232. štev. Pavialnl franke v državi SHS. V LJubliani, v sobote 11. oktobra 1919. Leto III. hh»|a rasen nedelj in prašnikov vsa h dan opoldan. Uredništvo je v LjnblianL Frančiškanska nlica št. 8/jL, Učiteljska tiskarna. Dopise fraukirati in podpisati, sicer ce jih ne pri* •bči. Rokopise se ne vrača. Inserati: Enostolpna petit-Vrstica 75 vinu, pogojen prostor 1*25 v; razglasi in poslano vrstica po 1*50 v; večkratne objave po dogovor« primeren popust. fs.il W: Giasilo jugoslov. soetlsfsio - dimeferalKaa stranke. Posamezna štev. stane —— 40 vinarjev. — Naročnina: Po poeti ali t dostavljanjem n« d "a cei<> eto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt ela 18 K, za mesec 6 K. Za 'iemofio cek) leto 7V K, za ostalo tujino in Ar> o vse francoske liberalno-klerikalne monarhistične pomiie«. Gosp. dr. Tavčar, ki piše kot načelnik svobodomiselne liberalne stranke članke v obrambo »granitične stavbe« katolicizma ob očitnem dooadaieniu raki-tlčnega uredn. »Slovenca«, se čuti naibrže vsled tega s francoskim li-beralno-klerikalnim Bourgetom v nekakem duševnem in političnem sorodstvu... Toda Drei. predno preidemo k tehtnim in »hestetičnim« (taki heste-tiH kakor Hublianski župan, ki smatra »La fille Elise« za »bordelsko knjigo«, seveda nismo!) opazkam dr. T. na naslov našega diiaka in v pod- 20 kreoitev »granitične stavbe«, ie treba. da izpregovorirno s člankariem nekai besed o druai velevažni zadevi. Od gosp. dr. T. tiriamo tudi ob tej priliki preciznega odgovora o stvari. ki se tiče njegove osebne poštenosti. Kot vnet branitelj granitične stavbe katolicizma in načelnik »svobodomiselne« liberalne stranke, bi moral pač vedeti, da ie prva in glavna dolžnost vsakega prvega katolika in »tudi liberalca« ter zaščitnika javne morale, da ima vedno in v vsem čisto vest. Te čiste vest!, gosp. dr. Tavčar, vi nimate. Treba je namreč, da uredimo predvsem stare račune. Sai vam ie gotovo še dobro v spominu, da smo pred kratkim obiavili v našem listu nekai avtentičnih dokumentov, iz katerih ie razvidno, da ie predsedstvo liberalne stranke v Liubliani po nedolžnem denunciralo državnemu pravd-ništvu naše sodruge-rudarie. Ker ie na dotičnih aktih podpisano tuli predsedstvo vaše stranke, ie očitno, da so šle te podle, neosnovane ovadbe (vsi denuncirani delavci so bili od državnega pravdništva oproščeni) skozi vaše roke. da ste torel za te plemenite krščansko-liberalne ovadbe odgovorni. Takrat smo vas ponovno vabili, da poiasnite zadevo, da se kakorkoli branite. Molčali ste. Toda če čutite potrebo pisati za cel podlistek političnih in literarnih neslanosti. bi morali čutiti potrebo, da primete za pero in se opravičite zlasti tedai. ko gre za to silno »he-stetično« vprašanje. če ste ali ne kot predsednik stranke ovadili nedolžna delavce, kaiti. kakor rečeno na ovadbi je podpisano predsedništvo stranke. Odgovorite, gosp. župan, da vemo. Če ste moralno čisti. kaUi šele v tem slučaiu imate pravico, da govorite o »pokvarjenih dušah« in o »bordelskih kniigah«. Če boste mogli dokazati, da niste krivi in če boste obenem priznali, da nimajo take ovadbe nič »hestetičnega«. nas bo izredno veselilo. Mimogrede bi tudi radi omenili, da če vam ie že tako mnogo na tem. da se pokaže v naših bojih več heste-tizma in če mislite, da se gotove »tajnosti sv. vere« ne sme vlačiti v politične spore, potem. gosp. hestet, ki