VESTMK ..........mtmmtmttttmutmummtmtnttutM^ 5 g Poštni urad 9020 Ceiovec § Veriagspostamt 9020 Kiogenfurf E !:ha}a v Ceiovcu Erscheinungsorf Kiagenfurl Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov E ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. ............ LETMiK XXXiV. CELOVEC, PETEK, 2$. MAJ 1979 ŠTEV. 21 (1918! Kuitumi praznik na Radišah: Odprtje novi dom ki ga hočemo napotniti s kuiturnim živijenjem in ustvarjanjem Zadnjo nedeijo so bite sončne Radiše res sončne: sonce je sijaio na nebu in sončno je biio predvsem tudi v srcih vseh števiinih domačinov in drugih udeiežencev od biizu in daieč, ki so se zbraii na svečani otvoritvi novega kutturnega in zadružnega doma. Kajti taki dogodki so v zgodovini koroških Siovencev zeio redko posejani, zato pomeni vsak tak dosežek resničen praznik vsega našega ijudstva. in to so Radišani tudi jasno izpovedati: Movi kuitumi dom naj bo monu-mentaien spomenik naše iskrene in močne živijenjske voije za ohranitev naše samobitnosti, za svoboden obstoj in procvit naše siovenske besede in pesmi. Po dopoldanskih cerkvenih obredih je popoldne sledila velika otvoritvena svečanost, na kateri se je zbralo več sto ljudi — poleg domačinov tudi udeleženci iz raznih krajev južne Koroške ter številni častni gostje. Med njimi so bili veleposlanik SFRJ na Dunaju Novak Pribičevič, generalni konzul SFRJ v Celovcu Milan Samec s člani generalnega konzulata, deželni poslanec Josef Schantl kot osebni zastopnik deželnega glavarja Wagnerja, predsednik komisije za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije Bojan Lubej, Predstavnik SZDL Slovenije Jože Hartman, predsednik izvršnega sveta Kulturne skupnosti Slovenije Ivo Tavčar, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer, višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik v zastopstvu kutturnega referenta deželne vlade Mittergradneggerja, župan žrelske občine dvorni svetnik dipl. inž. Ernst Doberniggsčlani občinskega sveta, bivši deželni glavar Hans Sima, predstavniki občinskih skupščin in kultur-"oprosvetnih organizacij iz Maribora, Radovljice, Kamnika in drugih krajev, Predstavniki osrednjih narodnopolitičnih, kulturnih in gospodarskih organizacij koroških Slovencev in mnogi drugi. Na visokem drogu pred domom je vihrala avstrijska državna zastava, medtem ko je cvetoče sadno drevje kot naraven venec obkrožalo prireditveni prostor. V prazničnem vzdušju se je odvijal pester spored, ki so ga izvajali radiški prosvetaši, za glasbeni del pa sta skrbela godba na pihala mariborskih železničarjev in zabavni ansambel Kreže. V globoko zajetem Povezovalnem besedilu, ki ga je pripravil Marjan Srienc, je recitatorska skupina (Eva Hribernik, Melita Wrulich, Lambert Rogavnik, Franc Walter in Stanko Wrulich) predstavila zgodovino Prosvetnega delovanja na Radišah od ustanovitve prosvetnega društva pred ?S leti preko dveh svetovnih vojn in dolgoletnega ..gostovanja" v farov-škem hlevu do današnjega praznika — otvoritve novega kulturnega doma, v katerem bodo nadaljevali kulturno dediščino svojih prednikov. Spomnili so se tistih, ki so s svojim idealizmom in Požrtvovalnim delom postavili temelje za ohranitev in krepitev slovenske kulture na Radišah: .Njihov gradbeni material ni bil les in beton, temveč slovenska pesem, slovenska beseda in neizmerna ljubezen do naroda." V prvi vojni so slovenski tantje krvaveli za 9°spodarje, ki pa so jim .plačevali' z zatiranjem, zasramovanjem in prega- njanjem. Vendar so se Radišani zavedali dejstva, da narod, ki kulturno ustvarja, ne bo umrl; vedno spet in tudi pod najhujšimi pogoji so zgrabili za delo ter vlivali mladini narodno zavest in ljubezen do slovenske besede. Ob prihodu nacizma je plodno kulturno delo znova zamrlo, slovenska beseda je bila obsojena na smrt — toda slovenska pesem se je ob spremljavi partizanskih pušk oglasila iz gozdov, kjer so tudi Radišani doprinesli svoj delež v boju za svobodo. In po razsulu fašizma so Radiše s prekaljenim poletom spet zaživele v bogati kulturnoprosvetni dejavnosti, ki je zdaj končno dobila možnost ustvarjanja v lastnem domu. Ta dom pa tudi sosedom naj ne bi bil kamen spotike, temveč kraj srečanja in medsebojnega spoštovanja. Saj so ga na stežaj odprli z globoko čiovečansko zavestjo, ki naj bo odprta svobodi, napredku in pravici. .Ta kulturni dom pa naj predvsem služi otrokom in naša najplemenitejša naloga bo v tem, da v iem duhu vzgajamo našo mladino in z njo bogatimo naš kulturni hram, saj je prav mladina poklicana k nadaljevanju dela, da bo tudi čez deset- in stoletja odmevala z Radiš slovenska pesem." Poleg recitatorske skupine so se predstavili predvsem tudi radiški pevci, ki so nastopili v moškem, ženskem in mešanem zboru ter pod vodstvom obeh pevovodij Šimena in Stankota Wrulicha izvajali venček pesmi od Jenkove .Molitve" preko Gregorčičeve .Nazaj v planinski raj" in partizanske .Počiva jezero v tihoti* pa tja do zaključne izpovedi .Naj volja tak krepka kot naše gore*. Udeležencem otvoritvene svečanosti sta spregovorila poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu dr. Mirt Zvvitter in tajnik Slovenskega prosvetnega društva .Radiše* Tomaž Ogris (izvajanja obeh govornikov objavljamo na 2. strani — op. ured). Radišanom pa so k izgradnji doma čestitali tudi številni predstavniki. Tako je deželni poslanec Josef Schantl posredoval pozdrave deželnega glavarja Wagnerja ter želel Radišanom mnogo uspehov pri bodočem delu v novem domu, ki naj bi bil le mejnik na poti k nadaljnjim uspehom. Z ozirom na dejstvo, da živita na Ko- Manjšina - most če uživa vse svoje pravice Kakor so pred nedavnim na iveznih forumih obravnavati odnose Jugosiavije $ sosednjimi državami, tako so 18. maja isto temo obravnavati tudi na seji Komisije za mednarodne odnose pri siovenski skupščini. Seje, ki jo je vodi) predsednik komisije Bojan Lubej, sta se udeieiiia tudi veieposianik SFRJ v Avstriji Movak Pribičevič in generaini konzui v Ceiovcu Miian Samec. Posebno pozornost so na seji posvetiii odnosom s sosedi Sio-venije. Poudariti so pomen dobrososedske poiitike, odprte na vsestransko sodeiovanje in odprtost meja ne giede na notranjo ureditev, saj taka poiitika ne prispeva ie k odpravijanju mate-riainih raziik med obmejnim prebivaistvom, temveč pospešuje tudi sožitje in razumevanje med ijudmi z obeh strani meje. V tem okviru so na seji poudariti, da bodo posvetiii poio-žcju siovenskih manjšin trajno skrb, ki je ni mogoče izvzeti iz nobene obravnave odnosov s sosed) ati dogovorov z njimi. Urejanje poiožaja manjšin je treba razumeti kot doigotrajen proces enakopravnega vkijučevanja manjšin kot subjekta v poiitično, gospodarsko in kuiturno živijenje držav, v katerih živijo. Pod pogojem, da uživajo vse pravice, so manjšine iahko mostovi so-deiovanja in prijateijstva. Posebno pozornost pa bo Siovenija v prihodnje posvetita tudi informativni dejavnosti radia in teie-vizije, ki doseže narodnostne manjšine. Komisija je ugotoviia, da se poieg še nerešenega vprašanja poiožaja manjšin prepočasi ureja tudi scciaini poiožaj jugosio-vanskih deiavcev, ki so na začasnem deiu v sosednjih državah. Tovarno v Rebrci je prevzela jugoslovansko-švicarska skupina 18. maju se je odlomilo, da v vprašanju celulozne tovarne v Rebrci ne bo prišlo do zmage nem-škonacionalnih krogov, ki so se za^ ganjali proti udeležbi siovenskih podjetij. Do petka zadnjega^ tedna je obstajata še možnost, da se pri novem podjetju udeleži tudi koroška skupina podjetnikov, za! katere sta delala' FP in KHD toiiko reklame. Ker ta skupina ni imeia zadostne finančne zmogljivosti in tudi dežela ni bita pripravtjena uresničiti podržavljenja, kakor so Vo/ifve v deže/n; zbor bodo namesfo spomladi 7980 že 7efos 7. oTdobra Kako veiik je prepad med verbainimi zagotoviti, da