedilne i-jevske koncnice (vidovic Muha 1996: 124). Za razlocevanje konverznih samostalnikov od pridevnikov se je kot dovolj prepricljivo izkazalo naslednje merilo: ce se pridevnik iz prilastkovne zveze osamosvoji – torej postane samostalnik in opravlja samostalniške vloge, tako da se odnosnice skorajda ne zavedamo vec in je za razumevanje niti ne potrebujemo – tak zgled uvršcamo med konverzne samostalnike (posam.), v nasprotnem primeru ga besedno­vrstno opredelimo kot pridevnik (prid.). naj razlikovanje ilustrativno prikažemo na pridevnikih v dolocni in nedolocni obliki, ki so se sub-stantivizirali ali pa tudi ne:10 En .črdit mosh krég nareja: ampak en potčrpeshliu ardrio tolashi. tiga vtragliviga pot je tčrnen: Ampak téh brumnih pot je dobru vglajen (DB 1584, I, 322a). /.../ en potčrpeshliu je bul.hi, kakňr en mozhan: inu kateri .am .ebe moj.tri, kakňr ta, kir Mé.ta dobiva (DB 1584, I, 322b). Mi .mo neshli tiga Me.sia.a, kateru ie, aku tolmazhui­esh, shalban,11 Inu ga perpela Kie.u.u (TT 1557, 258). (posam.) On ie te obla.tnike pehnil is .tolou, Inu ie te .auershene poui.shal (TT 1557, 159). Obtu pela on te greshnike .pet na praui pot. On te krotke vodi po praudi, Inu on vuzhi .ui pot te reune (TPs 1566, 51). (posam.) Gdu .o pak ti, kateri poideio? Inu Moses ie dial: My hozhemo poiti snashimi mladimi inu .tarimi, snashimi Synuui inu snashimi Hzhe­rami, snashimi Ouzami, inu snashimi Gouedi (DB 1578, 56b). (po­sam.) Tedai bode tu Nebesku Kraleu.tuu perglihanu de.etim Dezhlom, kir .o u.ele .uie Lampe, inu .o shle vunkai timu Sheninu pruti. Ampag pet is tih .o bile norre,12 inu pet .o bile modre, te norre .o v.ele nih lampe, ampag ne .o v.ele olia .ebo. te modre pag .o u.ele olie unih po.odah slampami red. /.../ Tedai u.taneio u.e lete dezhle, inu per-praulo nih lampe. te norre pag .o diale htim modrim, Daite nom od 10 Prim. gesli leni (lejni)in utragljivi (vtraglivi, vtragliv, v’tragliv) v poskusnem snopicu (SJSPP 2001: 122), kjer so navedeni zgledi dolocnih in nedolocnih pridevnikov v samostalniški funkciji. 11 Prim. »Wir haben den Messias funden (welches ist verdolmetsch / der Gesalbete)« (LB 1545, iii, 2139). Prim. mesija 'maziljenec' (SP 1997, 1607). 12 Ce bi bil izraz nor pridevnik, bi Trubar zapisal približno takole: »ampak pet is tih je bilo norih inu pet je bilo modrih«. o KonveRZiJi KoT PoSToPKu KnJiŽne (TeRMinoLoŠKe) TvoRBe PRi SLovenSKiH ... uashiga olia, .akai nashe lampe uga.uio. Natu so odgouorile te mo-dre, inu diale (TT 1557, 75–76). (posam.) Satu ie on veni iami .uoima obeduema Hzherama o.tal. Tedai ie ta .tarisha rekla htei mlaishi (DB 1578, 16a). Spet opomina Israelske otroke, de /.../ Temuzh .e hualeshni iskasati, .uoie Otroke Boshie Sa­puuidi vuzhyti, od negouih dobrut nim v.elei prauiti, inu taku .tari­shi inu mlaishi v Boshym .trahu shiueti (DB 1578, 154a). Preiden .o ony pak lezh shli, .o ty Sodomski ludie prishli, inu .o okuli inu okuli to hisho obdali, mladi inu .tari, vus Folk kmalu od v.eh kraiou (DB 1578, 15b). (prid.) 2.2 Za jezikovno analizo smo torej izbrali konverzne samostalni­ke, ki so se sprevrgli iz lastnostnih pridevnikov13 in pridevniških dele­žnikov oz. deležniških pridevnikov. izkazalo se je, da se med konverzne uvršcajo lastnostni pridevniki v izhodišcnem in v prenesenem pome­nu.14 oznacujejo clovekovo starost, kot mlajši, stari, zunanji izgled, npr. cisti, gnusni, grdi, lepi, mali, majceni, majheni (1x majhen), mokri, široki, težki, veliki, visoki. Le-ti povecini nimajo besedotvornih razlicic. Prevladujoca pomenska podstava obravnavanega besedja so clovekove duševne in duhovne lastnosti. najvec zgledov je izpricanih z domaco besedotvorno podstavo, npr. dobri, dobrotljivi, grozoviti, hudi, hudobni, krijžejni, krivi, krivicni, krotki, lakotni, lažnivi, leni, ljubeznivi, nagli, nori, pošteni, potrebni, preprosti, prevzetni, prijatljivi, prijaznivi, priliza-vi, revni, sladki, šibki, tihi, togotni, trudni, zanikrni, zli, zvesti, žalostni. 13 na podlagi skupnih slovnicnih znacilnosti in sposobnosti pretvorbe se znotraj pra­vih kakovostnih pridevnikov oblikujejo tri pomensko motivirane skupine; ena od njih so lastnostni pridevniki, ki jih lahko pomensko clenimo na telesnolastnostne in duševnolastnostne pridevnike (vidovic Muha 1978, 259–260). 14 gre za pomenski premik zaradi metaforizacije, metonimizacije in terminologizaci­je, ki jih med drugim F. novak (2004) nazorno razloži prav na besedju slovenskih protestantskih piscev. avtor monografije Samostalniška vecpomenskost v jeziku slo­venskih protestantskih piscev 16. stoletja opozarja na problem, kako ugotoviti izho­dicni in prvotni pomen besede v diahronem jezikoslovju: izhodišcni pomen velja za cas, ki ga obravnavamo, in je praviloma prvotni pomen, ne pa nujno. Pogosto se dogaja, da se je izgubila zveza med izhodišcnim in prvotnim pomenom, ker se je pomenska sprememba lahko zgodila v preteklosti, tako da v resnici izhajamo iz prvotno drugotnih pomenov. Tudi pri pomenskih razvojih prevzetih besed se je varno naslanjati na izhodišcni pomen, ker se je že zgodilo, da prvotni pomen besede v slovenšcini sploh ni bil v veljavi. Drugotni pomen se je razvil po eni izmed vecpo­menskostnih vrst iz izhodišcnega pomena (novak 2004: 67). Primerov s prevzeto podstavo iz nemšcine je malo, npr. cagavi, gvišni, kunštni, nucni, zašpotovani, žlahtni. na drugem mestu med konverzni-mi samostalniki so deležniški pridevniki, praviloma na -n, izjemoma na -c ali -t, npr. ocišceni, odpahnjeni, odstavljeni, pogubljeni, pohlevni, poklicani, posveceni, potlaceni, povzdigovani, prvicrojeni in prvorojeni, ranjeni, razbijeni, razdrti, raztrgani, skljuceni, vpijeci, vsegamogoci, za­dušeni, zakleti, zaobljubljeni, zapušceni, zasramovani, zatajeni, zatreni, zgubljeni. Po pogostnosti rabe izstopajo tudi protipomenske tvorjenke s predponskim obrazilom ne-: necisti, nedolžni, nehvaležni, nemilostivi in nemilostivni, nemodri, neobrezani, nepokorni, nepošteni, nepravicni, nepridni, nerazumni, nesposobni, neumni, neusmiljeni, nevideci, nezasto­pni, nezvesti, nežlahtni.15 Za posamostaljene modifikacijske tvorjenke smo našli le par zgledov, npr. boljši, narboljši, manjši, narmanjši, narpo­slednji, mlajši, stariši, višji; zadnji trije so v besedilih 16. stoletja pogosto izpricani. 2.3 Primerjalna analiza je pokazala, da konverzne samostalnike z besedotvornim pomenom nosilec lastnosti ali stanja glede na njihovo pojavnost in rabo v besedilih lahko razvrstimo na vec tipov. 2.3.1 Za prvo obdobje, ko se je slovenski knjižni jezik normiral in ustaljeval, je znacilno, da so bili poleg lastnostnih pridevnikov v do-locni obliki konverziji podvrženi tudi pridevniki v nedolocni obliki.16 Samostalniška raba lastnostnega pridevnika v nedolocni obliki je bila eksplicitno razvidna le v imenovalniku ednine moškega spola. obe obliki pridevnika v samostalniški rabi izkazujejo vsaj naslednji lastno­stni pridevniki: bogabojec – bogabojeci, bogat – bogati, brumen (redko) – brumni, duhoven – duhovni, hudoben – hudobni, majhen (redko) – majheni, mali, maloveren – maloverni, mocen – mocni, moder – modri, nepotrpežljiv – nepotrpežljivi, pravicen – pravicni, razumen – razumni, 15 v tej skupini skorajdani parov tipa necisti – necistnik (DB 1584), ker se izpeljanke s samostalniškimi obrazilnimi morfemi niso tvorile. izhodišcno besednovrstno so ti izrazi uvršceni med pridevnike, ker gre za nove tvorjenke, npr. neobrezan, neo­skrunjen, nevedec, nezarocen (Merše, ahacic, Legan Ravnikar itd. 2006: 193, 195, 196). 16 M. Merše (2004: 17) je ugotovila, da je posamostaljenost pridevnikov domac, ptuj itd. kljub oblikovni netipicnosti, ki jo ustvarja odsotnost i-ja, sobesedilno prepo­znavna. K razvidnosti prispeva tudi sopojavljanje clena en oz. ta, ugotovljiva pa je tudi po primerjavi s prevodno predlogo. F. Premk (2003: 612) je zapisala, da so posamostaljeni pridevnik pravizhin in podobni primeri v nedolocni obliki tudi znacilnost izvirnika. o KonveRZiJi KoT PoSToPKu KnJiŽne (TeRMinoLoŠKe) TvoRBe PRi SLovenSKiH ... silen – silni, vtragljiv – vtragljivi, živ – živi. Zanimivo je, da so tovrstni zgledi izpricani tudi pri deležnikih, kot rezan – rezani, zaspan – za­spani, zastopen – zastopni, žalban – žalbani. na obrobju rabe so ostali posamicni zgledi posamostaljenih pridevnikov v samo nedolocni obli­ki, npr. mrzlicen, potrpežljiv. Ti izrazi v gradivu praviloma nimajo po­trjenih besedotvornih razlicic s samostalniškimi obrazilnimi morfemi. Poglejmo primer rabe para moder – modri v besedilu: Tiga pravizhniga .ad ie enu drivu tiga Lebna, inu en modri .e teih Ludy .erzhnu poobla.ty (DPr 1580, 20b). Svari tiga modriga, ta te bo lubil. Dai modrimu, taku bo on she modreishi (DPr 1580, 15a). ti modri bodo zha.t erbali: Norzi pak, aku lih vi..oku prideio, taku bodo v.ai k .ramoti (DPr 1580, 6a). Sakai onu .e vidi, de ty modri tudi vmerio, taku dobru koker ty ne.a.topni inu Norzi konez v.amo (TT 1557, 92a). Obtu pole, ie.t kuom po.shilem preroke inu modre inu Vpi.mi uuzhene, inu od tih nekatere bote ui ubyali inu Cryshali (TT 1557, 71). En nepametni v.e veruie: ampak en rasumni merka na .voie hoienie. en moder .e boij, inu .e ogible tiga hudiga: en Norz pak prece .ylo skusi gre (DPr 1580, 25b). 2.3.2 Drugo skupino konverznih samostalnikov predstavljajo pri­meri posamostaljenih pridevnikov, ki se v gradivu izmenjujejo z izpe­ljanimi besedotvornimi razlicicami. v tvorbenem postopku izpeljave se kot najbolj produktivna pojavljata priponska morfema izpridevniških izpeljank -ec in -ik, le izjemoma -nik in -jak. Mednje prištevamo na­slednje pare besedotvornih razlicic: bolni – bolnik, debeli – debeljak, gluhi – glušec, gobavi – gobavec, grešni – grešnik, hromi – hromec, kru­ljevi – kruljevec, mrtvi – mrtvec, mutasti – mutec, neverni – nevernik, ofertni – ofertnik, ohranjeni – ohranjenik, pijani – pijanec, slepi – slepec, sovražni – sovražnik, sveti – svetnik, uceni – ucenik, vbog in vbogi – vbo­žec. Primerjava parov kaže na razlicno pogostnost rabe, bodisi v prid konverznim samostalnikom bodisi izpridevniškim izpeljankam. na primer, kršcanski termin grešnik ima posamostaljeno razlicico grešni le izjemoma potrjeno, medtem ko se z obratnim sorazmerjem izkazu­je termin neverni nasproti redko rabljenemu izrazu nevernik. Razlicica neverec v zajetem gradivu iz 16. stoletja sploh ni potrjena. Razlike ob-stajajo tudi v besedilnih virih, npr. ofertni povsem prevladuje v DJ 1575 (8 : 1), ofertnik pa v TPs 1566 (8 : 6). Frekvencna razmerja najbolj ni­hajo pri izrazih, ki oznacujejo clovekove telesne ali duševne hibe, npr. gluhi, hromi, ofertni, slepi, pri cemer nujno ne sovpadejo s prevodno predlogo. Primerjajmo med seboj naslednje zglede: Sakai Bug ne hozhe, ne nemore obeniga nezhi.tiga, gardiga, gnu.niga, kriuiga inu greshniga poleg .ebe imeiti inu terpeti (TT 1557, h 3a). Glih taku she .dai mi moremo sku.i to Vero Vcri.tu.a is greshnikou Suetniki po.tati inu priti Vnebe..a (TT 1557, g 2b). Inu on puide pred nim utim duhei inu mozhi tiga Elia.a, de ta .erza tih Ozhetou htim otrokom preobrne, inu te neuerne hti modru.ti tih pravizhnih, de perpraui timu Go.pudi ene pernaredne ludi (TT 1557, 156). Sakai ta Po.taua, praui /.../ Ie po.taulena tim krivim inu nepo­kornim, tim neuernikom inu greshnikom, tim, kir ne .o .ueti inu tim nezhi.tim (TT 1557, z a). Glih taku ty gobouzi, hromci inu slepci, .o sku.i to Vero .draui po.tali (TT 1557, bb 4b). Inu knemu prido ueliku Ludi, ty .ebo per-pelaio, hromce, slepce, mutce, kruleuce inu dru.ih ueliku, inu te .o metali pred Ie.u.eue noge, Inu on te osdraui, taku de .o .e ty Ludie .azhudili, kadar .o oni uidili, te mutce gouoriti, te kruleue sdraue, te hrome hoditi, te slipe uiditi, Inu .o zhe.tili tiga Israel.kiga Boga (TT 1557, 32, 46). 2.3.3 v tretjo skupino sodijo konverzni samostalniki, ki v gradivu nimajo potrjenih izpeljanih samostalniških ustreznic.17 To so po ter­minologizacijskem pomenskem prenosu nastali kršcanski termini, npr. izvelicani, križani, krotki, pobožni, pohlevni, potrebni, preprosti. Prime-rov je veliko tudi med terminologiziranimi deležniki na -n, kot ferda­mnani, firmani, ocišceni, pogubljeni, poklicani, posveceni, zaobljubljeni, zapušceni (mn.), zatajeni (mn.), žegnani. navajamo dva zgleda: Neupiraj .e potrebnimu dobru .turiti, aku tvoia roka premore tu .turiti (DPr 1580, 5b). ta ozhi.zheni pak ima .voj Gvant oprati, inu v.e .voje La.sy obriti, inu .e svodo kopati, taku bo zhi.t (DB 1584, I, 69b). 2.3.4 v zadnjo skupino uvršcamo za sodobno knjižno rabo nepri-cakovane primere, ki se kontinuirano tri stoletja potrjujejo v osnovnih 17 J. narat (1989: 102–103) med besedotvorne sopomenke med drugim uvršca pare (skupine), ki jih sestavljajo besedne zveze s pomensko splošnimi samostalniki, npr. ubog clovek, ljudje, mož, in ti zgledi v besedilu obstajajo paralelno s posamostaljenim pridevnikom. Sopomenke tipa razumen clovek – razumni so v popolnem sopomen­skem odnosu; frekvencna razmerja so izkazana v prid enoclenske sopomenke. o KonveRZiJi KoT PoSToPKu KnJiŽne (TeRMinoLoŠKe) TvoRBe PRi SLovenSKiH ... verskih prirocnikih. Problematiko si bomo ogledali na primeru kršcan­skega termina duhovni 'kdor opravlja bogoslužje v protestantski ali ka­toliški cerkvi' (tudi duhovski). Pri protestantskih piscih se termina duhoven in duhovni zaradi ustaljenih prevzetih ustreznic far in farmošter malokdaj potrjujeta v sa­mostalniški rabi (DB 1584). vrstni pridevnik duhovski po pricakovanju najdemo v prilastkovni vlogi, toda posamostaljenega tudi v vlogi osebka ali predmeta.18 Poglejmo si zglede iz odlomkov besedil: Zhlovik pak po .voji naturi ni.htčr nerosumeje od Boshjiga Duha, njemu je tui.tu le ena norrost, inu ga nemore .posnati, sakaj onu mora duhovnu .ojenu biti: ta duhouni pak v.e isgrunta, on pak nebo od nikogar isgruntan (DB 1584, III, 90a). Su..eb pak imajo tu .turiti Predigarji inu Cerkovni vuzheniki, kateri .e duhouni, imenujo (DB 1584, I, c VIII a). Aku .e gdu sdy, de je en Prerok, ali duhoun, ta .po­snaj, kaj je.t vam pi.hem: Sakaj tu .o Boshje sapuvidi (DB 1584, III, 95a). Gmain Folk, Verni Deshelski inu duhouski imaio veden Boga hualiti (TPs 1566, 212b). v vorenc-Kastelcevem slovarju (1680–1710) je pod pridevniško iztocnico v nedolocni obliki duhoven kot podiztocnica naveden tudi v samostalniški rabi.19 izbrano gradivo iz casa katoliške prenove v 17. in iz prve polovice 18. stoletja kaže na skromno število posamostalje­nih pridevnikov duhovni, npr. ti duhovni v tih kloštrih. Besedotvorni razlicici v prilastkovni vlogi duhovni in duhovski sta se zamenjevali v 18 naj omenimo samostalniško rabo še nekaterih vrstnih pridevnikov na -ski pri slo­venskih protestantih: deželski, izraelski, laški, ljudski, lutrski, nemški. 