68 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 POROČILO ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU je v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univer- ze v Ljubljani, Fakulteto za gradbeni- štvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Zvezo geografov Slovenije in Zvezo geodetov Slovenije konec septembra v Atriju ZRC SAZU organiziral 16. bie- nalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji. Letošnji simpozij je bil tudi jubilejni, saj je od organizacije prvega minilo 30 let, zato so na srečanju poseben poudarek namenili tudi oble- tnici simpozija. Program dogodka je bil podaljšan za eno sekcijo predstavitev re- feratov, skupno je prispevke predstavilo 12 avtorjev. Na dogodku se je srečalo približno 70 raziskovalcev, strokovnja- kov, pedagogov, uporabnikov in pro- izvajalcev geografskih informacijskih sistemov iz cele Slovenije. Predstavili so najnovejše stanje na tem področju, se ozrli v prihodnost razvoja geograf- skih informacijskih sistemov, izmenjali izkušnje ter vzpostavili nove in utrdili že utečene strokovne vezi. Obletnico simpozija pa so zaznamovali s podeli- tvijo nagrad Zlati kompas za uspešno 30-letno delo na področju GIS-ov. Pre- jela sta jo dr. Marko Krevs in dr. Drago Perko. Oba nagrajenca sta edina, ki sta soorganizirala vse dosedanje simpozi- je od prvega leta 1991, dr. Perko pa je tudi ustanovitelj zbirke GIS v Sloveniji, v kateri je doslej v 16 monografijah izšlo že 425 poglavij, ki so jih pripravili stro- kovnjaki najrazličnejših področij. Sim- pozij so sklenili z druženjem ob torti in šampanjcu. Po tradiciji je ob simpoziju izšla tudi monografija z naslovom Preteklost in prihodnost. V njej je na 349 straneh zbranih 27 prispevkov. Njihovi av- torji prihajajo z različnih strokovnih področij, kot so geografija, geomor- fologija, geologija, naravne nesreče, ekologija, geodezija, promet, teleko- munikacijska infrastruktura, kultur- na dediščina, daljinsko zaznavanje in druga. Prav tako so si med seboj raz- lični prispevki, ki jih, z izjemo prve- ga, lahko razdelimo na več vsebinskih sklopov. Devet jih je usmerjenih v fi- zičnogeografske vsebine, pomemben sklop predstavljajo vsebine na temo mobilnosti, ostali prispevki pa so z zelo različnih vsebinskih področij. Prvi prispevek v zbirki analizira vse dosedanje monografije. Avtorji ugota- vljajo, da je bilo v vseh knjigah, razen v drugi, več znanstvenih kot pregle- dnih prispevkov, razmerje med teore- tičnimi in aplikativnimi prispevki pa se je med posameznimi knjigami bolj izrazito spreminjalo. Glede na vsebin- ska področja v zadnjih letih narašča število prispevkov na temo prostor- skih in prostorsko-časovnih analiz, modeliranja in simulacij, prostorskih podatkov in geoinformacijskih pro- jektov, manj pa je vsebin s področij aplikacije GIS-ov, lokacijskih storitev, daljinskega zaznavanja, naravnih vi- rov in vplivov na okolje. Tematik izo- braževanja ter GIS-ov v e-upravljanju in e-poslovanju pa v zadnjem obdob- ju sploh ni več. Preteklost in prihodnost - 16. bienalni simpozij in monografija GIS v Sloveniji 27 . 9. 2022, Atrij ZRC SAZU (Ljubljana) Viri in literatura 1. Azaryahu, M. 1996: The power of comemorative street names. Environment and Planing D: Society and Space 14-3. 2. Azaryahu, M. 1997: German reunification and the politics of street names: the case of East Berlin. Political Geography 16-6. 3. Brummel, P ., Oleynik, M. 2018: Kazakhstan. Chalfont Saint Peter. 4. Capital of Kaszahstan, 2022. Medmrežje: https://web.archive. org/web/20210415101634/https:// samarkandtours.com/kazakhstan/nur- sultan/ (3. 10. 2022). 5. Encyclopedia Britannica 2022. Medmrežje: https://www.britannica.com/ place/Almaty-Kazakhstan (3. 10. 2022). 6. From Bozok to a Modern Capital: the Long Journey Astana has Made Thus Far. Medmrežje: https://e-history.kz/en/news/ show/7144/ (3. 10. 2022). 7. Gabrovec, M., Urbanc, M. 2005: Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77-2. 8. Geršič, M., Kladnik, D. 2016: Street-name changes in Ljubljana. Place-name changes: proceedings of the Symposion in Rome, 17-18 November 2014. Hamburg. 9. Great Soviet Encyclopedia 2022. Medmrežje: https://dic.academic.ru/dic. nsf/bse/148515/%D0%A6%D0%B5%D 0%BB%D0%B8%D0%BD%D0%B0 (3. 