sikTfir Uv ■ ix ■ I^hmAbihi GLASILO DELAVCEV S INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA OKTOBER 1978 LETO XU ŠTEVILKA 10 PRED KONGRESOM SLOVENSKIH SINDIKATOV DELAVCI CELJSKE KLIME Delavci, organizirani v Zvezi sindikatov Slovenije kot svoji množični razredni družbenopolitični organizaciji, ugotavljamo, da se nenehno krepi in utrjuje oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Organizirani v svojih temeljnih organizacijah združenega dela delavci vse bolj odgovorno odločamo o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela, o vseh družbenih zadevah. Socialistični samoupravni odnosi, temelječi na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in na delegatskem odločanju, nam zagotavljajo, da na podlagi svojega dela upravljamo in odločamo o vseh svojih potrebah in interesih. S tem postopoma, vendar pa vztrajno in nezadržno ustvarjamo pogoje za to, da bomo združeni delavci neposredno odločali o rezultatih svojega dela z družbenimi sredstvi, o ustvarjenem dohodku. Z ukinjanjem vseh vrst monopolnega in našim interesom odtujenega odločanja države ali tehnokracije o družbenih sredstvih ustvarjamo pogoje za uresničitev zgodovinske vloge in interesov delavskega razreda za odpravo vseh vrst in oblik izkoriščanja dela in delavca, ter za oblikovanje svobodne družbe združenih delavcev. To so uvodna stališča s predlaganim sklepom, ki jih bomo sprejeli na 9. kongresu ZSS konec meseca oktobra v Mariboru. Spoštovani člani sindikata naše SOZD! Ali smo se tudi mi vključili v razpravo in analizo naših razmer v naših sredinah, kjer delamo in živimo ali dovolj občutimo pospešeni utrip družbenega dogajanja pred našim kongresom. Zal moramo ugotoviti, da velika večina naših osnovnih organizacij sindikata še ni pričela z razpravami o kongresnih dokumentih navkljub večkratnemu opozarjanju preko občinskih svetov zveze sindikatov, sredstev javnega obveščanja itd. S takim stanjem ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, osnovne organizacije zveze sindikatov morajo aktivirati vsako našo samoupravno sredino, vsak član sindikata mora biti seznanjen in ne samo seznanjen, aktivno mora sodelovati in prispevati svoje stališče, mnenje ali predlog, le na tak način bomo lahko sprejemali in usklajevali naše interese ter odpravili vse negativno v našem delu. V osnutkih sklepov za 9. kongres so jasno opredeljene naloge sindikata in nujno je, da jih primerjamo z našimi razmerami, razprave morajo biti življenjske in vsebinsko usmerjene predvsem na naslednja vprašanja: — so zaživeli sporazumi o delitvi sredstev za osebne dohodke, ali morda niso bile storjene večje napake? — kako uresničujemo zakon o združenem delu? rx 5 Ul/e, „ *\ — temeljna analza 9-mesečnega poslovanja, predvsem v tistih TOZD, ki so na meji uresničevanja plana. — kakšni so pogoji dela? — problematika izostankov z dela in delovna disciplina. — kako dvigniti produktivnost in storilnost, ter podobna problematika, ki je specifična za posamezne organizacije. Tovarišice in tovariši! Še je čas, da nadoknadimo zamujeno, zahtevajte od vaših sindikalnih aktivistov pojasnila, informacije o poteku predkongresnih razprav na vseh nivojih naše samoupravne organiziranosti, na vašo pobudo naj bodo sklicane razprave, ki so jih dolžni voditi aktivisti sindikata, ter ostale subjektivne sile v vaši delovni organizaciji. Vsi skupaj pa prispevajmo, da bomo imeli tak in toliko sindikata, kakršnega in kolikor si ga želimo. JOŽE ŠUBIC DELAVCI CELJSKE KLIME SO SE ODLOČILI ZA IMP Referendum je bil dne 5.9.1978 v obeh temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti. Na referendumu so delavci odločali o: 1. združitvi v SOZD IMP Ljubljana, 2. sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP, 3. sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v interno banko IMP. Rezultati referenduma so bili pozitivni, saj je večina delavcev v obeh TOZD in delovni skupnosti glasovala za združitev in oba navedena samoupravna sporazuma. Delavski sveti so v dneh od 9. do 12. 9. 1978 verificirali in objavili rezultate referenduma ter imenovali podpisnike samoupravnih sporazumov. X_________________________________________J Na konferenci osnovnih organizacij sindikata (o njej poročamo na straneh od 5 do 8 je delegat TOZD TEN dobil prehodni pokal v trajno last, ker je trikrat zapored temeljna organizacija osvojila 1. mesto v športnem tekmovanju med temeljnimi organizacijami IMP (na sliki) ALI JE UPORABA FIRME SOZD IN DELOVNIH ORGANIZACIJ PRAKTIČNA IN PRIMERNA? V obdobju, ko smo se že približali tudi pravni potrditvi nove organiziranosti in posamezne delovne in temeljne organizacije že preko skupne propagandne službe IMP naročajo žige in memorandume, se je pojavilo nekaj vprašanj v zvezi z rešitvami glede uporabe firme SOZD pred posameznimi firmami DO. V tej zvezi ima več pripomb zlasti mariborska delovna organizacija IMP — PMI. Že takoj v začetku je treba opozoriti na 417. člen ZZD, ki opredeljuje sestavine firme delovnih organizacij in sestavljene organizacije ter možnost vključitve firme SOZD v firmo DO, prav tako pa moramo opozoriti na določbo, ki jo imamo v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD IMP. Zakon pravi: firma delovne organizacije oziroma ime temeljne organizacije lahko vsebuje tudi dele firme sestavljene organizacije, v katero je združena delovna organizacija v skladu s samoupravnimi sporazumi o združitvi. Naš samoupravni sporazum o združitvi v SOZD pa obvezuje delovne organizacije, da uporabljajo pred svojo firmo tudi skrajšano firmo SOZD, ki se glasi: SOZD IMP, o.sub.o. Ljubljana. Menimo, da ta člen samoupravnega sporazuma nasprotuje namenu zakonskega določila, saj je po zakonu lahko v firmo delovne organizacije vključen del firme SOZD, ki pa ni enak skrajšani firmi SOZD (nepotrebni so vsaj oznaka odgovornosti, sedež, pa tudi SOZD kot pojem za označbo organiziranosti). Prav tako zakon ne predpostavlja uporabe skrajšane firme sestavljene organizacije pred firmo DO, marveč dele firme SOZD vključuje neposredno v firmo DO ter s tem še čvrsteje zagotovi stalno uporabo dela firme SOZD (po našem mnenju se kaže pri nas kot bistveni del firme SOZD znak oziroma kratica IMP). V tem smislu smo tudi določili firmo delovne organizacije v Mariboru, in sicer: IMP — Pro-jekt-montaža-industrija, n.sol.o. Maribor. Ni naš namen ustvarjati neenotnost v SOZD ali si iskati izjemen položaj, marveč menimo kot dislocirana delovna organizacija, da moramo v sedanji novi organiziranosti najti najučinkovitejše in najpravilnejše rešitve, ki bodo tako v skladu z zakonom, še posebej pa praktične za uporabo in oblikovanje enotnega vizualnega nastopa vseh DO. Za nobeno DO, še zlasti pa ne za dislocirane DO, nikakor ni primerna uporaba skrajšane firme SOZD pred firmo DO, saj v pravnem prometu DO navedba sedeža in odgovornosti SOZD prej zavede v zmoto kot prispeva k jasnosti in enotnosti. Poslovni dokument delovne organizacije zavezuje predvsem TOZD v sestavi DO, zato je pomembna predvsem firma DO, ki mora priti do izraza. Nobene poslovne stranke, ki bo sklepala posel s katerokoli DO v sestavi IMP, ne bo zanimalo, kje je sedež sestavljene organizacije in kakšna je odgovornost SOZD, saj bodo jamčile za posel, sklenjen na ravni DO, predvsem TOZD v sestavi te DO. Enako pomemben je tudi sedež DO, saj se bodo na njem sklepali posli, prav tako pa bo tudi poslovna korespondenca tekla na sedež DO. Menimo, da tudi zakon te stvari dovolj jasno opredeljuje oziroma določa. Seveda pa velja drugače za poslovne papirje SOZD, kjer prihaja v poštev jasna in celotna označba firme SOZD. Zakaj menimo, da je primerno izpustiti kot sestavino firme SOZD tudi njeno statusno oznako (SOZD)? Kdor je poznal zakon o konstituiranju in vpisih v sodni register iz leta 1973, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo ZZD, ve, da tisti zakon sploh ni dopuščal, prav tako ne sodna praksa, oznake SOZD v firmi. Vendar je ZZD tu pustil večjo svobodo, kajti samoupravna praksa (ki pa po našem mnenju takrat ni bila najbolj posrečena) je vendarle težila k uporabi in vključitvi pojma »SOZD« v firme sestavljenih organizacij. Če pogledamo malo preko ograje IMP, vidimo, da tudi ISKRA ne uporablja v svoji firmi sestavljene organizacije oznake SOZD, prav tako ne Gorenje ali Slovenijales. Statusna označba organizacije je predvsem potrebna v samoupravnem obeleževanju organiziranosti. Pa se vprašajamo, ali skrajšana firma IMP ter njen znak že nista dovolj znana? Menimo, da njihova vključitev v posamezne firme DO lahko prispeva le k še širši uveljavitvi celotne sestavljene DOPISUJTE V NAŠ ČASOPIS! V_______________________________J organizacije, hkrati pa racionalizira in poenostavlja tudi oblikovno plat označevanja firm tako DO kot SOZD. Pri tem je treba še omeniti, da v pravnem prometu s tretjimi avtomatsko uporabljajo navedeni del firme SOZD tudi temeljne organizacije, ki bi pa po dosedanjih izhodiščih tega ne uporabljale dosledno. Naj ta kratka razmišljanja ne rodijo a priori nasprotujočih mišljenj, marveč naj prispevajo k rešitvam, za katere menimo, da so boljše od dosedanjih — in predvsem pravilnejše. Gotovo pa se približujemo času, ko bo potrebno pristopiti v okviru celotne IMP k marsikateri reviziji sedaj veljavnih določb naših samoupravnih splošnih aktov, saj že ugotavljamo, da marsikatera določba nima več prave osnove ali pa je celo nasprotna zakonu, prav tako pa se kažejo marsikje nasprotja tudi med samimi samoupravnimi splošnimi akti v SOZD, DO ali TOZD. IVAN HERGA PRIPRAVE NA X. KONGRES ZSMS To so misli mladih, ki se aktivno pripravljajo na X. kongres ZSMS. ZSMS se mora tudi v prihodnje utrjevati in razvijati kot množična, idejnopolitična in enotna organizacija mladih. S svojo socialistično opredeljenostjo in učinkovitostjo v vzgojnem in družbeno političnem delu mora tvorno prispevati k oblikovanju socialistične družbene zavesti mladih ljudi in njihovega položaja v njej. ZSMS si bo prizadevala vključevati v svoje vrste najširše množice mladih ljudi, ki so se pripravljeni boriti za razvoj samoupravnih, socialističnih in družbenih odnosov, vodilno vlogo delavskega razreda v družbi za enakopravnost, bratstvo in enotnost naših narodov, za krepitev neodvisnosti in kontinuiteto naše socialistične revolucije. Prizadevati si moramo, da bodo imeli delavci, predvsem pa mladi komunisti odločilno vlogo pri usklajevanju in oblikovanju interesov mladih v ZSMS. Mladi komunisti v ZSMS morajo s svojimi idejnopolitičnimi stališči do najpomembnejših razvojnih in drugih življenjskih vprašanj s svojim doslednim delom, moralnim zgledom in tovarištvom zagotavljati socialistično usmerjenost mlade generacije. Da bodo mladi v tem boju povezovali marksistično znanstveno teorijo z revolucionarno preobrazbo prakse, razvijali svojo zavest in postali vse bolj pomembni nosilci revolucionarne akcije za nove družbeno ekonomske odnose, kjer ima vse večjo težo in pomen stika samoupravnega socializma, so si zadali veliko nalog, katerih stališča in sklepi bodo sprejeti na X. kongresu ZSMS. Naj omenim le, da obseg nalog zajema: Mladi v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, delo na kulturnem področju, vzgoja in izobraževanje, raziskovalna dejavnost, ZSMS kot enotna fronta mlade generacije, organizacijsko-politični razvoj ZSMS, idejnopolitično usposabljanje, kadrovska politika, delegatski sistem, informiranje, delo mladih v SLO in družbeni samozaščiti, mednarodna dejavnost ZSMS in mladinski turizem. In če na koncu kritično ocenim delo mladih v SOZD IMP, lahko zaključim, da je mladina pri nas premalo aktivna in da v nekaterih TOZD oz. DO sploh ni formiranih OO ZSMS. Če ni iniciative s strani mladih, mislim, da bi tu nujno morale posredovati OOZK in OOS, da bi se mladina aktivno vključila v delo DPO. Nenazadnje vedno poudarjamo, da morajo biti mladi tisti aktivni dejavniki in subjekt, ki bo pripomogel k nadaljnji graditvi samoupravnega socializma. In kaj smo naredili tovariši? V največ primerih nič. V obdobju X. kongresa ZSMS imamo priliko, da nadoknadimo zamujeno, ker nam bo kongres podal smernice za delo mladih v OZD in prav bi bilo, da bi se po teh smernicah konstituirala in aktivirala mladina tudi pri nas. Tako bo mlada generacija prispevala s svojim mladostnim poletom pomemben delež za nadaljnjo izgradnjo socialistične družbe. BARBARA KOCMUR IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega poletja v Ljubljani. Izhaja ihesečho v 7300 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 3?. Ureja uredniški odbor: Meta Rotter, Borut Grilhič, Borut mldmehn, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije'IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov.__________________________________________________________ SPORAZUMEVANJE IN ENOTNOST SEDMEGA SEPTEMBRA JE BILA SEJA SVETA ZK IMP Komunisti — delegati osnovnih organizacij ZK iz temeljnih organizacij in delovnih skupnosti v sestavi SOZD IMP smo se zbrali na redni seji sveta ZK IMP in obravnavali vrsto pomembnih vprašanj, ki so ta čas najbolj aktualna: dogovorili smo se za nekatere politične akcije po kongresih ZKS in ZKJ, pregledali rezultate gospodarjenja v prvi polovici tega leta ter ocenili, kako izvajamo programe za uresničevanje zakona o združenem delu. Najzanimivejši in tudi kritičen je bil del razprave, v katerem smo ugotavljali rezultate uresničevanja zakona o združenem delu v naši sestavljeni organizaciji in se s tem v zvezi tudi dogovorili za nekatera načela in akcije, ki jih moramo spoštovati in aktivno uresničevati prav vsi, če želimo doseči načrtovano v SOZD IMP. V razpravi smo ugotovili, da formalno uspešno spremljamo naše programe o uresničevanju zakona o združenem delu v temeljnih organizacijah, delovnih skupnostih, v delovnih organizacijah in s tem v sami sestavljeni organizaciji. Večina najpomembnejših samoupravnih splošnih aktov je namreč v vseh TOZD, delovnih skupnostih in delovnih organizacijah že sprejeta ali pa v fazi pred sprejemom. To problematiko osnovne organizacije ZK spremljajo zelo dobro, saj so delegati dovolj izčrpno poročali, kakšno je stanje pri njih, prav vsi pa so pri tem izpostavili najbolj bolečo točko: nadaljnje dograjevanje sistemov nagrajevanja oz. delitve osebnih dohodkov mnogo prepočasi napreduje. Sicer pa se od najpomembnejših samoupravnih splošni aktov nismo lotili planiranja, samoupravni sporazumi o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovnimi skupnostmi in TOZD, za katere te opravljajo storitve, so več ali manj pripravljeni ali celo v javni obravnavi, pravilniki o delovnih razmerjih pa bodo prav tako kmalu v javni obravnavi, Ob tem je seveda treba podčrtati da nekaj samoupravnih sporazumov, ki skozi dohodkovne odnose določajo medsebojna razmerja TOZD pri ustvarjanju skupnega prihodka, še zdaleč ne predstavlja ureditve vseh dohodkovnih odnosov, ki nastopajo v okviru naše SOZD, na temeljih zakona o združenem delu. Če se ob navedenem zadovoljimo z ugotovitvijo, da izpeljave programov za uresničevanje zakona o združenem delu potekajo po načrtu in v redu, pa z vsebinskimi premiki vsekakor ne moremo biti zadovoljni. To je bila ena najpomembnejših ugotovitev seje Sveta ZK, ki izhaja iz dejstva, da se nemalokrat dogovorjenega ne držimo, ravnamo celo nasprotno, prav tako pa določbe ki smo jih skupno in sporazumno vnesli in sprejeli v samoupravne splošne akte, sploh ne ali pa mnogo prepočasi uveljavljamo v življenju in delu naših temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ali pa jih celo ne spoštujemo in kršimo. Sestavljena organizacija združenega dela IMP, katere dosedanji uspehi in skokovit razvoj dovoljujejo velik optimizem tudi v bodoče, potrebuje močno vsebino, da bo nadaljevala tradicijo IMP. Soglasno smo ugotovili, da glede na navedeno, pri čemer današnje razvejanosti ne gre prezreti (23 TOZD, 9 delovnih skupnosti, 7 delovnih organizacij), samo dosledno spoštovanje in uresničevanje načela medsebojnega sporazumevanja in enotnosti vodi v naš nadaljnji razvoj. Ogromno vezi danes prepreda posamezne TOZD v sestavi SOZD in vse moramo gledati skozi družbenoekonomske odnose, za katere se borimo. V dosedanji praksi je bilo mnogo razmerij med posameznimi TOZD nedorečenih, pa tudi nemalo trenj in nesporazumov prav zaradi premajhne prisotnosti sporazumevanja in tudi doslednega uresničevanja dogovorjenega. Le tako se nam bo posrečilo vrsto naših samoupravnih splošnih aktov napolniti tudi z vsebino, s tem pa tudi razmerja, ki jih ti urejajo. Beseda je tekla tudi o tem, da je Svet ZK prikladen organ preko katerega smo se uspešno dogovorili za mnoge akcije in je torej izpolnil svojo vlogo in kako se bomo na ravni delovnih organizacij in SOZD organizirali v bodoče glede na to, da na navedenih nivojih s statutoma ZKJ in ZKS stalni organi kot je svet ZK, niso več predvideni. Soglasnega mnenja smo, da bomo morali tudi v bodoče sodelovati in se dogovarjati za skupne akcije, vendar načina komuniciranja in organiziranja še nismo določili. Glede na to, da stalnega organa ne bo več, bo vprašanje organizacije (sklicevanje, določanje skupne problematike, komuniciranje, koordinacija medsebojnih povezav ...) zelo pomembno, zato kot o možni varianti razmišljamo o koordinaciji sekretarjev OO ZK. Sicer pa bo to ena poglavitnih in obširnih tem naslednje seje sveta ZK IMP. AČ KONSTITUIRANJEIN REGISTRIRANJE SOZD IMP Na osnovi izdelanih analiz poslovanja delovne organi- i zacije IMP in v njej združenih temeljnih organizacij združenega dela ter programa bodočega razvoja potem, ko so delavci vseh temeljnih organizacij in delovna skupnost strokovnih služb z referendumi izglasovali samoupravne sporazume o združevanju ter potrdili smotrnost in upravičenost nameravane reorganizacije, so v tekočem letu postopoma začele poslovati Sestavljena organizacija — SOZD IMP z Interno banko ter sedmimi novimi delovnimi in 2.1 temeljnimi organizacijami združenega dela. Kljub temu da zakonski predpisi zahtevajo registracijo vseh