Obzor Zdr N 1998; 32: 47-9                                                                                                             47
MEDICINSKA SESTRA V DRUŽINSKI MEDICINI
NURSE IN FAMILY MEDICINE
Igor Švab, losip Car
UDK/UDC 614.253.5:644.39
DESKRIPTORJI: družinska medicina; sestre medicinske              DESCRIPTORS: family praciice; nurses
Izvleček -Sodobni zdravnik družinske medicine je zavezan dobremu sodelovanuu z medicinsko sestro kot strokovnjaoom na njenem področju. S tem največ pridobi bolnik: skupinsko delo pomeni večjo kakovost dela, dodatno pozornost, boljšo inJormiranos,, zagotavljanee stalnosii nege, tudi če je zdravnik odsoten. Delitev dela med zdravnikom in medicinsko sestro je po svetu različno urejena. Vendar trendi razvoja obeh strok tečejo v smer medsebojnega sodelovanja. Tak razvoj je prisoten tudi pri nas, tako glede izobraževanja zdravnikov (uvedba predmeta družinska medicina v šesti letnik študija, nova speciaiizacija družinske medicine,, kakor tudi medicinskih sester, ki postajajo vse večje strokovnjakinje (visokošolski študij zdravstvene nege) in prav s tem so kot enakovredne sodelavke še močnejša opora zdravniku.
Uvod
Večina zdravnikov v svojem izobraževanju ne zve kaj dosti o poklicu in delu medicinske sestre, ker poteka izobraževanje enih in drugih ločeno. Vzgoja zdravnikov je usmerjena v posamezni stik z bolnikom in med študijem se le redkokateri bodoči zdravnik zave, da bo moral delovati ne samo kot individualni svetovalec in pomočnik v zdravju in bolezni, ampak da bo njegovo delo povezano s sodelovanjem cele vrste ljudi, med katerimi bo imela prav medicinska sestra pomembno vlogo. Medicinsko sestro doživljajo samo kot enega izmed mnogih sodelavcev, katerih znanja in pristojnosti so jim bolj ali manj nejasne. Če se tak zdravnik usmeri v delo v osnovni zdravstveni dejavnosti, je njegovo neznanje na tem področju še toliko večje, saj se o osnovni zdravstveni dejavnosti na medicinski fakulteti študenti poučijo šele v okviru predmeta Družinska medicina v šestem letniku. Ob tem pa je treba vedeti, daje potreba po poznavanju sestrskega dela bistveno večja od tiste, ki jo ima njegov kolega na kliniki.
Abstract - Modem Jamily practitionrr should cooperate with the nurse as a specialist in her Jield oj work. The greatest beneJit oj their team work gets the patien:: team work means higher quality oj work, additional attention, the patient is informed better, and continous care is possible also when physician is absent. Team work is organized differenlly around the world. Trends show the necesstty oj good team work. Such development is evident also in Slovenia: changes oj the education system Jor physicians (new speciaiization Jrom Jamily medicine,, as well as Jor nurses (universtty leveI study oj nursing,, who become experts, and yet stronger support to physician as equal coworkers.
Zahteve zdravniškega poklica
Od sodobnega zdravnika družinske medicine zahtevamo naslednje lastnosti:
-  ustrezno klinično znanje,
-  smiselna uporaba tehnologije in specialističnih uslug,
-  sposobnost sporazumevanja z bolnikom,
-  razumevanje problemov populacije,
-  vodenje delovne skupine.
Le nekatere izmed teh veščin se študent medicine nauči v okviru dodiplomskega študija in kasneje v okviru pripravništva, sekundariata in specializacije. Posebej veliko se nauči klinike in smiselne uporabe tehnologij, bistveno manj pa sporazumavanja (to je umetnosti pogovora z bolnikom v ambulanti ali na domu) in razumevanja širšega konteksta zdravstvenih problemov. O vodenju delovne skupine (»menedžmen-tu«) se študent medicine ne uči. O tem, da obstaja več vrst medicinskih sester, študenti ne vedo skoraj nič,
Doc. dr. sei. Igor Švab, dr. med., predstojnik katedre za družinsko medicino Medicinske Josip Car, dr. med., Inštitut za varovanje zdravja republike Slovenije, Ljubljana
fakultete Univerze v Ljubljani
48
ObzorZdrN1998;32
kaj še1e da bi poznali njihove sposobnosti, posebna znanja.
Začetek de1a v ambulanti predstavlja za mladega zdravnika kruto streznitev in soočenje z zahtevami, ki so mu bile do tedaj neznane. Nenadoma mora poznati delo svojih sodelavcev in sodelavk in ga koordinirati v učinkovito delovno skupino.