10. 2022). 10. Hillairet, J. 2017: Connaissance du Vieux Paris. Paris. 11. Kazahstan prestolnico Astano preimenoval v Nursultan 2019. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/svet/ azija-z-oceanijo/kazahstan-prestolnico- astano-preimenoval-v-nursultan/483186 (3. 10. 2022). 12. Kladnik, D., Perko, D. 2013: Slovenska imena držav. Ljubljana. 13. MacWilliam, I. 1994: In Virgin Lands, a Dream Ends. The Moscow Times. Medmrežje: https://web.archive. org/web/20150114232557/http:// www.themoscowtimes.com/sitemap/ free/1994/4/article/in-virgin-lands-a- dream-ends/213516.html (3. 10. 2022) 14. Nursultan tudi uradno znova Astana, predsednik omejen na le en mandat, 2022. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/svet/ azija-z-oceanijo/nursultan-tudi-uradno- znova-astana-predsednik-omejen-na-le-en- mandat/640761 (3. 10. 2022). 15. Online etimology dictionary 2022. Medmrežje: https://www.etymonline. com/word/Cossack?ref=etymonline_ crossreference (3. 10. 2022). 16. Place de la Concorde 2022. Medmrežje: https://en.wikipedia.org/wiki/ Place_de_la_Concorde (3. 10. 2022). 17. Pospelov, E. M. 1993: Imema gorodov: včera i segodnija. (1917–1992). Toponimičeskij slovar'. Moskva. 18. Šimunović, P . 2009: Uvod v hrvatsko imenoslovje. Zagreb. 19. The history of Astana 2013. Medmrežje: https://web.archive.org/ web/20141007033517/http://astana.gov. kz/en/modules/material/42 (3. 10. 2022). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 69 POROČILO Dva prispevka fizičnogeografskega sklopa obravnavata geomorfologijo kraškega reliefa. Prvi predstavlja upo- rabo semivariogramov za določanje aniziotropnih lastnosti kraškega po- vršja. Nakazujejo tako stopnjo anizo- tropije na podlagi digitalnega modela reliefa kot tudi smer, v kateri se površje najbolj spreminja. V drugem prispev- ku so prikazani rezultati kombinacij metod terestričnega in letalskega 3D laserskega skeniranja ter strukturno- -geološkega kartiranja jame in površja za določanje geomorfoloških in hi- drogeoloških povezav med jamo Poli- na peč in nadležečimi vrtačami. Sledi poglavje o zasnovi in izvedbi modela RUSLE pri modeliranju vodne erozije tal v Sloveniji ter prispevek Slovenije pri izdelavi Globalne karte erozije tal FAO. V naslednjem prispevku so se avtorji osredotočili na študijo ocene vezave organskega ogljika v tla kme- tijskih zemljišč Slovenije za obdobje 2020–2040. Ocene bodo omogočile boljše vsebinsko in prostorsko usmer- janje ukrepov trajnostne kmetijske pridelave. Monografija se nadaljuje s prispevkoma na temo plazenja. Prvi se osredotoča na to, kako bo sezon- skost padavin vplivala na zemeljske plazove do sredine 21. stoletja, drugi, ki temelji na kombiniranju različnih spremenljivk analize reliefnih značil- nosti, pa na določanje potencialnih območij proženja snežnih plazov. V naslednjem prispevku je predstavlje- na povezanost spektralnih vrednosti satelitskih posnetkov in meritev pri spremljanju vodnega potenciala v vi- nogradih. Sledi prispevek na temo iz- računa višinske razlike do najbližjega vodotoka na podlagi normaliziranega digitalnega modela višin (HAND), vidika infrastrukture. V prvem pri- spevku se avtorji osredotočajo na ana- lizo funkcionalnih regij srednješolske mobilnosti, ki so jih opredelili kot ob- močja posplošitve tokov mobilnosti srednješolcev med občinami njihove- ga stalnega prebivališča in srednješol- skega izobraževanja. Sledi prispevek, v katerem avtorji predstavljajo spletno GIS aplikacijo za vodenje evidence prometne signalizacije državnih cest – WEPS, ki omogoča dosledno evi- denco sprememb prometne ureditve in zamenjave prometne signalizaci- je. V naslednjem prispevku avtorji ki je bil prvotno razvit za kartiranje poplavne ogroženosti, uporaben pa je tudi pri napovedovanju suše, erozije prsti in določanju virov podzemnih voda. V zadnjem prispevku fizično- geografskega sklopa je predstavljena uporaba polavtomatske metode za- znavanja vrtač za določanje morfo- metričnih in morfoloških značilnosti tistih vrtač, kjer so evrazijski risi uple- nili parkljarje. Sledi sklop šestih poglavij, ki obrav- navajo mobilnost v širšem pomenu besede tako z vidika procesa kot z Slika 1: 1) Pozdravni nagovor dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SZAU (foto: Igor Lapajne); 2) Predavanje Klemna Čotarja na temo samodejne klasifikacije oblaka točk (foto: Špela Čonč); 3) Predavanje Mateje Breg Valjavec o določanju geomorfoloških in hidrogeoloških povezav med vrtačami in jamo Polina peč s 3D laserskim skeniranjem (foto: Špela Čonč); 4) Dobitnika nagrade Zlati kompas, dr. Drago Perko in dr. Marko Krevs, med rezanjem slavnostnih tort (foto: Špela Čonč). 