navedenih sprememb, vse organizacije in tudi Interna banka že poslujejo. To je bilo mogoče spričo dejstva, da vpisi v sodni register nimajo značaja konsti-tutivnosti glede pridobivanja pravne in poslovne sposobnosti, marveč se z njimi le ugotovijo in identificirajo samoupravno konstituirane oblike in odnosi v sistemu samoupravno združenega dela ter podatki o teh oblikah in odnosih, za katere je predpisano, da se vpišejo v sodni register. Sodni register je družbena institucija — javna knjiga, sestavljena iz registerskih vložkov in zbirke listin, ki jih dopolnjujejo še druge pomožne knjige in evidence, v katero se obvezno vpisujejo organizacije združenega dela in druge oblike združevanja dela in sredstev, ustanovljena z namenom, da se zagotovi pravna varnost udeležencev v pravnem prometu blaga in storitev. V register se obvezno vpisujejo naslednji podatki: — točna navedba firme oz. imena organizacije združenega dela, odgovornost in sedež; — dejavnost subjekta vpisa (OZD); — eventualna zunanje-trgovinska dejavnost; — pooblastila subjekta vpisa v pravnem prometu z drugimi in odgovornost za obveznosti; — odgovornost subjekta vpisa za obveznosti drugih organizacij združenega dela; — imena oseb, ki so pooblaščene zastopati OZD in meje njihovih pooblastil. Vsi navedeni podatki se vpisujejo na podlagi predložene dokumentacije: samoupravnih sporazumov, statutov, sklepov pristojnih samoupravnih organov itd. Zato je pri priglasitvi za vpis potrebno priložiti vso navedeno dokumentacijo, ki mora seveda biti predpisno sprejeta po samoupravni poti: z referendumom, glasovanjem samoupravnih organov itd. Prav to zamudno zbiranje dokumentov 22 temeljnih in 7 delovnih organizacij, SOZD IMP in Interne banke je zavleklo priglasitev za vpis do 28. junija t.l. Priglašena je bila: SOZD IMP o.sol.o., Ljubljana, Titova 37; Interna banka Ljubljana, Titova 37; Delovna organizacija 1Z1P — Inženirign, zastopanje, izobraževanje, projektiranje, n.sol.o., Ljubljana, Titova TOZD Inženiring — izvoz-uvoz, n.sol.o. Ljubljana; TOZD Zastopstva n.sol.o. Ljubljana; TOZD Projektivni biro n.sol.o. Ljubljana; TOZD Izobraževalni center n.sol.o. Domžale; Poslovna enota Predstavništvo Beograd; Poslovna enota Predstavništvo Zagreb; Poslovna enota Predstavništvo Sarajevo; Poslovna enota Predstavništvo Skopje, vse v sestavi TOZD Inženiring; Poslovna enota »Maloprodaja« Ljubljana v sestavi TOZD Zastopstva. Delovna organizacija PROMONT — projektiranje in montaža, n.sol.o. Ljubljana, Titova 37; TOZD Ogrevanje vodovod, n.sol.o. Ljubljana; TOZD Montaža n.sol.o. Koper; Delovna organizacija Elektro — montaža — oprema — naprave — dvigalo — EMOND n.sol.o. Ljubljana, Titova 37; TOZD Elektromontaža n.sol.o. Ljubljana;' TOZD Tovarna elektronaprav TEN — n.sol.o. Ljubljana; TOZD Dvigalo n.sol.o. Ljubljana; TOZD Industrija stikalne opreme — ISO — n.sol.o. Slovenske Konjice; Delovna organizacija Industrija klimatske opreme in strojev — IKOS — o.sub.o. Ljubljana, Vojkova 58; TOZD Klima montaža, o.sub.o. Ljubljana; TOZD Klima proizvodnja, o.sub.o. Ljubljana; TOZD Panonija Kovinska in elektroindustrija osub.o. Murska Sobota; TOZD Tovarna instalacijske opreme — Tl O — o.sub.o. Idrija Delovna organizacija Industrije kovinske opreme — IKO — n.sol.o. Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 12; TOZD Tovarna regulacijskih armatur in aparatov — TRAA — n.sol.o. Ljubljana; TOZD Strojno kovinska industrijska proizvodnja — SKIP — n.sol.o. Ljubljana; Delovna organizacija LIVAR, n.sol.o. Ivančna Gorica 91; TOZD Livarna sive in modularne litine — LSNL — n.sol.o. Ivančna gorica; TOZD Hladnovodne armature — HVA — n.sol.o. Ivančna gorica; TOZD Livarna barvnih kovin — LBK — n.sol.o. Ljubljana; Delovna organizacija PMI — Projekt, montaža, industrija, n.sol.o. Maribor, Ljubljanska 9; TOZD Montaža, n.sol.o. Maribor; TOZD Inženirski biroji, n.sol.o. Maribor; TOZD Elektrokovinar, n.sol.o. Ptuj; TOZD Blisk — montaža in obdelava kovin, n.sol.o. Murska Sobota. Istočasno z navedenimi priglasitvami je bilo priglašeno tudi prenehanje delovne organizacije IMP Ljubljana z vsemi prejšnjimi TOZD. Naknadno je bilo dne K). 8. 1978 priglašeno konstituiranje nove TOZD Proizvodnja aparatov in konstrukcij n.sol.o. v sestavi delovne organizacije IKO Ljublja- Priglasitev je sedaj pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani, kjer čaka, da bo sodišče ves material pregledalo in izdalo končni sklep, kar se bo po prejetih informacijah zgodilo v mesecu novembru tega leta. Pripomnimo naj še, da je že po priglasitvi nastalo precej sprememb v posameznih organizacijah, zlasti glede oseb, pooblaščenih za zastopanje in bo potrebno vse te spremembe priglasiti dodatno za vpis v reaister. DR. GABRIJEL KRŽIČ NA POTI K NOVIM DELOVNIM RAZMERJEM Bliža se zakonski rok 11. december, ko bomo obstoječa medsebojna delovna razmerja morali imeti usklajena z določbami zakona o delovnih razmerjih (v nadaljnjem: ZDR). Nekatere temeljne organizacije oz. delovne skupnosti so se v zvezi s tem več, druge manj, že pripravljale. V ta namen se je izoblikovala tudi skupna komisija temeljnih organizacij SOZD IMP, ki je delovala, čeprav v okrnjenem sestavu, in še deluje z namenom izdelati skupne osnove delovnih razmerij, ki naj bi bile delavcem v temeljnih organizacijah oz. delovnih skupnostih napotilo in pripomoček pri urejanju njihovih delovnih razmerij. Namen tega sestavka je opozoriti predvsem na vprašanja, ki jih ZZD in ZDR, glede na obstoječa medsebojna delovna razmerja, drugače urejata z navedbo predlogov, ki jih je dala prej omenjena skupna komisija. Ker je področ je delovnih razmerij obširno, se bom v sestavku omejil predvsem na vprašanja, ki so, vsaj menim tako, še najbolj aktualna. Razporejanje delavcev — delavec ima, ne le pravico, temveč tudi dolžnost opravljati delo oz. naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni usposobljenosti. Govorili smo, to je moje delovno mesto, delam v tej delavnici, pisarni, nasprotno pa delovne naloge v sebi vključujejo odprtost. Delavec je lahko razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni usposobljenosti, ne glede na lokacijo v temeljni organizaciji, v kateri dela. Vendar zakon še dodaja: ... razporejanje se izvaja na podlagi ugotovljenih potreb v skladu z merili, ki jih določa samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih... Take potrebe oz. merila so npr. povečanje obsega dela v drugih delih temeljne organizacije, zmanjšanje obsega dela, reorganizacija ipd. Pripravništvo — pripravnik mora postati vsakdo, ki za opravljanje del oz. nalog v določeni stroki poleg teoretičnega znanja nima dovolj praktičnih izkušenj, ki bi zadoščale za samostojno opravljanje del oz. nalog. Tako bodo morali skleniti delovno razmerje kot pripravniki tudi tisti, ki so že bili zaposleni pa so z nadaljnjim izobraževanjem dosegli enako ali višjo izobrazbo v stroki, ki je različna od tiste, v kateri so doslej opravljali delovne naloge. Pripravniška doba pa bo potrebna tudi, če je delavec v okviru svoje stroke dosegel z izobraževanjem višjo stopnjo izobrazbe, delovne naloge, ki jih bo delavec opravljal na podlagi tako pridobljene izobrazbe, pa bodo toliko zahtevnejše, da bo potrebno usposabljanje za samostojno delo. Po končani pripravniški dobi pripravnik opravlja strokovni izpit. Če ga tudi po ponovitvi ne opravi, mu delovno razmerje preneha. Delovni čas — obstaja možnost premičnega delovnega časa v tistih temeljnih organizacijah oz. delovnih skupnostih, kjer narava delovnega procesa to dopušča. Vsekakor to vprašanje zahteva sporazumevanje med delavci temeljnih organizacij oz. delovnih skupnostih. Nadurno delo — traja lahko največ 12 ur na teden v primerih, določenih v pravilniku o delovnih razmerjih. Te omejitve ni pri elementarnih nesrečah. Dopusti — minimalni dopust je 18 dni, zgornja meja pa 30 dni. Novost bo kriterij po delovnih nalogah in ne več glede na izobrazbo. Čim višje so ovrednotene delovne naloge, višji naj bi bil dodatek po tem kriteriju. Poleg delovne dobe, izredno težavnih delovnih pogojev, je še socialno-zdrav-stveni kriterij, kjer bi veljalo s samohranilkami izenačiti tudi samohranilce. Višina dopusta po navedenih kriterijih se poveča še do pet delovnih dni (predlog skupne komisije je »za pet delovnih dni«) delavcem, ki imajo najmanj 50 let starosti in delavcev s 60 % telesno okvaro. Ti delavci so tudi edini, ki imajo lahko dopust od 30-35 delovnih dni. Dopust se bo lahko izrabil v dveh ali več delih z navedbo primerov v pravilniku o delovnih razmerjih, ko je dovoljena izraba deljenega dopusta upoštevajoč, da mora en del dopusta trajati najmanj 12 delovnih dni. Porodniški dopust — po preteku nepretrganega TOZD Panonija je razstavljala na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmuv Gornji Radgoni in na velesejmov Zagrebu. Posnetek je s sejma v Gornji Radgoni. porodniškega dopusta 105 dni ima delavka pravico do porodniškega dopusta še 141 dni ali delati 21 ur na teden (praviloma 4 ure na dan) do 12. meseca otrokove starosti. Delavka, ki rodi dvojčke ali hkrati več živorojenih otrok, oz. hujše, prizadetega otroka ima pravico do podaljšanega porodniškega dopusta do enega leta otrokove starosti oz. do skrajšanega delovnega časa do 17. meseca otrokove starosti s pravico do nadomestila osebnega dohodka. Te pravice (razen porodniškega dopusta 105 dni), ima tudi oče otroka, če se tako sporazumeta z materjo delavko. Odsotnost z dela — potrebno bi bilo opraviti določene spremembe na tem področju in sicer: v primeru smrti bratov ali sester bi bolje ustrezala pravica do odsotnosti dveh dni: v primeru selitve iz kraja v kraj bi bilo ustreznejše priznati pravico do odsotnosti 3 dni, 2 dni iz ene občine v drugo občino in 1 dan v okviru iste občine. Odgovornost za delovne obveznosti — zakon navaja kot disciplinski ukrep tudi denarno kazen, ki jo je mogoče izreči le za v zakonu taksaktivno naštete hujše kršitve delovnih obveznosti. Odločba o izrečeni denarni kazni postane izvršljiva z dnem, ko je delavec izgubil pravico do sodnega varstva. Če je delavec sprožil sodno varstvo, bo odločba o izrečeni denarni kazni postala izvršljiva, ko bo pravnomočno končan sodni spor. Delavcu, ki je zagrešil disciplinsko kršitev, lahko disciplinska komisija izreče tudi ukrep razporeditve na drugo delo oz. naloge za največ eno leto, z namenom, da se mu prepreči opravljati delo, pri katerem je zagrešil disciplinsko kazen. Glede disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja navajam naslednje — Ta ukrep se lahko izreče pod pogojem, da je storjena hujša kršitev delovne obveznosti in pod nadalnjim pogojem, da je bila ta kršitev tako huda, da je povzročila motnje v delovnem procestu. Ni torej ukrepa prenehanja delovnega razmerja brez ugotovitve disciplinske komisije, da so bile povzročene motnje v delovnem procesu. Ta ugotovitev mora biti podana tudi, če delavec neopravičeno izostane z dela zaporedoma pet delovnih dni ali pet dni v zadnjih treh mesecih. Tako je tudi stališče komentarja ZDR. Zoper odločbo disciplinske komisije lahko vloži delavec ugovor na delavski svet v roku 8 dni (predlog skupne komisije) od njene vročitve. Nemalo težav bo povzročal čl. 200 ZZD, ki pravi: »Število članov disciplinske komisije mora biti liho, ne več kot četrtina vseh njenih članov pa morajo biti osebe izven temeljne organizacije. To pomeni, da mora biti disciplinska komisija najmanj 5-članska, to pa je že kar veliko, če že ne prevelika zasedba. Ustreznejša bi bila tri-članska, ki jo sicer komentar ZZD dopušča, vendar nima osnove v zakonu. Pri odškodninski odgovornosti je novo zakonsko določilo, po katerem lahko delavec proti delavcem v temeljni organizaciji oz. delavci zopet delavca uveljavljajo odškodninsko odgovornost pred sodiščem združenega dela brez poprejšnjega postopka v temeljni organizaciji. Nobene omejitve ni, da bi bila za odškodninski postopek pristojna disciplinska komisija z možnostjo, da bi v zamotanih zadevah imenovala posebno strokovno komisijo, ki bi dala svoje mnenje o okoliščinah pomembnih za ugotovitev škode in odškodninske odgovornosti s tem, da na mnenje te komisije ni vezana. S tem sestavkom sem se dotaknil le nekaj vprašanj, ostaja pa jih še mnogo in za marsikatera bomo morali poiskati skupno rešitev, saj živimo in delamo pod isto streho IMP. VLADIMIR RABZF.LJ SESTALA SE JE KONFERENCA f~'------------------------------------ N V torek, 5. septembra, se je na svoji prvi in zadnji seji sestala konferenca osnovnih organizacij ii »šega sindikata. Na sejo so bili poleg delegatov povabljeni in so se vabilu v glavnem tudi odzvali | »redsedniki vseh osnovnih organizacij. Sedem točk obsegajoči dnevni red je napredoval zani-i mive razprave in dolgo sejo, ki pa je bila po štirih urah »sejanja« tudi dokaj uspešno zaključena. V.________________________________________________ O polletnem poslovanju naše SOZD je kratko p^ctročala tov. Mirjam Jemec. Opozorila je na nekoliko slabše poslovanje posameznih TOZD. Iz-ziivu se v diskusiji navzoči delegati v glavnem niso odzvali, razen nekaterih posameznikov, ki so pro-loleme osvetlili tudi z drugih zornih kotov. Konferenca je nato predlagala in sprejela naslednje ukrepe za odpravo slabih rezultatov: 1. Potrebno je proučiti, zakaj so nastala odstopanja od planiranih postavk. To so dolžni storiti direktorji TOZD z vodji plansko analitskih služb in sidnikatov. 2. V vseh TOZD je treba proučiti možnosti za uresničitev sprejetega rebalansa plana. 3. Potrebno je izdelati plan uresničevanja Zakona o združenem delu na področju dohodkovnih odnosov. 4. Za režijske delavce še vedno nimamo meril za individualno nagrajevanje. 5. Med TOZD, ki so tehnološko in komeri-calno povezane, moramo urediti dohodkovne odnose v smislu skupnega prihodka. 6. V SOZD IMP moramo urediti dohodkovne odnose med: a) delovnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami b) med TOZD in različnimi delovnimi organizacijami d) proučiti moramo možnosti in pripravljenost za združevanje sredstev 7. V delovni organizaciji IKOS naj se takoj sestanejo družbenopoBtične organizacije in strokovne službe vseh TOZD in naj obravnavajo nastale probleme. Nosilec akcije je konferenca osnovnih organizacij sindikata. Razpisna komisija je konferenci sindikata poslala vloge delavcev, ki so se javili na razpis za vodilna in vodstvena mesta v SOZD in Interni banki. Konferenca je obravnavala vloge tov. Stanka Krumpaka (za generalnega direktorja SOZD), tov. Janeza Stanovnika (za namestnika generalnega direktorja), tov. Aleša Čerina in Janeza Novaka (za pomočnika generalnega direktorja za pravno-samoupravno področje) in tov. Alojza Kosija (za direktorja Interne banke). Konferenca je dala politično podporo vsem prijavljenim kandidatom, razen tov. Novaku. Ker se na razpisane proste delovne naloge pomočnika generalnega direktorja za plan in razvoj ni nihče prijavil, predlaga konferenca skupščini SOZD, da ponovno razpiše omenjene naloge. Naši delavci bodo odslej organizirani v 33 osnovnih organizacijah in sedmih konferencah — od teh je 3 potrebno še ustanoviti. Delo osnovnih organizacij in konferenc pa naj bi povezoval koordinacijski odbor, ki ga bomo ustanovili v okviru SOZD. Konferenca je sprejela sklep, cja imajo sindikalne organizacije enotne akte in sicer: Pravila o delu osnovne organizacije, Poslovnik o delu konference osnovnih organizacij, Sporazum o ustanovitvi konferenc osnovnih organizacij, Dogovor o ustanovitvi koordinacijskega odbora sindikata in Poslovnik o delu koordinacijskega odbora. Za pripravo in uskladitev vseh aktov je zadolžen predsednik konference tov. Jože Šubic in novo ustanovljeni koordinacijski odbor. Konferenca je zadolžila delegate, da naj osnovne organizacije proučijo potrebe in možnosti za namestitev poklicnega sindikalnega delavca v okviru SOZD. Tudi letos bodo jubilanti (10, 20 in 30 let dela pri IMP) prejeli priznanja za svoje delo. Priznanja bodo podeljena v okviru delovnih organizacij. Upokojeni sodelavci bodo imeli skupno srečanje meseca decembra. Srečanje naj bi bilo organizirano kot že nekaj let doslej. Konferenca je sklenila, da se vsakemu upokojencu podeli 1000 din in koledar. Konferenca je obravnavala tudi dedka Mraza. Vsi otroci od 1-10 let naj dobijo darilo za 200 din, ljubljanske delovne organizacije raj bi se dogovorile za organiziranje enotne prireditve in podaritve daril. Konferenca priporoča vsem osnovim organizacijam, da organizirajo proslavo ob dnevu republike. Predsednik konference tov. Jože Šubic je prebral poročilo o triletnem delu konference, blagajniško poročilo pa je podala tov. Majda Cotič. O športu in rekreaciji je poročal športni referent tov. Anton Lah, ki je tudi podelil prehodni pokal v trajno last delegatu TOZD TEN, ki je na tekmovanju med TOZD IMP trikrat zapored osvojil 1. mesto. Čestitamo! Konferenca je obravnavala prošnjo tov. Marije Tadič, naše upokojenke, ki je invalid in sklenila, da tov. Tadičevi pomagamo. Nosilec akcije je osnovna organizacija TOZD TEN, ki naj poišče najboljši način za rešitev tega problema. Konferenca je v uredniški odbor IMP Glasnika imenovala tov. Antona Križana, delegat komisije za informiranje pa bo predsednik koordinacijskega odbora, ki bo tudi delegat v koordinacijskem odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. • Delegati so sklenili, da se blagajna vzajemne pomoči razdeli po delovnih organizacijah, potrebno pa je izdelati pravilnik o njenem delovanju. Konferenca je zadolžila vodstva osnovnih organizacij sindikata, da pregledajo, kako potekajo v njihovih sredinah sprejemanja samoupravnih aktov, ki jih moramo sprejeti do 11. decembra letos. Vse osnovne organizacije naj se tvorno vključijo v razpravo o kongresnih dokumentih. Nazadnje je konferenca določila nagrado 1000 din tov. Bolti, gospodarju športnih rekvizitov za njegovo delo, športnemu referentu tov. Antonu Lahu 2000 din za vsako leto in tov. Jožetu Šubicu za vodenje konference 5000 din. Ker je bilo predsedstvo razrešeno, so se delegati dogovorili, da opravlja funkcijo sindikalnega odbora v okviru SOZD do ustanovitve koordinacijskega odbora, ki mora biti formiran najkasneje v enem mesecu. PREDSEDNIKI KONFERENC IN OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V SOZD IMP Delovna organizacija IZ1P Ljubljana Barbara Kocmur TOZD Inženiring Tompa Ladislav TOZD Projektivni biro Koenig Gregor TOZD Izobražev. center Roglič Stane TOZD Zastopstva Sadar Mija Delovna skupnost DO Koren Malči Delovna organizacija PROMONT Ljubljana Jazbinšek Bojan TOZD OV De Gleria Mitja TOZD Montaža Koper Alič Ivo Delovna skupnost Ljubljana Tičar Marjan Delovna skupnost Koper 4 Cetinski Jože Delovna organizacija PMI Maribor Kučej Roman TOZD Montaža Maribor Asi Ladislav TOZD Inženiring biroji Križan Marjan TOZD Blisk M. Sobota Horvat Ernest TOZD EKO Ptuj Polanec Janez Delovna skupnost PMI Kovač Martin Delovna organizacija EMOND Ljubljana Šubic Jože TOZD EV1 Lah Anton TOZD TEN Uhan Marjan TOZD Dvigalo Suhadolc Severin TOZD ISO Kolar Alojz Delovna skupnost Pečar Rasto Delovna organizacija IKOS Pečar Boris TOZD Klima — montaža Lapuh Ivan TOZD Klima — proizvodnja Repas Anton TOZD TlO Idrija Šuligoj Ivan TOZD Panonija Murska Sobota Herman Štefan Delovna skupnost DO Pečar Boris Delovna organizacija 1KO Rojc Janez TOZD TRAA Rojc Janez TOZD SKIP Čarman Franc Delovna skupnost Kadrijev Vasilij Delovna organizacija LIVAR Ivančna gorica Zaletel Anton TOZD Livarna sive litine Dovč Miha TOZD HVA Oltra Marjan TOZD LB K Žagar Franc Delovna skupnost Sešek Marjan Delovna skupnost SOZD Meliva Igor Delovna enota gradbišča IRAQ Panič Štefan OSNUTEK DOGOVOR o ustanovitvi koordinacijskega odbora konferenc osnovnih organizacij sindikata in njegovih organov v SOZD IMP Ljubljana Na osnovi 48. člena osnutka statuta Zveze sindikatov Slovenije, so osnovne organizacije in konference osnovnih organizacij v SOZD IMP sprejele DOGOVOR o ustanovitvi koordinacijskega odbora konferenc osnovnih organizacij sindikata in njegovih organov v SOZD IMP Ljubljana I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Kot osnovno obliko delovanja sindikatov na nivoju SOZD IMP Ljubljana osnovne organizacije in konference osnovnih organizacij na DO ustanavljamo Koordinacijski odbor sindikata SOZD IMP (v nadaljnjem besedilu koordinacijski odbor). Sedež koordinacijskega odbora je v Ljubljani, Titova 37. Koordinacijski odbor ima svoj pečat z naslovom: Koordinacijski odbor sindikata SOZD IMP Ljubljana in emblem Zveze sindikatov Slovenije. 