je koroška politika manjšini naktonjena, ter dejanji te potitike, se je pokazaio tudi na zadnjem zasedanju koroškega dežetnega zbora minuti petek, kjer so razprav-tjati in sktepati o reformi votiinega reda. Z gtasovi so-ciatistične večine je bit sprejet zakon, ki razdetjuje Koroško na štiri votitne okraje (dosiej je bita dežeta en sam votitni okraj) ter uvaja dvojni krog razdetjeva-nja mandatov. Novi votitni okraji so razdetjeni takote: t. votitni okraj obsega Cetovec mesto in dežeto; 2. vo-titnii okraj obsega potitične okraje Št. Vid na Gtini, Vetikovec in Wotfsberg; 3. votitni okraj obsega Betjak mesto in dežeto; 4. votitni okraj pa obsega potitične okraje Šmohor, Spittat in Fetdkirchen. Opozicijski stranki sta novi ureditvi nasprotovati, vendar samo zaradi formatističnih pomistekov, nikakor pa ne zaradi omenjene razdetitve votitnih okrajev, s katero prav tako soglašata. Saj je ta ureditev nedvomno v korist vseh treh v dežetnem zboru zastopanih strank, in to kar v dvojnem oziru: po eni strani so omenjene stranke zacementirate svoj potožaj in se zavarovate pred nevarnostjo, da bi morate oblast dehti s kakšno nadatjnjo stranko ati votitno skupino; po drugi strani pa sedanja razdehtev votitnih okrajev pomeni dostedno nadatjevanje nestavne avstrijske tradicije, ztasti iz dobe stare monarhije, ko so podobne delitve šte na škodo Stovencem. Ob novi votitni reformi torej res ni mogoče govoriti o kakšni naktonjenosti manjšini, marveč ta navidezno demokratični ukrep v resnici predstavtja nov napad na demokracijo in ztasti napad na slovensko narodno skupnost. Zato je tudi v tem ukrepu mogoče videti te nadatj-nje vztrajanje na izraziti protimanjšinski politiki, ki jo je SPdVPFP-jevska trojica začrtata v ztogtasnem tri-strankarskem paktu, sprejetem teta 1976 na žetjo in zahtevo nemških nacionalistov. Nova razdehtev votitnih okrajev bo veljata že pri letošnjih dežetnozborskih vohtvah, ki so bite po sktepu dežetnega zbora dotočene za 7. oktober (sedanja mandatna doba bi se iztekta šete prihodnjo pomtatd). V smi-stu te pretožitve se je votitni boj praktično že začet, čeprav ga „uradno" nameravajo začeti šete v nekaj tednih. Tako je bit že povsem v znamenju volilnega boja tudi kongres koroške SPO, ki je zadnjo soboto zasedat v cetovški detavski zbornici. Ztasti dežetni predsednik stranke Wagner in zvezni kaneter Kreisky sta v svojih referatih data ves poudarek mobitizaciji članstva in prebivalstva za letošnje vohtve. V ospredje sta postavita propagandistično oceno dosedanjih rezultatov sociah-stične vtade na državni ravni in s tem „utemetjita" potrebo po nadatjnji krepitvi SPO tudi na Koroškem, kakor je to dosegta v avstrijskem okviru pri letošnjih državnozborskih vohtvah. Govora je bito o „cvetoči deželi", toda nič o njeni gospodarski zaostalosti; ktjub temu je kaneter obljubit Koroški posebno „državno pogodbo" za razvoj njenega gospodarsvta. Z tepo nasti-kano podobo pa se razumtjivo tudi niso ujemate predstave mtadih socialistov, katerih zahteve (med drugim tudi po prepovedi KFfD) niso bde omejene le na vo-htni uspeh, marveč so bite usmerjene v razvoj stranke in v družbeno-sociatno pogtobitev njene potitike. Na sobotnem kongresu je bit deželni glavar Leopotd Wagner, ponovno izvotjen za predsednika koroške SPO, ki je ob tej priložnosti dotočita tudi svoje kandidate za tetošnje dežetnozborske vohtve. Med njimi je tudi bit-čovski župan in podpredsednik ZSO Hanzi Ogris, ki ga je stranka uvrstita na 21. mesto (v sedanjem dežetnem zboru ima SPO 20 postancev). Ravno v zvezi z njegovo kandidaturo pa je bito na občnem zboru Ktuba slovenskih občinskih odbornikov, ki je v soboto zasedat v Setah, opaziti nevaren poskus v smeri monopoti-ziranja narodnostne potitike, kar gotovo ne more biti v korist nadaljnjega razvoja stovenske narodne skupnosti na Koroškem. nemško nacionalno site še v zadnjem momentu predlagate, so končna le vsi morali priznati, da ni druge rešitve, kot da tovarno cetu-loze prevzame jugcs!ovansko-švi-carsko skupina. Podjetje bo delovalo sedaj pod imenom .Tovarna celuloze Obir" (Zellstoftabrik Obir Ges. m. b. H.). Sedanji postevodeči delničar in zastopnik Donau-Finanz, ki je s 30 odstotki udeležena na podjetju, dipl. trg. Erhard F. Grassnigg je v pogovoru z našim sodetavcem zavrnil hujskaško gonjo nacionalističnih krogov ter izrecno poudarit, da je srečen, da tahko sodetuje s slo-venskim podjetjem. Pribtižna v dveh mesecih bo podjetje začelo spet delovati, vendar pa ne bo več prevzeto vseh delavcev; del tistih, ki so 58 in 59 tet stari, bodo predčasno upokojeni. Dokončno bo zaposlenih 20 % manj kot prej. Predpogoj za začetek produkcije pa je nakup zadostne koti-čine lesa, kar sedaj ni tako enostavno, ugotavlja novi vodja oddelka za nakup lesa inž. Peter Kuhar. Po hudi zimi stai namreč iz-pcdla dva meseca redne sečnje lesa, kar je privedlo celotni celulozni in papirni industriji nekaj težav. To pai je bil tudi vzrok, da so nakupovalci lesa drugih koroških celuloznih tovarn iskali stike s tistimi posestniki in žagarji, ki so prej dovažali les v Rebrca, in z njimi sklenili 3- oz. 5-letne pogodbe. V štirih fazah bodo sprejemali delavce, ki bodo deloma zaposleni pri celulozi, deloma pa pri gradnji poslopja za novo napravo za produkcijo celuloze. Gradnja nove naprave bo trajala več kot eno leto, stroške pa! bo verjetna prevzela dežela, ki je zaenkrat obljubila 16 milijonov šilingov v obliki pospeševalnega kredita. Slovenija papir, ki je pri novem podjetju udeležena s 70 "/o kapitan la, stavi tudi novegai direktorja podjetja, to je Stane Kašelj, ki se je v ponedeljek na licu mesta seznar-nit s pogoji za obnovo podjetja. Kuttumi dom na Radišah naj bi bi) hiša srečanja in zbtiževanja „Ni bi! namen, da :i tukaj pojavimo mrtev spomenik iz betona in opeke — v tej hiši naj bo iivtjenje. Ta hiša naj bo domača hiša za vse tiste, ki radi po domače govorijo, po domače pojejo, po domače mistijo in se tudi radi po domače iz srca povesetijo. Ta hiša naj bo hiša petja in kuiture, hiša srečanja vseh naših tjudi iz Zitje, Roža in Podjune. Go-stoijubna bo tudi za tiste rojake, ki iščejo srečo v tujem jeziku in tuji kutturi; ponos naj bo in opora samozavesti vseh tistih, ki so bi!i skozi stotetja tiačeni in zaničevani. Ta hiša pa naj bo tudi kraj, kjer se bosta spoznavata in zbtiževaia soseda v tej dežeii, da bo med njima zaživeto medsebojno spoštovanje in resnična enakopravnost." Slovenski sindikalisti na obisku na Koroškem Zadnji teden je delegacija Zveze sindikatov Siovenije pod vodstvom podpredsednika Mirana Potrča obiskaia predsedstvo koroških sindikatov. De iegacija se je pogovarjata s predsedstvom koroških sindikatov o vprašanjih gospodarskega razvoja in o oskrbi z energijo, pa tudi o medsebojnem obveščanju in sodeiovanju na gospodarskem področju. Ob priiožnosti bivanja na Koroškem je deiegacija Zveze sindikatov Siovenije v spremstvu generainega konzuia SFRJ v Ceiovcu Miiana Samca in konzuia Zaroia Sandorja obiskaia tudi sedež Zveze siovenskih organizacij, kjer jih je predsednik dr. Franci Zwitter seznanii s trenutnim poioiajem koroških Siovencev, siovenski sindikaiisti pa so obvestiti ZSO o svojem deio-vanju. Pogovarjati so se tudi o gospodarskem sodeiovanju med Koroško in Stovenijo ter se dogovoriti za nadaijnje stike. Mi zaupanja v SAM 2 Tako je poudaril v svojem govoru pri dvorjenju kulturnega) doma) na Radišah tajnik domačega' prosvetnega društva) Tomaž Ogris, ki je izrazil veselje ob doseženem uspehu. Veseli smo, je dejal, ker sami komaj moremo dojeti, koliko so se spremenili pogoji za naše kulturno-prosvetno delovanje. Vse predobro nam je namreč še v spominu, v kakšni revščini in bedi so< morati delovati naši društveniki od začetkov organiziranega kulturnega in izobraževalnega dela pred petinsedemdesetimi leti da današnjega dne. „Na ta naš dom pa srna tudi ponosni. Ta dom Radišanom ni bil podarjen; zgradili smo si ga sami," je dejal tov. Ogris ter izrekel za- Mitja Ribičič šestdesetletnik ZaJnjo so/?o;o je oZ?Z?dj%/ šest^eset-(etTMCo preJse^n;^ AcpM/?