Da bi izpolnili luknjo v tem znanju, smo pred leti izdali učbenik Splošna medicina (2), kjer smo eno izmed poglavij namenili nalogam medicinske sestre. Opredelili smo »tradicionalne naloge medicinske sestre«:
- zdravstvena nega,
-  vzgoja,
-  pomoč pri delu v ordinaciji,
-  sodelovanje pri posegih,
-  psihosocialna pomoč bolnikom.
Pojasnili smo tudi, daje uveljavljanje teh principov sestrskega dela po svetu kaj različno urejeno. V Slovenijije razvoj zdravstvene službe zlasti po drugi svetovni vojni uveljavil povsod po Sloveniji zdravstvene domove, v katerih so zdravniki in medicinske sestre delali skupaj. V zdravstvenih domovih je delovalo in še deluje več vrst medicinskih sester: medicinske sestre s srednjo izobrazbo ali medicinski tehniki, medicinske sestre babice, ter višje medicinske sestre patro-nažne smeri. Veliko sprememb je nastalo, odkar smo pisali to poglavje v knjigi. Spremembe sodijo v dve skupini: spremembe, ki so nastale zaradi spremembe v zdravstvenem sistemu (predvsem možnost zasebnega dela) in spremembe, ki so nastale zaradi razvoja stroke.
Strokovne spremembe
Medicinske sestre
Najočitnejše spremembe, kijih lahko pripišemo razvoju stroke, so vidne na izobraževalnem področju. Zaživel je visokošolski program zdravstvene nege, iz katerega so izšle tudi že prve diplomantke, nekatere izmed njih tudi s področja osnovne zdravstvene dejavnosti. Zdravstvena nega bo v prihodnosti morala delovati kot strokovna disciplina in kot strokovnoor-ganizacijski sistem.
Študija zdravstvene nege in medicine bosta zaradi enotnih odnosov do zdravja in zdravstvenih problemov imela določene skupne vidike, ki bodo omogočali interdisciplinarno delovanje.
Zdravniki
Na področju zdravniškega delaje v osnovni zdravstveni dejavnosti prišlo do spremembe, ki smo jo imenovali uvedba družinske medicine. Po dolgotrajnih nerazumevanjih je počasi postalo tudi skeptikom jasno,
da si želimo s tem imenom prikazati strokovni razvoj dela zdravnika splošne medicine v smer, ki jo pozna velika večina razvitega sveta. Splošno medicino želimo razviti v smer, ki seje že uveljavila drugod: v smer strokovnega razvoja, katerega eden bistvenih predpogojev je ustrezno sodelovanje v delovni skupini(4).
Pogled v prihodnost
Temeljno vprašanje je, ali sta oba strokovna razvoja med seboj kompatibilna ali ne: ali je razvoj družinske medicine v skladu z razvojem zdravstvene nege ali gre za nasprotujoči si smeri, kar bo pripeljalo do konflikta v prihodnosti. Morda si lahko pomagamo z izkušnjami drugih.
Delitev dela med zdravnikom in medicinsko sestro je po svetu različno urejena. Medicinske sestre so pogosto posebna skupina, ki je organizacijsko in strokovno ločena od zdravnikov. V nerazvitih državah so medicinske sestre neodvisne, z velikimi zadolžitvami zaradi tega, ker je pravih strokovnjakov malo. V razvitih državah pa so razlogi za ločenost med zdravniki in medicinskimi sestrami drugačni in je delitev nastala zaradi strokovnega razvoja, ki je peljal v različne smeri, brez medsebojne koordinacije. Medicinske sestre so najpogosteje organizirane v posebne službe, ki delujejo ločeno od splošnih zdravnikov. Vzroki za to so največkrat zgodovinski. Zdravniki splošne medicine delajo pogosto sami, brez sodelovanja, kakršnega poznamo pri nas. Tak način dela poznajo zdravniki splošne medicine na primer na Danskem, v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem. Tak model se uveljavlja tudi pri našem zasebništvu, kjer želijo zdravniki zasebniki delati s čim manj osebja. Razvoj položaja medicinskih sester v svetu gre v smer vse večje specializacije in neodvisnosti, tako daje včasih vprašljivo njeno sodelovanje z zdravnikom splošne medicine. Medicinske sestre v prihodnosti vse bolj zanimajo področja, kot so raziskave, izobraževanje, vodenje in vključevanje v zdravstveno politiko.
Vendar pa trendi razvoja stroke tečejo v drugo smer. Listina o razvoju družinske medicine, ki smo jo obravnavali na kongresu na Bledu, jasno govori o nujnosti medsebojnega sodelovanja.