2. člen Koordinacijski odbor se bo zavzemal in zagotavljal na temelju Ustave in drugih zakonov Statuta Zveze sindikatov Slovenije, družbeno-poli-tičnih dokumentov in samoupravnih sporazumov predvsem: — za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov na ravni SOZD IMP in v širši skupnosti, — za uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja kot osnovne metode in sredstev urejanja medsebojnih odnosov na ravni SOZD IMP, — za razvoj dohodkovnih odnosov, družbenega planiranja in svobodne menjave dela v SOZD IMP in navzven, — zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega in družbenega standarda delavcev, kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti v SOZD IMP, — za dajanje pobud za sprejemanje samoupravnih sporazumov, ki so pomembni za vse delavce v SOZD IMP, — za nadziranje, izvajanja samoupravnih splošnih aktov SOZD IMP ter organiziranost in delovanje organizacij skupnega pomena v SOZD, — za vsklajevanje posameznih interesov s skupnimi interesi delavcev v SOZD IMP in družbe kot celote, — za zagotavljanje enakopravnega položaja delavcev v SOZD IMP pri združevanju dela in sredstev, ter se zavzemal za vzpostavitev enotnih meril pri pridobivanju dohodka in sredstev za osebne dohodke, — za nadzorovanje uresničevanja samoupravnih pravic in obveznosti delavcev na ravni SOZD IMP, — za vsklajevanje osnov kadrovske politike v SOZD IMP, — za vsklajevanje osnov urejanja medsebojnih delovnih razmerij delavcev SOZD IMP, — za vsklajevanje in izvajanje skupne politike letovanja, rekreacije in društveno-športnih in kulturnih dejavnosti delavcev SOZD IMP, — za organiziranje izobraževanja delavcev, ki se nanaša na družbenopolitično delovanje in uresničevanje samoupravljanja v SOZD IMP, — pomoč konferencam in osnovnim organizacijam v SOZD IMP pri izpolnjevanju njihove organiziranosti in delovanja, — sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v SOZD in izven, — za uresničevanje sklepov IX. kongresa ZSS in ostalih akcij, ki so pomembne za zagotavljanje odločujoče vloge delavca v upravljanju SOZD IMP. 3. člen Koordinacijski odbor je vključen v sindikat delavcev gradbeništva. II. ORGANIZIRANOST IN METODE DELOVANJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA 4. člen Pri oblikovanju skupnih stališč osnovnih organizacij v sestavljeni organizaciji združenega dela deluje koordinacijski odbor pri razčiščevanju spornih vprašanj in oblikovanju stališč, z ustreznimi občinskimi in medobčinskimi sveti zveze sindikatov. Pri oblikovanju pomembnejših stališč sodeluje koordinacijski odbor tudi z republiškim odborom sindikata gradbeništva in republiškim svetom Zveze sindikatov SR Slovenije. 5. člen Koordinacijski odbor je stalno delovno telo konferenc OOS v SOZD IMP, ki ga sestavljajo: delegata — Konferenca OOS DO EMOND 2 — Konferenca DO PROMONT 2 — Konferenca DO IKOS 2 — Konferenca DO IKO 2 — Konferenca DO IZIP 2 — Konferenca DO PMI 2 — Konferenca DO LIVAR 2 — Konferenca DS SOZD IMP 2 — Konferenca KOL-6 IRAK 2 Praviloma so predsedniki konferenc člani koordinacijskega odbora. 6. člen Delegate v Koordinacijski odbor izvolijo Konference OOS na letnih skupščinah po predhodni obravnavi delegatov v osnovnih organizacijah. Mandatna doba delegatov traja 2 leti (4 leta), vendar je vsakega delegata lahko razrešiti, če: — ne izpolnjuje svojih dolžnosti v koordinacijskem odboru, — da ostavko ali zahtevo za razrešitev. V primeru razrešitve delegata se izvoli novega. 7. člen Delegat v koordinacijskem odboru se mora ravnati skladno z usmeritvijo ali stališčem organa, ki ga je izvolil, ima pa tudi pravico in dolžnost, da skupno z drugimi delegati išče najustreznejšo rešitev in prispeva k sporazumu o taki rešitvi. 8. člen Koordinacijski odbor deluje na sejah, ki so sklepčne, če je prisotnih najmanj dve tretjini organizacij, ki so izvolile svoje delegate v koordinacijski odbor. 9. člen Koordinacijski odbor sklepa z javnim glasi ova-njem tako, da imajo delegati iz posameznih u sta-noviteljev koordinacijskega odbora po en glas 5. V primeru, da se stališča delegatov razlikujeji o v vsebinskem pogledu, se uvede vsklajevalni pos to-pek. Način in postopek delovanja koordinacijske ga odbora in izvedbe vsklajevalnega postopka ure ja Poslovnik o delovanju Koordinacijskega odbor a. III. ORGANI KOORDINACIJSKEGA ODBORA 10. člen Za uresničevanje svojih nalog ima Koordinacij- -ski odbor naslednje organe: — predsednika koordinacijskega odbora — podpredsednika koordinacijskega odbora — komisije za: a) razvoj samoupravljanja in družbeno-eko-nomske odnose b) družbeni standard c) informiranje in izobraževanje d) šport in rekreacijo e) kulturo in pomoč pri delu OO ZSMS 11. člen a) Predsednik koordinacijskega odbora Predsednik koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge: — sklicuje in vodi seje koordinacijskega odbora — skrbi za uresničevanje sklepov in stališč koordinacijskega odbora — skrbi za izvajanje letnega načrta koordinacijskega odbora — pripravlja izhodišča za gradiva, ki naj bi se obravnavala na sejah koordinacijskega odbora — pripravlja osnutek programa dela in akcij odbora — zastopa in predstavlja koordinacijski odbor v okviru SOZD in navzven, — podpisuje sklepe in stališča koordinacijskega odbora — opravlja druge naloge po sklepih koordinacijskega odbora. 12. člen b) Podpredsednik koordinacijskega odbora Podpredsednik koordinacijskega odbora pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. 13. člen c) Komisije koordinacijskega odbora Komisije koordinacijskega odbora skrbijo za izvajanje sklepov in stališč koordinacijskega odbora iz svojega programa in področja dela ter da-jajo pobude koordinacijskemu odboru za sprejem sklepov in stališč iz njegovega področja delovanja. Število članov komisij se določi po potrebi. Predsedniki komisij so obvezno člani koordinacijskega odbora, ostali člani pa se izberejo izmed članov sindikata SOZD IMP, ki so zainteresirani delovati v različnih področjih. Za formiranje komisij je zadolžen koordinacijski odbor. 14. člen Koordinacijski odbor imenuje 3 člane v razpisno komisijo za imenovanje: — generalnega direktorja SOZD — namestnika generalnega direktorja SOZD — pomočnika generalnega direktorja SOZD — direktorja interne banke O kandidatih zavzema stališča in daje politično podporo. Koordinacijski odbor vodi postopek evidenti- ranja ter vsklajevanja predlogov kandidatov za samou pravne organe na ravni SOZD in izven, kadar jih delegira SOZD IMP. 15. člen Poste )pke in način delovanja Koordinacijskega odbora in njegovih organov podrobno ureja Poslovnik o delovanju kocfrdinacijskega odbora, ki ga spre; jme koordinacijski odbor po predhodni obravna vi v vseh osnovnih organizacijah in konferencah s indikata. IV. OST. ALE OBLIKE DELOVANJA KOOR-DINACI. IŠKEGA ODBORA 16. člen Poleg d> elovanja konferenc in osnovnih organizacij sindii kata v okviru koordinacijskega odbora, se kot met odo dela sindikata v SOZD IMP organizirajo še — prob lemske konference — delov 'na posvetovanja predstavnikov OOS SOZD. 17. člen a) Problem iška konferenca: Problems k a konferenca se oblikuje za vsako zasedanje pos ebej iz delegatov OOS in konferenc sindikata SOZD IMP. Na proble mski konferenci se obravnava posa- mezen problem ali področje, ki je aktualno za vse ali večino osnovnih organizacij IMP. Sklicuje jo predsednik koordinacijskega odbora na pobudo osnovnih organizacij, koordinacijskega odbora, komisij koordinacijskega odbora, drugih družbeno-političnih organizacij SOZD IMP ter občinskih in republiških organov Zveze sindikatov. 18. člen b) Delovna posvetovanja predsednikov OOS in konferenc OOS: Delovna posvetovanja predsednikov so namenjena izobraževanju in usposabljanju sindikalnih delavcev za delo v OOS ter poenotenju akcijskih izhodišč, ki se nanašajo na uresničevanje vloge sindikata v SOZD IMP. Delovno posvetovanje sklicuje predsednik koordinacijskega odbora na pobudo koordinacijskega odbora. V. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 19. člen Osnovne organizacije in konference OOS so sporazumne, da v primeru skupaj dogovorjenih akcij, pri katerih bi se doseglo bistveno racionalizacijo porabe sredstev z združevanjem sredstev, združujejo sredstva za take akcije. Akcije za združevanje so: — nastop na ŠIG — zimski in letni — združevanje sredstev za delo Pevskega zbora IMP — združevanje sredstev za delo Planinskega društva IMP in druge naprej dogovorjene akcije združevanja. Kriterij za združevanje sredstev določi koordinacijski odbor na osnovi udeležbe posamezne osnovne organizacije in konference v skupni akciji. Sredstva se združujejo v Interni banki SOZD IMP, ki vrši tudi finančne posle za koordinacijski odbor. VI. KONČNE DOLOČBE 20. člen Spremembe določil tega dogovora lahko predlaga vsaka osnovna organizacija ali konferenca OOS SOZD IMP. Postopek za uveljavitev sprememb ali dopolnitev tega dogovora je enak kot za njegov sprejem. 21. člen Ta dogovor stopi v veljavo, ko ga sprejmejo vse osnovne organizacije in konference sindikata, kar ugotovi koordinacijski odbor na svoji seji. Predsednik koordinacijskega odbora: POSLOVNIK 0S"UIEK o delovanju Koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMP Na podlagi 9. " in 14. člena Dogovora o ustanovitvi Koordinacijskega n odbora, je odbor, po predhodnih obravnavah na O OS in Konferencah OOS SOZD IMP na svoji seji dne __sprejel POSLOVNIK o notranji organizi iranosti in načinu delovanja Koordinacijskega odbora in njegovih organov 1. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Osnovne organiz; acije sindikata in konference osnovnih organizacij sindikata SOZD IMP so se med seboj povezale v Koordii tacijski odbor zaradi vsklajevanja svojega delovanja tt :r dogovarjanja o skupnih stališčih do vprašanj, ki so st cupne njihovemu članstvu. 2. člen V Koordinacijskem odboru uresničujejo konference OOS na Delovnih organizacijah in osnovne organizacije skupne naloge, tako čl a: — vsklajujejo svo j e delovanje, — se dogovarjajo i n vodijo skupne akcije, — izmenjujejo izkuušnje o svoji organiziranosti in delovanju, — sprejemajo stališ ;ča, mnenja, priporočila in druge akte enotne politične 'volje, — izobražujejo in ervotno informirajo svoje članstvo o zadevah, ki se nanaša J jo na upravljanje v SOZD IMP. 3. člen Koordinacijski odbo; r deluje po tem Poslovniku skladno z dogovorom o s voji ustanovitvi in skladno s statutom Zveze sindikatov ’ Slovenije. Pri uresničevanju svojih nalog izhaja iz int eresov članstva v osnovnih organizacijah, ki se vanj povezujejo, upošteva pa tudi skupne interese delavcev kot so opredeljeni v zakonodaji in sklepih kongresov ■ Zveze sindikatov in ZK. 4 . člen Pri uresničevanju svojih nalog se Koordinacijski odbor opira na politične pobude ostalih družbeno-političnih organizacij, ki deluje jp v SOZD IMP. Pri izvaja- nju svojih nalog se Koordinacijski odbor povezuje tudi s samoupravnimi organi, strokovnimi službami in drugimi organi v SOZD ter v ta namen predlaga skupno obravnavanje posameznih vprašanj in sodeluje pri vodenju skupno dogovorjenih akcij. II. NAČIN DELOVANJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA 5. člen V skladu z dogovorom o ustanovitvi Koordinacijskega odbora sestavljajo odbor delegati: delegata — Konferenca OOS DO EMOND 2 — Konferenca OOS DO PROMONT 2 — Konferenca OOS DO IKOS 2 — Konferenca OOS DO IKO 2 — Konferenca OOS DO IZIP 2 — Konferenca OOS DO PMI 2 — Konferenca OOS DO LIVAR 2 — Konferenca OOS DS SOZD IMP 2 — Konferenca OOS KOL-6 IRAK 2 Praviloma so predstavniki konferenc člani koordinacijskega odbora. Seje Koordinacijskega odbora se praviloma udeležujeta po 2 delegata ustanoviteljic, s tem da ima vsaka ustanoviteljica pri glasovanju 1 glas. Mandat članov traja dve leti (4 leta). 6. člen Sejo Koordinacijskega odbora sklicuje predsednik ali po pooblastilu podpredsednik na lastno pobudo, na pobudo posameznega organa odbora ali na pobudo katerekoli ustanoviteljice Koordinacijskega odbora. Pobudo za sklic lahko dajo tudi občinski organi ZS, na katerih območjih so Delovne organizacije IMP, ali republiški organi Zveze sindikatov Slovenije. 7. člen Koordinacijski odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. 8. člen Sklicatelj seje Koordinacijskega odbora predlaga dnevni red in ga skupaj z gradivom posreduje vsem delegatom Koordinacijskega odbora, predstavnikom vodstev drugih družbeno-političnih organizacij in samoupravnim organom SOZD. Po potrebi se gradivo posreduje tudi posameznim strokovnim in drugim delavcem v SOZD ali izven. Gradivo mora biti posredovano najmanj 15 dni pred sejo. 9. člen Ko dobi gradivo za sejo Koordinacijskega odbora, mora delegat skupaj s predsednikom konference ali osnovne organizacije ugotoviti, ali je konferenca ali osnovna organizacija že zavzela stališče do vprašanj, ki so na dnevnem redu Koordinacijskega odbora. Če konferenca ali osnovna organizacija še ni zavzela stališč do vprašanj, ki bodo na dnevnem redu, mora predsednik konference sklicati sejo konference, na kateri se izoblikujejo stališča OOS do predlaganih rešitev. 10. člen Seja Koordinacijskega odbora je sklepčna, če je prisotnih najmanj dve tretjini ustanoviteljic Koordinacijskega odbora. .11. člen Sejo Koordinacijskega odbora vodi njegov predsednik ali v dogovoru z njim podpredsednik. Koordinacijski odbor najprej določi dnevni red, po katerem bo seja potekala. Delegati Koordinacijskega odbora na seji lahko predlagajo, da se vključi v dnevni red še nova točka, vendar je v takem primeru, če gre za vsebinska vprašanja, potreben pristanek večine delegatov, delegati pa se lahko pri taki točki vzdržijo glasovanja, če smatrajo, da odločitev ni sprejemljiva za njihovo organizacijo ali konferenco. Na začetku seje Koordinacijski odbor pregleda izvršitev nalog, sprejetih na zadnji seji. 12. člen Na seji Koordinacijskega odbora je mogoče razpravljati le o vprašanju, ki je v neposredni zvezi z obravnavano točko. Razpravljalen, ki se od tega oddalji, mora predsedujoči najprej opomniti, nato pa mu lahko odvzame tudi besedo. Razprave na seji, razen razprave poročevalca k točki dnevnega reda, praviloma ne smejo biti daljše od 5 minut. Razprava vsakega vprašanja, ki je na dnevnem redu seje Koordinacijskega odbora, traja, dokler se javljajo razpravljala. Predsedujoči sklene razpravo, ko ugotovi, da se o posameznih vprašanjih lahko glasuje. Seja Koordinacijskega odbora se praviloma zaključi, ko je izčrpan dnevni red. Koordinacijski odpor pa lahko sklene, da se seja prekine, vendar mora v tem primeru III. NAČIN DELOVANJA ORGANOV KOORDI-določiti čas, ko se bo nadaljevala. NACIJSKEGA ODBORA Za formiranje komisije je zadolžen Koordinacijski odbor. 13. člen Skupne dogovore sprejme Koordinacijski odbor z javnim glasovanjem, razen če se v posameznem primeru ne odloči za tajno glasovanje. Dogovori so sprejeti, če se za njihovo vsebino opredelijo vsi delegati. Če se pri glasovanju ugotovi, da se stališča delegatov razlikujejo v vsebinskem pogledu, zaradi česar eden ali več delegatov ne soglaša, se odločanje preloži na prihodnjo sejo. V tem primeru mora predsednik Koordinacijskega odbora seznaniti vse ustanovitelje odbora z različnimi stališči in predlogom sporazumne rešitve. Ustanovitelji Koordinacijskega odbora so dolžni dati svojemu delegatu usmeritev za naslednjo sejo odbora. Pri ponovni obravnavi tega vprašanja lahko odloča Koordinacijski odbor tudi z večino glasov vseh delegatov, vendar tak dogovor obvezuje samo tiste ustanoviteljice, ki so se za sklep odločile, pa tudi tiste, ki so naknadno dale pismeno soglasje k dogovoru. 