/?š^c ^ow-^erertce 3ZDL S/ofentje Afdja T;/?;-čtč, je M o(? tej prdožnost; r/c/c-žew štev//??//? čcst/f/? trt poeastztev. Mttja T//?ič/č se je ro?/// v Trsta, od ^oder se je njegova dražtna o/? ^rr^oda jaštzma /zse/t/% v /agos/avt-jo. Ze od ndadrT? dn/ se je adejstvo-va( v napredni organizacija/?, zato je M tadi od vsega začetka ade/ežen v narodne?n odpora proti jašističnitn o^apatorjetn. Najprej je deiovai v i/egainiZ? te/?ni^aZ?, ieta 7942 je od-sei v partizane na 3tajers^o, od ^o-der pa ga je pot ^tna/a prived/a na Noros^o,- Ti/ je ade/ežen že pri prvem spopada na To/?eža, „^o je s prvitni s/ovens^i?ni partizani pris/o med ^oros^e 5/ovence oznani/o svobodni/? časov"; in tadi pozneje je bi/ po svojem po/ožaja najtesneje povezan s protifašističnim bojem na No-rošbem vse do njene osvoboditve Zeta 7943. Pa tadi bot dražbenopo/itičnema de/avca ma je asoda narodnih manjšin in z/asti zamejsbib 5/ovencev srčna zadeva. Na vseb svojih visohih in najvišjih po/ožajih — naj je bi/ č/an s/ovensbe v/ade a/i predsednib manj-šinsbe bomistje, predsednib jagos/o-vansbe v/ade in podpredsednib predsedstva a/i sedaj predsednib SZDL S/ovenije, povsod je njegova sbrb še posebej ve/ja/a tadi manjšin-sbi prob/ematibi, batere reševanja bodisi doma a/i v zamejstva z g/obo-bo prizadetostjo posveča svoje znanje, svoj p/iv in svoje de/o — vse v daha resničnega č/ovečanstva. V sredo so se pri tovariša Ribičiča zg/asi/i predstavnih?' Zveze s/oven-sbib organizacij na T^orošbem, da ma čestitajo in izročijo dari/o. Čestitbam ob njegovem živ/jenjsbem jabi/eja se isbreno oridražajejo tadi sode/avci in bra/ci .S/ovensbega vestniba/ hvalo za podporo republiki Avstriji, matični Sloveniji, številnim ustanovam, firmam in podjetjem ter posameznikom. Pri tem pa je menil, da lahko z mirno vestjo ugotovimo, da je bila podpora zla);ti s strani javne roke doslej še zelo) skromna in da zato pričakujejo nadaljnjo pomoč. Dom so si zgradili sami, je dejal govornik. Na pobudo treh mož — Jankcšc Woschitza), Simena Wruli-cha in dr. Mirta Zwittra) — so z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo zgrabiti za delo možje in tantje, dekleta in žene. Niso vprašali za plačilom, kajti zavedali so se, da gradijo svoj dom. „Dabro pa se tudi zavedamo, da se ob tem velikem uspehu ne smemo predati sa)-modcpadenju ali brezdelnemu zadovoljstvu. Tu stoji mogočen in trden dokaz, da radiški in koroški Slovenci verujemo v svojo bodočnost in se nočemo vdati v usodo, ki bi nas narodnostno nerr.ora hotela uničiti. Nočemo zapirali oči pred stvarnostjo, nočemo se uspavati; pa tudi nočemo tarnati in tožiti nad resničnimi ali namišljenimi krivicami. Delati moramo; trdo in vztrajno delo bo privedlo končno do uspeha in ne velike besede ali bučna gesla. Novi kulturni in zadružni dom na Radišah potrjuje, da požrtvovalno delo tudi pri sosedu ne vzbuja nezaupanja in sovraštva, temveč le njegovo tiho občudovanje in spoštovanje, je dejal tajnik SPD Radiše in v tej zvezi tudi v nemškem jeziku pczva)!, naj bi novi dom postal kraj spoznavanja in zbliževanja sosedov v deželi, diai bi končno zavladala resnična enakopravnost. „Strp-nost sama je v svobodni deželi in med svobodnimi ljudmi premalo," je poudairil govornik. „Zata ob tej pridobitvi na Radišah ne bi želeli, da bi nam kdo dejal: Tukaj v tej hiši lahko razvijate vaš jezik in vašo kulturo, zunaj v javnosti pa se morate prilagoditi. Naš jezik hočemo govoriti na vseh področjih javnega življenja. Pomagajte nam ta jezik in to kulturo, ki pomenita obogatitev za našo deželo, ohraniti tudi v bodoče in za bodočnost, da bo domovina ostala to, kar je bila od nekdaj." Čeprav ta) prireditev ni demonstracija glasnih besed in donečih gesel, pa je le treba poudariti močno voljo in odločnost Slovencev v deželi, da očuvajo in gojijo naprej svoj jezik in svojo kulturo, je dejal tov. Ogris, ki pa je hkrati poudaril, da bo to stremljenje uresničeno šele tedaj, ko tudi večina v deželi v manjšini ne bo videla) konkurenta ali nasprotnika, temveč partnerja. V tem smislu je tudi izrekel prošnjo: Pomagajte nam, da bodo vsi deželam spoznali, da so tudi Slovenci v deželi miroljubni in zmožni ljudje, ki nočejo ničesar drugega kot pa ohraniti svoj jezik in svojo kulturo. Novi kulturni dom jim bo pri tem v pomoč. Prodsednik radiSke Posojitnice Hani) Wo-!ch)t! in predsednik SPD ..RadiSe" Simen Wrutich sta simboUčno odprta nosi skupni dom Začetek maja so se zastopniki Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze zmenili, da bodo v kratkem podpisali novo pogodbo o razvoju strateške oborožitve. Sporazum bosta sredi junija podpisala Carter in Brežnjev na Dunaju. Nato ga bosta morala še odobriti oba parlamenta. Svetovna javnost je napoved podpisa nove pogodbe sprejela bolj hladno, prvič, ker Se že mnogokrat takšne napovedi niso izpolnile, drugič pa tudi zaradi tega, ker sc je že večkrat izkazalo, da ne moremo imeti zaupanja v efektivnost takšnih pogodb. Kljub temu pa je treba z vso pozornostjo zasledovati dogajanje okoli podpisa pogodbe, posebno pa še vsebino pogodbe same, zlasti, ker je čutiti zapostavljanje malih držav pri urejanju strateških problemov sveta. Zlasti, ker lahko opažamo v svetovnem razvoju naraščanje konfliktov in slabitev procesa popuščanja napetosti, bo treba oceniti, koliko ta pogodba o omejitvi jedrskega oboroževanja sploh prispeva k vzdrževanju miru. Za to oceno si je treba ogledati tudi prvo pogodbo - SALT-1, ki ie nastala leta 1972 in jo je omogočilo dejstvo, da je tehnologija opazovalnih oz. vohunskih satelitov toliko napredovala, da je z njimi bilo mogoče nadzorovati in preverjati število raketnih izstrelišč. SALT-1 je sicer omejil, toda ni zmanjšal števila strateških raketnih nosilcev. Še več, dovoljevat je celo povečanje števila medcelinskih raket in strateških bombnikov. Kar pa je še bolj važno — pogodba se ni dotaknita dejstva, da je število strateških raket in bombnikov že tako veliko, da je bilo zagotovljeno ..obojestransko uničenje". Lahto torej ugotovimo, da prva pogodba ni učinkovito omejila jedrskega oboroževanja, ampak, da se je kljub pogodbi uničevalna moč na obeh straneh stopnjevala. Sedanja druga pogodba obsega sledeče orožje: medcelinske rakete, strateške podmorniške rakete in bombnike brez in z manevrirnimi raketami. Celotno število vseh raket omejuje z 2250. Vendar pa so v tem okviru močno razširili število raket z več bojnimi konicami, kar vsebuje možnost, da ZDA število teh raket skoraj še podvojijo, SZ pa skoraj potroji. Ne omejuje pa števila taktičnih jedrskih orožij, ki je namenjeno za manjše razdalje in je nakopičeno v Evropi. Zato lahko ugotovimo, da tudi SALT-2 ne onemogoča tekme v strateškem oboroževanju med super-silama, ki sta najbolj odgovorni za razoroževanje, saj posedujeta največ takšnega orožja in sta zato tudi največja trgovca s tem blagom. V preteklosti so sporazumi o nadzorstvu nad orožjem prepovedovali samo tiste programe orožij, ki tehnološko niso bili tako pomembni, tehnološko odvečni ali pa „zunaj trenutnih potreb". Vrhu tega pa so še vsebovali „!uknje", ki so obema podpisnikoma omogočale nadaljnje razvijanje smrtonosne tehnologije. (Sporazum o prepovedi jedrskih poskusov je npr. dovoljeval podzemske poskuse). Vendar SALT ne moremo jemati ločeno od številnih drugih prizadevanj v svetu za resnično zavrnitev oboroževalne tekme. Posebno dežele v razvoju in neuvrščene države so se v zaidnjem času oglasile k temu vprašanju in v Združenih narodih in na drugih mednarodnih forumih izrazile