Prednosii dela v skupini
S skupinskim delom pridobita tako zdravnik kot bolnik. Zdravnik je o zdravstvenih problemih svojih varovancev bolje informiran, bolj se lahko posveti celostnemu pristopu k oskrbi in negi bolnika (ki mu je zaradi sodelovanja z medicinsko sestro olajšan), obravnava lahko zahtevnejše primere, v svojem delu ima manj motenj zaradi telefonskih klicev, v delu je bolj prilagodljiv. Največje pridobitve so na strani bolnika: skupinsko delo pomeni večjo kakovost dela, dodatno pozornost, boljšo informiranost, zagotavljanje stalnosti nege, tudi če je zdravnik odsoten.
Švab I, Car 1. Medicinska sestra v družinski medicini
49
Pogoji za uspešno sodelovanje
Vsi člani, ki sodelujejo pri delu, morajo upoštevati nekaj pogojev, da ima njihovo skupno sodelovanje smisel in se ne izrodi.
-  med člani morajo vladati zaupanje in odkritosrčnost;
-  jasna mora biti opredelitev nalog enega in dr~gega. Zdravnik in medicinska sestra se morata pri delu dopolnjevati tako, da bo tudi bolnik razločeval njuni vlogi;
-  zdravnik kot vodja delovne skupine mora imeti smisel za delitev odgovornosti sodelavcem, za nadzorovanje zaupanih nalog in opravil. Razpravljanje, načrtovanje in skupno delo je potrebno obema, da dosežeta zaupanje, razumevanje in pravilno ocenita prepletajoče se vloge;
-  delovanje delovne skupine v družinski medicini je najučinkovitejše, kadar je na voljo dovolj časa za skupna strokovna srečanja. Redna srečanja, na katerih sodelujeta zdravnik in medicinska sestra, so predpogoj za kakovostno in trajno skrb za bolnike: Taka srečanja predstavljajo tudi telo, v katerem si izmenjujejo svoja mnenja vsi člani skupine in tako oblikujejo stališča o tem, kako usmerjati zdravstvena prizadevanja na terenu.
Značilen primer poskusov ponovnega združevanja dela zdravnikov in medicinskih sester je Velika Britanija. Tu se je položaj splošnega zdravnika, ki je še pred kratkim deloval sam, spremenil v smer, ko je postal vodja in usklajevalec dela skupine strokovnjakov. S spremembami v zdravstveni zakonodaji so poskušali motivirati zdravnike splošne medicine in medicinske sestre, ki delajo v istem okolju, da bi sodelovali.
Lastnost dobrega splošnega zdravnika je tudi v tem, da zna izkoristiti vse sodelavce, ki jih ima na voljo. Ustrezno strokovno usposobljena in motivirana medicinska sestra je v družinski medicini sposobna povečati kakovost in obseg nege ter oskrbe bolnikov ter s tem omogočiti tudi boljše finančno poslovanje ambulante, bodisi v javnem zavodu ali pri zasebniku. Kot taka je nepogrešljiva in enakopravna sodelavka zdravniku na svojem strokovnem področju.
Sklep
Zelo verjetno bo razvoj tako ene kot druge stroke privedel do vse večje nuje medsebojnega sodelovanja na strokovni ravni, ko bo zdravnik sodeloval z medicinsko sestro kot s strokovnjakom na svojem področju, ki bo obvladala nekatere veščine, kijim sam ne bo kos. Sam se po svojih skromnih močeh v okviru katedre za družinsko medicino trudim, da bi naslednja generacija zdravnikov veliko bolj razumela in spoštovala delo medicinskih sester. Možnosti so namreč ne-slutene: od razvoja skupnega magistrskega študija za osnovno zdravstveno dejavnost naprej.
Literatura
1.  Rotar-Pavlič D. Družinska medicina - postmoderna specialnott a1i dejavnott z najdaljšo tradicijo? Ljubljana: ISIS 1997; I1: 49-52.
2.  Voljč B, Košir T, Švab I, Urlep F. Splošna medicina. Ljubljana: Sekcija splošne medicine SZD, 1992.
3.  Dolgoročni program splošnega razvoja zdravstvene nege. LJubljana: ObzorZdrN 1994; 1-2: 1-3.
4.  McWhinney IR. An introduction to Family medicine. Oxford: Oxford Universtty Press, 1981.
5.   Shanks J, Kheray S, Fish S. Better ways of assesing health needs in primary care. Br Med J 1995; 310: 480-..
6.  Clift MJ. lzobraževanje za medicinske sestre v Evrop.. LJublJana: ObzorZdrN 1997; 5-6: 197-202.