15. člen a) Predsednik Koordinacijskega odbora Predsednik Koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge: — sklicuje in vodi seje Koordinacijskega odbora —- skrbi za uresničevanje sklepov in stališč Koordinacijskega odbora — skrbi za izvajanje letnega načrta Koordinacijskega odbora — ■ pripravlja izhodišča za gradiva, ki naj bi se obravnavala na sejah Koordinacijskega odbora — pripravlja osnutek programa dela in akcij odbora — zastopa in predstavlja Koordinacijski odbor v okviru SOZD in navzven — podpisuje sklepe in stališča koordinacijskega odbora — opravlja druge naloge po sklepih koordinacijskega odbora. 14. člen O seji Koordinacijskega odbora se piše zapisnik. Zapisnik se posreduje vsem organizacijam sindikata SOZD IMP, organom družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov v SOZD, poslovodnemu organu SOZD IMP in pristojnim organom Zveze sindikatov Slovenije. 16. člen b) Komisije Koordinacijskega odbora Komisije Koordinacijskega odbora skrbijo za izvajanje sklepov in stališč Koordinacijskega odbora iz svojega programa in področja dela ter dajajo pobude Koordinacijskemu odboru za sprejem sklepov in stališč iz njihovega področja delovanja. Število članov komisij se določi po potrebi. Predsedniki komisij so obvezno člani Koordinacijskega odbora, ostali člani pa se izberejo izmed članov sindikata SOZD IMP, ki so zainteresirani delovati v različnih področjih. 17. člen Koordinacijski odbor izdela za vsako letoiokvimi program dela. IV. POGOJI DELOVANJA KOORDIN4. CIJSKEGA ODBORA IN NJEGOVIH ORGANOV NA RAVNI SOZDIMP 18. člen Za delovanje Koordinacijskega odbora in njegovih organov ter uresničevanje programa, se v okviru Delovne skupnosti skupnih služb SOZD IM IP zagotavljajo materialni, administrativno-tehnični, pros.torski in ostali pogoji za delo. (Možna namestitev poklic.nega sindikalnega delavca.) V. KONČNE DOLOČBE 19. člen Ta poslovnik stopi v veljavo, ko ga spi,- ejme Koordinacijski odbor na svoji seji po predhodni < jbravnavi v vseh osnovnih organizacijah in konferencah OOS v SOZD IMP. 20. člen Spremembe poslovnika lahko predi; tga vsaka ustanoviteljica Koordinacijskega odbora, sp l ejema se po enakem postopku kot poslovnik. Predsednik Koordinacijskega odbora: UGANIMO, KAM GREMO Ntivada je, da planinsko društvo ob koncu leta pripravi za svoje člane in prijatelje nenaporen izlet po nizkih gričkih nad prijetnimi dolinicami, skozi kraje, ki jih večina ne pozna. In takemu presenečenju z naravo in drugimi dodatki HOČEMO vsem udeležencem pripraviti res prijetno nedeljo, ki bi jo skupno veselo doživeli na poti V NEZNANO, 21. oktobra s posebnimi avtobusi proti... To naj bo tajnost, ki jo boste odkrili med vožnjo ob lepi nagradi. Ta sobotni izlet v naravo ima namen, da člane društva in prijatelje nekako nagradi za gmotno podporo dejavnosti našega PD. Prijave za ta izlet niso omejene, prav pa je, da se vsi prijavijo do 18. oktobra pri poverjenikih, ki bodo navedeni na Obvestilih, če pa kje tega ne bo, otem naj se prijavijo predsedniku PD inž. Radu eguli (TEN) ali pri Robertu Kastelic (TOZD TRAA). Zaradi zadostnega naročila avtobusov se držimo roka prijav, vsekakor pa želimo res množično udeležbo na izletu v neznano. Oprema res ni zahtevna, razen res primerne obutve, kak zalogaj v nahrbtniku tudi de bo odveč, posebno začadi otrok in starejših. Za podrobnejše nasvete se obrnite do planincev, da bomo tako vsi pripravljeni za naš prvi izlet, ki ga v taki obliki organiziramo. Bolj ko bomo številni, manj bo razočaranih z ugotovitvijo, zakaj nisem bil zraven. Skupno si bomo pripravili lep izlet. Na svidenje. PLANINSKE VESTI Leto, v katerem je naše planinsko društvo imelo svoj prvi načrt, se počasi izteka. V oktobru bomo v glavnem končali z izleti na gore, ne bo pa smela zaostati druga dejavnost, ki ima zvezo s planinstvom. Mnogi so bili udeleženci naših načrtov, ob tem pa moramo priznati, da še nimamo množičnosti planinstva, mnogi imajo zadržke zaradi opreme, časa, pa tudi v motorizaciji najdemo vzroke, da jih dosti premalo hodi v naravo, če pa gredo, se mnogi zapeljejo tja in v okrogu nekaj sto metrov iščejo svojo rekreacijo. Letos smo spoznali, da so mnogi ponavljali svoje poti na gore, medtem ko drugi kljub članstvu niso niti začeli. Upamo, da bo drugo leto drugače, da bo množičnost in sodelovanje. V dokaz je lahko to, da so se proslave 200-letnice prvega pristopa na Triglav udeležili na našem očaku tudi naši člani, ki jih je bilo res samo za desetino. V svojih vrstah imamo pa tudi takšne, ki so v izrednih nekaj dneh opravili del slovenske transverzale od Maribora do Raduhe, kjer so jo zaključili ob 10. planinskem taboru Slovenije, kamor je mnoge zastonj popeljal avtobus, vendar udeležba ni bila ravno pohvalna, dokaz, precej praznih sedežev v vozilu, čeprav je bila septembrska nedelja lepa. Za nami je tudi smer poti Logarska dolina-Ka-mniška Bistrica, kamor so se enodnevno namenili zvesti ljubitelji planinskih poti. Ta izlet je bil zadnji letošnji na takšne višine Kamniškega sedla in bližnjih vrhov. Ob tem pa lahko mislimo na tiste, ki si bodo zaželeli na gore pozimi, ali se udeležili turnih smuk z zasneženih vrhov. Torej bomo morali o tem tudi načrtovati, da zajamemo razne želje glede stika z naravo po koristni smeri. FRAN VODNIK TONETU V SLOVO Dne 8.9.1978 smo se na grosupeljskem pokopališču za vedno poslovili od bivšega sodelavca in zvestega tovariša Antona MASTEKA, dolgoletnega šoferja iz avto-parka TOZD-OV. Zahrbtna bolezen in kruta smrt ga je iztrgala iz naše sredine, ter mu prekinila nit težkega, vendar plodnega življenja. Njegovo življenje je bilo vse bolj kot rožnato. Polno bridkosti in trpljenja. Že kot otrok se je preživljal sam in si služil kruh pri tujih ljudeh. Ko je agresor napadel našo državo, je bil med prvimi, Id so se borili za osvoboditev domovine in za naš boljši jutri. Tudi po osvoboditvi se je takoj vključil v delo za izgradnjo in obnovo naše zemlje. V letu 1957 se je zaposlil pri našem podjetju, takratnem TOPLOVODU kot šofer in bil nam mlajšim za vzgled, zlasti s svojo vozniško etiko. Vselej in vsakomur je bil pripravljen pomagati. Nobeno delo ni bilo za njega pretežko kljub njegovemu šibkemu zdravju. Marsikatero noč je prebil za volanom za dobrobit podjetja in nas vseh. Kljub slabim šoferskim pogojem in utrujenosti je bil vedno za šalo in humor. Nismo ga I imeli radi samo prijatelji, temveč bilje priljubljen tudi |;>ri drugih ljudeh od Jesenic do Skopja, od Maribora do. Pule, zlasti zadnja leta pred upokojitvijo, ko je oprav I jal posle v nabavni službi, Za njegovo prizadevanje in požrtvovalnost mu najlepša hvala. S prerano smrtjo smo iz.] gubili dobrega tovariša, vestnega sodelavca in iskren# ga prijatelja. R.MAEL DRAŠLER ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi no icjega očka Antona MASTEK se iskreno zahvaljuj) eni vsem, Id ste ga v tolikšnem številu pospremili nra njegovi zadnji poti v prerani grob, darovali venice in cvetje, izrazili osebno ali pismeno sožalje i t t v težkih trenutkih sočustovali z nami. Posebej se zahvaljujem očkovim bivšim sodelavcem za vsestransko pomcič pri organizaciji pogreba in šoferjem za častno stražo. Hvala pevskemu zboru žiti občuteno zapete ža* lostinke. Osnovni organizaciji sindikata Delovne skupnosti SOZD IMP za i iiraženo sožalje in govorniku za poslovilne bese s de. MEVENKA MASTEK FRANCIJU KASTELICU V SPOMIN Pred 20 leti si se zaposlil v livarni, kjer si ji ostal zvest do pred kratkim, ko te je kruta težka bolezen iztrgala b naših vrst. Za svoj življenjski cilj sil isi Izbral težak a lep Hvarski poklic. S svojimi sodelavci, si vedno skušal premagati vsako oviro, kise je pojavila na poti k uspehu. Vsak trenutek si bil na razpolago H' čarni. Tudi svoj težki pok Besi opravljal vestno to predamo. Sedaj, ko so se težki poj; o ji začeli izboljševati, te je zahrbtna bolezen iztrgala iz naših Vrst, kjer bi lahko s svojimi bogatimi izkušnjami še mnogo doprinesel Hvaml- Sodelavci smo te pozni i dl kot poštenega človeka, zato si bil neštetokrat izvoljeni v samoupravne organe. Ohranili te bomo v trs {jnen spominu kot vedrega, nasmejanega to in Id si bil vedno pripravljen pomagati sodelavcem. Sodelavci DO LIVAR TOZD LBK Tomosova novogradnja, kjer bodo izdelali »plavi« program. Skupina monterjev centralne kurjave je bila v Portorožu. Od leve: Pero Bla-ževič, Valerij Lovrečič, Danilo Rubeša, Milan Vajgl, čepi: Miro Grižon in Monterji TOZD Elektromontaža. Od leve: Nikola Terzič, Bojan Jašovec, Čedomir Žunič, Branko Venčec (čepi) Edi Montanič. V TOMOSOVE NOVOGRADNJE BOMO VGRADILI VSE INSTALACIJE Za svoj modri program gradi koprski Tomos v Kopru nove proizvodne prostore s prizidkom, kjer bodo garderobe sanitarni prostori in pisarne. Med graditelji novih Tomosovih prostorov so tudi naši monterji, ki bodo vgradili elektro instalacije, vodovod, ogrevanje, klimo, plin in instalacije za stisnjen zrak. Vrednost celotnih del je 21 milijonov din od tega za 9 milijonov din elektro instalacij, 12 milijonov din pa vrednost strojnih instalacij. Na gradbišču delajo monterji TOZD Montaža Koper in TOZD Elektromontaža iz Ljubljane. Po pogodbi je bil začetek 15. junija, dela morajo biti končana do 15. novembra letos. Naši monteiji so začeli točno po planu in rokovni plan tudi izpolnjujejo. »Operativni plan izpolnjujemo, če se gradnja ne bo zavlekla, bomo v roku tudi zaključili. To je sorazmeroma velik objekt, ki pa ni posebno zahteven, največjo postavko pri naših delih predstavljajo klimatske naprave. Prej omenjena cena je brez zunanjega razvodnega omrežja in trato postaje,« je pripovedoval operativec Janez Borec, ki vodi dela na tem objektu. NA GRADBIŠČU V GLAVNEM DOMAČINI »To je klasično industrijsko gradbišče. V skupini nas je šest, sedem in delamo še na dveh manjših gradbiščih v okolici. Veliko delamo na višini. Treba je paziti, da kdo ne pade ali da ne pade orodje. Imamo odre na kolesih, ki jih premikamo po hali. Veliko ,plezamo’ gor in dol,« je pripovedoval vodilni monter vodovoda Lucijan Vuk in nadaljeval: »V glavnem smo na gradbišču domačini, kar nam po več letin terena tudi ustreza. Ne vidim razloga, da ne bi šel na teren. Na enem mestu ne bi mogel delati, že eno leto na istem gradbišču je veliko.« Nadaljevanje na 10. strani Skupina klimarjev in vodovodarjev. Od leve: Štefan Koprivec, Slavko Horvat, Vladimir Savarin, Klavdij Kac, Janko Turk, Ferdo Baluca in Lucijan Vuk. ✓" H Priročno skladišče TOZD Elektromontaža ob Tomosovi novogradnji V TOMOSOVE NOVOGRADNJE BOMO VGRADILI VSE INSTALACIJE Nadaljevanje z 9. strani Pri IMP dela 13 let in je takole dejal: »IMP je tak, kot ga naredimo, menim, da smo zaenkrat lahko še zadovoljni.« Ža skupino pravi, da je dobra, če se monterji po določenem času zamenjajo. Ferdo Baliica še ni vodilni monter, skupino, ki vgrajuje klima naprave, pa vodi osmi mesec. »Sedaj delamo v glavnem na strehi, vgrajujemo ventilatorje,« pravi tov. Balu ca. Pogovor je stekel o njegovem statusu in plačilu po delu. Če bi se moral na hitro odločiti, bi se odločil za delo monterja, ker meni, da je delo z ljudmi naporno. V svoji skupini ima tudi učenca, za katerega pravi, da se zanima za delo in da bo v svojem po-"speien, če bo tako nadaljeval. Tovariš Baluca bo letošnjo jesen končal poklicno šolo, ki jo je organizirala temeljna organizacija. Vpisalo se je 60 delavcev, od teh bo prejelo zaključna spričevala le okrog 20. TOZD je plačala šolnino, jim dala študijski dopust, in jim omogočila šolanje, a je bil osip vseeno velik. Tov. Baleca: »Ne vem, kje so vzroki, da jfii je toliko odnehalo. Nekaterim se osebni dohodki po končanem šolanju ne bi povečali, drugim je zmanjkalo volje. Brez dvoma je bila šola koristna in bi jo bilo potrebno še organizirati.« ELEKTROMONTERJI TOKRAT NA STREHI Elektro monterji so šele začeli, odšli pa bodo z gradbišča od vseh monteijev zadnji. Napeljali bodo vse po- trebne elektro instalacije, telefon in strelovode. Slednje so tudi delali, ko sem jih obiskal. Prišli so s strehe, da bi razložili tovornjak, ki jim je pripeljal material v priročno skladišče na gradbiše. Skupaj z vodilnim monterjem jih je pet, od tega dva monterja iz Titovih Užic. Oba sta pri IMP že nekaj let. Nikola Terzič je prej delal tudi po Afriki, Čedomir Zunič pa po Jugoslaviji. Njuna »specialnost« so strelovodi. Pri IMP sta zadovoljna, stanujeta pa pri Pejič Dimitriju-Paji, ki je bil tudi naš monter. Domov v Užice, kjer imata družini, odhajata enkrat mesečno, stroške potovanja jima plača TOZD. In koliko časa še nameravata ostati pri IMP? »Dokler naju bo IMP potreboval,« sta odgovorila oba. Nekaj so jima omenili, da bosta morala za nekaj časa v tujino.« »Brez problema, bova pač šla tja, kjer naju potrebujejo,« sta dejala. Bojan Jašovec je doma iz Domžal in prihaja iz Kopra domov za konec vsakega tedna. »Veseli me elektrika in potrebujem denar, zato sem se odločil, da grem k IMP. Imam tudi več možnosti, da v tej stroki pridobim kvalifikacije,« je povedal. Branko Venčec je letos končal srednjo tehnično šolo, smer jaki tok. Pri Elektromontaži je bil ob mojem obisku zaposlen šesti dan, to je njegova prva zaposlitev. »Nekje je treba začeti. Tu bom ostal osem mesecev, potem grem v pripravo dela. Delo me veseli,« je dejal in še pristavil, da ga ne bi zamenjal za pisarno. Vodilnega monterja Franca Erjavca ni bilo na gradbišču. Poleg tega gradbišča dela še na dveh in je prav takrat odšel na ti gradbišči. KURJAV ARJI SO SE ZAČASNO PRESELILI Po dogovoru z investitorjem se je skupina monterjev centralne kuijave preselila v novogradnjo Splošne plovbe v Portorožu, da bi na tem objektu vgradila manjkajočo opremo in tako končala dela, ki so se po krivdi komerciale TOZD MK precej zavlekla. Valerij Lovrenčič seje zaposlil pri IMP že leta 1959 in je vodilni monter od leta 1964. »Gradbišče v Kopru ni zahtevno, to v Portorožu je bilo neprimerno bolj. Računamo, da se bomo čez 14 dni vrnili na Tomos. Rad imam v skupini stalne monterje. Tokrat smo vsi domačini. Malicamo v gostilni, vse ostalo je doma. Delam običajno na objektih, kjer smo po nekaj mesecev in se tako ne selim preveč pogosto,»je povedal. Tudi on obiskuje šolo in jo bo čez nekaj mesecev končal. »Pri hiši smo vsi študentje. Sola mi je marsikaj dala. Šel bi še na delovodsko, če bi imel možnost.« Mogoče bi jo lahko organizirala temeljna organizacija, saj bi bilo interesentov gotovo več. Na srečo imamo še delavce, ki ne gledajo na svojo prihodnost od danes do jutri in če jim jutri končana šola ne bo prinesla več denarja, je ne končajo. Možnosti verjetno ne bodo tako pogoste, zahteve pa vedno večje. TONE ŠTRUS ZUNANJA TRGOVINA V prejšnjih dveh številkah IMP Glasnika sem s sestavkoma »Samoupravno povezovanje Inženiringa« in »Za čiste dohodkovne odnose« opozoril na nekatere temelje družbenoekonomskih odnosov, na katerih gradimo to našo temeljno organizacijo skupnega pomena, s tem poenostavljenim in kratkim sestavkom pa zaključujem to problematiko z obravnavo nekaterih vprašanj zunanje trgovine, ki se tičejo zlasti naše OZD. Bistvene spremembe celotnega zunanjetrgovinskega prometa, izhajajoče iz nove Ustave in zakona o združenem delu, segajo v marec 1977, ko šobili sprejeti trije sistemski zakoni: zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, zakon o prometu blaga in storitev s tujino in zakon o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini, na njihovi podlagi pa že vrsta podzakonskih predpisov. Rok za uskladitev v OZD z omenjenimi zakoni je bil najprej marec letos, zaradi težav pri izvajanju zakonov prav v gospodarstvu pa je bil podaljšan in izenačen z rokom, ki ga določa ZZD. V tem sestavku izpostavljam seveda samo tiste rešitve in probleme, ki se nanašajo na IMP, ne pa zunanjetrgovinskega sistema kot celote. Omenjena zakonodaja imenuje OZD, ki opravljajo sunanjetrgovinski promet, nosilce zunanjetrgovinskega prometa. Na grobo povedano, mora nosilec izpolnjevati določene pogoje za uspešno opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa, sklenjen mora imeti samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev s proizvajalnimi in drugimi OZD, za katere opravlja promet, imeti mora ustrezne samoupravne splošne akte, ki urejajo organizacijo poslovanja, dela in naloge s pogoji za njihovo opravljanje in seveda tudi ustrezne kadre. Z vidika tega sestavka je najzanimivejši samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, ki ga mora nosilka zunanjetrgovinskega prometa skleniti s proizvajalnimi in drugimi OZD, za katere ta promet opravlja, oz. s katerimi posluje. Namen takega sporazuma je jasen: vzpostavitev dohodkovnih odnosov (pri nas gre praktično vedno za skupni prihodek — prihodek od skupnega poslovanja) med proizvodnjo in (zunanjo) trgovino. Temelj takega sporazuma pa je 72. člen zakona o združenem delu. Delovna organizacija IMP je (bila) registrirana za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa (poleg TOZD Zastopstva), s samoupravnim preoblikovanjem v SOZD pa smo s samoupravnimi splošnimi akti predvideli tri nosilke zunanjetrgovinskega prometa, in sicer sestavljeno organizacijo samo TOZD Inženiring — izvoz—uvoz in TOZD Zastopstva, ki opravljajo naslednje oblike zunanjetrgovinskega prometa: izvoz, uvoz, zastopanje tujih firm, izvajanje investicijskih del v tujini, proizvodna kooperacija s tujimi firmami, promet pravic industrijske lastnine in to le za TOZD v okviru SOZD IMP (razen seveda zastopanja, ki po naravi ne more biti tako omejeno), vštevši seveda primere, da se npr. uvoženo blago vgrajuje v proizvode TOZD oz. uporabi pri storitvah (montaži). Omenjeni samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v zunanjetrgovinskem prometu je v naši SOZD trenutno v javni obravnavi. Ta sporazum ima pri nas specifičen pomen, saj je poleg tega, da so njegove podpisnice samo TOZD v okviru SOZD IMP, nekakšno »nadaljevanje«, prepletanje s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Inženiring in