govorite o bordelskih kniigah, bodite toliko dosledni in rečite. da ni lepo, če klerikalna stranka izrablja intenzivno že nekaj časa sem tajnosti in drugo v strankarske svrhe. Kar se-vse te dni pridiga po kraniskih cerkvah proti sociiaiizmu in sociia-lisfom, ni, g. dr. T. predvsem prav nič hestetično in moralno.,. Ko smo tako odoravili prvi del vašega znamenitega članka, naj po vemo. da ste glede »dekle Elize« pokazali vse vaše pravo umetniško razumevanje ravno v onem odstavku. v katerem trdite, da ie dekle Eliza končala v bordelu radi »lenobe«. Razumete? Radi »lenobe*. Slavni Lochele ie pa žrtvova' celo kniigo. da dokaže psihično bolest te nesrečne kreature. Če bi se bil obr»il prei na liublianskega župana, bi mu ne bilo treba tolikega truda in moderna kriminalistična veda bi bila za en vir revneiša. Vso psihično razdvojenost nesrečne Elize. ki jo Oou-iKuurt mojstrsko slika v svoii knjigi, ves človekoljuben, res plemeniti smoter oisatelia. da odpravi strašne metode, ki so vladale v francoskih kaznilnicah, vse te odločilne momente te dragocene kniige, ki je svetovno prizani biser francoske literature, gosp. župan kratkomalo prezre. Dekle Eliza ni žrtev lenobe, marveč milieia. v katerem ie živela in ki io ie duševno razkrojil in ubil. Pa kai bi govorili! Kako st more videti v taki knjigi zgoli intimne umazanosti, sam ljubljanski župan si ga vedi. Naikočliiveiše situacije so podane stokratvbolj okusni in resnično hestetični obliki kakor ves dr. T. članek, ki kar mrgoli pretiranih nečednih besed. Čisti, odkriti značai ne bo videl umazanosti v tei kniigi. Stvari, ki jih opisuie knjiga, se dogajajo v še kruteiši obliki povsod, ker so v resnici le logični rezultat kapitalističnega reda in sedanie hinavske morale, ki ie z vsem zadovoljna. le da se o vsem molči... Da se ie vsled vojne vihre razpasla tudi po slovenski zemlii nai-huiša nemoralnost, da ie bilo od nekdal hinavstvo po krivdi lažnjive vzgoie naivečie zlo slovenskega naroda. to vedo že vsi. Kliub temu na bi hoteli glasniki Dolitične in duševne reakciie tiščati še vedno, k tlom slovensko dušo. ki ie žejna resnice. Dopolne resnice, ki io edina mo.e očistiti vseh skorij preteklosti. osvo • boditi hlaočevskega duha. da bo mogla stooiti prosta in močna v novo življenje. Le tako se narod reši smrti. Dr. Tavčariev podlistek ie pojav, ki kaže nazadnjaško, hinavsko mentaliteto liudi. ki hočejo biti voditelii naroda. Za liberalno svobodomiselno stranko mora biti dokai razvese-liivo. da piše nien načelnik članke, za klerikalno stranko, ki bi iih inteligenten klerikalec nikoli ne napisal. Sai pravi francoski modernist Leom Chaine sam v knjigi: »Drobni nameni katoliškega liberalca«, da so katoliškemu gibanlu največ škodovali spokorjeni svobodomiselci. kj so postali boli klerikalni od klerikalcev samih. Kakor rečeno, naši očitki vsai v gotovem smislu niso opravičeni, kakor hitro nam dr. Tavčar pove. da je nanisal svoj članek z drugim na - menom. z namenom, da dela na predrzen način indirektno reklamo za podiet?c. pri katerem ie finančno soudeležen ... Slovenski mladini pa pravimo: Sroznai. kakšna le tvoia naloga. Dvigni se prosta vseh sron lažniive preteklosti, hinavske morale živi v duhu novega časa. ki ie duh svobode in unora. Sod rogi, potrudite se! Dobili ste cole za nabiralni teden. Veliki pomen te afeciie vam le znan. Predobro