19 Zgledi v geselskem clanku kažejo le na dolocno obliko posamostaljenega pridevni­ka, zato bi bilo morda primerneje, da bi kot podiztocnico navedli duhovni posam. namesto homonimnih iztocnic duhoven m in duhoven prid. Kako so take primere reševali leksikografi do izdajanja SSKJ in razlike v teoreticnih izhodišcih, ki ponu­jajo razlicne slovarske uresnicitve, prim. Praznik (1997: 74–79). na problematiko dolocne oblike pri posamostaljenem pridevniku je prav na primeru duhoven opo­zoril že Škrabec: »Sedaj semtertja navadno »duhoven -vna« se opira na požiranje koncnega i ter bi se zato v knjižni slovenšcini ne smelo terpeti. gdor hoce imeti samostavnik, naj piše duhovnik, kaker pišemo in govorimo popotnik za popotni. Da bi bila »duhoven -vna« nedolocna oblika po imenski skladnji, ali da bi se samo­stavnik na to obliko opiral, ni misliti, ker nedolocne oblike pridevnika duhow'ni ne pozna niti naša slovenšcina niti hervašcina ali serbšcina« (1994, i: 192). Škrabec je soglašal tudi s sodobnim opažanjem vodnika o rabi dolocne oblike pridevnika v stalnih besednih zvezah (Legan Ravnikar 2006b: 182–183). katekizmih barocnih piscev, npr. duhovna gospošcina, duhovska gospo-šcina, duhovni oblastniki, duhovski kloštrski stan. v drugi polovici 18. stoletja se je v osrednjem prostoru raba duhovni še širila, ker so se iz nemšcine prevzeti izrazi vse bolj umikali iz rabe. Besedotvorna vari­anta s priponskim obrazilom -ik duhovnik ( < stcsl. duhov'nik') se je kot konkurencna tvorjenka najprej pojavljala v nabožnih prirocnikih prekmurskih piscev druge polovice 18. stoletja in zacetka 19. stoletja (prim. dühovnik in dühovni, v. novak 2006). v 19. stoletju je ta razli-cica z uvajanjem novoslovenšcine zacela prodirati v osrednji slovenski prostor. Kljub vsemu je bil duhovnik do srede 19. stoletja kot socasna razlicica duhovnemu izprican le pri Muršcu in Dajnku, medtem ko se je širši obseg rabe duhovni potrjeval še pri Slomšku in Jeranu, npr. veliki duhovni, cerkveni duhovni, strežni duhovni. Pleteršnik je ob koncu 19. stoletja registriral le izpeljanko duhovnik, samostalniško rabo termina duhoven pa je s kazalko preusmeril na duhovnik der Priester. v nasprotju s Pleteršnikom je cigale (1860) v slovar uvrstil besedotvorni varianti duhoven (veliki duhoven) in duhovnik. 3 Spoznanje o produktivnosti tvorbenega postopka konverzije nam odpira vec vprašanj. Sprašujemo se, koliko so na odlocitev o izbiri priponskega samostalnika na eni ali konverznega samostalnika na dru­gi strani vplivale prevodne predloge (predvsem nemška), iz katerih so protestantski pisci prevajali. Je prevlada konverznih samostalnikov, ki so ekonomicen pojav v jeziku, bolj znacilna za zgodnejša obdobja knji­žnega jezika ali je v slovenšcini splošen jezikovni pojav?20 So konverzni samostalniki kdaj stilno zaznamovani? 3.1 Da bi vsaj nakazali odgovor na vsa ta vprašanja, je bilo potreb-no primerjalno soociti izbrane Dalmatinove in Trubarjeve prevode sve­topisemskih besedil,21 kjer je izpricanih veliko zgledov posamostaljene 20 F. Jakopin (1973: 86–88) je ugotavljal rabo pri lastnoimenskem besedju, npr. v priimkih, krajevnih in recnih imenih, v imenih ulic in cest ter imenih nekdanjih slovenskih dežel. Med obcnimi imeni jih je našel pri pomensko zakljucenih enotah, ki predstavljajo clovekove fizicne in duhovne lastnosti. 21 M. orožen (1987b: 120–128) je z gradivom ponazorila razlike med Dalmatinom in Trubarjem na vseh jezikovnih ravninah: v glasoslovnem in oblikoslovnem sestavu (dialektalno pogojen), v besedotvorju (Dalmatin je bolj produktiven) in besedišcu (drugacen izbor besedja, zlasti izmenjava Trubarjevih izvirnih arhaizmov in adap­ tiranih izrazov z mlajšimi in narecno drugimi ustreznicami) ter v skladenjskem o KonveRZiJi KoT PoSToPKu KnJiŽne (TeRMinoLoŠKe) TvoRBe PRi SLovenSKiH ... rabe pridevnikov in pridevniških deležnikov. na konkretne težave pri prevajanju, najvec v zvezi z novimi besedami, ki so jih zahtevali prevodi besedil, je velikokrat opozarjal Trubar sam; prav tako je navajal soupo­rabo latinskih, italijanskih, nemških biblicnih besedil.22 Znano je in to so potrdile tudi dodatne primerjalne analize, da je Dalmatin prevajal strogo po Luthru, pri cemer se je držal Trubarjevega besedila na mestih, kjer ni odstopalo od Luthra.23 ob analizi izbranih odlomkov se je tudi pokazalo, da je Trubar novo zavezo prevajal po erazmovem (erazem Rotterdamski) prevodu v latinšcino, kar je bil v resnici njegov osnovni vir, ki ga je na dolocenih mestih korigiral z Luthrovim.24 Številne izdaje Luthrove biblije se niso tako bistveno razlikovale med seboj, da bi lahko vplivale na zanesljivost naših ugotovitev. Za primerjalno besedotvorno analizo smo uporabili transliterirano izdajo Die gantze Heilige Schrift iz leta 1545 (izšla 1974) Martina Luthra. obravnavana mesta v besedilih smo primerjali tudi s slovenskim standardnim prevodom Sveto pismo Stare in Nove zaveze (2. izdaja 1997).25 3.2 Primerjava jezikovnega gradiva iz 16. stoletja s prevodnimi nemškimi ustreznicami in sodobnimi slovenskimi zapisi je pokazala, da bi bila trditev, da gre pri postopku konverzije za dobesedno prevajanje iz sestavu (razlicno skladenjsko upovedovanje). Konkretne primere ujemalnosti in od­mikov od prevodne predloge prim. orožen (1986c: 240–247). 22 F. novak (2001: 113–118) je popisal besedne možnosti, ki jih je Trubar uporabljal pri iskanju novega izraza. 23 K. ahacic (2007b: 270–280) je ugotovil, da je Dalmatin pri prevajanju novozave­znih besedil poleg tujejezicne (Luthrove) predloge upošteval tudi dotedanjo tradici­jo Trubarjevega prevoda. Pri prevajanju starozaveznih biblijskih knjig pa ni mogel slediti Trubarju, zato je naslonitev na Luthra še bolj ocitna. Sklicujoc se na Ramo-vša, ki opozarja na naslonitev na grški (Septuaginta) in latinski prevod (vulgata), je dodatna primerjalna analiza, ki jo je opravil ahacic, pokazala, da je Dalmatin pri prevajanju starozaveznih knjig skoraj gotovo rabil grški in latinski prevod, vendar le kot pomoc pri prevajanju dolocenih besed in težjih mest, nikakor pa ne kot predlo-go, iz katere bi prevajal direktno. 24 K. ahacic (2007b: 273–274) je iz besedilne analize razbral, da tudi vloga Luthrove­ga besedila v Trubarjevih prevodih na nekaterih mestih ni majhna. vcasih dopol­njuje erazmovo besedilo s Luthrovimi »dodatki«, dolocene besedne zveze in dolo-cene besede, ki zahtevajo zaradi narave latinskega jezika v slovenšcini opisni prevod, pa prevaja povsem po Luthru. 25 Zadnji slovenski prevod, ki je rezultat petnajstletnega skupinskega dela odlicnih strokovnjakov, je izšel leta 1996, po hebrejskem in grškem izvirniku. Da bi dosegli kar najvecjo zvestobo v prevajanju, so prevajalci upoštevali najnovejše tekstnokritic­ne izdaje hebrejskega, aramejskega in grškega besedila biblije. nemšcine, prevec poenostavljena. Pri tem ne zanikamo ocitnih vplivov nemšcine pri dolocenih jezikovnih rešitvah, ki jim je jezik podlegel, ko se je slovenska knjižna norma šele oblikovala.26 na tem mestu bi bilo bolje govoriti o vzporedni razvojni poti pojava konverzije v slovenšcini in nemšcini, cesar ne moremo šteti med kalke. Potrdilo se je namrec, da je konverzija enostaven, ekonomicen in zato pogost tvorbeni postopek, velikokrat izprican prav v biblicnih besedilih. na zgodnjo fazo obliko­vanja knjižnega jezika morda kaže postopek posamostaljenja nedolocne oblike pridevnika, ki je bil v kasnejših obdobjih vsaj pri kršcanski ter­minološki leksiki izjemno redek. 3.2.1 nic nepricakovanega niso primeri, ki potrjujejo rabo posa­ 26 S prevajanjem od morfema do morfema so protestantski pisci najveckrat razreševali jezikovno in teološko najtežja mesta pri prevajanju verskih besedil. Po Merše (2003: 81–103) je bilo kalkiranje, ki ga je primerjalno s prevodno predlogo dokazovala na konkretnih zgledih, v casu oblikovanja slovenskega knjižnega jezika eden izmed nacinov širitve glagolskega besedja. o KonveRZiJi KoT PoSToPKu KnJiŽne (TeRMinoLoŠKe) TvoRBe PRi SLovenSKiH ... mostaljenega pridevnika v obeh slovenskih prevodih in v nemški pre­dlogi. Slovenski zgledi so lahko izpricani v enaki izrazni podobi kot besedotvorne razlicice ali sopomenke. Poglejmo si izraze, navedene v zaporedju 16. stoletje, v oklepaju Luthrova predloga (1545) in sodoben biblijski prevod (1997): cisti (reinen) – cisti; dobri (guten) – dobri; hromi (lamen) – hromi; krivicni (gottlosen) – krivicni; krotki (elenden) – po­nižni; lakotni (Hungerigen) – lacni; mali (Kleinen) – mali; malover­ni (Kleingleubigen) – maloverni; manjši (kleinest) – najmanjši; mrtvi (Todten) – mrtvi; narvišji (Höhensten) – Najvišji; nepametni (albern) – preprosti; potrebni, slabotni (geringen, elenden) – nesrecni; pravicni (gerechten) – pravicni; vsigamogoci (allmechtigen) – mogocni; zatreni (Zuschlagenen) – zatirani; zavrženi (elenden) – nizki; žegnani (gese­gneten) – blagoslovljeni. Primerjajmo še zglede v sobesedilu: /.../ de pridiguiem tim Iednikom, de bodo i.puszheni, inu tim slep­zom de pregledaio, inu te .atrene i.pu.tim frai inu ledig (TT 1557: 170). /.../ zu predigen den Gefangen / das sie los sein sollen / vnd den Blinden das gesicht / vnd den Zuschlagenen / das sie frey vnd ledig sein sollen (LB 1545, 2080). Poslal me je, da oznanim jetnikom pro-stost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost (SP 1997, 1565). 3.2.2 glede na pogostnost rabe ugotavljamo nekoliko vecji delež posamostaljenih pridevnikov in deležnikov v starejšem besedilu in de­loma v prevodni predlogi kot v slovenskem standardnem prevodu. v sodobnem prevodu jih zamenjujejo izpridevniške izpeljanke z enakoiz­raznimi priponskimi obrazili, npr. bogati (Reicher) – bogataš ali boga-tin; domac, domaci (einheimisch, einheimischer) – domacin;27 ofertni (Stoltzen) – prevzetnež; ptuji (Fremdlinger) – tujec; slepi (Blinden) – slepec, slepi; višji (Fürsten) – voditelj; vtragljivi (Faulen, Faule) – lenuh, leni mož; vbog, vbogi/ubogi, vbozi, bozi (armer) – revež; žalban, žalbani (gesalbte) – maziljenec. 3.2.3 na neujemanje z nemško predlogo kažejo posamicni prime-ri, ki izpricujejo posamostaljeno rabo le pri protestantskih piscih, ne pa v prevodnem zgledu ali v sodobnem prevodu. Samostalniška raba pri­devnika v nedolocni in dolocni obliki maloveren, maloverni je potrjena le pri protestantskih piscih: O ti maluuern, .akai .i zbiulal (TT 1557, 43). O du kleingleubiger / warumb zweiueltestu (LB 1545, III, 1996) /.../ ň ti maloverni, sakaj .i 27 izprican je tudi prebivalec (einwohner) namesto domac. zviblal (DB 1584, III, 10a). malovernež, zakaj si podvomil (SP 1997, 1501)? 3.2.4 Primere za obratni pojav, torej posamostaljeni pridevnik v sodobnem prevodu biblije in pri Luthru, ne pa pri protestantih, na­vajamo v zaporedju: 16. stoletje (Luther) – 1997, npr. glušec (Tauben) – gluhi; gobavec (aussetzigen) – gobavi; kruljevec (Krüpler) – pohablje­ni; mutec (Sturmen) – nemi; nevernik (gottlose) – krivicni; oblastnik (gewaltigen) – mogocni. Primerjajmo konverzne samostalnike na treh identicnih mestih v odlomku, kjer ima izbira priponskih samostalnikov v drugem delu Trubarjevega prevoda verjetno stilno vrednost: Inu knemu prido ueliku Ludi, ty .ebo perpelaio, hromce, slepce, mutce, kruleuce inu dru.ih ueliku /.../ kadar .o oni uidili, te mutce gouoriti, te kruleue sdraue, te hrome hoditi, te slipe uiditi (TT 1557, 46). Vnd es kam zu jm viel Volcks / die hatten mit sich Lamen, blin-den, stummen / krüpler / vnd viel andere /.../ da sie sahen / das die stummen redeten / die krüpler gesund waren / die Lamen giengen / die blinden sahen (LB 1545, III, 1998). Tedaj so prišle k njemu ve-like množice, ki so imele s seboj hrome, slepe, pohabljene, neme in še veliko drugih /.../ ko je gledala, kako nemi govorijo, pohabljeni postajajo zdravi, hromi hodijo in slepi vidijo (SP 1997, 1502). 3.2.5 Po drugi strani so lahko potrjene besede s samostalniško pripono v vseh primerjanih besedilih. izrazi v slovenskih prevodih se razlikujejo po obrazilnih morfemih ali po tvorbeni motivaciji. Spreme­njen priponski morfem ali celo besedotvorna podstava kaže na razvojni premik v knjižni rabi (16. stol. – 1997), npr. nevernik – krivicnik, ofer­tnik – prevzetnež, vbožec – revež. nekaj parov je zbranih v naslednjih zgledih: Sakaj vy imate letu vejditi, de oben kurbar, ali nezhi.tnik, ali lako­mnik (kateri je en malikovez) néma erba v'Cri.tu.evim inu Boshjim krajle.tvi (DB 1584, III, 106a). Denn das solt jr wissen / das kein hurer oder vnreiner oder geitziger (welcher ist ein götzendiener) Erbe hat an dem reich Christi vnd Gottes (LB 1545, III, 2361). Do­bro namrec vedite tole: noben necistovalec ali necist clovek ali lako­mnež, kar je toliko kot malikovalec, nima dedišcine v Kristusovem in Božjem kraljestvu (SP 1997, 1748). 3.2.6 na mestu samostalnika v nemški predlogi so izjemoma izka­ o KonveRZiJi KoT PoSToPKu KnJiŽne (TeRMinoLoŠKe) TvoRBe PRi SLovenSKiH ... zane konverzne tvorjenke v protestantskem in slovenskem standardnem prevodu, npr. Kadar ta v.igamogozhi .em ter tam vni Krale po.taui, Taku bo .ui­tlu, gdi ie temnu bilu (TPs 1566, 120b). Wenn der Allmechtige hin vnd wider vnter jnen Könige setzt (LB 1545, II, 1021). Ko je mogocni v njej razpršil kralje (SP 1997, 838). 