ostalimi TOZD (prav tako v javni obravnavi), saj je zunanja trgovina ena izmed dejavnosti TOZD Inženiring — izvoz—uvoz. Glede na to, da nosilke, ki se ukvarjajo z zastopanjem tujih firm zaradi specifičnosti te oblike zunanjetrgovinskega prometa, niso obvezane sklepati take sporazume, je TOZD Zastopstva v našem sporazumu le »pasivni« udeleženec, kot vsak drugi TOZD, ki ni nosilec. Samoupravni sporazum, ki je v javni obravnavi, vsebuje poleg temeljnih določb o kupni politiki proizvodnje in montaže na eni ter zunanjetrgovinskega poslovanja na drugi strani, o načinu prevzemanja rizika iz skupnega poslovanja, o uresničevanju vzajemne odgovornosti za pospeševanje in razvoj proizvodnje in montaže na eni in zunanjetrgovinskeg poslovanja na drugi strani, o osnovah in merilih za razporejanje skupnega prihodka in deviznega priliva, o usklajevanju stališč, reševanju sporov, načinu sprejemanja in drugo. Srž sporazuma je opredeliti kompleksno dohodkovno razmerje med nosilko zunanjetrgovinskega prometa, ki ga tudi dejansko opravlja in OZD, s katero (za katero) posluje. Tudi v našem primeru gre pri zunanjetrgovinskem prometu za skupno poslovanje med nosilko (to bo praviloma TOZD Inženiring—izvoz—uvoz) in TOZD, za katero ta storitev opravi, pri čemer je na podlagi sporazuma določljivo, koliko dela in sredstev vloži vsaka (kolikšno je torej njeno »družbeno potrebno delo«) in kolikšen je torej njen delež pri tako skupaj ustvarjenem prihodku. Čeprav se še vedno nekateri ogrevajo za »procente, provizije« in drugo, kar z vloženim delom in sredstvi nima dosti skupnega, bo naš moto dosledna izpeljava »deleža pri skupnem prihodku«. Kolikor pa bo v zunanjetrgovinskem prometu s svojimi storitvami udeležena tudi sama delovna skupnost SOZD, bo za take storitve črpala svoj dohodek iz naslova svobodne menjave dela, po posebnem tovrstnem samoupravnem sporazumu. Večina drugih stvari, ki so urejene v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Inženiring in ostalimi TOZD in ki sem jih na kratko opisal v prejšnji številki, pa veljajo tudi za ta samoupravni sporazum. Zanimivo je, da so omenjeni novi zunanjetrgovinski predpisi zaostrili tudi registracijo OZD pri registrskem sodišču s tem, da si.mora OZD pred registracijo izposlo-vati pozitivno mnenje republiškega koordinacijskega odbora (predstavniki Izvršnega sveta ZSS), kjer pa ima glede kadrov svojo besedo seveda tudi Gospodarska zbornica SRS. S tem v zvezi samo v informacijo, da so pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delavci pri opravljanju poslov zunanjetrgovinskega prometa, z odlokom Gospodarske zbornice Jugoslavije na novo določeni. Mi smo se zavestno odločili, da bomo večji del zunanjetrgovinskega prometa za lastne potrebe opravljali sami, delno s tem v zvezi se je tudi organizirala temeljna organizacija skupnega pomena, nosilcu izven SOZD IMP bomo tovrstne storitve poverjali le v primerih, ki presegajo naše okvire in morda v kakšnjih izjemnih, objektivnih primerih. Srednje poti tu ni, če hočemo racionalno poslovati, obravnavni samoupravni sporazum pa je formalna podlaga, da na njegovih določbah organiziramo skupno poslovanje, ki bo v prid in zadovoljstvo obema: nosilki zunanjetrgovinskega prometa, zlasti pa koristniku njenih storitev, ki želi kreativno, ažurno in kvalitetno zunanjetrgovinsko poslovanje. To pa je želja vseh nas, še večja pa škoda glede na izredno občutljivo področje, če se nam napisanega ne bo posrečilo oživiti. ALEŠ ČERIN. dipl. iur. • PREDSTAVLJAMO VAM GRADILI BOMO NOVO LIVARNO BARVNIH KOVIN Na Galjevici je zasebnik že pred II. svetovno vojno zgradil livarno, kjer so ulivali v glavnem barvne kovine. Takrat je bila livarna še precej oddaljena od strnjenega naselja. Njeni prostori so bili urejeni za delo sedmih delavcev. Po končani vojni je bila livarna nacionalizirana, do lanskega leta je poslovala kot enovita delovna organizacija. Že dalj časa so livarji čutili potrebo, da bi se priključili kakšni večji organizaciji, kjer bi lahko z večjo gotovostjo načrtovali svojo prihodnost. Tako so se začeli pogovori z IMP, ki so sez referendumom uspešno zaključili. Livarna Galjevica je spremenila svoj status — postala je temeljna organizacija, k njej se je priključila livarna Žičnica pri Dolgem mostu in se skupaj s TOZD Livarna sive in nodularne litine in TOZD Hladnovodne armature združila v delovno organizacijo Livar, ki ima sedež v Ivančni gorici. TEŽKI DELOVNI POGOJI Ko zavijete z ulice na dvorišče, prvi trenutek ne veste, ali ste prišli prav ali ne. Na levi strani je zasebna hiša, pred njo je sedel otrok v vozičku, na desni strani je nedograjena stanovanjska hiša. Na sorazmerno ozkem dvorišču si stojita nasproti še dve poslopji. Na desnem je tabla, ki pove, da je tu IMP, DO Livar in TOZD LBK. Zgradbe so še iste, kot jih je zgradil njihov prvi lastnik. Za razliko je danes v istih prostorih zaposlenih petdeset delavcev (namesto predvidenih sedmih). Delovni pogoji so težki in jih ni mogoče izboljšati. Republiški inšpektor je izdal pogojno dovoljenje za obratovanje. Namestili so nekaj novih ventilatorjev, to pa je tudi vse, kar so lahko storili. »Delovne pogoje ne moremo izboljšati. Vsaka izboljšava bi bila izredno draga, ker so zgradbe stare, na drugi strani pa je problem še hujši, ker smo danes že sredi naselja in zaradi plinov, prahu in ropota tudi neprimerni za to okolje. In še tretji razlog: nimamo prostora, ki bi ga potrebovali za vsakdanje nor- malno delo, kaj šele širitev,« pripoveduje direktor dipl. inž. Milan Merlak in nadaljuje: »Razen tehniške funkcije za nas opravlja vsa ostala dela skupne službe DO Livar v Ivančni gorici. Tako smo zagotovili enoten nastop na trgu in pa zmanjšali režijske službe in stroške ter povečali učinkovitost teh služb. Kljub prej TOZD LIVARNA BARVNIH KOVIN Livarja v TOZD LBK pri delu Nadaljevanje na 12. strani Livarji v TOZD LBK delajo v težkih delovnih pogojih mm C 'N V POGOVORU SO SODELOVALI: Dipl. ing. Milan Merlak — direktor TOZD Livarne barvnih kovin ing. Vili Pobežin — vodja proizvodnje Darko Klemenčič — predsednik delavskega sveta Franc Žagar — predsednik osnovne organizacije sindikata X______________________/ Dipl. ing. Milan Merlak Ing. Vili Pobežin Darko Klemenčič Franc Žagar GRADILI BOMO NOVO LIVARNO BARVNIH KOVIN Nadaljevanje zli. strani omenjenim težavam so rezultati dela in gospodarjenja dobri. Kupili smo nekaj novih strojev in tako povečali produktivnost.« Vodja proizvodnje inž. Vili Pobežin nadaljuje: »Livarna mora pri svojih izdelkih izpolniti današnje zahteve, ne glede na to, kakšno tehnologijo lahko uporablja. Naš livar opravlja tudi druga dela, ker se v novi livarni ne bo več dogajalo.« KJE BO NOVA LIVARNA? Po dosedanjih Smeltovih študijah ljubljanski bazen potrebuje livarno, ki bi letno Livar je sprejel sklep, da da na voljo sredstva za investicijo: zemljišče, kompresorsko in plinsko postajo, kanalizacijo — vse po nabavni ceni. Prav tako je DS sklenil, da bo vzdrževal sredstva v okviru delovne organizacije Livar. Predstavniki občinske skupščine in družbeno politične organizacije občine Vič-Rudnik podpirajo gradnjo tam, kjer bo cenejša. Tudi poslovanje bodoče Livarne v okviru delovne organizacije bo lažje, če bosta livarni druga poleg druge. Ostaja odprto vprašanje socialne varnosti delavcev, ki v Ivančno gorico ne bodo mogli na delo. S priključitvijo Lige je IMP dobil drugo livarno barvnih kovin. Že prej je bila v okviru IMP Bliskova livarna v Murski Soboti. Proizvodna programa se ne prekrivata in po dosedanjih ugotovitvah se na tržišču obe livarni ne srečujeta. Zaenkrat je tudi dela za obe dovolj. lahko ulila 2000 ton barvnih kovin (letošnji plan TOZD LBK je 600 ton). Inštitut Jožef Stefan ugotavlja, da naj ne bi bila takšna livarna v Ljubljani. Delavci TOZD LBK so se že odločili, da bodo gradili novo livarno. Na voljo sta dve lokaciji. Občina Vič-Rudnik je ponudila lokacijo na Igu, Grosupeljska občina pa poleg sedanje livarne v Ivančni gorici. Študije, ki so jih livarji naročili, so pokazale, da je gradnja v Ivančni gorici za slabih trideset milijonov cenejša. Zemljišče v Ivančni gorici je komunalno urejeno in je gradnja možna takoj po pridobitvi ustreznih dovoljenj, zemljišče na Igu te ureditve še nima in je začetek gradnje (in tudi cena) še toliko bolj negotov. Kolektiv Livarne ima za to naložbo lastna prosta sredstva v višini 2() % vrednosti investicije. Delavski svet DO Odgovorni delavci zagotavljajo, da bodo tudi ta vprašanja rešena v okviru SOZD IMP. Opozoriti velja še na vprašanje delovne sile, ki jo livarna v dosedanjem okolju zelo težko dobi. Res je, da imajo livarji dolgo delovno dobo v livarni, da pa se ostali delavci zelo hitro menjajo. Ivančna gorica ima večje zaledje in drugačno strukturo, kar bo močno vplivalo pri iskanju nove delovne sile. Odločitev o lokaciji je prepuščena delavcem samim. Na zboru sredi septembra se bodo odločili za eno od možnosti. ZAHTEVNE NALOGE PRED SAMOUPRAVNIMI ORGANI Delavski svet TOZD sestavlja 9 delegatov (5 iz obrata L — t.j. Galjevica in 4 iz obrata II. — Žičnica). Pred- sednik delavskega sveta Darko Klemenčič pravi: »Pred samoupravnimi organi so pomembne odločitve. Pred nami je investicija. Zanjo smo se že odločili, sedaj bomo izbrali kraj. Vsak delavec bo pred zborom dobil izvleček iz študije, kjer bo za svojo odločitev o gradnji dobil vse potrebne informacije. Delo delavskega sveta teče normalno, doslej smo bili vedno sklepčni.« Njihovi delegati redno sodelujejo pri delu samoupravnih organov delovne organizacije in SOZD. Vsi delavci so člani sindikata, njihov izvršni odbor šteje 7 članov. Sestaja se po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno. »Naša prihodnja naloga je priprava zbora, ko se bomo odločali o novogradnji, o tem smo doslej že razpravljali. Vključevali smo se tudi pri sprejemanju samoupravnih sporazumov. Organizirali bomo piknik, predlog je Polževo, ki bo namenjen medsebojnemu spoznavanju livarjev,« pravi predsednik izvršnega odbora Franc Žagar. Pripravljajo se tudi na ustanovitev osnovne organizacije ZK, ki je doslej ni bilo. PRILAGAJANJE NOVEMU NAČINU POSLOVANJA Priključitev k IMP ne pomeni za livarno barvnih kovin samo spremembo napisa nad glavnim vhodom, ampak mnogo več. Sprememba poslovanja je proces, ki ga ni mogoče izpeljati čez noč. Tako se tudi livarji počasi prilagajajo novemu načinu organiziranja in dela. Vendar pa do zaključka novogradnje ne bodo mogli veliko spremeniti. Da bodo svoje načrte lahko uresničili, bodo poleg svojega denarja potrebovali tudi združena sredstva v okviru DO Livar in bančne kredite. TOZD LIVARNA barvnih kovin zaposluje 80 delavcev, 50 na Galjevici in 30 v Žičnici, ki ima svoje prostore v nekdanji vinski kleti pri Dolgem mostu. Njihov proizvodni program je vlivanje in obdelava odlitkov iz aluminija, brona in medenine. Glavni kupci njihovih odlitkov so: IMR Rakovica, Agrostroj iz Ljubljane, Ener-goinvest iz Sarajeva, Rade Končar iz Zagreba, Minel iz Beograda in še nekateri drugi. V okviru prizadevanj za čimvečji izvoz se vključuje tudi livarna barvnih kovin z osvojitvijo odlivanja ohišij za oljne črpalke. Da pa tudi sprememba imena nekaj pomeni, govorita naslednja primera: dobili so ponudbo za izdelavo ohišij oljnih črpalk za tovornjake, ki jih izdelujejo v Vzhodni Nemčiji prav zaradi referenc, ki jih uživa LSNL v tej državi. Take ponudbe prejšnja Liga ne bi nikoli dobila. V novo livarno je pripravljen vložiti del sredstev tudi kombinat v Boru, ki se za majhno livarno najbrž ne bi zanimal. Poleg tega je nova organiziranost Livarni prinesla boljše poslovanje, manjše stroške, večji dohodek in ostanek do- hodka. Rezultat poslovanja prvega polletja letos je izredno ugoden, saj je ostanek dohodka šestkrat večji kot v vsem lanskem letu. Zaradi izredno težkih delovnih pogojev je precej delavcev obolelo in so jih morali namestiti na druga delovna, mesta, kar pa je bilo v okviru majhne organizacije izredno težko. Računajo, da bodo ta vprašanja v delovni organizaciji Livar lažje reševali. Izboljšala se je delovna disciplina, kar bo pripomoglo k uresničitvi njihovega, po drugem rebalansu dokaj visoko postavljenega plana. AFORIZMI Dobro orodje potrebuje pametno glavo in pridne roke. Ni tovariš tisti, ki tovariško ne deli napore dela. Delo je dinar, dinar je delo. Nezaslužen dinar ni častno zapravljati. Koke proč od dela, usta stran od jela. Le kdor dela, lahko zahteva pošteno plačilo. Ljubezen do dela, delo nagrajuje. Delo je obveza, ne kazen. Delo meri človekovo družbeno vrednost. Delovno mesto ni shramba za lenobo. Komur delo ugaja, laže živi. Delo ohranja človeka, nedelo ga uničuje. Zanosen v delu, znosen za ljudi. Hvala o delu na jeziku ne prinaša sadov. Misliti grdo o delu, pomeni podcenjevati življenje. Samo misel na delo ne daje uspehov. Šele opravljeno delo daje zadovoljstvo. Ni bogat, kdor delo prezira. V delu je veselje in uspeh. Kdor v delu išče odmor, se moti. F. VODNIK _________________________v DO PROMONT V prilogi objavljamo OSNUTEK pravilnika o načinu in postopku opravljanja kontrole tehnične dokumentacije in predlog delovnih norm za projektivno dejavnost v DO PROMONT. Pripombe pošljite delavskim svetom svoje TOZ ali DS do 15. oktobra 1978. Po tem roku bodo delavski sveti uskladili stališča in pripombe, nakar bo usklajen predlog sprejel delavski svet DO. KOMISIJA ZA URESNIČEVANJE ZZD V DO PROMONT Na temelju določb 20. člena in prvega odstavka 16. člena Zakona o graditvi objektov Uradni list SRS št. 42-73 ter Statuta DO — PROMONT, je delavski svet te delovne organizacije na seji dne.potrdil naslednji PRAVILNIK o načinu in postopku opravljanja kontrole tehnične dokumentacije ter o evidenci in dokumentaciji te kontrole: I. Splošna določila 1. člen Ta pravilnik določa način in postopek, po katerem se opravlja kontrola tehnične dokumentacije ter evidence in dokumentacije opravljene kontrole. 2. člen Namen kontrok 'e poskrbeti za brezhibnost tehničnih rešitev, računsko pravilnost in popolnost izdelane tehnične dokumentacije in ugotoviti ali je tehnična dokumentacija izdelana v skladu z določbami 19. člena Zakona o graditvi objektov. 3. člen Predmet kontrole so: 1. projekti za pridobitev gradbene dovo jenja (PGD) 2. projekti za razpis (PZR) 3. projekti za izvedbo (PZ1) 4. projekti izvedbenih del (PID) 4. člen Kontrola se opravlja za tehnično dokumentacijo, katero je izdelal PPS DO — PROMONT 5. člen $ kontrolo je treba pregledati: — smotrnost tehničnih rešitev; skladno s sodobnimi dosežki znanosti in tehnologije — pravilnost izračunov — popolnost dokumentacije — če so upoštevane določbe zakona o graditvi objektov in na njegovi osnovi izdanih predpisov — če so upoštevane zahteve projektne naloge potrjene od investitorja — če so uioštevani pogoji, zahtevani v soglasjih — če so upoštevani tehnični normativi in predpisi ter standardi za posamezne napeljave, naprave in za določeno opremo — če so upoštevani vsi varstveni predpisi. II. Komisija in njeno delo 6. člen Komisijo za opravljanje kontrole sestavljata predsednik (namestniki) in tajnik kot stalna člana ter eden ali več poročevalcev. DS imenuje stalna člana komisije in njihove namestnike za dobo enega leta in potrdi listo poročevalcev na predlog direktorja PPS za vsako leto posebej. 7. člen Predsednik komisije mora skrbeti, da poteka kontrola v skladu s tem pravilnikom, pismeno imenuje poročevalca, določi dan kontrole, podpisuje potrdilo o opravljeni kontroli. 8. člen Tajnik opravlja sledeče naloge: — izdaja po nalogu predsednika komisije odločbo o imenovanju poročevalca-cev, — sprejema kompletno dokumentacijo od vodje projekta oziroma odgovornega projektanta in jo izroči poročevalcu-cem, — piše zapisnik komisije, — sprejme pregledano dokumentacijo in poročilo od poročevalca ter odda odgovornemu projektantu, — po nalogu predsednika skliče komisijo, — vodi in odgovarja za arhiviranje dokumentacije kontrole. 9. člen Delo poročevalca: — pregleda predloženo projektno nalogo in sistemsko rešitev — izvrši pregled izdelane dokumentacije in napiše poročilo — podpisuje dokumentacijo v rubriki »PREGLEDAL« SOZD IMP LJUBLJANA, Titova 37 DO PROMONT LJUBLJANA PRODAJNO PROJEKTIVNI SEKTOR SOZD IMP LJUBLJANA, Titova 37 DO PROMONT LJUBLJANA PRODAJNO PROJEKTIVNI SEKTOR Investitor Naročnik Objekt Projekt Faza Delovni nalog Redna št. registra Dokumentacijo so izdelali : Vodja projekta Odgovorni projektant Projektant Risar Preglednik Predmet: Potrdilo o opravljeni kontroli SOZD IMP LJUBLJANA, Titova 37, DO PROMONT Ljubljana potrjuje, da je bila opravljena kontrola projekta št. del. naloga ________________________ v skladu z 2o. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS št. 42/73). Dokumentacija o izvršeni kontroli tehnične dokumentacije navedenega projekta je shranjena v registru kontrole pod št. _______. 1978 Ljubljana, dne ____________197. Vodja projektivnega oddelka Predsednik komisije : Direktor DO PROMONT Dire' tor DO PROMONT SOZD IMF LJUBLJANA, Titova 57 DO PROMONT LJUBLJANA PRODAJNO PROJEKTIVNI SEKTOR Številka : Datira i Predmet« Izjava o varstvu pri delu Izjava HIP Ljubljana, Titova 57, DO PROMONT, kot izvajalec projektne dokumentacije : Delovni nalog : _____________________ Izjavlja, da so bili v smislu 5. člena Zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS 52/74) 2. in 3* člena Pravilnika o izdajanju pismenih izjav in strokovnih ocen slede upoštevanja varstvenih ukrepov in normativov (Uradni list SRS št. 16/75) za zgoraj navedeno tehnično dokumentacijo upoštevani naslednji predpisi, pravilniki in normativi o varstvu pri delu in sicer : Izjavo sestavil odg. projektanti Direktor DO PROMONT POROČILO POROČEVALCA 0 PREGLEDU PROJEKTNE DOKUMENTACIJE INVESTITOR : ...................................... OBJEKT ........................................ PROJEKT : ...................................... FAZA ........................................ DEL. NALOG ........................................ ODG. PROJEKTANT l ...................................... PROJEKTANT ........................................ VSEBINA DOKUMENTACIJE : strani tekstualnega dela ............................. risbe :............................. PRI PREGLEDU PROJEKTNE DOKUMENTACIJE SBI UGOTOVIL SLEDEČE POMANJKLJIVOSTI ; SOZD IMP LJUBLJANA, Titova 57 DO PROMONT LJUBLJANA PRODAJNO PROJEKTIVNI SEKTOR tov.; Predmet « O D L O <’ 'A V skladu z 2. členom pravilni* 1 n o načinu in postopku opravljanja kontrole tehnične dokumentacije ter o evidenci in dokumentaciji te kontrole, ki je bil sprejet od delavskega sveta DS DO PROMONT, ste določeni za poročevalca projektne dokumentacije : Dol. nalog ................................... Objekt ....................................... Projekt ....................................... Faza ................................... Izdelava projektne dokumentacije je predvidena v terminu ........................................ Predsednik komisije : Ljubljana, dne............19. SOZD IMP LJUBLJANA, Titova 57 DO PROMONT LJUBLJANA PRODAJNO PROJEKTIVNI SEKTOR Predmet « Interna kontrola Ljubljana, dne V A » I L 0 Skladno s Pravilnikom o opravljanju notranje kontrole DO PROMONT člen 9 bo dne ob uri seja revi- zijske komisije za kontrolo tehnične dokumentacije za naslednje projekte« 1. Projekt za—------------------D.N. 2. Projekt za D.IT. 5. Projekt za D.N. 4. Projekt za D.N. 5. Projekt za __________________D.N._ 6. Projekt za D.N. Za navedene projekte je poročevalec s, in Predsednik komisije: fo^oui/A MjC -: T?'1 ZAPISNIK KOMISIJE 0 KONTROLI PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Ljubljana, DOKUMENTACIJA PREDLOŽENA KOMISIJI PRI PREGLEDU : 1. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA - POPOLNA ?. POROČILO POROČEVALCA O PREGLEDU PROJEKTNE DOKUMENTACIJE INVESTITOR OBJEKT PROJEKT FAZA DEL. NALOG ODG-PROJEKTANT PROJEKTANT KOMISIJA PRED-KOMISIJE POROČEVALEC ČLANI KOMISIJE SKLEPI : ODGOVORNI PROJEKTANT IN PROJEKTANT SE OBVEŽETA, DA BOSTA ZGORNJE POMANJKLJIVOSTI OPRAVIM DO ..................... OSTALI PRISOTNI PRI PREGLEDU:............................. ODGOVORNI PROJEKTANT » KOMISIJA : ODG.PROJEKTANT : PROJEKTANT : PROJEKTANT ............................. ................................................................ 10. člen Vodja projekta in odgovorni projektanti ne morejo biti člani komisije v tistih zadevah, ki sojih sami izdelali. Predsednik — oziroma namestnik — komisije je lahko tudi poročevalec. 11. člen Poročevalci morajo imeti v skladu s 16. členom Zakona o graditvi objektov strokovni izpit. 12. člen Vsi postopki, na katere je vezana notranja kontrola vključeno z izdelavo popravkov se obravnavajo po nujnem postopku in imajo prednost pred ostalimi opravili delavcev. 13. člen Seji komisije prisostvuje vodja projekta z odgovornimi projektanti in obravnavajo pripombe poročevalcev. O seji se vodi zapisnik, kateremu se obvezno priloži poročilo poročevalcev. 14. člen V primeru, da na seji komisije poročevalci ne morejo doseči soglasja z vodjem projekta oziroma odgovornim projektantom, določi predsednik novega poročevalca in njegovo mnenje je odgovorni projektant dolžan upoštevati. III. Stroški kontrole 15. člen Kontrola tehnične dokumentacije je vračunana v pogodbeni ceni projekta. Praviloma se opravlja kontrola v službenem času na sedežu DO PROMONT. V primeru nujnosti ali pomanjkanja časa se to delo opravi v popoldanskem času. Poročevalec se nagrajuje po pravilniku o normah pri projektiranju. Ostalim članom komisije se za delo v popoldanskem času plačajo nadure. 16. člen Delavci, ki izvršujejo kontrolo tehnične dokumentacije, so materialno odgovorni za svoje delo v skladu s Samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu in sicer po poglavju: Odgovornost delavca. IV. Oprema projektov 17. člen DO PROMONT izda k vsakemu izvodu tehnične dokumentacije in k vsaki vrsti in delu tehnične dokumentacije naslednje priloge: priloga 1P — podatki o projektu in sodelavcih pri projektu priloga 2P — potrdilo o opravljeni kontroli priloga 3P — izjava o varstvu pri delu. 18. člen Obrazci za opravljanje kontrole: obrazec 1K — odločba obrazec 2K — poročilo poročevalca o pregledu projektne dokumentacije 3K — vabilo za sklic komisije obrazec 4K — zapisnik komisije o kontroli projektne dokumentacije SOZD IMF PROMONT PREDSEDNIK DS DELOVNE SKUPNOSTI DELOVNE NORME ZA PROJEKTIVNO DEJAVNOST I. Splošno: Nagrajevanje po delovnem uspehu se vrši na vseh delovnih mestih. Nagrajevanje po delovnem uspehu je predvideno za naslednja dela: 1. Vodenje, organiziranje in pripravljanje, izdelava teh- nične dokumentacije 2. Izdelava tehnično-investicijske dokumentacije 3. Risanje 4. Kopiranje Norme za projektivno dejavnost so individualne in skupinske. II. NORME 1. V naprej so določene norme za: 1.1. Izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije. Norme za posamezne vrste dela so dane v priloženih diagramih. 1.2. Risanje — Norme so dane v priloženih diagramih. 1.3. Kopiranje. 2. Za vse vrste dela za katere norme niso podane vnaprej, se delovne norme določajo iskustveno, ali pa po veljavnih normativih odgovarjajočega jugoslovanskega strokovnega združenja. Izkustvene norme se določajo za vsako delo posebej. Način normiranja in normiranje samo določi za vsako delo posebej posebna komisija. Posebno komisijo sestavljajo: 1. Vodja projektivne grupe 2. Projektant, kateri bo delo opravljal 3. Član komisije Član komisije je določen za obdobje enega leta. Član komisije ima namestnika v primeru, da je on projektant dela, ki se bo opravljalo. 3. Določanje norma ur: 3.1. Vse norme, podane v diagramih, so za izdelavo projekta za izvedbo. Faktorji za posamezne vrste projektov (PGD, PR, PZI) so podani v nadaljevanju, kakor tudi v diagramih. Faktorji za posamezne faze izdelave projektne dokumentacije: PGD PR PZI Toplovodno ogrevanje 0,45 0,60 1,00 Razvodno omrežje 0,40 0,60 1,00 Voda + Kanalizacija 0,40 0,60 1,00 Hidranti 0,50 0,70 1,00 Plin 0,40 0,50 1,00 Prezračevanje 0,45 0,60 1,00 Klima 0,50 0,70 1,00 Hlajenje 0,35 0,50 1,00 Kotlarna 0,40 0,60 1.00 Postaja 0,45 0,55 1,00 Kompresorske postaje 0,45 0,55 . 1,00 Razvod kompr. zraka 0,45 0,55 1,00 Elektroinstalacije 0,40 0,60 1,00 3.2. CENTRALNO OGREVANJE — 01 3.2.1. Instalacija ogrevanja — DIAGRAM 01-01 zajema naslednje instalacije: A) Ogrevanje stanovanjskih objektov in upravnih poslopij B) Ogrevanje v odvisnosti od klimatskih in prezračevalnih naprav C) Kalorifersko ogrevanje D) Talno ogrevanje Centralno ogrevanje vključuje pripadajoče regulacijske sisteme in avtomatiko. Kot grelna telesa se upoštevajo raznovrstni radiatorji, kaloriferji in klimati pri krivuljah A, B in C oziroma površina ogrevalnih tal pri krivulji D. Pri slučaju, da nastopi kombinacija talnega ogrevanja pri načinu ogrevanja pod A, B in C, se določa norma ure za talno ogrevanje (D) kot samostojno delo. Določitev norma ur izhaja od predvidenega števila grelnih teles: krivulje A, B in C ter od površine ogrevalnih tal: krivulja D. Kotlarne do 100.000 kcal/h v kombinaciji z ogrevanjem zajema toplotne podpostaje — direktni sistem pri 110°C so upoštevane v krivuljah. Delovne norme — število norma ur se določajo komisijsko za: — ostale specifične instalacije — delne ali popolne ponovitve Pri krivuljah naj se upoštevajo naslednji faktorji: fi —1,1 fa—1,15 f3 —1,25 fs—1,05 fe —1,05 fz—1,15 fa —1,05 fa —1,1 fio —1,2 radiatorsko, črpalčno ogrevanje, eno-cevni sistem radiatorsko črpalčno ogrevanje, dvocevni sistem z dvema ali več conami radiatorsko črpalčno ogrevanje, eno-cevni sistem z dvema ali več conami f4 — 0,95 + 0,8 ponovitev etaž (seštevanje toplotno ponavljanih etaž) druga grelna telesa (konvektorji, cevi itd.) trocevni sistem bolnišnice, zdravstveni domovi, industrijsko zahtevni objekti, domovi za ostarele para ali vroča voda stropno ali stensko ogrevanje ogrevanje z drugimi mediji fii — 1,2 + 1,3 adaptacija 3.2.2. Toplotne priključne postaje in podpostaje — DIAGRAM 01-02 Osnova za določanje norma ure je ocenjena ali računska vrednost pretoka toplote preko postaje. Enota za toploto je 1 kcal/h. Obračunska vrednost pretoka toplote se dobi na osnovi že izvedenih projektov centralne kurjave, prezračevanja in priprave tople vode ali pa se oceni po kriterijih, ki veljajo za obračunsko vrednost toplotnih izgub za ogrevanje in prezračevanje, za pripravo tople porabne vode pa se oceni na podlagi iztočnih mest oziroma porabnikov. V kolikor se dejanski pretok toplote razlikuje od obračunske za več kot ±10%, obračunsko vrednost pretoka toplote predstavlja dejanski pretok toplote. Norme so dane v obliki norma ur za projektanta in risarja v diagramu 04-3, ki upošteva normalno direktno priključno postajo. Za ostale vrste priključnih postaj pa so dodani konkretni faktorji kot sledi: — indirektni sistem 1,2 — priprava vode za ogrevanje 1,1 — priprava vode za prezračevanje — priprava porabne tople vode 1,1 — bojler 1,1 — akumulator 1,3 — enocevni sistem 0,9 — trocevni sistem — temperatura medija nad 110° oz. tlaka 1,2 nad 6 kp/cm2 NW .— vpliv premera do 1,3 f —^ + 1 1000 1,1 Za posebne izvedbe priključnih postaj norme komisijsko določajo posebej. se 'delovne 3.2.3. Razvodno omrežje — DIAGRAM 01-03 Osnova za določanje norme za izdelavo projekta ra-zvodnega omrežja je ocenjena dolžina trase. Enota za dolžino trase je meter. V kolikor se dejanska dolžina trase razlikuje od obračunske za več kot + 10 %, obračunsko vrednost dolžine trase predstavlja dejanska dolžina trase. Norme so dane v obliki norma ur za projektanta in risarja v diagramu 01-03, ki upošteva normalno razvodno omrežje za centralno kurjavo v kineti. Specifični pogoji pri posameznih projektih pa zahtevajo dodatno korekturo s faktorji: — koordinacija z gradbeniki — speljava v kolektorju — prosto v zemlji — visoko nad zemljo — enocevni sistem — trocevni sistem — temperatura medija nad 11 ()°C oz. tlaka nad ^ atm NWsv — vpliv premera cevi do 1,21 ----- + 1 1000 zbiranje podatkov idejna rešitev trase 1,13 1,1 1,3 1,1 1,2 1,2 0,9 1,2 1,1 — vodenje izven naselja 0,8 — vodenje v komunalno bogatih področjih 1,2 — izdelava kontr. dokument, (stebri, jaški — nepopolna delav. dokumentacija) 1,5 — delavniška dokumentacija 1,3 Opomba: Upoštevano je tudi plinsko razvodno omrežje. 3.2.4. Kotlarna — DIAGRAM 01-04 Osnova za izračun norme za izdelavo projekta je kcal/h — potrebna zmogljivost kotlarne. Potrebna zmogljivost mora biti podana. Norma za manjše kotlarne — zmogljivosti do 100.000 kcal/h je podana v diagramu 01-01 skupaj z normo za instalacijo ogrevanja; vse ostale podrobnosti so razvidne iz priloženega diagrama. V diagramu za kotlarne niso zajete podpostaje in priprava tople vode (potrošne). V normi je upoštevana obdelava kotlarne z deponijo goriva, kemično in termično pripravo vode, regulacijo sistema, črpalčno postajo, meritvami in prezračevanjem. V normi je zajeta tudi potrebna koordinacija s projektantom gradbenega dela in elektroinstalacij. 3.2.5. Instalacija pare in kondenzata — DIAGRAM 01-05 Instalacija pare in kondenzata zajema naslednje: A) Razvodi pare in kondenzata B) Priprava pare in odvod kondenzata Osnova za določitev krivulj je število priključnih mest pri krivulji A oziroma količine pare (kg/h) pri krivulji B. Pri krivuljah naj se upoštevajo korekturni faktorji: fi — vlaženje zraka 0,9 fa — para in kondenzat od 0,5 do 10 at n 1,0 fa — para in kondenzat nad 10 atn 1,3 f» — razvod v objektu kateri zahteva trdostne izračune, obdelavo kompenzatorjev, podpor vodil, obešal itd., podnapenjanje, cevovodov 1,3 -fs — adaptacija 1,2 + 1,3 fe —- uparjalna postaja do 0,5 atn 1,0 f? — uparjalna postaja od 0,5 do 10 atn 1,1 fe — 2 do 5 reducirnih postaj 1,3 fe — hlajenje pare 1,3 3.4. VODOVOD Norme so obdelane za naslednje vrste vodovodnih instalacij: 3.3. PREZRAČEVANJE 3.3.1. Odsesavanje — DIAGRAM 02-01 Osnova za določanje norme za instalacije odsesavanja je obračunska vrednost količine zraka. Obračunska vrednost količine zraka se dobi z zmnožkom netto kubature prezračevalnih prostorov in faktorja izmenjava zraka. Faktor izmenjava zraka je dan v priloženi tabeli 1. V kolikor se dejanska izračunana količina zraka razlikuje od obračunske za več kot ± 15 %, obračunsko vrednost količine zraka predstavlja dejansko izračunana količina zraka. Specifični vplivi se upoštevajo s korekturnimi faktorji in sicer: — stanovanjska izgradnja 1,3 — adaptacija 1,2 Norma ure iz diagrama se za projektanta in risarja povečajo za: 5 % pri izdelavi detajlnega izračuna šumnosti. Norme so podane v diagramu 02-01 odsesavanja, za ostale vrste projektov instalacij odsesavanja: — odpraševanje — lokalna odsesavanja na delovnih mestih — odsesavanje agresivnih in vnetljivih plinov — ostale specifične instalacije se delovne norme določajo posebej (komisijsko). 3.3.2. Prezračevanje in klimatizacija — DIAGRAM 02-02 Osnova za določanje norme za instalacije zračnih naprav in enot je obračunska vrednost količine zraka. Obračunska vrednost količine zraka se dobi z zmnožkom netto kubature obravnavanih prostorov in faktorja obtoka zraka. Faktor obtoka zraka je podan v priloženi tabeli 2. V kolikor se dejansko izračunana količina zraka razlikuje od obračunske za več kot ±15%, obračunsko vrednost količine zraka predstavlja dejansko izračunana količina zraka. Norme za projektiranje in risanje so dane v priloženem diagramu 02-1)2 prezračevanje in klimatizacija. Diagram je enoten za vse vrste naprav, za posamezne izvedbe pa se upoštevajo korekturni faktorji, ki so navedeni ob robu diagrama. Norma ure iz diagrama se za projektanta in risarja povečajo za 5 % pri izdelavi detajlnega izračuna šumnosti. Norme v diagramu so podane za prezračevalne naprave z vlaženjem in razvlaževanjem — za vse vrste instalacij pod točko 1.2.3. in 2.1.1. iz pregleda zračnih naprav. Norma na osnovi obračunske količine zraka se določa za vsak sistem posebej. 3.3.3 Hladilne centrale — DIAGRAM 02-03 Osnova za določanje norm je znana ali ocenjena hladilna kapaciteta v kcal/h. V kolikor se dejansko izračunana zmogljivost razlikuje od ocenjene za več kakor +15%, predstavlja obračunsko vrednost dejansko izračunana. Norma za projektiranje in risanje za hladilne centrale upoštevajoč notranji razvod hladne vode, je podana v priloženem diagramu. 02-03 — hladilne centrale Zunanji razvod hladne in hladilne vode se normira po diagramu za razvodno omrežje 01-03. Za specifične vplive se upoštevajo korekturni faktorji iz roba diagrama. 3.3.4 Industrijska hladilna voda — DIAGRAM 02-04 Osnova za določanje norme je znana ali ocenjena hladilna kapaciteta v kcal/h. Norme za projektiranje in risanje črpalnic industrijske hladilne vode z bazeni in hladilnimi stolpi z notranjim razvodom je podan z diagramom 02-04. Cevni vodi izven črpalnice pa bi bili normirani po že obstoječem diagramu za razvodno omrežje 01-03 brez faktorjev za: — enocevni sistem — trocevni sistem — temperaturo media nad 110°C Norma za projektiranje in risanje pomožne črpalnice brez hladilnih strojev je enaka produktu norme ur za črpalnice industrijske hladilne vode z bazeni in hladilnimi stolpi pomnoženo s faktorjem fs—0,4. Pomožna zbiralnica zajema zbirni bazen (izven glavnega črpališča) s črpalkami, armature in nivojna stikala. 3.4.1 Strojnice — DIAGRAM 03-01 A. Mehčalne naprave B. Črpalčne postaje C. Priprava tople vode Kot osnova za izračun norma ur se upoštevajo pretočne količine skozi naprave (m3/h). Pri tem se upoštevajo naslednji korekturni faktorji: fi — 1,2 do 1,3 več con ali naprav fa—1,3 priprava tople vode z akumulatorjem fs—1,2 do 1,3 adaptacija Osnova za določitev norma risarskih ur je samo krivulja B, pri kateri se lahko upoštevajo korekturni faktorji. Norme so podane v obliki norma ur za projektanta in risarja v diagramu 1)3-01. 3.4.2 Hidranti, strešni odtoki — DIAGRAM 03-0? A. Notranje hidrantno omrežje B. Zunanje hidrantno omrežje C. Razvod tehnoloških vod D. Meteorna voda Kot osnova za izračun norma ur se upošteva število elementov oziroma iztočnih mest, hidrantov, strešnih odtokov itd. Pri izračunu norma ur se upoštevajo še naslednji korekturni faktorji: fi — l,l do l,3 razvodi pod stropom etaže (meteorna voda) fs — l, 10 večji premeri cevi od 0 150 fs — l,2do l,3 adaptacija Določitev norma ur za risanje se določi tako, da se odčita za posamezno krivuljo tudi pripadajoče ure, vpisane na desni strani diagrama. Norme so podane v obliki norma ur za projektanta in risarja v diagramu 03-02. 3.4.3 Sanitarije — DIAGRAM 03-03 A. Stanovanjski objekti B. Šole in vzgojnovarstveni zavodi C. Upravna poslopja, hoteli, trgovine, industrija D. Bolnišnice, zdravstveni domovi, domovi za ostarele Kot osnova za določanje norma ur se upošteva število obremenitvenih točk. Obremenitvene točke za sanitarne elemente so sledeče: — umivalnik 1 — WC 1 — pralni stroj 1 — pomivalni stroj 1 — zidni iztok 1 — bide 1 — pisoar 1 — prsna kad 2 — kopalna kad 2 — pisoarna stena 2 — kuhinjsko korito 1 — toplovodna kopel 1 — trocadero 2 — vodomerni števec 4 — razni stroji in oprema (lupilec krompirja) 2 — veliko kuhinjsko korito 3 — destilator — dezinfektor 2 — veliki pomivalni stroj 6 — kuhinjske talne rešetke 2 Norma ure so podane v obliki norma ur za projektanta in risarja v diagramu 03-03. Pri izračunu norma ur se lahko upoštevajo naslednji korekturni faktorji: ft —1,05 do 1,2 razvod kanalizacije pod stropom fi—1,05 do 1,3 razvodi vode v talnih kinetah fa —1,5 razvod več tlačnih con U — 0,9 razvod samo hladne vode fs—1,1 do 1,2 uvožena oprema in armatura fe —1,2 do 1,3 adaptacija Določitev norma ur za risanje se določi tako, da se odčita za posamezno krivuljo tudi pripadajoče ure, vpisane na levi strani diagrama. Pri risanju se ne upošteva korekturni faktor fs. Norma podana po diagramu 03-03 se poveča in to: 10 ur — za risanje detajla sanitarnega voda 6 ur — za tuširanje detajla sanitarnega voda 25 % — norma ur po krivulji »A«, diagram 03-02 za objekte v katerih je zajeta tudi notranja hi-drantna mreža 50% 25% norma ur po krivulji »B«, diagram 03-02 za objekte v katerih je zajeta tudi zunanja hidrantna mreža norma ur po krivulji »D«, diagram 03-02 za objekte v katerih so zajeti strešni odtoki. 