Ob novem konceptu krajevne skupnosti
Nedavni seminarji, ki jih je za sekretarje komdtejev občinskih konferenc zveze komunistov organiziral cen. tralni komite ZKS so v zvezi s konstituiranjem kra-jevnih skupnosti ugotovili, da so nekateit argumenti za združevanje manjših KS nesprejemljivi. In to še to-liko bolj, ker ni analize po-gojev za takšne ali drugač-ne krajevne skupnosti. Mar. sikje pa o ustreznosti ozi-roma neustreznosti sedanje velikosti KS sploh še niso razpravljali.
V zvezi z oblikovanjem statutov imamo na voljo ugotovitve, da je nesprejem-ljivo prepisovanje obrazcev, ki se pač modificirano pre-našajo, po sooialnih in eko-nomskil5 ter drugih značil-nostih v različne krajevne skupnostd.
Še vedno je tudi zapo-stavljena problemabika dis-lociranih obratov in ko bo-do komunisti v svojih or-ganizacijah obravnavali po-ložaj delavca v dislocira-nih obratih, ne bodo mogli mimo vprašanja njihovega povezovanja s krajevnimi skupnostmi, v katerih pre-bivajo njihovi delavci.
Prav tako smo  še vedno priče konfliktom, ki se po-javljajo   pri   uresničevanju novega   koncepta   krajevne skupnosti. V nekaterih  ob-činskih    strukturah   je   še vedno   prisotna   težnja   po nekakSnih   občinskih    inve-stioijskih     programih      in združevanju sredstev za po-trebe KS na nivoju občine. Nesporno   je   dejstvo,  da je marsikje v organizaoijah združenega  dela   teznja  po zapiranju   ter   pojmovanje družbene   lastnine   kot   ko-lektivne lastnine.  Zato  mo-ramo    reafirmirabi   princip vzajemnosti   ter   širše   raz-ložiti nov  koncept KS, pri čemer je  treba največ  po-zornosti    posvetiti    vsebin-skim  premikom.  To  pa je vsekakor ena glavnih nalog zveze komunnstov, ki se bo morala   v   bodoče,   kar   jo zavezujejo  tudi    stališča   s seminarjev, poglobiti v kra-jevno   skupnost.   ZK  mora pospešiti   proces   preobraz-be KS v skladu z ustavo, v ta namen pa bo morala po-liti&io ovrednotiti izhodišča za oblikovanje KS in  ugo-tovita  ali so v njih  dovolj upoštevane        specifičnosti kraja,   v   katerem   delovnd ljtidje in občani  oblikujejo in uresničujejo svoje nepo-sredne   interese.   Takoj   bo fcudi   potrebno   izoblikovatd statute KS, še posebno po-zornost pa bodo morali ko-mundsti posvetiti KS, v ka-terih je do sedaj razvoj sa-moupravnih odnosov zaosta-jal.   Okrepiti   bo   potrebno tudii   odgovorriost    komuni-stov za razvoj KS, v kate-rih živijo.
Clani zveze komundstov se morajo zavzemati, da se KS na osnovi izdelanih pro-gramov razvoja povezujejo s TOZD na svojem območ-ju ter na območju KS in občin.
Na ravni občine bo po-trebno doseči usklajevanje programov KS, še posebno pozomost pa bo moralaZK posvetiti načelu solidarno-std med posameznimi kra-jevndmd skupnostmi in z ne-posredno družbeno dejav-nostjo doseči kar najbolj enakomeren in usklajen razvoj vseh KS.           S. D.