3.2.7 v naslednji skupini so namesto konverznih samostalnikov (izjemoma priponskih) pri protestantskih piscih v sodobnem standar­dnem prevodu izpricani pridevniki, prilastkovne zveze ali opisi, npr. nepokorni > trdovraten; necistnik > necist clovek; norec > malomarni clo­vek; brumni > dobri clovek; en potrpežljiv > potrpežljiv clovek; potrebni > stiskani clovek; bogat, vbog > najsi je kdo bogat, ubog; ocišceni > ta, ki se ocišcuje; en bogat, kateri po izpacenih potih hodi (ein Reicher der in ver­keretenwegen gehet) > kakor clovek, ki je na krivih poteh, cetudi je bogat; en pregnan s svojemi ustni (ein verkereter mit seinem lippen) > kdor je zvijacnih ustnic. Prim. zgled v sobesedilu: en poterpeshliu je bul.hi kakor en mozhan (DPr 1580, 31b). ein ge­dültiger ist besser den ein Starcker (LB 1545, II, 1116). potrpežljiv clovek je boljši kakor junak (SP 1997, 1009). 4 Primerjalna analiza ni potrdila, da je za izbiro konverznega sa­mostalnika ali izpridevniške izpeljanke pomemben pomen splošni ali individualizirani nosilec lastnosti ali stanja (splošno – posebno). Raba enega ali drugega izraza v enakem besedilnem okolju se namrec zame­njuje. Sodobni standardni prevod tudi ne prinaša bistveno vec tvorjenk ali novih obrazilnih morfemov za samostalniško tvorbo, kot so bili v rabi pred vec kot štiristo leti. na zamenjave sta lahko vplivali pozicijska raba (položajne variante) in stilna vrednost tvorjenke. Za primerjavo si poglejmo odlomek iz cetrtega poglavja Dalmatinovega Jezusa Siraha iz 1584 (skoraj identicno že v samostojni izdaji iz leta 1575), v sodobnem slovenskem prevodu (1997) in v Luthrovi predlogi (1545): Lubu dete, nepu.ti vbosimu pomankanje tčrpéti, inu ne bodi terd pruti potrébnimu. Neferahtaj lakotniga inu nereshali potrebniga, v' njega vbu.htvi /.../ neodla.haj dati daru timu potrébnimu. Pro.hnjo tiga reuniga neodpovej, inu neobčrni tvojga oblizhja od vbosiga. Neobčrni tvoih ozhy od potrébniga, de ne bo toshil zhes tebe (DB 1584, II, 155a). Ljebes Kind / Las den Armen nicht not leiden / Vnd sey nicht hart gegen dem dürfftigen. Verachte den hungerigen nicht / vnd betrü-be den dürfftigen nicht in seiner armut /.../ Vnd verzeug die gabe dem dürfftigen nicht. Die bitte des elenden schlahe nicht ab / Vnd wende dein angesichte nicht von dem Armen. Wede deine augen nicht von dem Dürfftigen / Auff das er nicht vber dich klage (LB 1545, II, 1557). Otrok, ne krati revežu nujnih potrebšcin, ne dovoli, da bi omedlevale lacne oci. Ne spravljaj v žalost lacnega, ne izzivaj že sicer stiskanega cloveka /.../ prosecemu ne odklanjaj darila. Ne zavracaj cloveka, ki te prosi v stiski, ne obracaj svojega obraza od reveža. Ne obracaj svo­jega obraza od beraca, nikomur ne dajaj povoda, da bi te preklinjal (SP 1997: 1367). 5 Pridevnika in posamostaljenega pridevnika v starejših slovenskih besedilih ne moremo obravnavati loceno od rabe dolocnega in nedo­locnega clena. Dolocni clen je bil sprva v knjižnem jeziku najbolj opa­zno sredstvo za razlocevanje dolocne in nedolocne oblike pridevnika. nedolocni clen je nacelno vezan na samostalnik ter na posamostaljeni pridevnik in deležnik. Za najstarejše obdobje knjižnega jezika smo že ugotovili, da se sprevracajo povecini lastnostni pridevniki z dolocnim clenom, lahko pa se posamostaljajo tudi lastnostni pridevniki v nedo­locni obliki z nedolocnim clenom (prim. Merše 2004: 17). Kako je z rabo obeh, kdaj se ob konverznem samostalniku opušcajo, bomo skuša­li ugotoviti na omejenem, a popolno izpisanem gradivu iz izbranih del protestantskih piscev.28 5.1 nedolocni clen en29 se, razen ob predvidljivih izjemah, ko so protestanti opušcali tudi dolocni clen, pojavlja ob samostalniško ra­bljenem pridevniku ali deležniku v nedolocni obliki, npr. en bogat, en kruljev, en mocan, en moder, en nemoder, en potrpežljiv, en pregnan, en 28 Kartotecno gradivo,zbrano s popolnim izpisom za slovar jezika slovenskih pro-testantskih piscev 16. stoletja, ki obsega preko tri milijone kartotecnih listkov (3.160.000), hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika F. Ramovša ZRc SaZu. 29 ob primerjavi ustrezne rabe clenov v nemšcini je Škrabec (1995, iii: 329) ugotovil povezanost nedolocnega clena s samostalnikom, npr. ko hocemo kaj povedati o ne­kom, ki je bralcu še neznan, bomo rekli: en mož je šel po steljo, tudi neki mož /…/, kar gotovo ni mogel biti germanizem in ga imajo vsi slovanski jeziki. Medtem ko je dolocni clen izvorno kazalni zaimek, bi lahko rekli, da je nedolocni clen izvorno nedolocni zaimek (vidovic Muha 1996: 121). o KonveRZiJi KoT PoSToPKu KnJiŽne (TeRMinoLoŠKe) TvoRBe PRi SLovenSKiH ... vbog, en vtragljiv. Znano je, da je samostalniška beseda primarno do­locna, nedolocnost pa se v omenjenih zgledih izraža dvakrat: nedoloc­nost izražata nedolocni clen (ob samostalniku je v nemšcini obicajen, v slovenšcini pa ne) in nedolocna oblika konverznega samostalnika v imenovalniku ednine. Dolocni clen ob posamostaljenem pridevniku v nedolocni obliki se pojavlja izjemno redko. Toda nedolocni clen se razvršca tudi ob dolocni obliki posamostaljenega pridevnika; na tem mestu nedolocnost izraža le clen, npr. en brumni, en domaci, en leni, en modri, en nepametni, en ptuji, en vbogi, en vtragljivi. Primerjajmo zgleda za rabo nedolocnega clena v sobesedilu: BVl.hi je en vbog, kateri v'.voji brumi hodi, kakňr en pregnan .voje-mi u.tni, ker je v.aj en Norz (DB 1584, I, 323b). ejn Armer DER IN seiner frömkeit wandet / Jst besser denn ein verkereter mit seinen lippen / der doch ein Narr ist (LB 1545, II, 1118). Bulshi ie en vbogi, kateri v.voij brumi hodi, kakor en bogat, kateri po i.pazhenih potih hodi (DPr 1580, 55a). Es ist besser ein Armer der in seiner frömkeit gehet / Denn ein reicher der in verkereten wegen gehet (LB 1545, II, 1131). 5.2 Dolocni clen ta je bil v 16. stoletju prav tako sklonljiv in spre­menljiv po spolu kakor nedolocni clen. Znacilno je, da Luthrova pre­dloga v vecjem številu primerov navaja na rabo dolocnega clena, ne pa na obliko samostalnika oz. pridevnika (narat 1989: 103). Prevladujoce se pojavlja v moškem spolu ednine ali množine, izjemoma v ženskem (te modre, te nore) in le z nekaj primeri v srednjem spolu (dobro, hudo, jutrovo, krivo). Dolocni clen je zapisan ob približno dveh tretjinah konverznih samostalnikov in se dosledno prekriva z Luthrovo predlo-go. Brez izjeme so ga protestanti zapisovali pred samostaljenim pri­devnikom druge ali tretje stopnje, npr. ta manjši, ta višji, ti žlahtniši.30 Zgledi: ty offertniki .o meni Iame copali (TPs 1566, 220b). die stoltzen 30 orožen (1972: 108) je ugotovila, da je dolocni clen najbolj obstojen ob posesiv­nem genitivu, ob nominalnih zvezah, trajno se utrjuje ob dolocnem pridevniku, ob primernikih in presežnikih pridevnikov, ob vrstilnem in množilnem števniku. omenja ga tudi ob samostalniško rabljenem pridevniku, vendar o izredni pogosto­sti ne moremo govoriti. Dolocni clen je v slovenskem knjižnem jeziku obstajal ob pridevniški kategoriji do Ravnikarja (1815), pri starejših prekmurskih in kajkavskih piscih pa je celo ob dolocnem pridevniku redek (orožen 1972: 106). graben mir Gruben (LB 1545, II, 1072). prevzetneži so mi izkopali jame (SP 1997, 900). Nasha Dusha ie .ylnu polna tiga shpota od tih bogatih, inu od tiga .ashmahana od tih offertnikov (TT 1557, 230a). Seer vol ist vnser seele / der stoltzen spott / Vnd der hoffertigen verachtung (LB 1545, II, 1078). Dovolj se je nasicevala naša duša z zasmehovanjem samozavestnih, z zanicevanjem prevzetnih (SP 1997, 906). 5.3 Približno tretjina konverznih samostalnikov ob sebi nima do-locnega clena. Ko smo ugotavljali vzroke in položaje, kdaj se je dolocni clen opušcal, so se pokazale dolocene zakonitosti. ugotovili smo, da ra­zlog za opustitev clena ni bil vedno v prevodni predlogi, kar se je dolgo casa mislilo, ceš da gre za posnemanje po nemškem clenu.31 5.3.1 Dolocni clen ob konverznem samostalniku so protestantski pisci opušcali iz razlogov, ki se jih ne da zanesljivo pojasniti, npr. jest kvom pošilem preroke inu modre inu vpismi vucene, inu od nih nekatere bote vi vbijali; bogati inu vbozi morajo vkup biti; ti nejmaš gluhiga kleti, pred slepiga ništer položiti; ena postava domacimu inu ptujimu. Razlog za odsotnost dolocnega clena ob konverznem samostalniku lahko išcemo tudi med preobiljem jezikovnih informacij, ki jih dobimo z rabo zaim­ka, tudi ce ta ni neposredno pred posamostaljenim pridevnikom, tako da naknadno poudarjanje postane odvec, npr. kateri z modrimi hodi, ta bo moder. 5.3.2 Protestantski pisci so dolocni clen vsaj pred drugim delom vezalne, locne ali stopnjevalne priredne zveze praviloma opušcali, ker je bil odvec, npr. v odlomku iz ene dolge predgovori, ki je avtorsko besedi-lo, je zapisano: je postavlena tim krivim in nepokornim, tim nevernikom 31 Kljub nacelnemu izhodišcu, da slovanski jeziki clena nimajo, se ob zgledu »Ktiro kravo si drajši prodal, to pisano al to crno« porodi misel, da v takem primeru ne gre za zaimek, temvec za clen. To je odlocno zagovarjal Škrabec (1994, ii: 209, op. 3), ki je odgovor iskal v zgodovinskem razvoju jezika, in sicer za rabo clena pred do-locnim pridevnikom, ki se po Kranjskem v 19. stoletju rabi nesklonljivo v vseh treh spolih, v starejših obdobjih pa se je še lahko sklanjal. Pridevnikom se je že v stari slovenšcini kot znamenje dolocnega pomena pristavljal clen j., ja, je (ob dolocni obliki pridevnika, npr. dobr.r., dobraja, dobroje), in sicer zadaj, kasneje pa spredaj ta, ta, to. Škrabec je zanikal nemški vpliv, ker clena ne rabimo pred samostalniki. od druge polovice 19. stoletja sta bila nedolocni in dolocni clen zavestno preganja­na iz knjižne norme, v slovenskih narecjih in pogovornih jezikih pa sta še izpricana. o tej problematiki prim. Kolaric (1961/62), orožen (1972), Toporišic (1978, 1992), vidovic Muha (1996), Praznik (1997). o KonveRZiJi KoT PoSToPKu KnJiŽne (TeRMinoLoŠKe) TvoRBe PRi SLovenSKiH ... inu grešnikom. enako velja za prevedene besedne zveze, kot ti modri inu zastopni; timu revnimu inu potrebnimu pomagajte hti pravdi; branite tiga boziga inu potrebniga; sodite timu bozimu inu tej siroti. Kadar pa so ga protestantski pisci zapisovali ob vsakem nizajocem se konverznem samostalniku, dolocni clen deluje stilno zaznamovano. v konkretnem primeru ponavljanje dolocnega clena stopnjuje napetost, poudarja veli-castnost dogodka in vzdušja, ko je Jezus na gori ozdravljal, npr.: Inu knemu prido ueliku Ludi, ty .ebo perpelaio, hromce, slepce, mutce, kruleuce inu dru.ih ueliku, inu te .o metali pred Ie.u.eue noge, Inu on te osdraui, taku de .o .e ty Ludie .azhudili, kadar .o oni uidili, te mutce gouoriti, te kruleue sdraue, te hrome hoditi, te slipe uiditi, Inu .o zhe.tili tiga Israelskiga Boga (TT 1557, 46). 5.3.3 Pisci so dolocni clen opušcali v pojasnjevalnem delu pristavc­no zložene besedne zveze, ki mu je jedro neosebna glagolska oblika, pridevnik ali samostalnik iz povedka, npr. ta vekši dejl ludi, od modrih, vucenih inu oblastnih, neso hoteli terpeti. 5.3.4 Za nekaterimi samostalniškimi in pridevniškimi zaimki se rabi le dolocna oblika pridevnika. v takem položaju se je tudi doloc­ni clen pred konverznim samostalnikom dosledno opušcal,32 npr. ob navzocnosti osebnih zaimkov ti in vi, npr. o, ti maloveren; pojdite sem, vi žegnani; ve, vom bogatim. Prav tako ga niso zapisovali za svojilnimi zaimki moj, tvoj in povratnosvojilnim svoj, npr. rezgledaj to oblicje tujga žalbaniga; kir sujmu žalbanimu pomaga. Tudi kazalni zaimki ta, leta, taisti, tak ob sebi niso predvidevali dolocnega clena, npr. de on eniga letih malih zblazne; inu far ima tigaistiga ocišceniga inu lete rici postaviti pred gospoda. Dolocni clen se je opušcal tudi zaradi rabe nedolocnih zaimkov nekaj in oben, poljubnostnega kaj, nikalnega ništer, celostnega zaimka ves, zaimka sam, npr. ne morete obeniga necistiga, grdiga, gnu-sniga, kriviga inu grešniga poleg sebe imeti; nekaj necistiga; kaj hudiga, 32 a. vidovic Muha (1996: 117–121) razlaga, da so osebni zaimki resda slovarsko (poj­movno) prazne, besedilno pa dolocne samostalniške besede, vezane na nedvoumno izražanje udeležencev govornega dejanja. enako funkcijo opravljajo osebnosvojil­ni in povratnosvojilni zaimki kot pretvorbe osebnih, kazalni zaimki, oziralni in vprašalni zaimki. Med dolocne zaimke sodijo tudi totalni, nikalni in istostni. Po naših ugotovitvah je prav besedilna aktualizacija v smislu dolocnosti (spreminjanje jezikovnosistemske nedolocnosti v govorno dolocnost opravljajo t. i. aktualizatorji) verjetni razlog, da je dolocni clen ob posamostaljenem pridevniku ali deležniku redundanten in ga zato niso zapisovali. kriviga inu nespodobniga; ništer nespodobniga, nepridniga; vsi verni; vse posveceno v Izraeli ima; en sam nepokorni. 5.3.5 Protestanti so dolocni clen pred posamostaljenimi pridevniki opušcali tudi zaradi rabe števnikov, ki natancno dolocajo samostalnik, npr. nedolocnega dosti: dosti bogatih so notri vrgli. 