3.5. OSTALE INSTALACIJE 3.5.1 Instalacije plina — DIAGRAM 04-01 Norma je podana za izdelavo projektne dokumentacije: — mestnega in zemeljskega plina v stanovanjskih objektih. Osnova za določanje norme za izdelavo projekta plina v stanovanjskih objektih je število stanovanj. Norme so podane v obliki norma ur v priloženem diagramu. Ure so ločene za projektanta in risarja. Norma je predvidena za izdelavo izvedbenega projekta plinske instalacije za mestni plin, v stanovanjskih objektih, v katerih so stanovanja opremljena s kombiniranimi plinsko-električnimi ali samo plinskimi štedilniki. Za ostale izvedbe instalacije se norma poveča, kakor sledi: 20 ur — za objekte, kjer so stanovanja opremljena s plinskimi avtomati za gretje vode. 20 ur — za izvedbo plinske instalacije za zemeljski ali mešani plin. Za druge vrste projektov plinske instalacije kot so: — butanske postaje z razvodom — plinske kotlarne in ostale instalacije se delovne norme določajo komisijsko. 3.5.2 Zaklonišča DIAGRAM 04-02 Norma v priloženem diagramu je za izdelavo projekta instalacije prezračevanja in opreme za bivanje. Pri opremi za bivanje je zajeta celotna oprema (ležišča, vse potrebne posode, merilci oz. kontrolna merila), sanitarna oprema. Norma je podana z velikostjo zaklonišča glede na število ljudi, in to je za projektiranje in risanje. Za izdelavo projekta za samo ventilacijo (brez opreme) se norma po diagramu množi s faktorjem 0,7. Za primer predelave celotnega zaklonišča (gradbeno in instalacijsko), se norma po diagramu množi s faktorjem 1,1. 3.5.3 KOMPRI MIRAN ZRAK — KOMPRESOR-SKE POSTAJE — DIAGRAM 04-03 Norme so izdelane za projektanta in risarko. Zaradi rednejše ocenitve norma ure delimo komp. postaje z ozirom na kapaciteto na tri grupe s tem tri krivulje — mali kompresorji 025 — 4 Nm3/min z eno enoto — srednji kompresorji 0,5 — 8 Nm3/min za več enotami — veliki kompresorji 4—100 Nm3/min Norme so podane v obliki norma ur, ki so razvidne iz diagrama v odvisnosti od razsežnosti dela. Mali kompresorji so razdeljeni z ozirom na naše proizvajalce agregatov. Paket centrale s faktorjem 0,9 velja za kompresorske enote, kjer je v sklopu kompresorja že hladilnik, filter in dušilec z armaturo. Posebna obdelava zvočne izolacije v projektu ni zajeta. 3.5.4 Razvod komprimiranega zraka in ostalih plinov (razen zemeljskega plina in propan-butana) DIAGRAM 04-04 Osnova za izračun norme je število priključnih mest. Diagram se nanaša na instalacije pritiska 10 atn. Za višji tlak se norma po diagramu korigira s faktorjem — korekturni faktorji — glej diagram. 3.5.5. Medicinski plini — DIAGRAM 04-05 Osnova za izračun po diagramu je število priključnih mest. Diagram velja za pline: kisik, vakuum, oksidul in komprimiran zrak. Iz priloženega diagrama so razvidne knvulje za posamezne vrste plinov in ustrezni korekcijski faktorji. 4.1. JAKI TOK 4.1.1. Električne instalacije jakega toka — moč Obračun norm se izvrši po predloženi krivulji na listu 05-01. Kot obračunska osnova služijo izvodi. Za izvod se šteje: — tokokrog vtičnic — motorski izvod — priključki aparatov in ostalih električnih strojev. Krivulja za obračun jakega toka je ena, po posameznih objektih se upoštevajo naslednji faktorji: A. Krivulja I: k—1,1 šole, VVZ, bolnišnice — posteljni del, hoteli in ambulante. B. Krivulja I: k — 1 za talni razvod k —1,1 upravne zgradbe in trgovine, hoteli. C. Krivulja I: k—1 —1,6 medicinsko funkcionalni prostori z izločenimi du-šilkami. D. Krivulja I: k —1,2 industrija (pri industrijskih razvodih z zbiralničnimi koriti je faktor za izvode 0,7. Pri tekstilni industriji se upošteva pri več kot 50 enakih priključkih, za te priključke faktor 0,5. E. Krivulja I: k —1,2 kulturni domovi in dvorane z nad 200 sedeži. Razni posebni zahtevni objekti se obračunajo izven teh norm, delo se oceni komisijsko. Če je predviden pomožni vir energije (diesel agregat) je za objekte A, B, D, E pomnožiti ure s faktorjem k —1,1. 4.2. Motorski pogoni — avtomatika 4.2.1. Kotlarne, črpališča, razd. toplarniške postaje, kompresorske postaje in slično za obračun se upošteva: — električni priključek 1 izvod — motorski izvod 1 izvod — tipalo, regulator in slično 1 izvod - ' Skupaj izvod Opomba: Kot izvod se upošteva vsak dovod do električnega priključka, motorja, tipala, regulatorja in ostalih el. elementov. Uporabi se krivulja I na listu 05-02. 4.2.2. Avtomatizacija tehnoloških procesov v industriji za obračun se upoštevajo enote, ki pomenijo: — električne priključke 1 izvod — motorski izvod 1 izvod — tipalo, regulator in slično 1 izvod Skupaj izvodov Opomba: Kot izvod se upošteva vsak dovod do el. priključka, tipala, regulatorja in ostalih elementov. Uporabi se krivulja 1 na listu 05-02. Od primera do primera se določi težavnostni faktor ki je F— 1 do 3. 4.2.3. Hladilnice in mlekarne Za obračun se upošteva: — električni priključek 1 izvod — motorski izvod 1 izvod — tipalo, regulator in slično 1 izvod Skupaj izvodov Opomba: kot izvod se upošteva vsak dovod do el. priključka, motorja, tipala, regulatorja in ostalih el. elementov. Uporabi se krivulja I na listu 05-02. Težavni faktor je f—1 do 2. 4.2.4. Klima in prezračevanje z avtomatiko Hišne toplotne postaje z avtomatiko: za obračun se upošteva: — električni priključek 1 izvod — motorski izvod 1 izvod — tipalo, regulatorin slično 1 izvod Skupaj izvodov Opomba: kot izvod se upošteva vsak dovod do el. priključka, motorja, tipala, regulatorja in ostalih el. elementov. Uporabi se krivulja A na listu 05-02. Težavnostni faktor je f—1 do 2. 4.2.5. Vodovodi, črpališča za pitno vodo za obračun se upošteva: — električni priključek 1 izvod — motorski izvod 1 izvod — tipalo, regulator in slično 1 izvod Skupaj izvodov Opomba: kot izvod se upošteva vsak dovod do el. priključka, motorja, tipala, regulatorja in ostalih el. elementov. Uporabi se krivulja I na listu 05-02. Težavnostni faktor je f—1 do 2. 4.2.6. Razni posebno zahtevni objekti Obračun norme je predviden komisijsko za vsak primer posebej. Kot enota za obračun je lahko — izvod — agregati — KV A 4.3. Razsvetljava, strelovod Krivulje 05-03 A. Stanovanjski objekti — krivulja I — Krivulja stanovanjskih objektov predvideva instalacijo razsvetljave, vtičnic in ostalih priključkov v stanovanjih in objektu. — Kletni prostori se obračunajo s faktorjem 0,5. — Ponovitev posameznih etaž je faktor 0,4. Osnova za obračun so m2 brutto površine. B. Šole in VVZ — krivulja I k—1,2 — Krivulja predvideva instalacijo razsvetljave v učilnicah in igralnicah z vsemi vzporednimi prostori. Osnova za obračun so m2 brutto površine. C. Upravni in prodajni prostori — krivulja I k—1,15 — Krivulja predvideva instalacijo razsvetljave v upravnih in prodajnih prostorih z vsemi vzporednimi prostori. Osnova za obračun so m2 brutto površine. D. Bolnišnice, zdravstveni domovi — krivulja I k—1,6 — Faktorji se določajo komisijsko na zahtevnost objekta (hospitalni del, kirurgija, ordinacija). — V bolnišnicah in zdravstvenih domovih s pomožnim virom napajanja se upošteva faktor 1,2. Osnova za obračun so m2 brutto površine. Industrija — krivulja I k—0,8 — Krivulja predvideva instalacijo razsvetljave v vseh instalacijskih halah in sorodnih prostorih. — V objektih s pomožnim virom energije se upošteva faktor 1,15. Osnova za obračun so m2 brutto površine. A. Zunanja razsvetljava — krivulja II — Krivulja predvideva osvetlitev površine s prosto-stoječimi svetilkami (kandelabri). Osnova za izračun so m2 cestišč in osvetljenih površin za katere se računa osvetljenost. — Za športne objekte k —1,3. B. Strelovod — krivulja III — Krivulja predvideva tlorisno površino strehe objekta. — Za objekte višje od 20 m se upošteva faktor 1,2. — Za eksplozijsko nevarne prostore faktor 1,3. — Obratovalne ozemljitve faktor 1,1. Osnova za izračun so m2 tlorisne površine. IX. Razni posebno zahtevni objekti se obračunajo izven teh norm, delo se oceni komisijsko. 4.4. ELEKTRIČNE INSTALACIJE — ŠIBKI TOK A. Stanovanjski objekti — Krivulja I k —0,8 Kot izvodi se štejejo priključki: — telefonski priključek — antenski priključek — domofonski priključek (štev. aparatov v stanovanju in glavni aparat). Obračunava se po krivulji I na listu 06-01. Ponovitev posameznih etaž faktor 0,4. B. Šole in VVZ — krivulja B Kot izvodi se štejejo priključki: — telefonski priključek s telefonsko centralo — instalacijski priključek z interfonsko centralo — zvočniški priključek — priključek za responder —■ TV priključek — priključek za magnetofon — priključek električne ure — požarni javjalnik Obračunava se po krivulji 1 na listu 06-01. C. Upravni in prodajni prostori — krivulja 1 k —1,1 Kot izvodi se štejejo priključki: — telefonski priključek s telefonsko centralo f—1,3 — interfonski priključek z interfonsko centralo f—1,3 — priključek dir. sekr. aparata — teleprinterski priključek — zvočniški priključek — TV priključek računalniški priključek — električna ura — požarni javljalnik — svetlobno klicni priključek (svetilke) — brezžični klic oseb (nadstropje) (število ovojem polaroida) — SAN priključek — diktafonski in magnetofonski priključek — lokalne govorne ali pozivne naprave (število aparatov) Obračunava se po krivulji I na listu 06-01. D. Bolnišnice in zdravstveni domovi, hoteli — krivulja I k—1,2 Kot izvodi se štejejo priključki: — telefonski priključek s telefonsko centralo f—1,3 — interfonski priključek z interfonsko centralo f— 1,3 — priključek dir. sekretar, aparata — SAN priključek — električna ura (glavna in stranske) — požarni javljalnik — brezžični klic oseb (nadstropje + število ovojev polaroida) — diktafonski ali magnetofonski priključek — lokalna govorna in pozivna naprava (število aparatov) — svetlobno klicna naprava (število pozivnih tipk in število pogovornih mest oziroma aparatov in število grupnih svetilk) — število priključkov oziroma signalov za hotelsko strežno osebje, število pozivnih tipkal za prebujanje gostov, štev. vtičnic za sobne ključe, število grupnih svetilk Obračunava se po krivulji I na listu 06-01. E. Industrija — krivulja I k—1,1 Kot izvodi se štejejo priključki: — telefonski priključek s telefonsko centralo f— 1,3 — interfonski priključek s interfonsko centralo f— 1,3 —- priključek direktorsko sekretarskega aparata — telefonski priključek — zvočniški priključek — SAN priključek + število programov — TV priključek — računalni priključek — električne ure (glavne in stranske) — požarni javljalnik — brezžični klic oseb (etaža + število) — diktafonski ali magnetofonski priključek — lokalna govorna in pozivna naprava (štev. aparatov) — svetlobna signalizacija (štev. svetilk in pozivnih mest) Obračunava se po krivulji 1 na listu 06-01. F. Razni posebno zahtevni objekti, športni objekti, RTV, redakcije. Izračun norm se izvrši komisijsko za vsak primer posebej. teleprinterski priključek zvočniški priključek (zvočnik) TV priključek 4.5. Električna instalacija — energetika 4.5.1. Transformatorske postaje 3 do 20 kV za obračun se upošteva: število visokonapetostnih celic št. enot število nizkonapetostnih polj št. enot število trafo postaj št. enot Skupaj enot Uporabi se krivulja A na listu 07-01. 4.5.2. Trafo postaje 35 kV za obračun se upošteva: število 35 kV-nih celic št. enot število 20, 10, 6, 3 kV celic št. enot število nizkonapetostnih polj št. enot število trafo boksov št. enot Skupaj enot Uporabi se krivulja A na listu 07-01, multiplici-rana s faktorjem f— 1,3 4.5.3. V. N. kompenzacija 3, 6, 10 kV za obračun se upošteva: lOOkVar = 1 enota Uporabi se krivulja B na listu 07-01 za 20 kV ali 35 kV napravo se uporabi faktor f—1,2. 4.5.4. Diesel centrale za obračun se upošteva: lOkVA = 1 enota Uporabi se krivulja C na listu 07-01. Risarske ure se kontrolirajo s faktorjem f—0,7. 5. NORME ZA OSTALA DELA 5.1. Norma za notranjo kontrolo tehnične dokumentacije: Poročevalec, ki se ga določi v skladu s Pravilnikom o notranji kontroli ima svoje delo normirani v višini % od projektantske norme: % 1. za centralne kurjave 01-01 -5,0 2. za toplotne priključne postaje in pod postaje 01-02 —4,5 3. za razvodno omrežje 01-03 — 3,5 4. za kotlarne diagram 01-04 — 3 5. za odsesavanje 02-01 — 5 6. za prezračevanje in klimo 02-02 — 4,5 7. za hladilne centrale 02-03 — 3 8. za ind. hladilna voda 02-04 -3,5 9. za vodovod strojnice 03-01 — 5 10. za vodovod — hidrant in strešni odtoki 03-02 — 5 11. za vodovod — sanitarije 03-03 -3,5 12. za instalacijo plina 04-01 -4,5 13. za zaklonišča 04-02 -4,5 14. za kompresorske postaje 04-03 —3 15. za razvod komprimiranega zraka in ostalih plinov 04-04 — 5 16. za medicinski plin 04-05 — 4 17. za jaki tok — moč 05-01 5 18. za motorske pogone 05-02 5 19. za razsvetljavo in strelovod 05-03 5 20. za šibki tok 06-01 5 21. za energetiko 07-01 4 TABELA 1 FAKTOR IZMENJAVE ZRAKA NAPRAVE ZA ODSBSAVANJEi 'Prostori Faktor: Sanitarije: v tovarnah 6*— 10 v poslovnih objektih 5-0 v stanovanjskih objektih 3-4 Delovni prostori: 3-0 Izložbene hale 2-3 Biblioteke In arhiv 4-0 Pisarniški prostori 4-0 Prhe 10 - 15 Garderobe 4-6 Gostilne 5 - 10 Bazen 3-5 Koncertna dvorana 6-0 Kantina o l Blagovnica prodajalne 6-10 Kino - gledališče za kadilce 7 za nekadilce 4-6 Bolnišnice Kuhinje: male h ■ 2,5 do 3,5 m 15 - 25 Srednje h ■ 3,0 do 6,0 o 15 - 30 Velike h ■ 3 do 6,0 m 15 - 30 Šole: učilnica 4-5 hol, stopnišče 2-3 šemi tari je 5-0 telovadnice 4 — 6 kopalnice ln umivalnice 5-0 Sejne sobe 6-12 Dvorane 5-10 barvarne 10 - 20 kabine za barvanje 20 - 50 garaže: male 10 - 15 velike 5-0 3 Lakirnice 10 - 20 n icntažne hale 4-10 p ralnlce - prostor za pranje 15-20 — prostor 10 - 15 - prostor za likanje 10 - 15 De levnice 3-8 te; lefonske centrale 5-10 Dol očanje količine zraka za osebo: zun, srnja temp. minimalna količina ev. zraka prostor za za nekadilce kadilce m3/h po osebi -20 8 - 15 10 - 10 13 -5 16 12 15 20 24 0 do i >6 30 5.2. Vodenje projektov kompleksnih objektov Norma se se določa komisijsko. 5.3. Vodenje projektov faz Norma se določa komisijsko. 5.4. Pregledi projektov na ključ Po določilu SS o normah. 5.5. Izdelava ponudenih popisov Po določilu SS o normah. 5.6. Kopiranje Osnova za normo je m2 kopirane in obrezane risbe. Delovne kopije 0,07 ure/m2 Kopiranje, obrezovanje in zlaganje, vezanje 0,27 ure/m2 Kopiranje transparenta 0,23 ure/m2 Fotokopiranje 0,008 ure/kom Ciklostil 0,0007 ure/kom 5.7. Za vsa dela vodenja, organiziranja, pripravljanja, izdelave teh. dok., ki niso zajeta v diagramih, ki jih ni možno komisijsko normirati, kakor tudi administrativna dela se nagrajuje s stimulativnim delom ki je enak povprečnemu presegli norm v Projektnem oddelku za obračunski mesec. III. TABELE a) Tabela 1 faktor izmenjave zraka naprave za odsesavanje b) Tabela 2 faktor obtoka zraka prezračevalne in klima naprave TABELA 2 FAKT® OBTOKA ZRAKA Zračne tehnične naprave GledallSče, kinodvorana, dvorana Biblioteke, arhiv, ntizej Kavarna, restavracija bar Blagovnice, trgovine, prodajalne, razstavišča Laboratoriji Tekstilne, tobačne, papirne tovarne Poslovni objekti Telefonske centrale. Bolnišnice: prostori OP bloka Prostori za rentgenski pregled in terapijo Prostori fizikalne terapije Prostori porodnišnice Prostori eteoionara OP (MBA: 5-10 4- 0 5- 10 6- 10 5- 10 (10-20) 6- 8 (8—12) 4- 8 8-15 8-12 5- 10 5-10 5-8 3-5 (5-8) c) Pregled zračnih naprav Večje vrednosti in vrednosti v oklepaju veljajo za klimatske naprave. FAKTCRJI DELOVNIH MEST V ODNOSU NA NAZIVNI RAZRED: NAZIV DELOVNEGA MESTA r;r. 1+2 3+4 5 1. VODILNI PROJEKTANT I 3.84 1.05 1.30 1.55 2. VODILNI PROJEKTANT II 3.52 0,95 1,20 1.40 3. SAMOSTOJNI PROJEKTANT I 3.16 0.85 1.05 1.25 4. SAMOSTOJNI PROJEKTANT II 2.77 0.75 0.95 1,10 5. PROJEKTANT 2.5 0,70 0.85 1.00 6. PROJEKTANT SODELAVEC 2.15 0,60 0.75 0.85 7. P (MOŽNI PROJEKTANT 1.67 0.45 0.55 0.65 1 FAKTOR SE UPORABLJA ZA KOREKCIJO ŠTEVILA NORMA UR TER ZA DOLOČITEV RAZMERJA UDELEŽBE PRI DELITVI PRESEŽKA, nad 26 15 23 IV. VRSTE NORMIRANIH DEL PO ZAHTEVNOSTI — STROJNE IN ELEKTRO INSTALACIJE I. OGREVANJE II. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA III. VODOVOD IV. PLINSKE INSTALACIJE V. ENERGETIKA VI. JAKI TOK — MOČ VII. JAKI TOK — RAZSVETLJAVA IN STRELOVOD VIII. AVTOMATIKA IN PROCESNA TEHNIKA IX. ŠIBKI TOK 1. OGREVANJE Projek- Samost. Vod. tant proj. proj. Ogrevanje stanovanjskih objektov sistema do 110° C ali do 0,5 atn toplotne moči do 0,5 Gcal ter pripadajoče kotlarne na trdo in tekoče gorivo x Ogrevanje stanovanjskih in javnih objektov, ki nimajo industrijskega značaja, sistema do 110°C ali do 0,5 atn toplotne moči do 1,0 Gcal x Ogrevanje tovarniških hal, reprezentativnih, plovnih in javnih objektov x Kotlarne za lokalno ogrevanje sistema do 110°C ali do 0,5 atn, toplotne moči do lGcal x Kotlarne za lokalno ogrevanje sistema do 110° C ali do 0,5 atn razvodna omrežja za toplo vodo ali nizkotlačno paro x Toplotne postaje, reducirne postaje, hišne postaje x Visokotlačne parne ali vročevodne kotlarne. Razvodna omrežja za visokotlačno paro ali vročo vodo Toplotni ali hladilni tehnološki procesi v industriji Regulacija ogrevalnih procesov, avtomatizacija tehnoloških procesov Vse ostale zahtevne instalacije za ogrevanje in hlajenje v bivalnih, delovnih ter industrijskih objektih X X X X Projek- Samost. Vod. II. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA tant proj. proj. Prezračevanje in toplozračno ogrevanje stanovanjskih objektov s centralnimi ali lokalnimi napravami Prezračevanje in toplozračno ogrevanje javnih objektov s centralnimi ali lokalnimi napravami Prezračevanje in toplozračno ogrevanje v industriji Odsesovalne naprave za odvajanje plinov, delcev in par, zračnotransportne naprave s separatorji in filtri Prezračevanje in toplozračno ogrevanje javnih reprezentančnih stavb, malih zaklonišč ter laboratorijev Prezračevanje in zračno ogrevanje prostorov, kjer se razvijajo nevarni strupeni, gorljivi ali eksplozivni plini lakirnice, sušilnice Prezračevanje in zračno ogrevanje srednjih in velikih zaklonišč, hladilne naprave vseh vrst, vendar brez uporabe strojev Prezračevanje in zračno ogrevanje garaž, transportnih poti, tunelov in prehodov v stavbah, razmeglevanje, razvlaževanje Nizkotlačne klimatske naprave vseh vrst in različnih raz-vodnih sistemov. Hladilne naprave vseh vrst Visokotlačne klimatske naprave vseh vrst, tehnološke klimatizacijske naprave, naprave za posebne klimato-loške pogoje x X X III. VODOVOD Stanovanjski objekti, poslovni objekti brez hidrofor-nih naprav Stanovanjski, poslovni objekti s hidrofornimi napravami. Požarni vodi znotraj objekta ter razvodi hladne vode znotraj objekta Zunanji vodovodi z enim rezervoarjem, reducirne postaje Gostinski objekti, hoteli, bolnišnice, zdravilišča, fizioterapevtske naprave, oprema zaprtih in odprtih plavalnih bazenov Zunanji vodovodi z višinskimi, tlačnimi ali razbremenilnimi rezervoarji, zajetja Tehnološki vodovodi, industrijski razvodi hladilne vode Črpališča, vodnjaki, natege, višinski rezervoarji, vodni stolpi, črpališča odplak Hladilni sistemi v tehnoloških procesih, hladilni stolpi Naprave za mehansko, kemično, biološko čiščenje pitne ali tehnološke vode Čiščenje odplak, čistilne jame, neutralizacijski bazeni, dozirne naprave, dezinfekcijske naprave Projek- Samost, tant proj. x X X x X x Vod. proj. x X X X IV. PLINSKE INSTALACIJE Projek- Samost. Vod. tant proj. proj. Plinske instalacije v stanovanjskih objektih za mestni, zemeljski ali tekoči plin nizkega pritiska Plinske instalacije v gostinskih in javnih objektih, za mestni, zemeljski ali tekoči plin nizkega pritiska Plinske instalacije v bolnišnicah za vse vrste plinov Plinske instalacije v industriji in vse vrste tehničnih plinov, kompresorske postaje Plinske izparjevalne naprave s kapaciteto skladišča do 330 kg in brez dovajanja toplote plina Plinske izparjevalne naprave z večjimi rezervoarji, z dovajanjem ali brez dovajanja toplote ter brez ali z lastno kotlarno Srednje in visokotlačni plinski daljnovodi, ki povezujejo dva objekta ali dve mesti razvodnega omrežja ter zanj ni potreben poseben hidravlični izračun Reducirne plinske postaje, polnilne postaje, prečrpo-valne postaje Plinsko omrežje z zaprtimi zankami ali večjim številom odcepov, za katerega je potreben podroben hidravlični izračun Plinohrami, cepilne postaje, postaje za odoracijo plina, razstrupljevalne naprave, plinske instalacije v kotlarnah ter pri industrijskih pečeh x X X X x X X X X X SlaaCEBlSNE mSTAIAOIJB - ENERGETIKA Prof *sodel* SanoBtupr. Vod.proj. ' Erojottant Proj.koord. I.TRAPO POSTAJE 3 do 20 kV 1. Transformatorska postaja 3 do 20 kV/0,A kV, do moči 2 NVA 2. Trafo postaja } do 20 kV/0,4 kV moči nad 2 MVA II. TRAPO POSTAJE 35 kV 1. Trafo postaja 35/0,4 kV do moči 2 MVA 2. Trafo postaja 35/0,4 kV moči nad 2 NVA 3. Trafo postaja 35/10 kV x x X X X X X X III. V.N. KOMPENZACIJE 1. V.N. kompenzacij« 3,6,10 kV X X 2. V.N. kompenzacij a 20 kV X 3. V.N. kompenzacija 35 kV X IV. DIZEL CENTRALE 1. Dizel centrala moči do 250 kVA - el. dei X X 2. Dizel centrala moči ned 250 kVA - el. del X X 1. Moči do 100 kW 2. Moči do 300 kV 3. Moči nad 300 kV x X X X VI. RAZNI POSEBNO 7.AHTOVNT nn.TCOTT 8. izvedba in slično■ ELEKTRIČNA INSTALACIJA - JAKI TOK - MOČ Sroi"aodel‘ 6a”>oet.pr. Vod.prod. Proj .aodel. projekta proj .ltoord I. ŠOLE IN VVZ 1. Šole.do 10 razredov in VVZ do 100 otrok X X 2. ŠOLE nad 10 razredov in VVZ nad 100 otrok X X II. UPRAVNI m PRODAJNI PROSTORI 1. Upravne zgradbe do h000 m2 in prod.prostori do 1000 m2 X X 2. Upravno zgradbo nad 4000 m2 in prod,prostori nad 1000 m2 X X III. BOLNICE IN ZDRAVSTVENI DOMOVI 1. Zdravstveni domovi in ambulante X X 2.' Bolnioo posteljni del X X 3. Bolnice in instituti z medicinsko lunico. prostori X IV. INDUSTRIJA 1. Enostavna industrijska zgradba X X 2. Zahtevne industrijske zgradbe 3. Industrijski kompleksi X X X V. KULTURNI DOMOVI IN DVORANE 1. Domovi in dvorane intornega značaja X X 2. Domovi in dvorane javnega značaja do 200 sedežev X X 3. Domovi in dvorane javnega značaja nad 200 sedežev X X VI. RAZNI POSEBNO ZAHTEVNI OBJEKTI 1. S-izvedbe in slično X ELEKTRIČNA INSTALACIJA - JAKI TCK RAZSVETLJAVA IN STRELOVOD Proj.obdel. Proj.s odel. Pom. pr oj. Samost.pr. Vod.proj. Projektant Proj.koord. X. STANOVANJSKI OBJEKTI 1.Enostavni stanov.objekti, etan.druž.hiše X X 2. Zahtevnejši stanov.objekti, otonov.bloki X X 3. Zelo zahtevni stanov.objekti, otolpnioo, naselja X X II. ŠOLE ra VVZ !• U0I9 do 10 razredov ln VVZ do 100 otrok X X 2. Šole nad 10 razredov VVZ nad 100 otrok X X III. Upravni in prodajni prostori 1. Upravno zgradbe do 4000 m2 Jn prod. pr. do 1000 m2 X X 2. Upravno zgradbe nad 4 000 m2 in prod. pr. nad 1000 m2 X X IV. BOLNICE IN ZDRAVSTVENI DOMOVI le tldrnveUveni domovi in ambulanto X X 2. Bolnice - Posteljni del X X 3• Bolnico in instituti z medicinsko funkcionalnimi prostori X V. INDUSTRIJA 1. Industr. objekti do 5000 m2 X X 2. Industr. objekti nad 5000 m2 X X 3. Objekti e tehnološkimi prooeei (ncnnrnoi1o. hladilnice) X VI. ZUNANJA RAZSVETLJAVA 1. Zimnn^n razsvetljava in razov, cestišč z manjšo gostoto prometa X X 2. Zunanja razsvut.l.java in razsv. frenkventiranih oestišč in predorov X X Proj. obdal, Proj, e odel. Pom, proj. Samost, pr. Projektant Vod. proj. Proj, koord. Vn, f!Ti: 1' 1.0VODI 1, Strelovodi normalnih objektov x x 3, Strelovodi eksplozijsko nevarnih objektov ln drugih posebnih objektov x x VIII. BOLNICE ZDRAVSTVENI DOMOVI Medicinsko funkcionalni prostori z Izločenimi duSllkaml IX, RAZNI POSEBNO ZAHTEVNI OBJEKTI 1, Športni objekti, stadioni, osvetlitev fasad ln spomenikov ter slično ELEKTRIČNE INSTALACIJE AVTOMATIKA IN PROCESNA TEHNIKA Proj.obdal Prod. s odel Pom.nro.-I. 'Samost.pr. Vod.prod. ‘Projektant Proj.koord. I. AVTOMATIZACIJA TEHNOLOŠKIH PROCESOV V INDUSTRIJI 1. Procesna tehnika do 20 izvodov x X 2. Procesna tehnika do 70 izvodov x x 3. Procesna tehnika nad 70 izvodov X X II. HLADILNICE IN MLEKARNE 1. Hladilnice in mlekar, do 20 izv. X X 2. Hladilnico in mlekar, nad 20 izv. X X III. KLJMA IN PREZRAČEVANJE Z AVTOM. HIŠNE TOPL.POSTAJE Z AVTOMATIKO 1. Hišna toplotna pootaja z avtom. X X 2. Prezračevalna naprava z avtom. J. Klima s hlajenjem X X 4, Kompletna klima naprava X IV. RAZNI POSEBNO ZAHTEVNI OBJEKTI - Komandno dispečereki center in podobno X .t v-,*- OKTOBER 1978 jBLEKTRIŠNE INSTALACIJA - ŠIBKI TOK g-jSLss, I. STANOVANJSKI OBJEKTI 1. Enoatavni atano.objekti, oton.druž. hiše X X V. Diagrami 2. Zahtevnejši atanovanjeki objekti, etanov.bloki X X 01-01 instalacije ogrevanja 3. Zelo zahtevni stanov. 01-02 toplotne priključne postaje in podpostaje objekti, atolpnioe, 01-03 razvodno onu°žje naselja X X 01-04 kotlarne IX. ŠOLE IN VVZ 1. Gola do 10 razredov in VVZ do 100 otrok x x 2. Gole nod 10 razredov VVZ nad 100. otrok x x III. UPRAVNI P? PRODAJNI PROSTORI 1. Upravne zgradbe do 4000 mZ in prod pr. do 1000 mZ x X 01-05 parna instai' u 02-01 odsesavan. 02-02 prezrači ,;e in kvlinatizacija 02-03 hladilne >trale 02-04 industrija! i hladilna voda 03-01 vodovod - strojnice 03-02 vcdovod - hidranti in strešni odtoki 03-03 vodovod - sanitarije 04-01 instalacije plina 2. Upravne zgradbe nad 4000 mZ in prod. pr. nad 1000 mZ X X IV. BOLNICE H ZDRAVSTVENI DOMOVI le Zdravstveni domovi in ambulante X X 2. Bolnice - Posteljni del - hoteli X X 3« Bolnice in inštituti z modioinsko funkoionalnimi prostori X V. INDUSTRIJA 1. Induatr. objekti do 5000 m2 x X 2. Induntr. objekti nad 5000 m2 X X 3. Objekti s tehnološkimi procesi (separacijo, hladilnico) X VI. RAZNI POSEBNO' ZAHTEVNI OBJ. ŠPORTNI OBJ.. RTV. REDAKCIJE itd. X ~ ' ' l i' t . ' •• • i . č' * BELEŽKE IN PRIPOMBE: 04-02 zaklonišča 04-03 konpresorske postaje 04-04 razvod koraprimiranega zraka in ostalih plinov 04-05 medicinski plini 05-01 jaki tok - moč 05-02 motorčki pogoni 05-03 razsvetljava strelovod 06-01 šibki tok 07-01 energetika L l-ŠI Fakturirana realizacija za 8 mesecev 1978 >'v>vReal. Plan v 103 din Izvršitev Indeks TOZD N 1978 8 me s. avgust avgust 8 mes.78 8 mes. 77 Let.pl. (5:1) pl.8 m. (5:2) pl.avg (4:3) L izv. 78/77 1 2 3 4 F- 6 7 8 9 10 OV SFRJ 353.000 222.200 32.200 33.316.252 238.393.211 179.708.963 67 107 103 133 OV inoz. 116.600 - - 6.364.741 33.608.763 2.474.567 29 - - 1358 MK SFRJ 228.000 131.200 21.800 12.203.556 111.628.291 84.816.68C 49 85 56 132 MK inoz. 12.000 - - - 8.509.909 706.534 "71 - - 1204 PB 17.736 11.840 1.440 1.112.910 5.151.525 29 44 77 - SD 1.441 840 120 98.626 754.550 836.782 52 90 82 90 PROMONT SFRJ 600.177 366.080 55.560 46.731.344 355.927.577 265.362.425 59 97 81 134 PROMONT-skupaj 728.777 - - 53.096.085 398.046.249 268.543.526 55 - - 148 MM SFRJ 342.100 217.000 28.500 30.699.821 220.262.051 168.601.135 64 102 108 131 MM inoz. 29.521 - - 2.356.609 12.158.973 7.897.778 41 - - 154 IB 31.200 19.800 2.600 5.431.926 17.400.198 8.448.845 56 88 209 206 BLISK 122.300 77.600 10.200 8.713.132 62.348.324 43.795.896 51 80 85 142 EKO 123.900 78.700 10.400 14.500.000 70.889.234 48.506.396 57 90 139 146 PMI SFRJ 619.500 393.100 51.700 59.344.878 370.899.807 269.352.272 60 94 115 138 PMI skupaj 649.021 - - 61.701.488 383.058.780 277.250.050 59 - - 138 EM SFRJ 340.000 223.210 26.700 25.650.004 211.816.618 225.140.181 62 95 96 94 EM inoz. 115.600 - - 8.418.783 25.903.303 9.375.570 22 - - 276 DVIGALO 108.300 62.500 9.200 3.274.130 46.821.234 45.073.248 43 75 36 104 TEN 246.000 153.000 21.400 17.428.014 140.994.088 115.274.006 57 92 81 122 ISO 74.000 41.100 6.600 6.643.444 40.290.517 20.998.063 54 98 101 192 CK 13.700 8.110 1.270 833.857 6.892.970 5.959.641 50 85 66 116 EMOND SFRJ 782.000 487.920 65.170 53.829.449 446.815.427 412.445.139 57 92 83 108 EMOND skupaj 897.600 - - 62.248.232 472.718.730 421.820.709 53 - - 112 KM SFRJ 119.000 76.500 9.700 8.192.656 78.936.889 67.179.623 66 103 84 118 KM inoz. 100.489 - 8.320.451 38.333.109 294.813 38 - - 13006 KP 159.000 97.800 13.100 15.508.297 108.759.841 82.688.136 68 111 118 131 TIO 134.000 82.700 11.900 9.751.479 75.108.206 53.931.225 56 91 82 139 PAN 257.000 174.100 17.000 14.356.502 152.213.758 93.966.250 59 87 84 162 IKOS SFRJ 669.000 431.100 51.700 47.808.934 415.018.694 297.765.234 62 96 92 139 IKOS skupaj 769.489 - - 56.129.385 453.351.803 298.060.047 59 - - 152 TRAA SFRJ 300.000 189.000 21.000 24.204.162 200.857.602 149.136.507 67 106 115 135 TRAA inoz. - - 191.794 1.672.287 978.816 - - - 171 SKIP 175.000 118.000 16.000 7.445.087 128.287.572 66.333.011 73 109 47 194 IKO SFRJ 475.000 307.000 37.000 31.649.249 329.145.174 215.469.518 69 107 86 153 IKO skupaj 475.000 - “ 31.841.043 330.817.461 216.448.334 70 “ 153 LSNL 180.000 103.400 12.700 14.416.243 115.622.192 64 112 114 | 156 HVA 46.385 32.406 3.969 4.760.329 36.387.257 1 9 / .ddZ. 7b9 78 112 120 LBK 36.763 22.452 2.691 2.768.550 20.789.278 - 57 93 103 - LIVAR 263.148 158.258 19.360 21.945.122 172.798.727 97.552.769 66 109 113 177 PB 41.648 26.300 3.400 3.521.705 27.596.588 19.615.810 66 105 104 141 ZAST 65.000 41.300 5.500 6.500.000 43.980.390 34.453.946 68 106 118 126 IC 7.973 4.740 - 363.091 3.883.105 3.255.661 49 82 - 115 INZ 30.608 19.100 3.800 943.731 12.200.625 - 40 64 36 - IZIP 145.229 91.440 11.500 11.328.527 87.660.708 57.325.417 60 96 99 153 PD 5.222 4.200 2.300 1.582.921 2.857.086 2.111.865 55 68 69 135 IMP SFRJ 3.559.276 2.241.098 294.290 274.220.425 2.181.123.200 1.617.031.447 61 97 93 134 IMP skupaj 3.933.486 " 299.872.803 2.301.309.544 1.638.759.525 59 140 TOZD MONTAŽA. MARIBOR EDEN PIONIRJEV IMP ODŠEL V POKOJ Lepega sončnega popold- dilo je Novo Celje, otroški neva sva se s tovarišem Ferdi- oddelek bolnišnice Maribor, nandom Vodenikom ali po Bolnišnica Rakičan in številni, domače Nandetom srečala in drugi. posedela z namenom, da Meseca avgusta 1949 se je obudiva spomine na preteklo preselil k Toplovodu v Mari-30-letno delo pri IMP. bor, kjer je bilo takrat zapo- V IMP oziroma še takratni slenih približno 16 ljudi in Toplovod, je prišel aprila me- kjer je ostal vse do upokojitve seča 1948, in sicer v Kranj. Še junija letos, isto leto se je preselil v Ljub- S kvalitetnim in marljivim ljano.Kotmladmonterc.ic.se delom je dokazal, da je spoje že tedaj spoprijel s številni- soben samostojno izvajati in mi težavami, saj se je aktivno I voditi dela, zato je leta 1956 vključeval v obnovo domovi- prevzel vodstvo skupine. Na-ne. Opravljal je različna dela: loge je že v začetku dobro obod obnove porušenih zgradb, vladal, saj je bil že izkušen raznih adaptacij do novogra- monter. Prevzel pa je nase denj. Prvih objektov, ki jih je poleg ostalih dolžnosti tudi začel delati, se še živo sporni- skrb za pravilno vzgojo mla-nja — Titove rezidence na de ga kadra. Bledu, stanovanjskega nase- Kot sposobnemu monterju Ija Kidričevo, ustanove Rde- so mu bila že kar v začetku čega križa v Dutovljah. Sle-, zaupana zahtevnejša dela, kot so na primer objekti Hotel Park Rovinj, Iskra Novo mesto, Bolnišnica Slivnica Pohorje, Železničarski dom Pohorje, Elektrarna M. otok, upravno poslopje elektrarne Vuzenica, Hotel Bellevue Pohorje, Tovarna lepenke Ceršak, kotlarna Sladki vrh, hale Konus Konjice, Nama Slovenj Gradec in številni drugi. Prav tako je 5 let kompleksno vodil vzdrževalna in investicijska dela v MTT. IMP se je dokaj hitro vključilo v dela izven naših meja. Tako je bil tov. Vodenik med prvimi, ki si je izkusil delo na tujem, seveda v imenu firme IMP. Tako je 3 leta delal v Reutlingnu — ZRN, kjer se je srečal s tehnično zahtevnimi objekti, kot so tovarna avto-gum, skladišče SPAR, občinsko poslopje Reutlingen, toplarna Reutlingen itd. V tem času je vzgojil tudi številni monterski kader. Tisti, ki so vzeli njegove nauke resno in se zgledovali po njegovi prizadevnosti pri delu, so danes dobri vodilni monterji ali pa opravljajo celo zahtevnejše delovne naloge. Tov. Vodenik ni bil samo prizadeven delavec na terenu, ves čas je aktivno deloval tudi v družbenopolitičnih organizacijah in organih upravljanja. Bil je izvoljen v II. DS podjetja, nadalje je deloval več let v IO OOS in v skoraj vseh komisijah in odborih. Na vprašanje, ali se spominja kakšnega prijetnega ali neprijetnega dogodka v pre- Vedri nasmeh, Obraz tvoj razkriva, Dnevov preteklih Enostavnost v njih se skriva. Ne oziraj se nazaj! Ivje tvojo težko pot pokriva, Koprnenje vso, v njej se skriva. Formiral monterju prve si korake, Enotnost družil si v celoto, Res, bilo ti ni lahko, Daleč nekje nešteto besed ostalo, In dalje še bo koprnenje spalo. Ne išči to, kar že imaš, Ampak to, kar še želiš, Ne obžaluj, kar je mimo šlo, Dnevov še mnogo svetlih tvojih bo. MARJETKA D. teklih letih, se je tov. Nande rahlo zasmejal, misli pa so mu zbežale nekam v preteklost. Med prijetne spomine uvršča predvsem dobre medsebojne odnose. Odnosi vodstvenih delavcev do delavcev montaže so bili vedno pristni, prijateljski in polni razumevanja. »To lahko potrdim,« pravi tov. Nande, »saj sem sodeloval pri montaži v različnih podjetjih in sem lahko delal primerjave.« Posebno mu je ostalo v spominu leto 1970, ko je bil za svojo prizadevnost in delavnost odlikovan z redkom dela s srebrnim vencem. S ponosom mi je pokazal odlikovanje tovariša Tita. Pri tem bi pripomnil, da je dobil tov. Vodenik številna priznanja tudi s strani podjetja. Leta težkega dela na montaži so pustila tudi svoje posledice. Leta 1970 je začutil prve bolečine v hrbtenici — znake monterske poklicne bolezni. To mu je sicer povzročalo velike težave pri opravljanju svojega dela, toda on je neutrudno vztrajal, seveda z manjšimi bolezenskimi prekinitvami. Žal se je zdravstveno stanje vedno bolj slabšalo in delo na terenu je postalo nevzdržno. Sodelavci smo skušali v najboljši moči pomagati delovnemu tovarišu. Tako smo mu leta 1976 omogočili primerno delo v delavnici, v novo zgrajenih prostorih, kjer so delovni pogoji primernejši. Tukaj je pomagal pri vodenju in organizaciji dela v delavnici. S svojimi bogatimi izkuš^ njami je lahko veliko pomagal mlajšim pri samem delu. Prav zato je leta 1977 prevzel montažna dela na gradbišču pekarne Tezno, v neposredni bližini naših novih skladiščnih prostorov. Tukaj je poslednjič prenašal svoja izkustva iz sorodnih objektov na mlajši monterski kader. Žal mu bolezen ni dopuščala, da bi še nadalje aktivno delal, tako da se je moral invalidsko upokojiti 12. 6. 1978. Vsi se zavedamo, da tov. Vodenik s tem ni prekinil stika z nami. Ostaja še vedno del naše sredine. Takšnega sodelavca ni moč pozabiti. Veseli bomo njegovih obiskov, prav tako pa mu vsi sodelavci želimo predvsem zdravja in osebne sreče. ROMAN KUCEJ, inž. k. , '7: , ' , Glavni direktor Vladimir Ulčar izroča Ferdinandu Vodeniku spominsko darilo Temeljne organizacije Klima proizvodnja, Klima montaža, tovarna instalacijske opreme in Panonija kovinska in eiektro industrija, združene v delovno organizacijo IKOS — industrija klimatske opreme in strojev razpisujejo interni natečaj za izbiro nove firme delovne organizacije POGOJI NATEČAJA: 1. Predlog firme mora vsebovati označbo, ki kaže na dejavnost delovne organizacije; ker opravlja delovna organizacija več dejavnosti, je po predlogu lahko navedena le ena njenih glavnih dejavnosti. 2. Predlog firme mora vsebovati označbo, ki natančneje označuje ime delovne organizacije. 3. Predlog firme delovne organizacije ne sme vsebovati izrazov, ki so neznani v slovenskem jeziku. 4. Predlog firme mora upoštevati določila členov 409—437 Zakona o združenem delu, ki se nanašajo na firmo in njeno uporabo. 5. Predloge je treba poslati najkasneje do 15.10.1978 v zaprti kuverti z označbo »Natečaj za izbiro firme« v tajništvo IKOS, Ljubljana, Vojkova 58. 6. Izbiro firme bo izvršila 5-članska komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh štirih TOZD in delovne skupnosti. 7. Izbrani predlog bo nagrajen z zneskom 4000 din. 8. Komisija si pridržuje pravico, da v primeru neustreznih predlogov izbire ne izvrši. 9. Rezultat natečaja bo objavljen v naslednji številki IMP Glasnika. Ljubljana, 15. 9. 1978