svoje mnenje, da je razorožitev zadeva vseh dežel in da se velesile ne smejo vesti, kakor da ne bi bilo drugih manjših držav na svetu. Zato se veliko dežel v Aziji prizadeva, da bi Indijski ocean postal področje, kjer supersile ne bi mogle uresničevati svojih ambicij; v Afriki in Latinski Ameriki se borijo za brezatom-ske cone, sredozemske države pa se borijo za to, da bi bilo Sredozemlje morje miru in ne jabolko spora. Ugotovimo pa tudi lahko, da so predlogi neuvrščenih, pa tudi nekaterih manjših, ki so blokovsko vezam, bolj efektivni kot predlogi velesil. V zadnjih dneh npr. zaseda komisija za razoroževanje pri združenih narodih, kjer je v imenu neuvrščenih držav Sri Lanka predložila dokument o „vseobsežni razorožitvi" in kratko prej Romunija, ki kot prvi korak razoroževanja predlaga, da se naj države obvežejo, da ne bodo pošiljale na tuja ozemlja novih vojaških kontingentov in ne odpirali novih oporišč. Preko postopne omejitve tujih čet pa naj bi dosegli popoln umik tujih čet. Kažipot v resnično skupnost Ob odpitenju ..skupnega doma gospodarske samopomoči in kuiture" na Radišah je kratko spregovorit tudi postevodeči podpredsednik Zveze siovenskih zadrug v Cetovcu dr. Mirt Zwitter, ki je Rediša-nom stat ob strani s svojimi pobudami, izkušnjami in preskrbo potrebnih sredstev. Njegova prva beseda je vetjaia zohvat), ki jo je najprej izreke) domačemu župniku Ludviku Janku za vso teta zasitnega zatočišča v župnijskem hievu zc neše kutturno ustvarjanje v besedi, pesmi in igri — kajti prav iz teh korenin je pognata žeija po iastnem domu, katerega uresničenje je potem omogočit s predajo gospodarskega postopja. „Za to, da je žetja resnično dom postata, pa se imemo zahvatiti edinstveni zavesti, pripravtjenosli za doprinos in skupnemu navdušenju večine pravih mož, žena in mtadine na Radišah, " je nagiasit dr. Mirt Zv/itter. „Vscm njim veija naša skupna zahvata, ki jo simboiično omejujem imensko na štiri stebre tega doma: ^ na Hanzija Woschitza, pd. Rokovnika iz Zgornjega Ruta, ki je kot predsednik Posojitnice bii duša, srce in desna roka nakupa in prezidave tega doma; # no Šimena Wruticha, predsednika Siovenskega f.rc vcinega društva „Radiše", ki je imet na srcu, da bi biti zedostno upoštevani vsi interesi skupnega doma, na skrbi pa tisoče podrobnih ureditev dnevnih potreb in sprememb prezidave; # na Rudija Lampichierja in Lojza Sekteja, ki sta kot gtavna pokiicna deiavca vso dobo gradnje zgted-nc prekašata svoje dotžnosti in s trdim detom uresni-čevata besede pesnika:_____kar zmore, to mož je sto- riti doižan! Po njih naj bo izrečena iskrena zahvata vsem prostovotjnim udernikom, vsem detavcem raznih strok in vsem mojstrom podjetij, ki so vzorno sodetovati pri gradnji." Druga beseda dr. Zvvittra je vetjaia skupnosti: „Scmo iz nje tahko pračakujemo sadove, ki bodo opora našemu bodočemu obstoju! Kajti ni bodočnosti za kutturni dom, če naš čiovek ne bo imet gospodarske osnove, da tahko živi in ustvarja. Prav tako pa ne koristijo našemu obstoju zgotj zadruge in podjetja, če vzporedno ni tudi izgradnje čioveka, da bo njihove sadove presnavtjat v utrjevanje in ptemeni-tenje naše narodne, kuiturne in čiovečanske biti. Skupni dom na Ra-dišah je zrasiei iz te zavesti, zato naj bo kažipot v resnično skupnost — ne v besedah, marveč v odgovorni dejavnost)." Ob koncu je izrazit še skupno vesetje in ponos nad uresničevanjem tega potrebnega in tepega dokaza na Radišah, da skupna votja in korajža, povezani s preudarno ocenitvijo v danih pogojih možnega, vedno vodijo k uspehu. Zato naj trdno stoji v bodeča stotetja skupni dom na Radišah! Razstava siik !n knjig — prva prireditev v novem kuiturnem domu na Radiiah 25. maj 1979 VESTNIK Štev. 21(1918) —H Jezik-pomembno področje čiovekovih pravic in svoboščin AULA SLOVENiCA V Portorožu je — kot smo v našem tistu že poročati — v ponedeljek 14. ter v torek IS. maja potekato posvetovanje ..Stoveničina v javnosti", ki sta ga pripravita RK SZDL in Slavistično društvo Siovenije. Posveta se je udetežito okoii 2S0 oseb. Poteg detegatov ii vse Siovenije so prišli na posvet tudi predstavniki iz zamejstva ter gostje iz jugoslovanskih repubtik in pokrajin. Posvet je potekat v ptenumu. Navzoče je pozdravit predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. Poudarit je, da se SZDL zavzeto in organizirano trudi, da bi sociatistična skupnost temetjiteje raireševaic števitne probieme siovenščine v javnosti. Pri tem je tovariš Ribičič opozoril tudi na nevarnosti, ki od zunaj grozijo narodni suverenosti in s tem tudi priborjeni pravici do svobode jezika in govora!. .Živimo v svetu rasne in narodnostne diskriminacije, celo zanikanja obstojnosti makedonskega naroda, našim manjšinam v zamejstvu z raznimi ukrepi omejujejo prostor za svoboden razvoj jezikovne kulture, obstoje teze o naravni asimilaciji, maloumevna teza o socialističnih nacijah ter cel register teorij, ki vse opravičujejo narodnostno in gospodarsko neenakopravnost med narodi in ljudmi." Zaradi vseh teh reakcionarnih teženj in politike v Evropi je bila Jugoslavija pobornik v helsinški listini zapisanih načel o jeziku narodov in manjšin kot pomembnem področju človekovih pravic in svoboščin, je naglasil tov. Ribičič in menil, da se Jugoslavija bori proti Slavistično srečanje univerz v Celovcu in Ljubljani Prihodnji teden — v četrtek 31. maja in v petek v 1. junija — bo na celovški univerzi slavistično srečanje univerz v Celovcu in Ljubljani. Skupna prireditev slavističnih inštitutov obeh univerz je namenjena poglabljanju obstoječih znanstvenih stikov ter bi naj utrli pot redni izmenjavi mnenj. Prvi del srečanja bo posvečen življenju in delu slovenskega pesnika Simona Jenka ob 110-letnici njegove smrti, drugi del pa obsega prikaze tekočih znanstvenih projektov. Prvi ide! srečanja, ki se začne v četrtek ob 9. uri dopoldne, obsega naslednja predavanja: Jenkovo mesto v razvoju slovenske poezije (Boris Paternu), Verzni in kitični vzorci v Jenkovih „Pesmih" (1865) v luči poprejšnjega razvoja slovenskega pesništva (Jože Horuza), Jenkove rime (Jože Toporišič), Struktura rime in tematska razvrstitev pri Jenku (Klaus Detlef Olof), Jenkov sonet „Še črne zemlje prsi so ledene .. ." (Andreas Lcitner), Jenko-Heine (France Bernik), Jenko in sočasno hrvaško in srbsko pesništvo (Janez Rotar), Jenko-Ler-montov-Gogolj in problem pozne romantike (Aleksander Ska-za). Za drugi del srečanja v petek pa je spored predavanj naslednji: Pogledi na Jenka od Moderne do 1940 (Franc Zadravec), Jenko novelist (Matjaž Kmecl), Jenko v luči teorije historičnih slogov (Breda Pogorelec), Koroška tematika v dramatičnem ustvarjanju Jaka Špicarja (Reginald Vospernik), Jenkova raba naglasnih dvojnic (Franc Jakopin), K raziskovanju koroških slovenskih dialektov (Gerbard Newektow-sky). K izražanju modalnosti v ruščini in slovenščini (Nikolaj Sa!nikow), K pripovedni perspektivi v sodobnih sovjetskih tekstih (Rudolf Ncuhau-ser). temu, da bi se narodnostne, socialne, jezikovne in verske razlike tudi vnaprej izkoriščale za hegemonijo velikih nasproti malim. Kot glavna referenta sta spregovorila podpredsednik RK SZDL Beno Zupančič in predsednica Slavističnega! društva' Slovenije dr. Breda Pogorelec. Zupančič je poudarit, da so zanimanje družbe za jezikovna vprašanja povzročili ravno .vsestranski napredek — z rczvito slovensko državnostjo vred — in vprašanja, ki nam jih je ta napredek postavil na dnevni red". Menil je, da morajo reševati ta vprašanja vsi skupaj, torej ne le slavisti ter kulturni delavci sami. Predlaga) je, .da se naj posvetovanje spremeni v stalno dejavnost v obliki sekcije pri Republiški konferenci Socialistične zveze" in da se naj ustanovijo .jezikovni odbori vsepovsod, kjer se zanje pokažeta potreba in možnost za sodelovanje". Predsednica