6 Ceprav smo se omejili le na posamostaljenje pridevnikov in pri­devniških deležnikov, lahko povzamemo, da je bila tvorba besed po konveziji v biblicnih besedilih 16. stoletja zaradi enostavnosti in ekono-micnosti produktiven postopek in v razmerju do drugih besedotvornih nacinov v knjižnem jeziku precej razširjen. Primerjalna analiza je po­kazala, da so konverzni samostalniki po vecini stilno nezaznamovani. Rabljeni so v prenesenem pomenu; najveckrat se oblikujejo po meto­nimicnem ali metaforicnem pomenskem prenosu. Po pricakovanju se je v sodobnem prevodu biblicnih besedil tehtnica nekoliko prevesila v prid postopku izpeljave, torej rabi izpridevniških tvorjenk s priponski-mi obrazilnimi morfemi. VIRI IN KRAJŠAVE BLie 1833 = Jožef BuRgaR, LISTI IN EVANGELJI (MOLITVE PER SLU­SHBI BOSHJI S GLAVINO KERSHANSKIGA UKA). Ljubljana, 1833. Cc 1615 = Janez CanDiK, CATECHISMUS. augsburg, 1615. DeiL 1826 = Peter DaJnKo, EVANGELIA INU LISTUVI. Radgona, 1826. DK 1826 = Peter DaJnKo, VELIKI KATEHIZEM. Radgona, 1826. DB 1578 = Jurij DaLMaTin, BIBLIE, TV IE VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL. Tübingen, 1578. Dc 1580 = Jurij DaLMaTin, CATEHISMVS. Ljubljana, 1580. DPr 1580 = Jurij DaLMaTin, SALOMONOVE PRIPVVISTI. Ljubljana, 1580. DB 1584 = Jurij DaLMaTin, BIBLIA. Wittenberg, 1584. DJ 1575 = Jurij DaLMaTin, JEZVS SIRAH. Ljubljana, 1575. Dag 1585 = Jurij DaLMaTin, AGENDA. Wittenberg, 1585. gM 1813 = Jurij goLLMaYR, SVETA MASHA INO KERSHANSKO PRE­MISHLOVANJE IS SVETIGA PISMA SA VSAK DAN MESCA, tudi DRUGE LEPE MOLITVE. Molitve. (12. izdaja.) Ljubljana, 1813. geiB 1780 = ožbalt guTSMann, EVANGELIE INO BRANIE ALI PI­SME (nemško-slovenski). celovec, 1780. gK 1790 = ožbalt guTSMann, TA VELKI KATEKISMUS S PRASHA­NJAMI INU ODGOVARMI. celovec, 1790. HeiL 1715 = HiPoLiT (Janez adam gaigeR), EVANGELIA INU LYSTU­VI (CATECHISMUS). Ljubljana, 1715. JK 1779 = Jurij JaPeLJ, TA VELIKI KATEKISMUS S PRASHANJAMI INU ODGOVORMI (nemško-slovenski). Ljubljana, 1779. JK 1787 = Jurij JaPeLJ, TA VELIKI KATEKISMUS S PRASHANJAMI INU ODGOVORMI (2. izdaja). Ljubljana, 1787. JLie 1787 = Jurij JaPeLJ, LYSTI INU EVANGELIA. Ljubljana, 1787. JJ 1820 = urban JaRniK, JEDRO KERSHANSKIH RESNIZ. i. del. celo­ vec, 1820. JKJ 1852 = Luka JeRan, KERŠANSKI JUNAK ALI MOLITVENE BUKVI­ CE ZA SLOVENSKE VOJAKE IN SPLOH KATOLIŠKE MLADENCE. Ljubljana, 1852. Knc 1688 = Matija KaSTeLec, NAVUK CHRISTIANSKI. Ljubljana, 1688. KB 1566 = Sebastijan KReLJ, OTROZHIA BIBLIA. Regensburg, 1566. KPo 1567 = Sebastijan KReLJ, PoSTiLLa SLovenSKa, Regensburg, 1567. KrP 1839 = anton KReMPL, KRATKE PREDGE na v.e nedele ino .vetke zele­ga leta. Pervi rasdélek. gradec, 1839. KrSe 1843 = anton KReMPL, SVETI NEDELNI IN SVETEŠNI EVANGE­LJI. gradec, 1843.KK 1780 = Mikloš KÜZMiC, KRATKA SUMMA VELIKOGA KATEKIZ­MUSA. Sopron, 1780. KKM 1783 = Mikloš KÜZMiC, KNIGA MOLITVENA. Sopron, 1783. KSe 1840 = SVETI EVANGELIOMI ZA NEDELE I SZVETKE CELOGA LETA (PRIDAVEK GLAVNIH ISZTIN KERSCSANSZKOGA NAVU­KA) (3. izdaja). Radgona, 1840. KvK 1754 = Števan KÜZMiC, VÖRE KRSZTSANSZKE KRATKI NAVUK. Halle, 1754. MB 1850 = Jožef MuRŠec, BOGOCASTJE SV. KATOLŠKE CERKVE. gradec, 1850. PeiB 1741 = Franc Mihael PagLovec, EVANGELIA INU BRANIE (CA­TECHISMUS). Ljubljana, 1741. PZT 1742 = Franc Mihael PagLovec, SVESTI TOVARŠ ENGA SLEDNI­GA CHRISTIANA (CATECHISMUS). Ljubljana, 1742. PZT 1767 = Franc Mihael PagLovec, SVESTI TOVARŠ (CATECHI­SMUS) (4. izdaja). Ljubljana, 1767. Pc 1760 = (ignacij PaRHaMMeR), CATECHISMUS. Ljubljana, 1760. PKS 1777 = (ignacij PaRHaMMeR), KNISHIZA SPITAVANYA TEH PET GLAVNIH SHTÜKOV KERSHANSKEGA NAVÜKA. gradec, 1777. PK 1768 = Marko PoHLin, TA MALE CATECHISMUS. Dunaj, 1768. SP 1853 = Jožef STiBieL (zbral ŠTeFan KocianCiC), PRIDIGE INO DRUGI SLOVENSKI SPISI. gorica, 1853. ŠP 1835 = anton ŠeRF, Predge na vse Nedele no Svetke. gradec, 1835. ŠnP 1814 = P. Paškal ŠKRBinc, NEDÉLSKE PRIDIGE. i. del. Ljubljana, 1814. ŠeiL 1672 = Janez Ludvik ScHÖnLeBen, EVANGELIA INU LYSTUVI (CATECHISMUS). gradec, 1672. SSe 1845 = anton Martin SLoMŠeK, SVETI EVANGELJI (KATEKISEM SVETE KATOLSHKE VERE). celje, 1845. SK 1851 = anton Martin SLoMŠeK, MALI KATEKISEM ZA PERVOŠOL­CE. Dunaj, 1851. SK 1869 = anton Martin SLoMŠeK, MALI KATEKIZEM ZA PERVOŠOL­CE (ponatis). Dunaj, 1869. TKn 1770 = Franc Ksaver TauFFeReR, KRATKI SAPOPADIK KER­SHANSKIGA NAVUKA SA OTROKE INU KMETISKE LUDY. Lju­bljana, 1770. TKn 1804 = Franc Ksaver TauFFeReR, KRATKI SAPOPADIK KER­SHANSKIGA NAVUKA SA OTROKE INU KMETISHKE LUDY (po­natis). Ljubljana, 1804. Tec 1715 = Ferenc TeMLin, MALI CATECHISMUS. Halle, 1715. Ta 1550 = Primož TRuBaR, Abecedarium vnd der klein Catechi.mus. Tübin-gen, 1550. Tc 1550 = Primož TRuBaR, Catechi.mus. Tübingen, 1550. TT 1557 = Primož TRuBaR, TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTA­MENTA. Tübingen, 1557. TPs 1566 = Primož TRuBaR, Ta Celi P.alter Dauidou. Tübingen, 1566. Tc 1555 = Primož TRuBaR, CATECHISMVS. Tübingen, 1550. To 1564 = Primož TRuBaR, CERKOVNA ORDNINGA. Tübingen, 1564. Tc 1575 = Primož TRuBaR, CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA. Tü-bingen, 1575. vKn 1811 = valentin voDniK, KERSHANSKI NAVUK SA ILLISKE DE­SHELE. Ljubljana, 1811. 2 2 2 ceš. – ceško grš. – grško hebr. – hebrejsko ital. – italijansko klruss. – belorusko kor. – koroško lat. – latinsko nem. – nemško osr. – osrednjeslovenski knjižni jezik p. – poljsko prekm. – prekmurski knjižni jezik SBL – Slovenski biografski leksikon SJSPP – Slovar jezika slovenskih pro-testantskih piscev 16. stoletja (Poskusni snopic) slk. – slovaško sln. – slovensko SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970–1991) stcsl. – starocerkvenoslovansko srvn. – srednjevisokonemško stvn. – starovisokonemško vzhšt. – vzhodnoštajerska knjižna ra­zlicica LITERATuRA AHACIC, K., 2003: Od naslovnikov knjig do rabe slovenšcine v cerkvi: nekaj vprašanj slovenske zgodovinske sociolingvistike 16. stoletja. Jezik in slovstvo 48/6. 3–24. ——2007a: Viri za prevod svetopisemskih besedil pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja in nekatere tehnike prevajanja. Slavisticna revija 55/3. 505–529. ——2007b: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestan­tizem. Zbirka Linguistica et philologica. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. ALASIA DA SOMMARIPA, G., 1607: VOCABOLARIO ITALIANO E SCHIAVO. Videm. AVERBUH, K. Ja., 1986: Terminologiceskaja variantnost'; teoreticeskij i prikla­dnoj aspekty. Voprosy jazykoznanija 6. 38–49. BABIC, S., 1986: Tvorba rijeci u hrvatskom književnom jeziku. Nacrt za grama­tiku. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Razred za fi­lologiju. BAJEC, A.,1950: Besedotvorje slovenskega jezika. I Izpeljava samostalnikov. Lju­bljana. ——1952: Besedotvorje slovenskega jezika. II Izpeljava slovenskih pridevnikov. III Zloženke. Ljubljana. BELOSTENEC, I., 1740: Gazophylacium, seu latino-illyricorum onomatum aera­rium. I. Gazophylacium latino-illyricum, II. Gazophyladum illiryco-latinum. Zagrabiae. Reprint: Zagreb, 1973. BEZLAJ, F., SNOJ, M., FURLAN, M., KLEMENCIC, S., 1976, 1982, 1995, 2005, 2007: Etimološki slovar slovenskega jezika. I/A–J, II/K–O, III/P–S, IV/Š–Ž, V/Kazala. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski je­zik Frana Ramovša. BOŠKOVIC, R., 1984: Osnovy sravnitel'noj grammatiki slavjanskih jazykov. Fo­netika i slovoobrazovanije. Sostavila i perevela N. M. Elkina. Moskva. BREZNIK, A., 1926: Slovenski slovarji. V: Razprave Znanstvenega društva za humanisticne vede 3. 110–174. ——1938: Iz zgodovine novejših slovenskih slovarjev. Casopis za zgodovino in narodopisje 33. 17–32, 87–98, 147–165. ——1982: Jezikoslovne razprave. Zbral in ur. J. Toporišic. Ljubljana: Slovenska matica. BRIŽINSKI SPOMENIKI, 1993. Znanstvenokriticna izdaja. Ur. F. Bernik in drugi. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. CERKEV NA SLOVENSKEM, 1971. Ljubljana: Nadškofijski ordinariat. CIGALE, M., 1860: Deut.ch=.loveni.ches Wörterbuch I-II. Laibach: Gedruckt bei Jo.ef Blasnik. ——1880: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja ucilišca. Deut.ch=.loveni.che wi..en.chaftliche Terminologie. Ljubljana: Matica slo­venska. DANILENKO, V. P., 1977: Russkaja terminologija. Moskva. DIVKOVIC, M., 1900: Latinsko-hrvatski rjecnik za škole. Izdanje drugo. Zagreb. DOBROVOLJC, H., 2004: Pravopisje na Slovenskem. Zbirka Lingua Slovenica. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. DVORECKIJ, J. H., 1976: Latinsko-russkij slovar’. Izdanije vtoroe, pererabotan­noe i dopolnennoe. Moskva. ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE, 1987–2002. Šestnajst knjig. Ljubljana: Mla­dinska knjiga. FERLUGA-PETRONIO, F., 1984: La chiesa in Slovenia. Trieste. FINKA, B., (ur.), 1984, 1985, 1986: RJECNIK HRVATSKOGA KAJKAVSKO­GA KNJIŽEVNOG JEZIKA. Knjiga prva/Svezak 1, 2, 3. Zagreb. ——1988, 1989, 1991. Knjiga druga/ Svezak 4, 5, 6. Zagreb. ——1995, 1999. Knjiga treca/Svezak 7, 8. Zagreb. FRINTA, J., 1918: Náboženské názvosloví ceskoslovenské. Jazykozpytný rozbor s doklady z naší reformacní literatury. Praha. FURLAN, M., 1990: Etimologija in besedotvorje. Slavisticna revija 38/4. 363– 369. ——2003: Podaljšava – praslovanski izpridevniški besedotvorni vzorec. Slavistic­na revija 51/Posebna številka. 13–26. ——2007: Slovenšcina v Alasijevem Italijansko-slovenskem slovarju iz leta 1607. V: Živeti mejo: Zbornik SDS. Ur. M. Košuta. Ljubljana: Slavisticno društvo Slovenije. 290–306. GRABNER-HAIDER, A., KRAŠOVEC J., 1984: Biblicni leksikon. Celje: Mo-horjeva družba. GRAFENAUER, I., 1916: Stiški (Ljubljanski) rokopis. Dom in svet 29. 239– 243, 311–316. ——1931: Poglavje iz najstarejšega slovenskega pismenstva. Casopis za sloven­ski jezik, književnost in zgodovino 8. Ur. F. Kidric, R. Nahtigal, F. Ramovš. 68–117. ——1934: O pokristjanjevanju Slovencev in pocetkih slovenskega pismenstva. Dom in svet 47. 350–371, 480–514. ——1958: Celovški rokopis iz Ratec, podružnice beljaške fare pri Mariji na Zilji. V: Razprave SAZU. Razred za filološke in literarne vede 3. 1–63. GUTSMANN, O., 1789: Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschen windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstam­menden Wörter, Klagenfurt. Obrnjena verzija slovarja: Ludwig Karnicar. Reprint: Graz, 1999. HABDELIC, J., 1670: Dictionar, ili Rechi Szloven.zke. Gradec. Reprint: Zagreb, 1989. HIPOLIT, J. A. G., 1711–12: Dictionarium trilingue. Stabejevi izpisi iz rokopisa, ki jih hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. HUMAR, M. (ur.), 2001: Paglovcev zbornik. Kamnik. JAKOPIN, F., 1973: K vprašanju substantivizacije pridevniških besed v slovan­skih jezikih. V: XI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. M. Kmecl. Ljubljana. 83–91. JAMBREŠIC, A., 1742: Lexicon Latinum interpretatone Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples, in usum potissium studiosae juventutis digestum, ab-. Za­grabiae. Reprint: Zagreb, 1992. JANEŽIC, A., 1867: Deutsch-slovenisches Sachen-Wörterbuch für Schule und Haus. Klagenfurt. JAZBEC, H., 2007: Nemške izposojenke pri Trubarju na primeru besedila Ena dolga predguvor. Zbirka Linguistica et philologica 17. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. JESENŠEK, M., 2000/01: Sticne tocke pri oblikovanju slovaškega in prekmur­skega knjižnega jezika. Jezik in slovstvo XLVI/7–8. 297–304. ——2005a: Nastanek in razvoj prekmurskega knjižnega jezika. Slavisticna revija 53/1. 1–12. ——2005b: Zgodovinska dinamika prekmurskega jezika. V: Prekmurska narec­na slovstvena ustvarjalnost. Murska Sobota, Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Petanjci. 69–80. JESENŠEK, V., 2000: Protistava nemške in slovenske frazeologije – fenomen konvergentnosti. V: Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije 2. Ur. I. Štrukelj. Ljubljana. 236–247. KARPLUK, M., 2001: Slovnik staropolskiej terminologii chrzescijanskiej. Kra­ków. KASTELEC, M., VORENC, G., 1680–1710: Dictionarivm latino-carniolicvm. Obrnjena verzija slovarja: J. Stabej. Reprint: Ljubljana, 1997. KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE, 1993. Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca. KATICIC, R., (ur.), 2002: RJECNIK HRVATSKOGA KAJKAVSKOGA KNJI­ŽEVNOG JEZIKA. Knjiga treca/Svezak 9. Zagreb. ——2005. Knjiga cetvrta/Svezak 10. Zagreb. KIDRIC, F., 1919: Die protestantische Kircheordnung der Slovenen im XVI. Jahr­hundert. Heidelberg. ——1929–1938: Zgodovina slovenskega slovstva I–IV. Od zacetkov do Zoisove smrti. Ljubljana: Slovenska matica. KLICH, E., 1927: Polska terminologja chrzescijanska. Poznan. KOLARIC, R., 1961/62: Dolocni in nedolocni spolnik v slovenšcini. Jezik in slovstvo 6/2. 40–44. KRŽIŠNIK, E., 1986: Poskus razvrstitve stalnih besednih zvez v Trubarjevi Cer­kovni ordningi. V: Obdobja 6. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. B. Pogorelec, J. Koruza. Ljubljana. 435–445. ——1987: Prenovitve stalnih besednih zvez v Kosmacevi prozi 30. let. V: Ob-dobja 7. Socialni realizem v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. F. Zadravec, J. Koruza, A. Skaza, J. Toporišic. Ljubljana. 517–532. ——1996: Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih. Slavisticna revija 44/2. 133–154. ——2000: Biblicne stalne zveze v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v slo­venskem jeziku. V: Razprave Dissertationes 17 [Razred 2]. Razred za filolo­ške in literarne vede SAZU. 67–80. LÄGREID, A., 1967: Hieronymus Megiser, Slovenisch-deutsch-lateinisches Wör­terbuch. Neugenstaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592. Wiesbaden. LEGAN RAVNIKAR, A., 1998: Liturgicna terminologija v Dajnkovih katekiz­mih. V: Dajnkov zbornik. Zora 3. Ur. M. Jesenšek, B. Rajh. Maribor: Slavi­sticno društvo. 171–181. ——2001/2002: Obredna terminologija v razvoju slovenskega knjižnega jezika (Od Brižinskih spomenikov do ustalitve enotne knjižne norme sredi 19. stole-tja). Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. ——2002a: Diferencialni razvoj obredne terminologije v pokrajinskih knjižnih razlicicah 18. stoletja in zacetka 19. stoletja. V: Med dialektologijo in zgodo-vino slovenskega jezika. Zora 18. Ur. M. Jesenšek, B. Rajh, Z. Zorko. Mari-bor: Slavisticno društvo. 354–366. ——2002b: Liturgicna terminologija v protireformaciji in baroku. Jezikoslovni zapiski 8/1. 13–27. ——2003: Oblikovanje obredne terminologije v okviru normiranja slovenskega knjižnega jezika. V: Obdobja 20. Slovenski knjižni jezik – aktualna vpraša­nja in zgodovinske izkušnje. Ur. A. Vidovic Muha. Ljubljana: Center za slo­venšcino kot drugi/tuji jezik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete. 563–580. ——2004a: Kršcanska terminologija v Pleteršnikovem slovarju. V: Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika. Slovenska zemljepisna imena. Ur. M. Jesenšek. Ljubljana: Slavisticno društvo Slovenije, Pišece: Pleteršnikova domacija. 