70 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 POROČILO NAPOVEDNIK primerjajo dostopnost postajališč jav- nega potniškega prometa na podlagi metode zračne razdalje in metode na podlagi prometnega omrežja. Ugota- vljajo, da prva metoda močno preceni dejansko dostopnost postajališč, in predlagajo uporabo metode, ki teme- lji na podlagi prometnega omrežja. Rezultati naslednje študije, ki pred- stavlja uporabo GIS orodij pri analizi- ranju pokritosti Slovenije s polnilnimi postajami za električne avtomobile, lahko pripomorejo pri prostorskem načrtovanju umeščanja polnilnih po- staj v prostor. V naslednjem prispev- ku je predstavljena geoinformacijska podpora kvantitativni kategorizaciji planinskih poti in ugotavljanju nevar- nih odsekov v visokogorju, kjer bi bilo smiselno namestiti dodatna varovala. V zadnjem poglavju iz sklopa mobil- nosti avtorji za območje celotne Evro- pe analizirajo mobilnost štipendistov programa Marie Skłodowska-Curie action. Preostalih 11 prispevkov tematsko spada v zelo različna vsebinska podro- čja. V prvem prispevku tega sklopa je predstavljen model kakovosti življenja v Sloveniji kot bolj celovita alternativa dosedanjemu ugotavljanju razvitosti območij, ki temelji na ekonomskih vidikih razvoja. Zanimiva sta tudi prispevka o izdelavi kart pokritosti mobilnega omrežja 4G, ki prikazu- jejo pokritost Slovenije z mobilnim signalom posameznega operaterja, ter uporabnosti telematike in GIS-ov v zavarovalništvu na primeru mobilne aplikacije DRAJV, ki temelji na oceni tveganja voznih navad posameznika. Sledi prispevek o geodetski izmeri, digitalizaciji rapalske meje in preseku narašča, tudi na nekaterih doslej manj zastopanih področjih, kot so zgodovi- na, ekologija, zavarovalništvo, mobil- na tehnologija in še nekatera. Knjiga je na voljo v tiskani obliki, v digitalni pa na spletni strani: https://doi.org/10.3986/9789610506683. Več o ostalih monografijah iz knjižne zbirke GIS v Sloveniji pa lahko najde- te na spletnem naslovu: https://giam.zrc-sazu.si/sl/publikaci- je/gis-v-sloveniji#v Špela Čonč, asistentka ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika s historičnim ter aktualnim stanjem zemljiškega katastra. V naslednjem prispevku je predstavljen pregled in razvoj geografskih informacijskih sistemov na Geodetski upravi Repu- blike Slovenije, od njihovih začetkov, uporabe v sedanjosti do načrtovane uporabe v prihodnosti. Avtorici nasle- dnjega prispevka predstavljata zbirko topografskih podatkov, ki se vodi v obliki državnega topografskega mode- la v merilu 1 : 5000. Sledi prispevek o spletni aplikaciji Flai.ai, ki uporabni- ku omogoča uvoz lastnih podatkov li- darskega oblaka točk, njihov pregled, samodejno klasifikacijo, filtriranje in izdelavo modelov površja. V luči aktualne energetske krize je zanimiv prispevek, v katerem avtorji analizira- jo orientacijo streh stavb v Sloveniji, kar je eden ključnih podatkov za iz- račun realnega potenciala postavitev sončnih elektrarn. Ugotovili so, da bi lahko zadostile za 70 % sedanje proizvodnje električne energije v Slo- veniji. Avtorja naslednjega prispevka obravnavata klasifikacijo pokrovnosti z uporabo globokega učenja na ča- sovnih vrstah podatkov PlanetSco- pe. V predzadnjem prispevku avtorji analizirajo potencialno uporabnost zbiranja prostovoljnih fotografij to- pografskih sprememb za zajem vek- torskih podatkov in/ali pridobitev atributnih podatkov, v zadnjem pa je predstavljena uporabnost GIS orodij pri standardizaciji zemljepisnih imen s poudarkom na hidronimih. Monografija torej razkriva zelo razno- like vidike in uporabnost geografskih informacijskih sistemov na področju številnih strok. Spodbudno je, da v Sloveniji uporaba GIS-ov vztrajno