Slavističnega društva Slovenije dr. Breda Pogorelec pa je sprva poudarila, da je s tem posvetom .bila prvič v slovenski zgodovini ustvarjena priložnost, da v tako širokem okviru spregovorimo o pomenu osvobodilnega boja in osvoboditve za jezikovno življenje večine Slovencev in da razpravljamo' o odnosu do jezika in njegovi vlogi v novih sodobnih razmerah". Po razpravi Pogorelčeve je bila odprla diskusija. V dveh dneh je sodelovalo pri razpravi okoli 40 diskulcntov. Ocenjevali so stanje slovenskega jezika na različnih področjih javnega življenja in naštevali konkretne predloge za zboljšanje in rast jezikovne kulture. S Koroške so bili no posvetu navzoči Teodor Domej, dr. Avguštin Molle, mcg. Marija Wieser ter dvorni svetnik dr. Pcvle Zablatnik. Teodor Domej in dr. Avguštin Malte sta med drugim poudariia, da je na Koroškem treba videti v prvi vrsti potreba po ohranjevo.nju slovenščine in imeti šele v drugi vrsti pred očmi kvaliteto jezika. Medtem ko je Domej na kratko orisa) trenutni narcdno-politični položaj slovenske manjšine na Koroškem, je dr. Molle spregovori) predvsem c stanju slovenščine na področju šolstva in vzgoje ter med drugim menil, da na Koroškem pogrešamo prevode slovenske znanstvene literature v nemščino, in sicer predvsem s področja nacionalnih ved. Ob koncu so udeleženci posvetovanja sprejeli dogovor. Sestavljajo ga razni sklepi in predlogi, ki naj bi jih začeli uresničevali povsod na Slovenskem, zalo, da bi spodbudili rest jezikovne kulture v pisavi in govoru. V glavnem dogovor vsebuje želje, do bi se posvetovanje spremenilo v stalno jezikovno sekcijo RK SZDL. Po večjih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih naj bi zaživeli posebni jezikovni odbori, ki bi ob pomoči slavistov na svojem območju bili kos aktualnim vprašanjem. Več pozornosti, ned katero bi imela nadzor omenjena sekcija, pa naj bi renti jezikovne kulture posvečati tudi v šolah in drugih ustanovah. CELOVEC, PAULITSCHGASSE $—7 Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave PORTRETI KULTURNIH DELAVCEV akademika prof. Božidarja Jakca ob 80 ietnici umetnika v sredo 30. maja 1979 ob 19. url. Razstavo ob odprta do 22. junija 1979 od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure. Prisrčno vabljeni! KuHMFMC pdcŽjfc Po dolgoletni tradiciji z mtadin- del iz ZDA, zahodrtonemškega pia-skim kutturnim tednom, letos že enaj- nista Dirka Joeresa, italijanskega ki-stim po vrsti, se je v ljubljanskih tarista Vincenza Saldarellija, poljske-Križankah začelo letošnje 27. kultur- ga pianista Piotra Palecznyja, sloven-no poletje, katerega pestri spored ob- skega violinista Roka Klopčiča, slo-sega najrazličnejše kulturno-umetni- venskega tenorista Antona Dermoto ške prireditve vse tja do konca av- z Dunaja, Slovenski oktet, Akadem-gusta. ski pevski zbor Tone Tomšič, Pihalni ^ ut. * ,, iu r orkester milice iz Ljubljane in mnoge ZesporedletosniegaH.mtadmske- , . ' .. 7 s - L t i' x j - druge. Le-tem se bodo pridružile šte-ga tedna, k: bo zakltucen 'danes, ie , , , ^ , T , . , . ' , , ^ vdne dramske, operne, baletne in bit izredno bogat ter te segat od na- . f L j i . ! . pantomimtene predstave, ki uh bodo stopov po teni 1 s ovens 11 or estrov takt) izvajali priznani domači in prek. številnih gledaliških preds av ^ imetniki. Med folklornimi an-do galeri) m muzejev, ki so vsi dati ,—^ ______v— v okviru prireditev, na galerij svoj delež menjenih mladini. sambli pa bodo letos nastopili Taneč iz Skopja, Lado iz Zagreba in Šota iz Prištine, KUD Bratstvo-jedinstvo del kulturnega poletja bo iz Subotice in trinidadski balet, med-' ' ' ' tem ko bo zamejstvo tokrat zasto- Drugi 27. mednarodni poletni festival, se bo začel 20. junija. Poleg raznih pala folklorna skupina gradiščanskih razstav se bo v tem okviru zvrstila Hrvatov Kolo slavuj. dolga vrsta znanih domačih in tujih Hkrati s poletnim festivalom pa se ansamblov in solistov. Med njimi na- ho 20. junija začel tudi 8. jugoslo-povedujejo liverpoolsko in leningraj- vanski baletni bienale, pri katerem sko filharmonijo, Simfonični orkester bodo sodelovali skoraj vsi jugoslovan-RTV Ljubljana, Slovenski komorni ski baletni ansambli. Baletni bienale orkester, Litvijski komorni ansambel, bodo dopolnjevale okrogle mize o Škotski baročni ansambel, ljubljanski posameznih predstavah in o baletni baročni kvartet, skopsko harfistko problematiki ter baletni filmi iz raz-Tatjano Šopovo, klavirski duo Man- nih držav. Nova plošča koroških ljudskih pesmi V zbirki .Slovenska zborovska pesem" je v Ljubljani izšla nova plošča koroških ljudskih pesmi pod naslovom .Koroška rodna pesem". Pesmi, ki jih najdemo na tej plošči, so posneli leti 1977 za slovensko televizijo. Predvajali so jih v okviru oddaje .Od vsakega jutra raste nov dan", ki je posvečena slovenski ljudski pesmi. V okviru te oddaje so sodelovali med drugimi tudi pevski zbori iz Pliberka, Železne Kaple, Šentvida, Skocijana, Štebna pri Giobasnici, Rodiš, Sel, Bitčova in Šentjakoba z ljudskimi pesmimi v priredbah raznih skladateljev, kot so Kramolc, Kernjak, Pregelj in drugi. Na plošči pa najdemo izbor teh pesmi. Plošča, ki jo bomo v doglednem času tudi pri nas lahko kupovali po ugodni ceni, je nov dokaz za to, da se koroška ljudska pesem uveljavlja tudi na gramofonskem trgu. Plošča pa ne bo samo kulturni dogodek za koroške Slovence same, temveč nam bo nudila tudi možnost, da ostali avstrijski javnosti predstavimo pesmi iz naših vasi, seveda pa tudi drugim turistom, ki se v vedno večji meri zanimajo za kulturo koroških Slovencev. izid plošče je podprla Kulturna skupnost Slovenije, izdali in založili pa sta jo Produkcija kaset in plošč RTV Ljubljana in Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Veliki prijatelj koroških Slovencev in priljubljeni pevovodja Radovan Gobec je na ovitku plošče (naslovno stran krasi barvna slika z Zeneškim jezerom v Podjuni) predstavil koroško pesem takole: .Ljudstvo Slovenske Koroške je že od nekdaj rado prepevalo. Lepota dežele z nešteto jezeri, zelenje dolin in gozdov, stari običaji, pestro kmečko in pastirsko življenje ter cela vrsta ljudskih pesnikov in vižarjev so vplivali na nastanek čudovitih tjudskih pesmi. Mehko tekoče melodije in skromne, vendar pa občutene harmonije so osnova nežnim, toplim in prisrčnim skladbam, iz katerih veje najčistejši vonj po koroški zemlji in prisrčnost njenih ljudi. Koroška dežela, ljudje in pesem — to je eno, to je nedeljiva celota. S to pesmijo so Korošci nekoč postavljali svoje vojvode, z njo so se borili proti turškim vpadom in nato dolga stoletja mirno delali in živeli, se ljubili, rojevali in umirali, nemoteni na svoji lastni domači zemlji. Toda nasilnik s severa je načrtoval drugače. Začel je z gospodarskim in političnim pritiskom in nadaljeval z raznarodovalnim in iztrebljevalnim načrtom, ki naj bi izbrisal slovenski živelj s tega koščka zemlje. Tedaj pa je ta, tako nežna in mehka koroška pesem postala ostro orožje, ki je združilo okoli sebe vse zasramovane, izseljene, trpinčene, uničene in brezpravne v mogočen tabor, ki je toliko močnejši, kolikor bolj se vanj zaletavajo zaostale temne sence propadlih fašističnih elementov. Koroška pesem pomeni danes Ko- rošcem obrambno sredstvo, ki bode in seka; je orožje, ki napada in se brani in je zato tako močno, ker vre naravnost iz srca — iz prizadetega in ranjenega srca — prav posebno pa še, ker se s tem orožjem bori čedalje več slovenske mladine. Pričujoča plošča nima namena prikazati vrhunske gramofonske tehnike, saj so njeni posnetki napravljeni po gostilnah, v majhnih sobah, na prostem, ob delu in po delu. Pač pa je njena vrednost v izredni vsebinski do-živetosti in izvajalski prisrčnosti, ki jim je podlaga neizmerna ljubezen do rodne grude in pesmi in pa zavest, da sta