133–146. ——2004b: Nekaj tipov zamenjav kršcanskih terminov po slovenskih besedilnih virih. V: Terminologija v casu globalizacije. Zbornik prispevkov s simpozija Terminology at the time of globalization. Ur. M. Humar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 245–263. ——2005: O terminoloških besednih zvezah v kršcanski terminologiji preteklih dob. V: Knjižno in narecno besedoslovje slovenskega jezika. Zora 32. Ur. M. Jesenšek. Maribor: Slavisticno društvo. 334–352. ——2006a: Liturgicna terminologija v procesu oblikovanja enotne knjižne norme sredi 19. stoletja. V: Diahronija in sinhronija v dialektoloških razi­skavah. Zora 41. Ur. M. Koletnik, V. Smole. Maribor: Slavisticno društvo. 519–527. ——2006b: Vodnik v Škrabcevih oceh. Škrabceva misel V: Zbornik s simpozija 2005. Ur. J. Toporišic. Nova Gorica: Franciškanski samostan Kostanjevica. 177–186. ——2007a: Izglagolske kršcanske terminološke tvorjenke v slovenskih nabožnih prirocnikih do srede 19. stoletja. V: Obdobja 24. Razvoj slovenskega strokov­nega jezika. Ur. I. Orel. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 283–300. ——2007b: Izpridevniški kršcanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja. Jezikoslovni zapiski 13/1–2. 251–265. ——2007c: Izsamostalniške kršcanske terminološke tvorjenke v razvoju sloven-skega knjižnega jezika. Slavisticna revija 55/1–2. 191–209. ——2007c: O konverziji kot postopku knjižne (terminološke) tvorbe pri slo­venskih protestantskih piscih 16. stoletja. Rijec 13/2. Casopis za slavensku filologiju. Rijeka. 108–127. ——2008a: Besedotvorna podoba slovenske knjižne leksike 16. stoletja s poudar­kom na pridevniških tvorjenkah. Slavisticna revija (v tisku). ——2008b: »Vodnikovo« besedje v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slo­varju. V: Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. Zora 56. Ur. M. Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta. 132–142. LOGAR, T., 1974: Slovenska narecja. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Informativni zbornik. Ur. M. Kmecl, T. Logar, J. Toporišic. Lju­bljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 91–102. LUTHER, M., 1545: Biblia, Das ist die gantze Heilige Schrifft, Deudsch auffs new zugericht. Wittenberg. Reprint: DTV, München, 1974, Band I–III. MEGISER, H., 1603: Thesaurus polyglottus. Slovensko-latinsko-nemški slovar. Slovensko besedje z latinskimi in nemškimi pomeni izpisal in uredil Jože Stabej. Reprint: Ljubljana, 1977. MERŠE, M., 1989a: Izpridevniški glagoli v Dalmatinovi Bibliji. Slavisticna revija 37/1–3. 189–200. ——1989b: Raba izsamostalniških glagolov in nadomestnih besednih zvez v Dalmatinovi Bibliji. V: Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja. Ur. F. Jakopin. Ljubljana: SAZU. 149–162. ——1990: Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze. V: Raz­prave – Dissertationes. Ljubljana: SAZU, Razred za filološke in literarne vede. 163–179. ——1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. As­pect and aktionsart in the 16th century Slovene literary language. Ljubljana: SAZU, Razred za filološke in literarne vede. ——1998: Vidsko soodnosni glagoli v Pleteršnikovem slovarju. V: Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar: Zbornik s simpozija '96 v Pišecah. Ur. J. Toporišic. Novo mesto. 27–42. ——2003: Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika (prevzema­nje, raba in primerjava s stanjem v slovanskih jezikih). Slavisticna revija 51/ Posebna številka. 81–103. ——2004: Besednovrstna in druga slovnicna problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Jezikoslovni zapiski 10/1. Ljubljana. 7–32. ——2005a: Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. V: Knjižno in narecno besedoslovje slovenskega jezika. Zora 32. Ur. M. Jesenšek. Maribor: Slavisticno društvo. 353–379. ——2005b: Portret slovenskogo literaturnogo jazyka vtoroj poloviny XVI veka v slovarjah Megizera. V: Istorija i kul'tura slavjan v zerkale jazyka: Slavjanska­ja leksikografija. Moskva. 80–82. ——2006: Megiserjeva slovarja in oblikujoca se knjižnojezikovna norma v 16. stoletju. Stati inu obstati 3–4. Revija za vprašanja protestantizma. Celje. 123–137. ——2007a: Prepoznavnost in znacilnosti besedja slovenskih protestantskih po­stil 16. stoletja. Slavisticna revija 55/1–2. 65–84. ——2007b: Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. V: Besedje slovenskega jezika. Zora 50. Ur. M. Jesenšek. Maribor: Slavisticno društvo. 99–126. ——2008: Gradivska problematika zgodovinskega slovaropisja (ob Kreljevem in Juricicevem besedju v Pleteršnikovem slovarju). V: Od Megiserja do ele­ktronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. Zora 56. Ur. M. Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta. 307–325. MERŠE, M., (Red.), AHACIC, K., LEGAN RAVNIKAR, A., NARAT, J., NOVAK, F., PREMK, F., 2006: Wortschatz der slowenischen Bibelübersetzung-en des 16. Jahrhunderts. V: J. KRAŠOVEC (ur.), M. MERŠE (ur), H. ROTHE (ur.). Matthäus-Evangelium (1555). Paulus, Römerbrief (1560). Paulus-Briefe (1561, 1567). Psalter (1566). Neues Testament (1581–1582). Pentateuch (1578). Proverbia (1580). Biblia Slavica, Ser. 4, Südslavische Bibeln, Bd. 3. Paderborn [etc.]: F. Schöningh, 2006, [99]–325. MERŠE, M., NOVAK, F., 1996: Besedišce Brižinskih spomenikov v luci pro-testantskega besedišca 16. stoletja. V: Zbornik Brižinski spomeniki. Ur. J. Kos, F. Jakopin, J. Faganel, P. Štih, M. Smolik, D. Dolinar. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, SAZU. 289–301. MERŠE, M., NOVAK, F., s sodelovanjem PREMK, F., 2001: Slovar jezika slo­venskih protestantskih piscev 16. stoletja. Poskusni snopic. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. MIKHAILOV, N., 1998: Frühslowenische Sprachdenkmaler. Die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV Jh bis 1550). Amsterdam-Atlanta. ——2002: Jezikovni spomeniki zgodnje slovenšcine. Rokopisna doba slovenskega jezika (od XIV. stol. do leta 1550). Trst: Mladika. MIKLOŠIC, F., 1867: Die Fremdwörter in den slavischen Sprachen. Wien. ——1875: Die christliche Terminologie der slavischen Sprachen. Eine sprachgeschi­chtliche Untersuchung. Wien. ——1886: Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen. Wien. MURKO, A. J., 1833: Slovén.ko-Ném.hki in Ném.hko-Slovén.ki rózhni be.édnik. Gradec. MURŠEC, J., 1850: Bogocastje sv. katolške cerkve. Gradec. NARAT, J., 1989: Sininimi v jeziku Jurija Dalmatina (izvor, pomenske in stilistic­ne funkcije). Magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta. ——1996: Izrazi za 'ucenec' pri slovenskih protestantskih piscih. V: III. Trubar­jev zbornik. Ur. F. Jakopin, M. Kerševan, J. Pogacnik. Ljubljana: Slovenska matica v Ljubljani in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. 263– 272. ——1998: Sopomenke v Pleteršnikovem slovarju. V: Pleteršnikov Slovensko­nemški slovar: Zbornik s simpozija '96 v Pišecah. Ur. J. Toporišic. Novo me-sto. 55–77. ——2006: Sebastijan Krelj v Škrabcevih oceh. V: Škrabceva misel V. Ur. J. Topo­rišic. Nova Gorica: Franciškanski samostan Kostanjevica. NOVAK, F., 1985: Slovar prekmurskega beltinskega govora. Murska Sobota. NOVAK, F., 1982: Vprašanja pomenske analize leksike starejših obdobij. V: Le-ksikografija i leksikologija. Beograd-Novi Sad. 163–169. ——1984: Pomenske znacilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih piscev. V: XX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. J. Koruza. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 285–304. ——1986: Razvojne tendence v besedišcu slovenskih protestantskih piscev. V: Obdobja 6. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. B. Po-gorelec, J. Koruza. Ljubljana. 389–402. ——1998a: Besedje Trubarjevega dela Catechismus z dveima izlagama iz l. 1575. V: Obdobja 17. Vatroslav Oblak. Ur. A. Šivic-Dular. Ljubljana: Center za slo­venšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 233–249. ——1998b: Samostalniška vecpomenskost v knjižni slovenšcini 16. stoletja glede na prevodne zglede. Slavisticna revija 46/1–2. 83–94. ——1998c: Vecpomenskost in strokovno izrazje. V: Slovensko naravoslovno-teh-nicno izrazje. Zbornik referatov s posvetovanja o slovenskem naravoslovno­tehnicnem izrazju. Ur. M. Humar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 113–117. ——2001: Kako so protestantski pisci 16. stoletja poimenovali nove pojme. V: 450-letnica slovenske knjige in slovenski protestantizem. Ur. M. Kerševan. Ljubljana: Slovensko protestantsko društvo, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 103–120. ——2004: Samostalniška vecpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Zbirka Linguistica et philologica. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. ——2006: Predponi v- in u- v jeziku slovenskih protestantskih piscev. Stati inu obstati 3–4. Revija za vprašanja protestantizma. Celje. 138–159. ——2007a: Pomen dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja za obli­kovanje slovenskega strokovnega jezika in stilistike strokovnih besedil. V: Obdobja 24. Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Ur. I. Orel. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Oddelka za slovenistiko Filozof­ske fakultete. 263–282. ——2007b: Vloga jezikoslovja v razvoju besedja. V: Besedje slovenskega jezika. Zora 50. Ur. M. Jesenšek. Maribor: Slavisticno društvo. 82–98. NOVAK, F., JAKOPIN, F., MERŠE, M., 1996: Karakteristika besedišca sloven-skih protestantov. V: III. Trubarjev zbornik. Ur. F. Jakopin, M. Kerševan, J. Pogacnik. Ljubljana: Slovenska matica v Ljubljani in Slovensko protestant-sko društvo Primož Trubar. 293–307. NOVAK, V., 1988a: Odzadnji slovar stare knjižne prekmuršcine. Seznam besed hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Tipkopis. ——1988b: Slovar stare knjižne prekmuršcine. Poskusni snopic. Ljubljana: ZRC SAZU. ——2006: Slovar stare knjižne prekmuršcine. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. OBLAK, V., 1889: Starejši slovenski teksti I. Letopis Matice slovenske. 122–160. OREL, I., 1998: Prvine enojezicnega slovaropisja v Pleteršnikovem slovarju. V: Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar: Zbornik s simpozija '96 v Pišecah. Ur. J. Toporišic. Novo mesto. 113–125. ——2005: Izmenjava in ustaljevanje besedja v slovenskem dvojezicnem slovaro­pisju 19. stoletja. V: Knjižno in narecno besedoslovje slovenskega jezika. Zora 32. Ur. M. Jesenšek. Maribor: Slavisticno društvo. 391–416. OROŽEN, M., 1968: Kategorija abstraktnih samostalnikov v slovenskem knji­žnem jeziku. V: Zbornik za filologiju i lingvistiku XI. Novi Sad. 211–218. ——1972: K dolocnemu clenu v slovenšcini. Slavisticna revija 20/1. (Bajcev zbornik.) 106–114. ——1980: Besedotvorne pomenske kategorije knjižnih besedil v zacetku 19. sto­letja. V: XVI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. J. Topori­šic. Ljubljana: PZE za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 24–33. ——1981: Slovenski knjižni jezik in zaton pokrajinskih razlicic v prvi polovici 19. stoletja. V: Obdobja 2. Romantika v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. B. Paternu, F. Jakopin, J. Koruza. Ljubljana. 421–439. ——1985/86: Vprašanja prekmurskega knjižnega jezika ob osrednjeslovenskem in kajkavskem hrvaškem. Jezik in slovstvo 31. 191–197. ——1986a: Molitveni obrazci starejših obdobij v osrednjeslovenskem in vzho­dnoslovenskem knjižnem jeziku. Slavisticna revija 34/1. 35–56. ——1986b: Oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja (Ob Cigaletovem nemško-slovenskem terminološkem slovarju). V: Slovenski jezik v znanosti 1. Zbornik prispevkov. Ur. A. Vidovic Muha. Ljubljana. 133–149. ——1986c: Sledovi starocerkvenoslovanske terminologije v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika. V: Jugoslovenski seminar za strane slaviste 36. Novi Sad. 7–15. ——1986c: Vprašanja sintakticne interference v Dalmatinovem prevodu Biblije 1584. Razprave ZIFF-a. Ljubljana. Citirano po knjižni izdaji 1996c. ——1987a: Kreljev jezikovni koncept. V: XXIII. seminar slovenskega jezila, lite­rature in kulture. Ur. A. Šivic-Dular. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. 19–40. ——1987b: Trubarjev jezikovni nazor in njegov knjižni sistem v obrednih bese­dilih. V: Jugoslavenski seminar za strane slaviste 37. Novi sad. 13–28. Citira-no po knjižni izdaji 1996c. ——1988: Stari obredni jezik v Prekmurju in Porabju. V: III. Nemzetközi Slavi­sztikai Napok. Szombathely. 93–106. ——1989a: Brižinski spomeniki in njihovo razmerje do stare cerkvene slovanšci­ne. V: Obdobja 10. Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. J. Toporišic. Ljubljana. 87–101. ——1989b: Vprašanja prekmurskega knjižnega jezika (ob osrednjeslovenskem in kajkavskem hrvaškem). V: Slavica Slovaca 24. Bratislava. 247–254. ——1991: Fran Miklošic – raziskovalec slovanske obredne terminologije. V: Mi­klošicev zbornik. Maribor: Kulturni forum Maribor in SDS. 137–163. ——1993: Kontinuiteta starocerkvenoslovanskega besedišca v slovenskem jezi­ku. Slavisticna revija 41/1. 143–160. ——1996a: Brižinski spomeniki v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika. V: Zbornik Brižinski spomeniki. Ur. J. Kos, F. Jakopin in J. Faganel s sodelav­ ci. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. 323–329. ——1996b: Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Lju­bljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut. ——1996c: Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (Od Brižinskih spo­menikov do Kopitarja). Ljubljana: Filozofska fakulteta. OROŽEN, M. (ur.), 2005: Tinjska rokopisna pesmarica. Zora 40. Maribor: Sla­ visticno društvo. POGACNIK, J., 1998: Slovenska književnost I. Ljubljana: DZS. POGORELEC, B., 1973/74: Pomen starogorskega spomenika za zgodovino slovenskega knjižnega jezika. Jezik in slovstvo 19/6-7. 198–203. ——1974a: Razvoj funkcionalnih zvrsti slovenskega knjižnega jezika. V: X. se­minar slovenskega jezika , literature in kulture (dodatek). Ur. T. Logar. Ljub­ljana. 1–11. ——1974b: Razvoj slovenskega knjižnega jezika. V: Slovenski jezik, literatu­ra in kultura. Informativni zbornik (dodatek). Ur. M. Kmecl, T. Logar, J. Toporišic. Ljubljana. 