rodna beseda in pesem najmočnejši meč in ščit za njihov življenjski in narodnostni obstanek." SLOVENSKA ^ ZBOROVSKA KOROŠKA PESEM-2 RODNA PESE, * PRVA STRAN 1. LUKA KRAMOLC (Fr. L. Lisičjak) PESEM OD ROJSTVA Mešani zbor .Podjuna" iz Pliberka, dirigent Oto Wutte 2. LUKA KRAMOLC (koroška ljudska) JAZ SEM EN FR)S N JAGER Moški zbor .Edinost* iz Pliberka, dirigent Fottej Hartman 3. LUKA KRAMOLC (koroška ljudska) OJ TE MLINAR Mešani zbor .Zarja" iz Železne Kaple, dirigent Joško Wrulich 4. PAVEL KERNJAK (koroška ljudska) BURNO JES HAUZIJAM Moški zbor iz Rodiš, dirigent Simej Wrulich 5. LUKA KRAMOLC (Fr. L. Lisičjak) PESEM O VIGREDI Mešani zbor .Danica* iz Šentvida, dirigent Hanzi Kežar 6. (ljudska iz Sel) KO JES PUOB Č NA PUANINCO GREM Moški zbor .Planina" iz Set, dirigent Mira Oraže C DRUGA STRAN 1. FRANCE CIGAN (koroška ljudska) JAZ SEM KRANJČIČEV JURIJ Moški zbor .Trta" iz Zitare vasi, dirigent Jozej Starc 2. StLVESTER MIHELtC (N. Olip, F. Certov) TIHO SKRITA MED GORAMI Mešani zbor .Planina" iz Sel, dirigent Franci Certov 3. CIRIL PREGELJ SEM POD VOKENCEM STAU Moški zbor .Edinost" iz Stebna pri Globasnici, dirigent Janez Petjak 4. HANZ! KEZAR (koroška ljudska) NMAU ČEZ IZARO Mešani oktet .Danica" iz Šentvida v Podjuni 5. EGI GAŠPERŠIČ (ljudska) PO GORAH JE IVJE Moški zbor .Zarja" iz Železne Kaple, dirigent Joško Wrulich 6. PAVEL KERNJAK (koroška ljudska) OJ Tl NORČAVA GVAVA Mešani zbor .Bilka" iz Bilčovsa, dirigent Foltej Kapus 7. CIRIL PREGELJ MAM DRO FLETNO NAVAJANO Moški zbor .Vinko Poljanec* iz Skocijana, dirigent Hanzi Kežar SLOVENJ! PLAJBERK Občni zbor SPD „Vrtača" Koncem oprita smo imeti v Stovenjem Piajberku redni občni zbor SPD „Vrtača", ki je pokazai, da je ponovna poživitev oziroma obnovitev društva ieta 1976 ie rodita sadove. la diskusija in predstavitev programa za prihodnje leto. Kolikor lahko sklepamo iz diskusije so bili člani z delom starega odbora v celoti zadovoljni. Soglasno je bil sprejet predlog, da nadaljujemo s programom, ki je bil zasnovan na ustanovnem občnem zboru — s poživitvijo kulturnega dela v Slovenjem Piajberku. Mnogo se je predlagalo, da bi morali domači ljudje, sploh pa mladina, bolj aktivno delati. Lastno delo bi bilo pravo in hvalevredno in velik doprinos k domači in s tem tudi k slovenski kulturi. V diskusiji so se načeli še številni drugi problemi. Veliko vprašanje je ostalo, ali se bo SPD Vrtača vključila tudi v boroveljski Kulturring, v katerem so vključene skoraj vse kulturne organizacije boroveljske občine. Kakšne prednosti in kakšne možnosti bi imelo SPD .Vrtača" v okviru te organizacije, se še ne da ugotoviti, ker se je Kulturring šele pred nedavnim formiral. Tesnejše sodelovanje SPD .Vrtače" z boroveljskim prosvetnim društvom je predlagal predsednik boroveljskega društva Andrej Wieser z argumentacijo, da bi to pomenilo okrepitev obeh društev in da se mora kulturno delo v Borovljah okrepiti z mladimi močmi. V zvezi s tem je padel tudi predlog, da bi se morali navezati prijateljski stiki z občino Tržič. Nadaljnje probleme še predstavljajo preureditev in oprema dvorane, da bo bolj ustrezala zahtevam društva. Četrta točka občnega zbora je bila izvolitev novega odbora, ki je bil soglasno izvoljen. Novi odbor predstavljajo sledeči odborniki. Za predsednika je bil izvoljen Janko Malte, podpredsednik je Kristijan Ogris, tajnik Marjan Čertov. V odbor so bili izvo-Ijenia še Krista Wieser, Vinko Wieser, Folti Waldhauser, Mirko Lausegger ter Herta Lausegger. Novi odbor se je predstavil že z bolj konkretnim programom. Dve izmed najvažnejših točk so: aktivirati kulturno dejavnost med domačimi ljudmi zlasti med mladino ter da bi se na kulturni osnovi krepila pravilna narodna zavest med domačimi ljudmi. Koncert Kernjakovih pesmi v Ljuhtjani Pavle Kernjak, nestor koroške ljudske pesmi, je ob svojem 80-tet-nem življenjskem jubileju bil deiežen števiinih čestitk in priznanj. )n tako je prav! Pavla; Kernjaka vsak spoštuje in časti po svoje, a vsi smo mu za njegov velik doprinos v slovensko glasbeno zaktadnico hvaiežni, tako tudi moški pevski zbor KUD .tvan Cankar" v Svetem Duhu pri Škofji Loki. Ta je namreč 13. maja v dvorani mestnega gledališča v Ljubljani priredi) v okviru matineje koncert Kernjakovih pesmi in tako Kernjaku izkaza) svojo hvaležnost. V A B ! L O Zvezna gimnazija za Stovence v Cetovcu prisrčno vabi na šotsko akademijo ki bo v nedeijo, dne 27. maja 1979, ob 14.30 uri v Deiavski zbornici (Arbeiterkammer) v Ceiovcu Ob mednarodnem ietu otroka prirejamo ietos šoisko akademijo pod gesiom TU SMO, VAŠ) OTROCt! Na sporedu je komemoracija za umriim prvim ravnateijem Siovenske gimnazije dr. J. Tischierjem; nato siedijo pevske in instrumentaine točke, jazz-gimnastika in recitacije. V prvem detu akademije nastopajo otroci dvojezičnih otroških vrtcev iz Št. Petra pr) Št. Jakobu v Rožu in iz Ceiovca. V prostoru pred dvorano bo spet bazar dijaških izdeikov. Dobiček bo siužii podpiranju učencev. Svetujemo in prosimo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v pisarni Zvezne gimnazije za Siovence. Ravnatetjstvo Naši književniki brali v Mariboru Mnogo požrtvovalnega dela je bilo potrebno, da smo lahko na novo formirali društvo in ga tudi aktualizirali med ljudmi. Na novo smo morali postaviti tudi temelje, na katere bomo v bodoče lahko bolj marljivo gradili. Prisiljeni smo, da bolj aktivno gojimo našo domačo kulturo v Slovenjem Piajberku in Podnu, ker s tem gojimo tudi naš domači jezik in našo domačnost. Potreba po aktivni kulturni dejavnosti v našem kraju je danes večja, kot kdaj koli poprej. Slovenji Plaj-berk sta v zadnjih letih poplavila gradnja vikendov, ki so zelo spremenili Poden ne samo geografsko, ampak tudi kar se tiče narodne zavesti, in domačnosti in to ne v prid domačim ljudem, iz tega in podobnih vzrokov smo prisiljeni, da sami z lastnim kulturnim delom nadaljujemo skromno avtohtono kulturo v Slovenjem Piajberku. Iz poročila, ki ga je podal predsednik Feliks Wieser o delu v zadnjih dveh letih je razvidno, da je seme, ki smo ga zasejali na zadnjem občnem zboru padlo na plodovita tla. Zelo razveseljivo je dejstvo, da si je v teh dveh letih SPD .Vrtača" lahko zabeležilo v svoj terminski koledar okoli 7 uspešnih prireditev, ki so našle tudi dober odmev pri ljudstvu. To je dalo društvu samozavesti predvsem pa vtis, da je tudi ljudstvo pripravljeno sodelovati, če že ne aktivno vsaj pasivno. Se bolj razveseljivo pa je dejstvo, da so predvsem mladi ljudje poprijeli za delo. Tako imamo danes v Slovenjem Piajberku pevski kvartet in duet, ki so znani po vsem dvojezičnem ozemlju. Po poročilu o delu v preteklih dveh letih je sledi) pregled finančnega stanja. Tretja točka dnevnega reda je bi- Ceprav se jubilant sam koncerta ni mogel udeležiti, je prišel njegov sin Miro s hčerko Mileno, ki sto za- stopata očeta oziroma stairega očeta. Prireditev je bila dobro obiskana, med obiskovalci je bi) tudi skladatelj prof. Radovan Gobec. S pozornostjo smo sledili koncertu pevcev iz Sv. Duha, ki so pod vodstvom prof. Franceta Demšairja občuteno podajali Kernjakove priljubljene skladbe in priredbe. Izvajali pa so tudi skladbe Mira Kernjaka, ki stopa po očetovih stopinjah in tako bogati glasbeni svet Kernjakovih. Izredno posrečena je bila tudi besedo povezave, katero je napisal prot. Demšar, umetniško interpretirala pa znana gledališka igralka Jerca Merzel. Spored je bil res pravo doživetje, prisrčen pa je bil tudi nastop Mira Kernjaka, ki je na povabilo napovedovalke odgovoril na nekaj vprašanj. Najbolj razve- Krebs Peter -50-letnik Zveza koroških partizanov izreka iskrene čestitke tovarišu Krebs Petru iz Remšenika pri Žetezni Kapii, enemu najmtajših borcev narodno-osvobodiinega boja na Koroškem, ki ga praznuje v torek 29. maja. seljivo je bilo to, da