1–24. ——1994: Cerkveno življenje in slovenšcina v javnosti v sedemnajstem stoletju. V: Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564–1628. Ur. W. Drobesch. Klagenfurt. 551–561. POHLIN, M., 1781: Tu malu besedishe treh jesikou. Faksimile prve izdaje v Lju­bljani: München, 1972. PLETERŠNIK, M. 1894–1895: Slovensko-nemški slovar I–II. Ljubljana. Repro­ducirani ponatis, 1974. ——2006a: Slovensko-nemški slovar I–II. Transliterirana izdaja. Prvi del A–O. Drugi del P–Ž. Ur. M. Furlan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Zbirka Slovarji) ——2006b: Slovensko-nemški slovar I–II. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Amebis. [Elektronski vir.] PRAZNIK, Z., 1997: Dolocna in nedolocna oblika pridevnika pri Škrabcu (in v slovenskem jezikoslovju). Škrabceva misel II: Zbornik s simpozija '96. Ur. J. Toporišic. Nova Gorica: Franciškanski samostan Kostanjevica. 71–84. PREMK, F., 2003a: Leksem ofer. Rijec 9/1. Casopis za filologiju. Rijeka. 67–81. ——2003b: O izvirnih biblicizmih v Trubarjevem Katekizmu 1550. V: Obdobja 20. Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje. Ur. A. Vidovic Muha. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Od­delka za slovenistiko Filozofske fakultete. 605–616. PRIESTLY, T., 1999: On Derivational Productivity in Slovene with Notes on Lexical Frequency and Awareness of the Norm. Slovenski jezik. Slovene Lin­guistic Studies. Ur. M. Snoj in drugi. Ljubljana: ZRC SAZU, ISJ Frana Ra-movša. USA: University of Kansas, Lawrence. 3–32. PROTESTANTSKI KATEKIZEM, 1995. Ur. odbor L. Jošar s clani. Ljubljana: Enotnost, Evangelicanska cerkev v Sloveniji. PUTANEC, V., 1979: Mali diferencijalni hrvatsko-slovenski rjecnici iz 1578, 1584 in 1592. Zagreb: Rad JAZU 376. 159–215. RAJH, B., 1998: Knjižnojezikovno delo Petra Dajnka kot poskus standardizacije vzhodnoslovenskega narecja. Doktorsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulte­ta. ——2002: Od narecja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika. Zora 19. Maribor: Slavisticno društvo. ——2003: Besedje in besedne zveze v severozahodnoprleškem govoru. V: Gla­soslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja. Zora 25. Ur. Z. Zorko in M. Koletnik. Maribor: Slavisticno društvo. 118–134. RAJHMAN, J., 1977: Prva slovenska knjiga v luci teoloških, literarnozgodovin­skih, zgodovinskih in jezikovnih raziskav. Ljubljana: Partizanska knjiga, Znanstveni tisk. RIGLER, J., 1967: O akcentuaciji sufiksa -ost. Slavisticna revija 15. 218–229. ——1968: Zacetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU, Razred za filo­loške in literarne vede. RUPEL, M., 1959/60: Slovenski katekizem iz l. 1615. Slavisticna revija 12. 104– 113. ——1966: Slovenski protestantski pisci. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Državna založba Slovenije. SKOK, P., 1971–1974: Etimologijski rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. I/A–J, II/K–P, III/P–Ž, IV/Kazala. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA I–V, 1970–1991. Ljublja­na: SAZU, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON, 1933–1952: Pleteršnik Maks. Lju­bljana. 381–384 (Anton Breznik). SLOVENSKI PRAVOPIS, 2001. Ur. odbor J. Toporišic in drugi. Ljubljana: Za­ložba ZRC, ZRC SAZU. SMOLIK, M.,1973/74: Slovenšcina v obrednikih. Jezik in slovstvo 19. 117–23. ——1984: Zlati jubilej slovenskega obrednika (Slovenšcina v obrednikih IV). Bogoslovni vestnik 44. 97–115. ——1992: Slovenski katekizmi sv. Petra Kanizija. V: Redovništvo na Slovenskem. Jezuiti. Ljubljana. 180–188. ——1995: Liturgika. Pregled kršcanskega bogoslužja. Celje: Mohorjeva družba. SNOJ, A. S., 1985: Naši katehetski viri in ucbeniki do razsvetljenstva. Bogoslovni vestnik 45. 43–62. ——1986: Naši katehetski viri in ucbeniki od razsvetljenstva do srede dvajsetega stoletja. Bogoslovni vestnik 46. 389–410. SNOJ, M., 2003: Slovenski etimološki slovar. Druga, pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan. STRAMLJIC BREZNIK, I., 1999: Prispevki iz slovenskega besedoslovja. Zora 7. Maribor: Slavisticno društvo. ——2004a: Besednodružinski slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek za iztocni­ce na B. ZORA Prirocniki 1. Maribor: Slavisticno društvo. ——2004b: Miklošiceva obravnava tvorjenk s priponskim obrazilom -stvo in sta­nje v današnjem knjižnem jeziku. V: Besedoslovje v delih Frana Miklošica. Zora 31. Ur. Z. Zorko, M. Koletnik. Maribor: Slavisticno društvo. 168–178. STRIEDTER-TEMPS, H., 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Wies-baden. SUPERANSKAJA, A. V., PODOL'SKAJA, N. V., VASIL'EVA, N. V., 1989: Obšcaja terminologija: Voprosy teorii. Moskva. Sveto pismo Stare in Nove zaveze, 1997. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov (2., pregledana izdaja). Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. ŠETKA, J., 1976: Hrvatska kršcanska terminologija. II. izmijenjeno, popravljeno i upotpunjeno izdanje. Split. ŠIVIC-DULAR, A., 1992: Pojem panonskoslovenski pri Miklošicu. V: Obdo­bja 13. Miklošicev zbornik. Ur. J. Toporišic, T. Logar, F. Jakopin. Ljubljana: SAZU, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru. 49–357. ŠKOFIC, J., 2001: Besede za semenj, žegnanje (farni praznik) in blagoslov v slo­venskih narecjih (po gradivu za SLA). Jezikoslovni zapiski 7/1–2. 267–292. ŠKRABEC, S., 1994, 1994, 1995, 1998: Jezikoslovna dela I–IV. Ur. J. Toporišic. Nova Gorica: Franciškanski samostan Kostanjevica. ŠKRUBEJ, K., 2002: »Ritus gentis« Slovanov v Vzhodnih Alpah. Model rekon­strukcije pravnih razmerij na podlagi najstarejšega jezikovnega gradiva. Lju­bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. TOPORIŠIC, J., 1972: Prevzete prvine slovenskega knjižnega jezika (glasovi, pi-sava, oblike, tvorba, besede). Slavisticna revija 20/3. 285–318. ——1978: Imenska dolocnost v slovenskem knjižnem jeziku. Slavisticna revija 26/3. 287–304. ——1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Državna založba Slovenije. ——1992a: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. ——1992b: Jezikoslovna obravnava. V: Stiški rokopis: Študije. Ljubljana. ——1995: Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar. Slavisticna revija 43/3. 277– 291. ——1998: Življenje, delo in pomen Maksa Pleteršnika. V: Pleteršnikov Sloven-sko-nemški slovar: Zbornik s simpozija '96 v Pišecah. Ur. J. Toporišic. Novo mesto. 176–180. ——2000: Slovenska slovnica. Cetrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Založba Obzorja. ULUHANOV, I. S., (ur.) 1994: Issledovanija po istoriceskomu slovoobrazovaniju. Moskva: Rossijskaja akademija nauk, Institut russkogo jazyka. VIDOVIC MUHA, A., 1978: Merila pomenske delitve nezaimenske pridevni­ške besede. Slavisticna revija 26/3. 253–276. ——1984: Tipološke lastnosti besedotvorne skladnje. V: XX. seminar slovenske­ga jezika, literature in kulture. Ur. J. Koruza. Ljubljana: Oddelek za slovan­ske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. 305–319. ——1986: Neglagolske tvorjenke v Trubarjevi Cerkovni ordningi. V: Obdobja 6. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. B. Pogorelec, J. Koruza. Ljubljana. 349–374. ——1988a: Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. V: XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. B. Pogorelec. Lju­bljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. 83–91. ——1988b: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga. ——1989a: Zgradba glagolskih tvorjenk v Vorencevem slovarju. V: Obdobja 9. Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. A. Skaza, A. Vidovic Muha, J. Sever. Ljubljana. 275–289. ——1989b: Zgradba neglagolskih tvorjenk v Vorencevem slovarju. Slavisticna revija 37/1–3 (Riglerjev zbornik). 171–188. ——1989c: Zgradba tvorjenk v Brižinskih spomenikih. V: Obdobja 10. Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. J. Toporišic. Ljubljana. 51–62. ——1992: Besedotvorna tipologija »novoslovenskega« gradiva pri Miklošicu. Obdobja 13. Miklošicev zbornik. Ur. J. Toporišic, T. Logar, F. Jakopin. Lju­bljana: SAZU, Univerza v Ljubljani. 173–191. ——1994: Aktualnost slovaropisnih nacel Pleteršnikovega slovarja. V: XXX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. M. Orožen. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 99–109. ——1996: Dolocnost kot besedilna prvina v slovnicnem opisu slovenskega jezi­ka (Ob Kopitarjevi slovnici). V: Obdobja 15. Kopitarjev zbornik. Ur. J. To­porišic. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 115–130. ——1997a: Razmerja med leksemi in homonimija. V: Slovar slovenskih homo-nimov/Júlia Bálint. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 7–16. ——1997b: Tipologija slovenskih ustreznic nemškim zloženkam v Gutsmano­vem slovarju. V: Jezikoslovne in literarnovedne raziskave. Zbornik referatov. Ur. B. Pogorelec. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 39–54. ——1999: Imenska zveza v slovenšcini (kontrastivno z nemšcino). V: Zbornik za ucitelje slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Skripta 3. Ur. M. Bešter. Lju­bljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Oddelka za slovanske jezi­ke in književnosti Filozofske fakultete. 9–12. ——2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znan­stveni inštitut Filozofske fakultete. VODNIK, V., 1804–1819: Slovensko-nemški slovar. [Rokopis.] Kartoteko gesel hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. WIEHL, I., 1974: Untersuchungen zum Wortschatz der freisinger Denkmäler. Christliche Terminologie. München: Verlag Otto Sagner. ——1981: Die Rechtswörter in den Freisinger Denkmälern. V: Studia slavica (Beiträge zum VIII. Internationalen Slawisten Kongress in Zagreb 1978). Giessen. 59–80. ZORKO, Z., 1995: Besedni red v prekmuršcini. V: Nemzetközi Szlavisztikai Na-pok V. / szerkesztette Gadányi Károly. Szombathely: Berzsenyi Dániel Tanár­képzo Foiskola. 832–841. ——1998: Besedni red v severovzhodnih slovenskih narecjih. V: Haloško narecje in druge dialektološke študije. Zora 6. Maribor: Slavisticno društvo. 225– 233. ZULJAN, D., 2003: Nekaj besednorednih posebnosti v nadiškem in briškem na­recju. Jezikoslovni zapiski 9/2. 59–80. ŽELE, A., 1997: Slovenski razvoj besedotvornih pomenov pri izglagolskih samo­stalnikih, posebno pri glagolniku. Slovenski jezik. Slovene Linguistic Studies. Ur. M. Snoj in drugi. Ljubljana: ZRC SAZU, ISJ Frana Ramovša. USA: University of Kansas, Lawrence. 69–90. Listkovna kartoteka s popolnimi izpisi iz del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Hrani Sekcija za zgodovino jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Listkovna kartoteka z delnimi izpisi iz vecine del, navedenih v: Viri in krajšave. Hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. KAZALO OBRAVNAVANIH ENOBESEDNIH TERMINOV absolucija/absolucia 18, 21, 26 absolutio 26 advent 18, 74 agnec 105 ajd/hajd 18, 57, 76 ajdinja/ajdenja 148 ajfer 18, 63 aldov 57, 76, 58, 91, 93, 94, 95 alduvanje 51, 57, 93, 126 almoštvo 52, 76, 80 almožna 18, 62, 63, 76, 79 almožnodajanje 53, 127, 151 altar 18, 41, 50, 74, 113 amen 49, 58, andoht 18, 63 angel/angelj 28, 43, 50, 73, 74, 79, 96, 97, 99, 115 angelc 43, 96, 97, 99, 152 angelcek 79, 96, 97 angelec/angeljec 79, 97 angyel/angyeo/anjgel 50, 96, 99 antikrist 43, 81, 98, 154 apat 74 apatica 148 apatnija 150 apatur 148 apostol/apostelj 22, 39, 40, 50 apostolstvo/aposteljstvo 80, 141 apoštol 40, 50 apoštolstvo 143 arcat 18, 24, 32 archangel/arhangel 81, 96, 154 archidiakon/arhidiakon 81, 154 arhiepiskopuš 154 arkangyjel/arkangyeo 96, 154 avemarija 32, 107, 151 balovanje 123 batrivitel/batriviteo 57, 76, 134 batriviteljica 76 batrivnost 160 batrivost 52, 160, benediktinar 133, 145, 146 bernardiner 133, 145 beseda 21, 28, 39, 54, 107, 111, 112 besednica 39, 132, 146 besednik 24, 41 bic 76 bicuvanje 126 bidertaufer 133, 151 binkošta/binkošti 55, 58, 74 birma 55, 61, 76, 79, 167 birmanec 61, 62, 79, 167 birmani 170 birmanje 79 blago 48 blagor 128 blagoslav 128 blagoslavlanje 64 blagoslavleni/blagoslavljeni 64, 181 blagoslavlenje 12, blagoslov 51, 64, 65, 128 blagoslovleni 165, 170 blagoslovlenje 126, 127 blaženstvo 52, 53, 162 blažilo 64 bližnji 17, 21, 164 Bog 10, 17, 24, 37, 42, 49, 73, 79, 108, 109, 110, 115 bogabojaznost 161 bogabojec 163, 174 bogabojeci 163, 174 bogabojecnost 160 bogarodica 133, 166 bogarodnost 160 bogastvo/bogatstvo 24, 41, 42, 47, 108, 162 boginja 32, 148 bogoblaženost 67 bogocastje 127 bogolubnost 161 bogovanje 124 bogovec 132 bogovi 28, 39 bogstvo 52, 141, 143 bojstvo 143 bolvan 56 bolvancar 57, 148 bolvanstvo 52, 80, 143 boter 76 botrina/botrinja 144, 148 božanstvo 58, 110, 142, 143 božestvo 142 božic 18, 32, 152 božjost 160 bramba 128 branitel 134 brat 17, 20 bratovšcina 32, 152 brevir 74 brezbogacar 148 brezboštvo 80 brezbožnost 160 brezmadežnost 80 brezverec 80 brezverje 80 brezvernica 80 brezvernik 80, brezverstvo 80 britof 76 bruma 18, 76, 79 brumen 174 brumni 164, 170, 172, 174, 185 brumnost 18, 52, 160 caganje 18, 44 cagavi 164 cagovanje 45, 124 cajhen 18 cbivlanje 18, 44, 124 cehmošter 18, 82 cerkev/cerkov/cerkva 7, 21, 28, 38, 40, 41, 49, 50, 79, 105, 114, 129 cerkovnik 74, 76, 146 cerkvar 74 cerkvenec 74 cerkvenik 74, 146 cerkvenstvo 162 cerkvica 43 cesarstvo 47, 141, 150 cintor 76 cistercijan 75 cistercijanar 133 cistercijanec 75 collecta 19 complenda 18, 19 confesio 21 contritio 21 cvingljaniš 148 cast/cest 30, 47, 48, 50, 51, 53, 78, 111, 128 castenje 78, 121 castitel 134, cašcenje/cešcenje 30, 51, 54, 78 cednost 67, 78, 160, 161 cešcenasimarija/cešcenamarija 53, 54, 151 cisti 181 cistoca 52, 163 cistost 23, 31, 52, 68, 78, 163 clovecanstvo 142, 143 clovectvo 142, 144 clovejstvo 143 clovestvo 41, 42, 141, 142 cloveštvo 144 dan/den 17, 50, 56, 112 dar 30, 57, 62, 63, 66, 92, 95, 107, 113, 124, 128 darilnica 135, 150 daritev/daritov/daritva 63, 91, 94, 95, 130 darovanje 51, 94, 95, 123, 124 darovitost 160 darovnik 