je Miro obljubil, da bo sam po svojih možnostih skušal napisati še kakšno skladbo. Med gosti je bil tudi koroški pesnik Andrej Kokot, ki je praivtako moral na oder in občinstvu povedati nekaj o svojem umetniškem delu oziroma o tem, kako Slovenci na Koroškem živijo. Pri tem se je spet izkazala potreba po tesnem sodelovanju med koroškimi Slovenci in matično domovino. Koncert Kernjakovih pesmi je bil lep zgled za take vezi, ki krepijo in spodbujajo slovenske rojake k vztrajanju, umetnike pa k pisanju novih del. Po tako uspelem koncertu v Ljubljani, se je nehote vrinilo vprašanje, če ne obstoja možnost, da bi pevci KUD .Ivam Cankar" z istim sporedom prišli še na Koroško? Tako posrečen in z vso odgovornostjo naštudiran spored, posebne pa ljubezen, ki so jo pevci in zborovodja posvetili Kernjakovi pesmi, to vsekakor zasluži. Pisatelji in pesniki Milka Hartman, Valentin Polanšek in Andrej Kokot so se prejšnjo sredo mudili v Mariboru, kjer so v kazinski dvorani tamošnjega Slovenskega narodnega gledališča brali iz svojih del. Tam so bili na povabilo pododbora Društva slovenskih pisateljev, s katerim Slovenska prosvetna zveza goji nad petnajst let tesne prijateljske stike. Kot znano v tem okviru letno pride do dveh medsebojnih obiskov izmenoma na Koroškem oziroma v Mariboru. Tokrat so za goste s Koroške priredili kratek izlet v Jarenino pri Mariboru, kjer živi znana ljudska pesnica Ančka Šumenjakova. Srečanje z njo je bilo nadvse prisrčno, saj je gostiteljica, kmetica po poklicu, priredila pravo kmečko pojedino. Ob tem se je razvil živahen pogovor, v katerem so obravnavali možnosti za literarno delovanje v zamejstvu, pa tudi o življenju Slovencev na Koroškem sploh. Branko Rudolf in Slavko Jug, ki sta goste spremila v Jarenino, sta v pogovoru seznanila goste, da je v tem kraju izredno veliko zanimanje za slovensko književnost in da večkrat priredijo literarni večer, na katerem berejo pisatelji iz Maribora. Obisk pri pesnici Ančki Šume-njakovi je za naše književnike bilo lepo doživetje. Lep pa je bil tudi literarni večer na katerem je gostom izrekel dobrodošlico predsednik pododbora Društva slovenskih pisateljev VsaRo Jrago MfJcfjo v mesec# ;a-w/ja so !?*a(/ZcZo?:a/!M sreč<2Mj% s/o-t?e?:sRZR za?ne;sR/R p/a?!Z?:sRZR društev s penine: iz MMfične domovine. Ta sreča?: ja pripravi vsaRo /ežo eno Zz-7Ht'd peti/; s/ove?!sRZR p/aransRZR t/ra-šfev — S/ove?:sRo pLtnins^o Jraštvo Trst, Gorica, Čedad, Ce/ovec ir? Jesenice (TD Jesenice je da/o pomado za tovrstna srečanja). Lansko /eto je /d/ organizator srečanja 5PD Trst in o/? tej pri/ožnosti so že najavi/i, da je priredite/j /etosnjega srečanja S/o-vens^o p/anins^o drastvo v Ce/ovca. To Ro sRa/?Mo #. srečanje in drago na KorošRe??! (prvo na Korošcem je RZ/o na P/eščečZ p/anini). Letošnje srečanje v nede/jo 70. ja- Delovna akcija Zveza siovenskih organizacij je od Zveze sociaiistične miadine Jugosiavije dobiia vabiio, da se nekaj sioven-skih koroških miadincev ude-teži ZVEZNE MLADtNSKE DELOVNE AKCtJE v Kragujevcu v SR Srbiji. Miadinska deiovna akcija bo v času od 10. junija do 8. juiija 1979. informacije dajeta ZSO in Zveza siovenske miadine, 9020 Ceiovec, Ga sometergasse 10/t; feiefon (04222) 32SS0. v Mariboru France Forstnerič, ki je goste predstavil tudi številnim ljubiteljem slovenske pisane besede na Koroškem. Naši književniki so v enournem branju predstavili del svojega umetniškega ustvarjanja, s katerim so pri občinstvu našli dober odziv. Ob zaključku literarnega večera pa je bila še mala slovesnost, na kateri so Nadi Gaborovič in Emilu Frelihu izročili visoka odličja predsednika SFRJ tovariša Tita, ki je imenovana odlikoval za njuno literarno in vsestransko kulturno delo v območju občine Maribor. Z obiskom naših pisateljev v Mariboru ni bila izvedena Ie običajna kulturna prireditev, marveč je to bilo poslanstvo, ki brez dvoma doprinaša k boljšemu medsebojnemu spoznavanju tako med pisatelji kakor tudi s tistimi ljudmi, ki pozorno spremljajo razvoj slovenske književnosti na Koroškem. Taki obiski pa nenazadnje spodbudno vplivajo tudi na literarno ustvarjanje posameznega avtorja, saj mu po eni strani dajejo zadoščenje za ustvarjeno delo, po drugi pa, da z novim delom upravičijo priznanje, ki so ga deležni s strani svojih bralcev in poslušalcev. Ob slovesu v Mariboru so se dogovorili, da bodo v prihodnjem letu mariborski pisatelji spet obiskali Koroško, naši pa Maribor. Pred tem pa se bodo videli še na tradicionalnem jesenskem srečanju v Štatenberku. H;'j0000OOO^000G00-G00O00<>OGG 14. junija 1979: otvoritev nove Posojilnice v Pliberku >ooooooooooooooooooooooooooooooooooo<>ooooooooooč Sejemsko sodetovanje med Cetovcem in Ljubljano Prejšnji teden je bi) na obisku v Celovcu generalni direktor ljubljanskega sejma inž. Florijan Regovec, ki je z direktorjem celovškega sejma dr. Kleindienstom razgovarjal o možnostih nadaljnjega poglabljanja medsebojnega sodelovanja. S tem naj bi stiki med Celovcem in Ljubljano oz. Koroško in Slovenijo, ki so se doslej odvijali predvsem na ravneh političnih forumov in gospodarskih zbornic, dobili obogatitev tudi še na področju sejemskega dogajanja. Konkretne pobude so šle predvsem v smeri sodelovanja na področju propagande za sejemske prireditve v obeh mestih in deželah. Tozadevne predloge bodo zdaj proučili, pri čemer bo treba stremeti za tem, da bodo načrti posamezne dežele prilagojeni specifičnim pogojem druge deže- Darujte za Rdeči križ le, da bi tako dosegli čim konkretnejše uspehe. Direktor dr. Kleindienst je svojega gosta podrobno seznanil s sejemskim dogajanjem v Celovcu, pri čemer je direktor ljubljanskega sejma kazal posebno zanimanje za letošnji lesni sejem, ki bo v Celovcu v času od 11. do 19. avgusta in ki nagovarja širok krog interesentov tudi v Sloveniji. Prav tako je inž. Regovec pokazal zanimanje tudi za tujskoprometne ustanove v Celovcu, ki predstavljajo pomemben del infrastrukture sejemskega mesta. Svoj obisk v Celovcu je direktor ljubljanskega sejma zaključil z ogledom Minimundusa in rekreacijskega centra ob Vrbskem jezeru. Mont Everest premagan po novi smeri Jugoslovanskim alpinistom se je prejšnji teden posrečil največji podvig v zgodovini jugoslovanskega alpinizma — premagali so najvišji vrh sveta Mont Everest (884$ mj po zahodnem, do tedaj še ..deviškem" grebenu, ki je sedaj jugoslovanski. Prva sta prejšnjo nedeljo, 13. maja dosegla vrh Andrej Štremfelj in Meje Zaplotnik, oba iz Kranja; v sredo 16. maja pa Stane Belak, Stipe Božič in vodja nepalskih šerp Ang Pu. Ma povratku z vrha je slednji omahnil v globino. Ang Pu je drugi človek v zgodovini ki je drugič osvojil najvišji vrh sveta in je tako $0. žrtev „svetega vrha" alpinistov. Zaradi tragične nesreče je vodstvo jugosiovanske odprave ustavilo nadaljnje poskuse na vrh In se odločilo za sestop. Slovenski znanstveni inštitut in Klub slovenskih študentov na Dunaju vabita na dvodnevno predavanje o vprašanjih študija medicine v Avstriji in Sioveniji ter zdravstveni oskrbi na Koroškem v petek 2$. In soboto 26. maja 1979 pri Miklavžu v Bilčovsu SPORED PETEK, 2$. MAJA 1979 ob 18.00 url Strokovna skupina medicincev Kluba slovenskih študentov na Dunaju: IZGLEDl ZA ZAPOSLITEV MLADIH ZDRAVMIKOV MA KOROŠKEM — misii in prediogi ob 18.4$ uri Strokovna skupina medicincev Kluba slovenskih študentov na Dunaju: ŠTUDIJ MEDICIME MA DUMAJU — problemi in reforma SOBOTA, 26. MAJA 1979 ob 9.00 uri Hadmar SACHER, predsednik zdravniške zbornice za Koroško: PROBLEMI ZDRAVSTVENE POLITIKE ZDRAVNIŠKEGA POKLICA MA KOROŠKEM ob 10.30 uri Rudolf GALLOB, deželni svetnik: CILJI, PROBLEMI IM MOZME REŠITVE ZDRAVNIŠKE POLITIKE MA KOROŠKEM ob 14.00 uri M. AČKO, R. ACCETTO: DODIPLOMSKI ŠTUDIJ MA MEDICINSKI FAKULTET! V LJUBLJANI ob1$.1$uri S. JERET1M, J. CETINA: PODIPLOMSKI