132, 166 darovnost 160 darva 63 deca 54 decelstvo 22, 23, 31, 141 decla 22, 23, 33, 38 dedic 50, 62, 134 dekelstvo 142 dekla 39 dela 19, 20, 53, 113 detece 152 detectvo 142 devica 22, 23, 32, 38, 39, 43, 49, 107, 152 devictvo 22, 23, 31, 143, 144 devištvo 142, 143, 144 diakon 57, 74 diakonat 144 diakonuš 57 diakonušojca 148 dika 51, 53, 112, 128 dobri 170, 173, 181 dobro 17, 47, 49, 51, 164, 185 dobrocinejnje 53, 127 dobrota 109, 162 dobrotljivi 173 dobrotljivost 68 dobrovelenje 127 dolg/dug 17, 43, 50, 51, 78, 128 dolžnik/dužnik 17, 25, 50, 166 dolžnost/dužnost 160 dominikanar 133, 145 dopetnica 149 drugickršcovanje/drugockršcovanje 24, 32, 41, 127 drugicrojstvo/drugocrojstvo 24, 32, 41, 127 drugockrstšivanje 127 družina 152 dugovanje 126 duh 17, 40, 42, 43, 50, 80, 105 duhoven 163, 174, 177, 178 duhovni 57, 115, 163, 170, 174, 177, 178 duhovnik 52, 112, 166, 177, 178 duhovo 81, 150 duhovski 31, 164, 177 duhovstvo 143 duhovšcina 152 duri 24 duša 7, 17, 23, 26, 41, 46, 47, 49, 50 dušica 32, 43, 46 dvanajstsla 22 edinobožje 75 edinost/jedinost 110, 160 edinstvo/jedinstvo 160, 162 enoboštvo 75 enobožnik 75 enobožnost 7 epikurar/epikurer 145 erb 57 erbic 57, 134, 152 erbšcina 134 evangeli/evangeliom/evangelium 21, 56, 57, 93, 94 evangelist 32, 38, 53 evangeliš 148 evangelišta 53, 148 evangelje 57, 94 evangeljšce 152 fajmošter/fajmoster 53, 57, 75, 151 far 21, 22, 24, 41, 56, 63, 64, 75, 177, 187 fara 22, 79 faran 80 farar/farer 56, 75, 146 farizej/farizer 145 farizeuš 148 farmajster 18 farman 32, 82, 131, 151 farmošter 19, 32, 75, 82, 151, 177 farmoštrija 150 farnik 146 farof 75 farovž 75 farstvo 31, 80, 14 ferbežnost 160 ferdamani/ferdamnani 31, 45, 55, 87, 164, 170, 176 ferdamanje/ ferdamnanje/ferdamne­nje 55, 124, 162 ferdamnost 31,160 ferratar/ferrater 145 ferratarija 144 finkošta 55 firma 41, 55, 62, 76, 167 firmani 52, 164, 167, 170, 176 frajinga 18, 48 franciskanar 133, 145 fratar 145 fratarija 144 gajžla 64, 76 gajžlanje 124 gizdost 68, 160 glihenga 130 gloria 18, 48 gmajna 18, 22, 26, 40, 55, 61, 62, 63, 64, 75 gmajnstvo 143 gnada 18, 26, 27, 28, 44, 45, 58, 64, 75, 79, 107, 112, 114, 155 gorecnost 68 gorihojenje 66, 125 goristanenje/goristanejnje 55, 66, 125 gorivstajenje 66,125 gorstajenje 66, 125 gospa 39 gospod 7, 17, 21, 24, 39, 42, 50, 56, 78, 80, 86, 115, 187 gospodin 50 gospodnica/gospojnica 81, 106, 150 gosposka 152, 164 gospostvo/gospodstvo 47, 142, 143 gospošcina 32, 152, 178 greh 7, 10, 17, 20, 21, 25, 26, 30, 37, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 73, 80, 86, 104, 105, 107, 113, 115, 128 grehota 58 grešlivost 160 grešni 175, 176 grešnica 166, 175 grešnik 7, 10, 17, 21, 25, 37, 49, 165, 166, 171, 175, 176, 187 grešnost 160 grevanje 51, 124, 126 grevenga 18, 21, 27, 55, 56, 64, 65, 76, 79, 103, 130 gvanti 18, 149 hlapcestvo 23, 142 hofart 18 hostija/hoštija 50 hotlivost 160 hudi 173 hudic 17, 26, 27, 43, 96, 98, 99, 101, 167 hudo 43, 51, 164, 185 hvala 30, 128 hvalnik 132 hvalodavanje 53, 107, 127, 151 hymnus 18 ime 17, 26, 42, 107, 108, 109 introitus 18 izgubljeni/zgubljeni 164, 174 izkušba/izkusba 43, 128 izkušnja/skušnja 43, 130 izkušnjava/skušnjava 43, 122, 130 izpoved/spoved 7, 17, 20, 21, 30, 46, 80, 86, 122, 127 izpovedanje/spovedanje 20, 46 izpovednik/spovednik 17, 46, 105 izprašovanje/sprašovanje 56, 113, 121 izvelicani/zvelicani 164, 170, 176 izvelicanje/zvelicanje 30, 47, 53, 58, 122, 162 izvelicanstvo/zvelicanstvo 52, 162 izvelicar/zvelicar 24, 40, 47, 50, 93, 133 izvoljeni 7, 31, 47 izvoljenik 31, 86, 165 izvoljenje 30 jagnje 42, 93, 105 jakost 112 jasli 15, jaslice 152 jeretin 74 jeretinstvo 143, 162 jeretnik 74 jeza 45, 68 jezuit 76 jezuitar 76, 133, 145 joger 18, 21, 22, 38, 39, 40, 55, 64, 67, 94, 109 jogrinja 148 jogrstvo 142 kadilnica 135 kadilo 130 kalvinar 133, 145, 146 kalviniš 148 kamrar 145 kanonik 146 kapela 18, 74 kapelica 43 kaplan 19, 74 kaplanija 80, 150 kaplanstvo 80 kapucin 76 kapucinar 76, 145 kardinal 18, 74 kardinalstvo 80 kartuzianar 145 kaštiga 57, 58, 75, 88 kaštiganje 51, 126 katolican 80, 147 katolicanstvo 80, 143 katolik 147 katoliš 148 kazen 80, 128 kecarija 18, 44, 144 kelih 57, 74 kep 56 kes 51, 65, 128 kesanje 65, 76 kinc 76 klicanje 126 kljucar 145 kljucarstvo 142 klošter 18, 75, 76, 177 kloštrstvo 80 knezoškof 79 knezovladika 79 konfesionist 148 konfesjo 18 korar/korer 32, 145 korarija 150 korarstvo 80 koronovanje 126, košcica/košcice 43, 152 kralj/krao 18, 22, 24, 41, 50, 51 kraljestvo/kraljevstvo 47, 158, 162, 172 kraljica 39 kreg 18 krepkost 160 krepost 67, 112, 161 kri/krv 41, 56 krijprelitje 77 krijžejni 164, 173 krilatec 43, 96, 159 kristjan 32, 55, 58, 114, 147 kristjanstvo 52, 143 krivda 162 krivec 167, 171 krivi 173, 186 krivicni 173, 181, 182 krivicnik 182 krivina 162 krivo 185 krivovernost 161 krivoverstvo 131, 143, 162 krizma/križma 50 križ 18, 45, 46, 56, 86, 92 križani 52, 164, 170, 176 križanje 126 križec 152 križevo 81, 150 križmanje 61 križodelanje 127, 151 kropilo 130 krotki 164, 172, 173, 176, 181 krotkoca 163 krotkost 160 krst 7, 20, 24, 28, 41, 47, 49, 79, 105, 107, 125, 128 krstilnica 135 krstirna 135 krstitel/ krstiteo 50, 134 krstjan 55, 147 krstjanka 147 krstnica 135 krstnik 50, 131 krstšan 55, 147, 148 krstšanstvo 52, 142, 143 krstšeni 165 krstšenik 52 krstšivanje 121 kršcan 55, 80, 147, 148 kršcanstvo 28, 80, 142, 143 kršcenec 167 kršceni 170 kršcenica 147, 166 kršcenik 19, 25, 27, 31, 39, 52, 55, 112, 147, 166, 167, 171 kršcovanje 24, 30, 41, 122, 125 kršnik 147 kruh 41, 56, 113 krvoprelitje 77 krvosvedok 88, 134 krvosvedokinja 88, 148 kupa 57 kurbar 182 kurbarija 144 kurvarija 144 kurvejstvo/kurvejštvo 143 lacni 181 lakomija 144 lakomnik 165, 182 lakomnost 45, 68, 160 lakota 68 lakotni 164, 173, 181 lažnik 166 lažnivi 164, 173 lebanje 18 leben 18, 21, 24, 26, 47, 48 leni 164, 172, 173 lenoba 45, 68, 162 lenuh 181 levit 53, 56 levita 53, 56, 148 lihodejanje 151 lihojedenje 151 lihopitje 151 limbuš 56 litanije 40, 74 litaran 148 ljubav 68 ljubezen 44, 68, 106, 130 ljudomorstvo 52, 131 lonanje 126 lotrija 18, 45, 144 lotrnija 45 lušt 18, 44 luteran 148 luteranar 133, 145 luterankinja 148 lutriš 148 magnificiat 18 majesteta 48, 109 malik 28, 39, 56 malikovanje 124 malikovec 182 malikovski 164 maloveren 163, 174, 181, 187 maloverni 163, 174, 181 manenga 130 manjši 181 mantra 75, 87, 89 mantranje 87 mantrnica 88 mantrnik/manternik 52, 87, 88, 166 marnost 68 marter 45, 86, 87, 89 martra 18, 44, 45, 46, 62, 64, 75, 76, 77, 86, 87, 88, 89, 103 martranje 45, 87, 89 martrnica/marternica 86, 87, 89, 166 martrnik/marternik 31, 38, 45, 46, 85, 86, 87, 88, 89, 165, 166 maša/meša 10, 19, 24, 37, 41, 50, 57, 78, 79, 92, 93, 94, 105, 115, 125 mašnik/mešnik 10, 25, 31, 37, 41, 46, 50, 57, 58, 78, 93, 106, 113, 146, 149, 165 mašništvo 80, 143 mašovanje 24, 30, 41, 122, 125 maštvo 80, 143 mati 39 mazanje 54, 124 mazilitva 129 maziljenec 181 maziljenje 124, 129 mazilo 124 menih 19 menihstvo/menihštvo 142 meništvo 142 meso 26 mesopostenje 127, 151 mešijaš 148 mežnar 18, 75, 76 mežnarija 80 miloca 78 milodar 128 milosrcnost 161 milost 7, 17, 21, 26, 27, 28, 52, 55, 58, 78, 80, 105, 109, 112, 113, 159, 160 milostivni 52, 170 milostivnost 52, 105, 113, 160 milošca 52, 55, 56, 78, 163 milošcina/milovšcina 76, 149 mir 48 mirnik 24, 41, 146 mivnica 135 miza 24, 105 mlajša 164 mlajši 22, 32, 152, 164, 171, 174 moc 67 mocen 172, 174, 183 mocenik 85, 86, 87, 159, 165, 167 moder 163, 174, 175, 18 modri 163, 170, 174, 175, 185, 186, 187 modrost 67, 109, 160, 161 moka 51, 53, 62, 77, 86, 87, 88, 89, 112, 128 molba 128 moleci 165 molitba 50, 54, 129 molitel 134 molitov/molitev/molitva 18, 27, 28, 29, 50, 54, 106, 107, 115, 125, 129, 130 molitvar 146 molitvica 43 moljenje 29, 51, 125 mrlec 29, 134, 167 mrlic 29, 134 mrtvec 29, 167, 171, 175 mrtvi 7, 17, 49, 164, 170, 175, 181 mucenec 88, 89, 167 mucenica 89, 90 mucenik 89, 90, 167 muceništvo 90 mucenka 89 muka 62, 64, 76, 77, 87, 88, 89 nabožnost 161 nadangel 97, 154 nadramnica 135, 14 nadškof 81, 154 nadškofija 81 naglavnica 135, 149 nagovor 128 najmanjši/narmanjši 152, 181 najvišji/narvišji 181 nakrižitrpljenje 45, 86 namazani 165, 170 namestnik 132 naplecnik 132, 149 naprejvzetje 56, 66, 125 napuh 45, 68 naredba 128 narocnica 135, 149 narocnik 132, 149 naslednik 67 naslednistvo 143 nasledovnik 67, 130 nastopnik 132 navuk 27, 106, 128 nebo/nebesa 7, 17, 44, 47, 49 neboganje 154 nebrumnost 153 necast 53, 153 necisti 153, 174 necistnik 153,174, 182, 183 necistost 45, 68, 153 nedel 135 nedelja 7, 17, 49, 54, 114, 135 nedolžni 174 nedolžnost 160 neduhovni 153 nehvaležni 153, 174 nehvaležnost 153 nekatolican 81 nekristjan 81 nekršcenec 81 nemarnost 68, 160 nemertuclivost 154 nemilost 32, 53, 81, 153 nemilostivi 153, 174 nemilostivni 174 nemilostivnost 154 nemilošca 154 nemoder 185 nemodri 174 nenasitlivost 154, 160 nenavidnost 154, 160 neobrezani 174 neokornost 154 neovera/nejovera 154 neovernik 154 neovernost 154 nepametni 181 nepametnost 154 nepobožnost 154, 160 nepokoj 153 nepokora 153, 154 nepokorni 153, 174, 183, 186, 188 nepokornik 154 nepokornost 154, 161 nepokoršcina 53, 154 neposlušnost 161 neposvecenje 53, 154 nepošteni 174 nepotrpežljiv 174 nepotrpežljivi 154, 174 nepotrpežljivost 153 nepravdenost 161 nepravica 154 nepravicni 153, 154, 174 nepravicnost 153, 154 nepridni 153, 154, 174 neprijaznin 98 neskvarjenost 161 nespodoba 154 nespodobni 154 nespodobnost 154 nespokornik 81 nesramežljivost 153 nesrecni 181 nestrohljivi 154 nestrohljivost 154 netrplivost 154 nevera 32, 53, 153, 154 neverec 81, 153, 175 neverni 32, 153, 175, 176 nevernica 154 nevernik 81, 154, 175, 176, 182, 186 nevernost 53, 154, 161 neverstvo 53 nevošcenost 154, 161 nevošcljivost 45, 68, 160 nevsmilenost 154 nevsmiljeni/neusmiljeni 154, 174 nevsmiljenje 154 nezahvalnost 154, 161 nezastopni 174 nezvesti 174 nezvešcina 32, 154 nid 18, 45, 75 nidanje 45 noc 18 novokršcenec 156 novoposvecenec 156 nuna 74 nunstvo 80, 142 obcestvo 62, 63 obcina 18, 40, 55, 58, 63, 64, 78, 113, 166 obcinstvo 52, 55, 58, 64, 113 obecanje 126, 159 obeselitel/ obeseliteo 50, 51,134 obet 86, 91, 92, 127, 159 obhajanje/obhajenje 24, 25, 29, 30, 94, 125 obhajilo 24, 25, 29, 41, 47, 53, 93, 125, 130 obhod 128 objokanje 126 oblast 109 oblastnik 166, 178 obljuba 28, 30, 51, 56, 66, 110, 125, 128 obred 78 obredenec 167 obredenka 167 obredilnica 135 obredovanje 126 obrejuvanje 53, 57, 126 obsodba 125 obsodenje 122 obsojenje 122, 125 obtožba 125 obtoženje 125 obudenje 106, 124 obuditev 124 obžalovanje 55, 56, 62, 65, 124 oca/oce 17, 24, 40, 42, 105, 110, 115 ocak 32, 38, 152 ocanaš/ocenaš 27, 32, 53, 82, 151 ocišceni 164, 174, 176, 183, 187 ocišcenje 29 ocišcovanje/ocišcevanje 106, 122 ocišenje 123 odkupitel/odkupiteo 54 odkuplenje 126 odlocenje 29, 31, 124 odpahnjeni 164, 173 odpoved 125 odpovedanje 125, 126 odprošnja 130 odpustek 19, 20, 25, 26, 49, 50, 80, 92, 130 odpustiteo 134 odpušcanje 21, 26, 30, 105, 107, 123, 130 odrešenik 24, 42, 50, 51, 54, 131 odrešenje 51, 125 odrešenka 167 odrešitel 54, 13 odrešitov/odrešitev/odrešitva/odreši­tvo 26, 125, 129 odstavljeni 164, 173 odvetnik 24, 41 odveza 21, 26, 29, 51, 56, 124, 128 odvezanje 124 odžalitel 67 odžalnica 51, 132 odžalnik 76 ofart/ofert 18, 45, 64 ofer 18, 24, 25, 44, 57, 58, 62, 64, 75, 91, 92, 93, 94, 95, 124 ofertni 31, 164, 165, 170, 175, 176, 181 ofertnik 31, 165, 171, 175, 182, 185, 186 ofranje 25, 93, 124, 126 ofrovanje/ofravanje 24, 25, 57, 92, 93,124, 126 ohranik 24, 31, 41 ohranjeni 165, 175 ohranjenik 24, 41, 165, 175, 131, 166 oklic 124, 128 oklicovanje 122, 124 olje 41, 50, 54, 58, 105 oljenje 41 oltar 50 oltarnica 150 opat 74 opatica 74, 148 opatija 80, 150 opatinja 74 opatstvo 80 opomin 124 opominjanje/opominanje 51, 124, 126 opominjavec 31, 132 opominjovanje 126 opravicenje 30, 124 opravilo 29, 107 ordninga/ordnunga 130 ordo 41 orocnica 132, 146 orocnik 57, 132, 146 orsag 76, 78 oseba 78, 110 osebistvo 61, 110 osloboditeo 134 osoba 55, 58, 67, 78, 94, 110 osobstvo 80, 143 ostanek/ostanki 130, 168 osvetek 78 otec 105 otecnaš 53, 151 otrok/otroci 24, 54 ovca 24 ovcica/ovcice 24, 32, 43, 152 ovratnica 135, 149 ozdravljenik 24, 32 oznanilo 125 oznanjenje 51, 124, 125 oznanovavec 132 ožala 128 ožalenje 55, 65, 126 oživljavec 132 panani 55 papa 56 papeštvo 142 papež 18, 19, 56 papežnik 27, 32, 92, 146 papinkinja 148 papinstvo 143, 162 papist 27, 148 pasion 87 pastir 22, 24, 41, 57, 134 patriarh 56 patriarka/patriarha 51, 56, 148 patrona 39 pehar 57 pekel/pekeo 17, 46, 50, 58, 134 pepelnica/pepeonica 50, 135, 150 persona/peršona 18, 24, 26, 41, 42, 55, 58, 64, 67, 94, 108, 109, 110 pild 18 pisar 133 pismar 146 pišpekstvo 143 placa 128 placilo 29, 130 plebanoš/plebanuš 148 poboljšanje 66, 125 pobožni 164, 170, 176 pobožnost 52, 58, 160 pobudenje 126 podigavanje 57, 93, 122, 126 podoba 41, 56, 62 podružnik 165 podslužbnik 155 podslužništvo 143, 155 pogan 57 poganstvo 143 pogibel 130 pogibelnost 160 poglavar 133 poglavnik 132 pogrozenje 24, 41 pogubljeni 164, 170, 174, 176 pogubljenje 21, 30, 124 pohlevni 164, 170, 174, 176 pohlevnost 160, 162 pohlevšcina 162 pokazen 46, 127 pokleknica 135 poklicani 164, 174,176 poklicanje 21, 126 pokoj 48 pokopališce 76, 134 pokora 17, 20, 21, 27, 28, 29, 30, 41, 46, 49, 56, 66, 113, 128 pokorni 170 pokornik 52, 165, 166, 171 pokornost 160, 162 pokorocinejnje 127, 151 pokorodelanje 127, 151 pokoršcina 21, 134, 162 polnocnica 150 polonanje 126 polonavec 132 pomazani 52, 165 pomazanje 124 pomilenje 126 pomiluvanje 51, 126 pomoc/pomot' 17, 112, 127 pomocnica 39, 132 pomocnik 24, 41, 131 ponižni 181 ponižnost 68, 160 pop 56, 64 popovstvo 52, 143 poprijetje 113, 125 poramnica 135, 149 poroctvo 142 porodnica 39, 73, 132, 166 post 7, 28, 49, 128, 135 postava 28, 112, 128 postavodajavec 132 posvecba 129 posvecenec 167 posveceni 164, 170, 174, 176 posvecenje 64 posvecovanje/posvecevanje 122, 123 posvecovavec 50, 51, 132, 133 posvedocenje 126 posvet 128 