ŠTUDIJ V SLOVENIJI Višek svečanosti pa je bil brez dvoma v trenutku, ko sta ob zvokih slavnostne fanfare predsednik domače Posojilnice Janko Woschifz in predsednik SPD „Radiše" Šimen Wrulich prerezala frak in s tem simbolično odprla novi dom. Ta dom pa je v tem trenutku tudi že služil svojemu namenu s prvo prireditvijo — z razstavo fotografij o zgodovini 75-letnega prosvetnega delovanja na Radišah in o poteku gradnje novega doma, ter razstavo knjig, ki sta jo pripravili centralna študijska knjižnica in knjigarna .Naša knjiga" v Celovcu. S tem je bil simbolično narejen tudi korak iz preteklosti v bodočnost, ki naj bi — to je bila želja vseh udeležencev — v novih, sodobno preudarkom ono, kar nas lahko raz-urejenih prostorih omogočala radiškim prosvetašem še bolj razgibano in bogato delo. Zeljo v tej smeri izraža tudi brošura, ki jo je za svoj veliki praznik izdalo radiško prosvetno društvo. Veselje nad doseženim uspehom pa so Radišani in njihovi številni prijatelji od blizu in daleč izrazili tudi v godbi in plesu ter ognjemetu, ki je v večerni uri daleč naokoli naznanil pomembni dogodek na Radišah. V tem ponosnem veselju Radišanov niso mogli motiti neznanci, ki so v noči pred otvoritvijo doma grozili z atentatom. Prav tako pa jih tudi niso motili tisti, ki se prej niso dosti zanimali, če in kako bo dom zgrajen, marveč so svoj piskrček pristavili šele ob njegovi otvoritvi (sic! = latinski izraz, ki pomeni tako ali dobesedno tako) — kakor tudi sicer radi govorijo o enotnosti in skupnem delu, pa vendar hodijo svoja pota. NOGOMET v soboto 26. maja 1979 SAK 1 : Frantschach 1 ob 17.00 uri SAK „pod 21" : Frantschach „pod 21" ob 1S.1S uri PnsrČMo vaM/eni/ Cenfralne kurjave, vodovodne instalacije. Izredno ugodne cene. Informacije vsakčas pod telefonsko številko (0 42 22j 72 01 94. Proračun (Kostenvor-anschlag) neobvezno. Za podjetje G R 1 E B L E R Celovec, St. Veiter Strahe 21 Slovensko prosvetno društvo „Rož" vabi na KONCERT ..Pesmi narodov" na binkoštno nedeljo 3. junija 1979 ob 20. uri v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Poje mešani zbor iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom dirigenta Lajka Milisavljeviča. Prostovoljni prispevki gredo v sklad žrtvam potresa v Črni gori. Prisrčno Farna mladina v Št. Lipšu vabi na ljudsko igro v $ dejanjih .GOSPOD MORA BITI" v nedeljo 27. maja 1979 ob 9. uri (po maši) v farni dvorani v Št. Lipšu. Prisrčno vabljeni/ Kuratorij za glasbeno šoio razpisuje mesto učiteija glasbe, ki je pripravljen organizacijsko in strokovno voditi glasbeno šolo na Koroškem. Prošnje, katerim je treba priložiti živijenjepls in spričevaia, pošljejo Interesenti do H. junija 1979 na naslov: Kuratorij za glasbeno šolo, 9020 Celovec, Spitalgasse 12 Kuratorij za glasbeno šolo Išče tudi učitelje za sledeče inštrumente: klavir, kitara, harmonika, trobila, pihata, godala. Kvalificirani glasbeni učitelji, ki so pripravljeni prevzeti nekaj tedenskih ur, naj pošljejo prošnje s priloženimi spričevali prav tako na naslov: Kuratorij za glasbeno šolo, Spitalgasse 12, 9020 Celo- Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi na 8. srečanje zamejskih slovenskih društev z obmejnimi društvi iz Slovenije v nedeljo 10. junija 1979 s pričetkom ob 13. uri pri PODNARJU v slikoviti dolini Poden v Karavankah. V okviru sporeda sodelujejo: mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta, godba na pihala, folklorna skupina, tamburaški zbor, Obirski ženski oktet, recitatorji itd. Za veselo razpoloženje bo skrbela znana jeseniška godba na pihala. Poleg kulturnega sporeda bo tudi izlet v romantično Mlako (Marchenwtese) v osrčju narodnega parka Poden-Vrtača in planinska zabava. Prisrčno vabljeni/ ŠPORTNI VESTNIK SAK - Klopinj 0:2 Pred pribtiino 700 gtedatci se je v ne-detjo popotdne na igrišču ob Koschatovi cesti meri! Stovenski attetski k!ub z mošt- vom iz Ktopinja. 2e pred tekmo se je ve deto, da bo igra trda, napeta in odtof na. Stovenski ktub v krizi, gostje pa najbotjši formi, tako tudi ni čuda, da je SAK to tekmo izgubi) z 2:0 (1:0). Potoiaj na testvici se je takote spremenit: 1. Kto-pinj (24 točk), 2. SAK (23), 3. Šentpavet (21). Vsako moštvo mora odgirati še tri tekme. Prvi potčas tekme je bit dokaj izenačen, samo da je bit Ktopinj v protinapadih mnogo nevarnejši od SAK-a. Prvo resno možnost za zadetek je imet Potanšek, toda udarit je žogo prek gotmana in tudi preko goto. Nato so se gostje izkazati kot dobri stretci, toda gota še niso dati. Drugo priioinost za zadetek je imet Zabiat-nik, ko je sam teke) proti gotmanu, a žogo ni moget spraviti v nasprotnikovo mrežo. Odbito žogo je Hobet dat gotmanu med noge, toda nasprotnikov branitec jo je ubranit na gotovi črti. V protinapadu pa je nasprotnik dosege) svoj prvi zade tek: vezni igratec nasprotnika je tvegat strel iz kakih !5 metrov, golman Dodič žoge ni mogel ukrotiti — 1:0 za nasprotnika. Drugi poičas se je začei z ojačenim pritiskom siovenskega kluba in tudi možnosti za zadetek niso izostale, čeprav ni bilo stoodstotnih možnosti za zadetek, pa so biie take, ki bi jih siovenski atietski kiub v dobri formi izrabit. Zadnjih dvajset minut se je tekma odvijala praktično le v nasprotnikovem šestnajstercu, toda gota ni bilo. Prišlo je obratno: nasprotnik jo v svojih nevarnih protinapadih dal svoj drugi gol. V celoti gledano je bita zmaga gostov zaslužena, ker so igrati nekomplicirano ih izvajati hitre protinapade, temu nasproti pa je Slovenski atletski klub igra) breč samozaupanja in vlekel igro v širino. Omeniti je še treba, da je manjkal vezni igralec Jakopič. SAK je igral takole: Dodič, Hribar, Lam-pichler, VVoschitz, Pandel, Goleč, Fera, Zablchnik, Velik (Kuppor), Hobel, Polan- Mogometna tekma SAK : Klopinj. Samo nekaj centimetrov je manjkalo, pa bi bil gol S!cven:ko prosvetno društvo Borovlje obvešča, da bo za 10. junij napovedani izief, preložen na poznejši čas. Orf^or Siovensko prosvetno društvo „Vrtača" v Slovenjem Ptaj-berku vabi na uprizoritev komedije SVOJEGLAVČEK v soboto 26. maja 1979 ob 19.30 uri pri Lauseggerju pd. pri Foltu v Slovenjem Plaj-berku. Gostuje SPD ..Bilka" iz Bil-čovsa. Prisrčno vajeni/ Krajevno združenje Zveze slovenske mladine Šentjakob v Rožu vabi na predvajanje fiima KENMEN S1E KAPPLER! v ponedeljek 28. maja 1979 ob 20. uri v društveni sobi nad posojilnico. Film prikazuje oživljanje neonacizma v Zvezni republiki Nemčiji. Prisrčno TAi^/jcni/ tzdojatetj, zatožnik in tastntk: Zvezo sto-venskih organizacij na Koroškem; giovnt urednik: Rado Janežič; odgovorni uredntk: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Ktagenfurt - Cetovec, Gasometergasse 10, tet. 32 5 50 —Tiska: Zatožniška in tiskarsko družba z o j. Drava, Cetovec — Borov))* SPECTRUM 1979, Lutke mtadje Koroške dijaške zveze in Siovenska pro-sveina zveza vabijo na lutkovno predstavo lutkovnega gledališča Jože Pengov" Iz Ljubljane Peteiin se sestavi v sobota 26. maja 1979 ob 14. uri pri Pušniku v Ločah v nedeijo 27. maja 1979 ob 11.30 uri v farni dvorani v Zeiezni Kapii v ponedeijek 28. maja t979 ob 10.30 uri v ijudski šoii v Šentjakobu v ponedeijek 28. maja 1979 ob 14.30 uri pri Mikiavžu v Biičovsu v torek 29. maja 1979 ob 10.4$ uri v ljudski šoii v Giobasnici v sredo 30. maja 1979 ob 11.30 uri v siovenski gimnaziji v Celovcu v sredo 30. maja 1979 ob 1$. url v otroškem vrtcu v Sentprlmožu v četrtek 31. maja 1979 ob 10. url v Delavski zbornici v Beljaku v četrtek 31. maja 1979 ob 14.30 uri v otroškem vrtcu v Šentjakobu v R. V okviru mednarodnega gledališkega tedna SPECTRUM bo sodeloval ODER MLADJE Koroške dijaške zveze z mladinsko spevoigro (nagrajeno na beograjskem amaterskem festivalu) Svetlane Makarovič HIŠA TETE BARBARE v četrtek 31. maja 1979 ob 19. uri v Delavski zbornici v Beljaku. Prisrčno nnM/eni/