posvetilišce 92, 134 posvetitel 133, 167 posvetitev 64 posvetnik 51 posvetnost 160 pošteni 164, 173 poštenje 162 potlaceni 164, 174 potop 128 potrda 55, 128, 167 potrdenec 167 potrdenka 167 potrdilo 125 potrdjeni 52, 165, 170 potrdjenje/potrdenje 55, 58, 126 potrdnik 132 potrebni 164, 173, 176, 181 potrjenje 51, 125 potroštanje 126 potrpežljiv 172, 183, 185 potrpežljivost 68, 160 potrpljenje 68 povodnja 130 povzdigavanje 57, 94 povzdigovani 164, 17 povzdigovanje 57, 93, 94, 123 povživanje 94, 126 pozdravljanje 54, 112, 126 pozdravljenje 54, 112, 126 poznamlanje 126 požaluvanje 55, 56, 65 požegnovanje 41, 113 poželenje 126 požrešnost 45, 68 pravda 20, 112, 162, 187 pravdenik 166 pravica 20, 28, 47, 109, 112, 162 pravicen 163, 174 pravicni 31, 52, 163, 170, 174, 181 pravicnost 160 praznik 41, 53, 54, 106, 168 predižnica 150 predpekel 56, 150 predvzetje 125 pregreha 25, 29, 30, 43, 125, 128, 154 pregrešenje 25, 29, 30, 43, 51, 125, 126 preklenstvo 143, 162 preklestvo 55, 143,162 prekleti 55, 170 prekletje 125 prekletva 125 prekrižanje 126 prelamavec 132 premagavec 132 premagovavec 132 premišljavanje 122 preporacanje 107 preprosti 164, 170, 173, 176, 181 prerok/prorok 27, 38, 51, 109, 134, 186 prerokinja 148 presmec 168 presvetiteo 51, 134 prešuštnica 132 prešuštnik/prešustnik 132, 165 prešuštvo/prešustvo 131 previdnost 160 prevzetnež 181, 182 prevzetni 164, 173 prevzetnost 45, 160 prezbiterat 144 prica 134 pricešcavanje 53, 93, 122, 126 pricovanje 51, 122, 124 pridiga/prediga 26, 140 pridigar/predigar/predgar 18, 19, 20, 21, 22, 39, 133, 140, 145, 146 pridigarstvo/predigarstvo 31, 140, 142 pridigovanje 30 pridružnik 166 prinos 91, 92 priporacanje 51, 57, 94, 126 priporocitba 57, 58, 94, 129 priporocnica 132 prisega 128 priseganje 124 prorocastvo 142, 143 prorokica 148 prorokojca 148 prorostvo 143 prošnja 130 prošnjik 24, 41, 131 prvicrojeni 174 prvorojeni 174 purgatorium 56 pušcavnik 166 pušpek 57 pušpekija 150, rab 86 rabinar 146 radodarnost 68 radost 53, 112, 160 rat 56 ravenerbic 155 ravennaslednik 155 ravnanje 109 razodenje 112, 124 razpelo 134 razpetje 123, 125 razsodenje 122 razsvecenje 124 razsvetitel 134 razsvetnik 131 razširjavavec 132 razum 67 razumnost 67 razveselitel 67, 134 razveselnica 132 rec 53, 54, 73, 112 red 41, 113 redovnik 52 resnica 109, 162 rešnik 131 reva 18 revež 181, 182 robstvo 143 rojstvo 131 romanje 124 rop/rovp 51, 128 rota 128 roženkranc 32, 53, 151 saducej/saducejer/saducer 145 sakrament* 23, 41, 55, 56, 103, 107, 113, 168 samohvalec 32 samopravicar 32 samotnik 166 satan 98, 99 satisfactio 21 sel 32 seme 25, 41 senagoltnost 45, 160 shodnica 135 sin 17, 21, 24, 40, 42, 73, 110 skopost 45, 68, 160, 161 skrivnost 160 skušavanje 122, 126 skušavavec 132 skušnjava 43 skvarjeni 52, 55, 165 skvarjenje 126 skvarjenost 160 slava 86, 128 slepota 162 slobodnost 31, 160 sluga 134 služabnica 32 služabnik 115 služba 19, 45, 73, 94, 128 služebnost 161 služnik 132 služništvo 143 smilecnost 161 smilenje 126 smilenost 160 smrt 17, 49 sodba 86, 128, 129 sodec 50, 134 sodedic 155 sodenje 122 sodic 152 soditel 50, 134 sodja 50, 134 sodnik 50, 131 sopraznik 78 sotonin 98 spametnost 160 spasenje 159 spasitel 25, 159 spocetel 134 spodoba 56 spoved 10, 29, 37, 49, 56, 106, 107, 125 spovedanje 29, 30, 125 spovedar 50, 133 spovednik 50, 131, 106 spovedovanje 106 spovedovavec 132 spoznavavec/spoznovavec 105, 132 sprava 31, 128 spravicanje 126 spravišce 134 spraviteo 134 spravljavec 22, 24, 31, 41, 132 sramežljivost 160 srd 21, 28, 30, 45, 128 srditost 160 sredbenik 52, 166 srednica 132 srednik 24, 41, 131 stajenje 124 stan 178 stanovišce 134 stariši 164, 171, 174 stol 17 strah 67, 173 strast 86 strežnik 132 strežništvo 143 stvarjenje 30, 112, 125 stvarnik 17, 31, 50, 51, 132, 13 stvarstvo 125 stvoritba 129 stvoritel 50, 51, 133, 134 stvoriteo/stvoriteu 50, 134 stvorjenje 126 subdiakon 154,155 subdiakonat 154, 155 superintendens 154 superintendent 154 svactvo 142 svecenje 126 svecnica 18, 106, 150, 168 svedocanstvo 143 svedoctba/svedocba 129 svedokstvo/svedostvo/svedoštvo 52, 143 svčt 56, 67, 128, 158 svetec 52, 55, 113, 167 svetek 18, 53, 54, 58, 114, 168 sveti 56, 164, 175 svetica 25, 39, 52, 166 svetik 18, 25, 28, 39, 58, 166 svetinja 23, 24, 31, 33, 103 svetitel 134 svetnica 39, 52, 167 svetnik 21, 25, 27, 38, 39, 52, 55, 58, 61, 78, 166, 167, 175 svetost 23, 31, 52, 160 svetovanje 67, 127, 158 svetstvo/svestvo 52, 56, 113, 162 svitnice 135, 150 šac 18 šatan 99, 101 šentavec 167 šentovanje 18, 44 škof 18, 21, 22, 24, 41, 57, 58 škofija 80, 150 škropilnica 135 šolar 22 šolarec 22 šolarica 22 špot 128 špotljivec 167 štalt 18, 56, 62 štrafvavec 132 štrajfanje/štrafanje 124, 126 štrajfenga/štrafenga 18, 46, 57, 64, 87, 88, 130, 131 šulmošter 32 šuštvo/šustvo 131 tabornica 135 talnik 57, 132, 146 tanac 56 tanacnica 146 tatba 144 tatbina 144 tatija 144 tatva 144 tatvina 144 telo 17, 23, 24, 26, 41, 46, 57, 58 telovo 150 testament/teštamentom 57, 93 težava 55, 88 težavenje 126 težavnik 146 tolaživec 76 tolažnik 76, 131 tovarištvo 32, 40, 61 tožba 128 tožec 132 treznost 68 trnac 56 trojica 42, 52, 58, 108, 109, 167 trojnost 110, 160 trojstvo 52, 167 trošt 18, 30, 64, 128 troštajoci 165 troštanje 126 troštar 57, 58, 133, 145 troštarica 39, 51, 133 trplivost 160 trpljenje 20, 30, 45, 46, 53, 86, 87, 88, 89, 90, 105, 124 truplo 41 tugent 64, 67 uclovecenje 124 umnost 67 vadluvajoci 165 vadluvanje 51 vadluvanstvo 162 varih 43, 96, 134 varuh 73 varuvac 50, 96, 134 vbog/ubog 175, 181, 185 vbogajmedajanje/bogajmedajanje 61, 127, 151 vbogi/ubogi 164, 175, 181 vboštvo/uboštvo 142 vbožec/ubožec 167, 182 vbožnost/božnost 162 vcirkvohojenje 151 vdevictvo 142 vdovinstvo 143 vdovstvo 142, 143 vduštvo 142 vecer 28, 105 vecerja 19, 24, 33, 41, 58, 93, 105 vecernice 135, 150 vecnost 31, 109, 160 vednost 67 vek 7 vekivecnost 51, 161 velicastvo/velicestvo 47, 162 vera 19, 38, 50, 56, 106 veranstvo 143 verni 27, 31, 46, 55, 164, 170, 188 vernik 31, 52, 86, 159, 165, 166 vernost 160 verogubljenje 127 veromoljenje 127, 151 verstvo 143 verujoci 165 vervajoci 165 veselje 17, 47, 48, 53, 162 vice 46 vinkušti 18 vino 41, 56, 113 višji 152, 174 vkupemoljenje 125 vkupuživanje 40, 61 vladika 64, 77, 134 vnebohod 106, 128 vnebohojenje 32, 53, 106, 127 vneboidenje 53, 127 vnebostop 128 vnebovzetje 106 vnebozastoplenje 127 voditeo 134 volja 28, 112 vpismivuceni 186 vrag 27, 43, 58, 98, 99, 101 vratarstvo 143 vsamogoci/vsemogoci 165 vsegamogoci 164, 174, 181, 183 vsegamogocost 31, 52, 160 vsmiljeni/usmiljeni 170 vstajanje/vstajenje 30, 123, 129 vstanitva 129 vstanje 124 vtragljiv/utragljiv 172, 175, 185 vtragljivi/utragljivi 164,172, 175, 181, 185 vtragljivost/utragljivost/tragljivost 18, 45 vtraglost/utraglost 160 vucenec/ucenec 167 vuceni/uceni 175 vucenik/ucenik 22, 24, 27, 40, 42, 55, 67, 94, 131, 166, 175 vuceništvo 143 vucenost 6 vucitel/vuciteo 134 vupanje/upanje 106, 122 vuzem 58 vzdihanje 30 vzmastvo 141 zadostacinejnje 56, 66, 125 zadostenje 66 zadostidejanje 21 zadostistorjenje 55, 66 zadostovanje 66 zagovoriteo 50, 134 zagovornik 50, 132 zahvala 25, 125, 128 zahvaljenje 25, 125 zahvalnost 52, 160 zakleti 164, 174 zakon 41, 94, 113 zakonica 32, 148 zakonik 32, 86, 148, 165 zakramentist 148 zaobljubljeni 164, 174, 176 zapoved 28, 47, 55, 105, 108, 111, 128, 173 zapovednik 131 zapušceni 164, 174, 176 zarotništvo 143 zaslužba 129 zasluženje 124 zasluženje 31 zasramovani 174 zastopen 163 zastopni 163 zastopnost 67, 160 zašpotovani 164 zatajeni 164, 174, 176 zavetnica 39 zaveza 25, 31, 125, 128 zavezanje 25, 125 zavist 75 zavitek 94, 130 zavrženi 181 zavživanje 53, 57, 94 zažmaganje 18 zbirališce 134 zbor 128 zderžavavec 132 zdihavanje 107, 122, 126 zdravabodimarija/zdravamarija 53, 54 zemlja 46 zgruntavanje 56, 113 zlo 17, 43 zlobost 160 zlodej 17, 26, 27, 32, 43, 97, 98, 99, 101, 134 zmaznost 160 zmernost 68 zmirnik 41 znamenje 24 zorenice 135, 150 zorjenice 150 zovraštvo 68 zovraženje 126 zovražnik 166 zvelicani 52 zvelicanstvo 162 zvelicastvo 143 zvelicitel/zveliciteo 50, 133, 134 zvesti 173 zvestoba 162 zvešcina 162 žalban 163, 172, 175 žalbani 29, 31, 163, 170, 175 žalbanik 18, 24, 29, 31, 41, 165, 171 žalbanje 41, 124 žalost 27, 160 žalostni 164, 173 žalovanje 55, 124 žegen 18, 19, 25, 44, 57, 64, 65, 125 žegnani 164, 170, 176, 181, 187 žegnanje 25, 51, 64, 65, 124, 125, 126 žegnovanje 25, 30, 41, 51, 113, 125 žihrost 160 žitek 53, 112, 130 živ 163, 175 živi 7, 17,49, 163, 170, 175 živimrtvi 32 življenje 47, 53, 55, 58, 62, 105, 107, 124 život 17, 26, 47, 48, 163 žrtija 45 žrtje 45 žrtva 76, 91, 94, 95 žrtvenik 135 žrtvina 130 župnik 64, 166 IMENSKO KAZALO ahacic, K. 106, 171, 174, 179, 193, 199 alasia da Sommaripa, g. 37, 47, 98, 193 apostel, a. 36 averbuh, K. Ja. 108, 193 Babic, S. 163, 193 Babic, B. 83 Bajec, a. 123, 124, 129, 130, 131, 133, 140, 141, 144, 147, 159, 193 Belostenec, i. 77, 87, 90, 95, 97, 193 Bezlaj, F. 74, 95, 98, 193 Bohoric, a. 36 Boškovic, R. 162, 193 Breznik, a. 74, 77, 88, 110, 143, 148, 193, 194 Burgar, J. 63, 64, 66, 67, 68, 125, 189 caf, o. 77 cigale, M. 65, 75, 178, 194 Candik, J. 35, 40, 44, 45, 46, 61, 62, 87, 105, 147, 189 Dajnko, P. 50, 53, 54, 55, 56, 57, 62, 63, 64, 66, 67, 68, 88, 94, 96, 99, 106, 110, 125, 127, 129, 132, 139, 142, 143, 146, 149, 168, 178, 189 Dalmatin, J. 17, 33, 37, 77, 86, 87, 92, 98, 106, 108, 112, 122, 129, 145, 171, 178, 179, 183, 189 Danilenko, v. P. 108, 119, 194 Divkovic, M. 194 Dobrovoljc, H. 194 Dvoreckij, J. H. 194 Ferluga-Petronio, F. 194 Finka, B. 194 Frinta, J. 79, 83, 91, 95, 101, 194 Furlan, M. 37, 194, 202 gollmayr, J. 63, 189 grabner-Haider, a. 194 grafenauer, i. 15, 27, 194, 195 gutsmann, o. 62, 75, 87, 97, 105, 106, 147, 189, 195 Habdelic, J. 87, 195 Hipolit, J. a. g. 36, 39, 40, 44, 45, 46, 47, 62, 75, 87, 88, 97, 105, 109, 147, 189, 195 Hubad, J. 75, 77 Jakopin, F. 71, 170, 178, 195, 200 Jambrešic, a. 87, 90, 95, 97, 100, 195 Janežic, a. 61, 65, 75, 77, 89, 95, 99, 195 Japelj, J. 54, 87, 106, 189 Jarnik, u. 62, 63, 189 Jazbec, H. 195 Jeran, L. 63, 64, 88, 94, 149, 178, 189 Jesenšek, M. 62, 126, 195 Jesenšek, v. 107, 195 Juricic, J. 106, 108, 122 Kanizij, P. 35 Karnicar, L. 97, 195 Karpluk, M. 79, 84, 91, 101, 195 Kastelec, M. 9, 36, 39, 40, 44, 45, 46, 47, 61, 62, 75, 87, 89, 99, 105, 147, 149, 154, 160, 177, 189, 195 Katicic, R. 196 Kidric, F. 15, 16, 35, 196 Klemencic, S. 193 Klich, e. 79, 84, 91, 101, 196 Kociancic, Š. 63, 189 Kolaric, R. 186, 196 Kopitar, J. 61 Košic, J. 114 Krašovec, J. 194, 199 Krelj, S. 27, 39, 43, 86, 92, 98, 106, 112, 122, 189 Krempl, a. 63, 88, 189 Kržišnik, e. 103, 111, 196 Küzmic, M. 54, 62, 66, 87, 93, 110, 113, 125, 160, 166, 189 Küzmic, Š. 62, 87, 113, 160, 167, 189 Lägreid, a. 196 Legan Ravnikar, a. 67, 71, 89, 94, 160, 171, 174, 177, 196, 197, 199 Levstik, F. 108 Logar, T. 197 Luther, M. 18, 44, 164, 179, 180, 181, 182, 183, 198 Megiser, H. 36, 75, 94, 97, 99, 145, 198 Merše, M. 17, 71, 73, 81, 86, 92, 121, 122, 125, 138, 145, 158, 171, 174, 180, 184, 199, 200 Mikhailov, n. 199 Miklošic, F. 16, 18, 61, 71, 79, 83, 85, 86, 95, 97, 98, 100, 101, 129, 199 Murko, a. J. 65, 75, 77, 89, 95, 97, 99, 132, 139, 142 Muršec, J. 16, 63, 64, 66, 67, 74, 88, 94, 96, 99, 110, 134, 139, 143, 144, 147, 149, 150, 166, 178, 189, 199 narat, J. 22, 73, 176, 185, 199 nemcenko, v. n. 139 novak, F. 199 novak, F. 17, 19, 20, 24, 25, 27, 69, 71, 84, 85, 92, 105, 138, 152, 163, 169, 173, 179, 199, 200 novak, v. 96, 99, 134, 146, 148, 150, 151, 154, 155, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 178, 200, 201 oblak, v. 201 orel, i. 63, 70, 201 orožen, M. 18, 27, 32, 36, 37, 38, 49, 61, 71, 83, 85, 92, 111, 119, 120, 121, 122, 126, 133, 137, 157, 159, 160, 178, 179, 185, 186, 201, 202 Paglovec, F. M. 37, 40, 44, 45, 46, 62, 87, 105, 109, 147, 189 Parhammer, i. 54, 147, 189 Podol'skaja, n. v. 111, 204 Pogacnik, J. 25, 39, 202 Pogorelec, B. 16, 202 Pohlin, M. 37, 62, 75, 87, 89, 91, 93, 94, 96, 97, 99, 106, 189, 202 Pleteršnik, M. 65, 66, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 89, 95, 97, 99, 154, 156, 178, 202, 203 Praznik, Z. 177, 186, 203 Premk, F. 92, 164, 174, 199, 203 Priestly, T. 119, 203 Primic, J. n. 61 Putanec, v. 203 Rajh, B. 112, 129, 132, 139, 143, 144, 146, 149, 167, 203 Rajhman, J. 18, 24, 26, 27, 203 Ramovš, F. 179 Ravnikar, M. 65, 185 Rigler, J. 203 Rogerij, o. 36 Rotterdamski, e. 179 Rothe, H. 199 Rupel, M. 203 Schönleben, J. L. 26, 39, 44, 45, 46, 47, 62, 96, 105, 189 Skok, P. 203 Slomšek, a. M. 9, 63, 64, 66, 67, 88, 94, 110, 125, 137, 149, 157, 178, 189 Smolik, M. 16, 84, 204 Snoj, a. S. 15, 84, 204 Snoj, M. 127, 204 Sokolova, M. 131 Stabej, J. 89, 196, 198 Stibiel, J. 63, 189 Stramljic Breznik, i. 131, 132, 142, 165, 204 Striedter-Temps, H. 74, 130, 145, 204 Superanskaja, a. v. 111, 204 Svetokriški, J. 36 Šerf, a. 62, 63, 189 Šetka, J. 28, 74, 79, 83, 85, 90, 95, 96, 100, 105, 144, 147, 204 Šivic-Dular, a. 204 Škofic, J. 64, 65, 204 Škrabec, S. 160, 161, 167, 184, 186, 204 Škrbinc, P. 63, 189 Škrubej, K. 86, 91, 129, 204 Šmigoc, L. 146 Tauferer, F. K. 87, 106, 147, 189 Temlin, F. 62, 87, 113, 167, 189 Toporišic, J. 69, 104, 132, 140, 142, 169, 171, 172, 186, 205 Trubacev, i. S. 137 Trubar, P. 16, 17, 18, 19, 22, 25, 26, 27, 35, 39, 40, 43, 48, 86, 92, 98, 103, 106, 108, 111, 112, 129, 131, 144, 145, 153, 158, 162, 166, 171, 178, 179, 189 uluhanov, i. S. 205 valvazor, J. v. 36 vasil'eva, n. v. 111, 204 vidovic Muha, a. 29, 30, 31, 104, 105, 108, 111, 114, 115, 119, 123, 125, 127, 140, 141, 158, 163, 172, 173, 184, 186, 187, 205, 206 vodnik, v. 55, 62, 65, 66, 87, 89, 94, 99, 106, 147, 177, 189, 206 volkmer, L. 139, 143, 146 vorenc, g. 36, 89, 94, 97, 99, 154, 160, 177 Wiehl, i. 86, 91, 96, 98, 109, 129, 206 Zdovc, P. 157 Zorko, Z. 113, 206 Zuljan, D. 114, 206 Žele, a. 124, 206 LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUSLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA • LINGUA SLOVENICA •