vam ie znano, da se mora proletarilat v svojih bojih zanašati edinole v svoio moč :n solidarnost. Organizirati se mora. Uspevati mora naša delavska aeitactia. ki naj rod? obilne sadove. Povzdigniti moramo izobrazbo med delavstvom. odpreti še tisočim zapeljanih teotancev oči. da izprevidiio. kie ie niih edina rešitev. Sodrugi. mnogo ie še trde ledine, ki io je treba preorati. Odveč bi bilo. da bi vam tu razlagali velikanski pomen delavskega tiska. vam. ki ste že tolikokrat izkazali zaupanie v moč stranke na vse razne načine. Od dne 5. do 15. oktobra ie nabiralni teden. Prispevke bode pobirali sodrueri oo vseh kraiih naše Slovenile potom nabiralnih pol. Sodrugi. potrudite se. pomagajte sami sebi in pravični delavski stvari s tem. da orlsoevate vsak po svoll moči. Pokažimo, da se zavedamo. zakai se borimo! _____________ „La Tribuna* o pretečem sporu med Italifo in Jugoslavijo. LDU. Trst, 8. Z ozirom na razširjenje vesti o pretečem sporu med Italijo in Jugoslavijo razpravlja rimski list »La Tribuna« od 5. t. m. v uvodniku o danih možnostih in o noložaiu ter pravi med drugim: Eden glavnih razlogov negotovosti, kako nai bi se cenil sedanji položal, ie notranje razmerje v Srbiji in v drugih deželah Jugoslavije, kjer so spori starih in novih strank zelo ostri in nosijo kal nepričakovanih komplikacij v sebi. Polom avstrijske države in sprememba režima, nadalje gospodarske in moralne posledice voine so omogočile, da v vsel Jugoslaviji vstajalo in sc razpaseia temni elementi. Dolitični pustolovci in politikastri balkanskega stila, ki lahko marsikaj pridobijo v drznih nodvzetiili ne oziraie se na to, ali povzroča to polom domovine. Temu ie dodati pomanjkanje dejanskega uiedinienia v jugoslovanski drža- vi (SHS ie. kakor se zdi. kemična sestava, ki vedno vre vsled heterogenih elementov, ki jo sestavlja- jo). nomanikanie edinstva. ki ie do~ sledica različnosti plemen, tradicij in nacionalističnega individualizma Srbiie Ali prav radi tega smatramo pretiranim, če ne celo neverjetnim, da bi se Jugoslovani odločili k odkritemu prelomu z ltalilo in v:tonili v vcino ž nio. K večiem bi upoštevali možnost kake izolirane voiaške akciie. kake pustolovščine ki pa bi seveda lahko imela kal večl>h sporov v sebi. Logično mislimo, da Jugoslovani ne bi mogli za tako pustolovščino iskati pretveze v reških dogodkih. S strani Italijanov ni :zšlo nobeno Izzivanje proti prebivalcem Sušaka in obmejnega hrvaškega ozemlja. Pohod italijanskih prostovoljcev in čet na Reko nod vodstvom D’Annunzia m položaj v mestu samem od 12. septembra naprej so premotrili zavezniki In prepustili italijanski vladi, nai oo naiboHših močeh ukrene, in italiianska viada ie baš na tem. da ukrepa s taktom in s premislekom vse. kar ie potrebno. Sicer pa — in to le naiboli važno — le celo reško vorašanie. pravzaprav, lahko rečemo, ves jadranski problem Še sub iudice ored konferenco. Zato manika vsak povod in vsaka pretveza za Jugoslavijo, kakor tudi za vsako drugo državo, da bi mter-venirala in poskušala soreminiati položaj ki ni še definitiven ne za nas Italijane, ne za druge. Alj si bodo Jugoslovani svesti vsega tega? Bodo li znali oremotriti. s pravm-aa stališča ta položal? ali se bo uosre« čilo Jugoslaviji z ozirom na nlen notranji položaj zagotoviti nadallna ohrairtev miru 1« ali se bo znal* vzdržati da ne bi motila dela konference. ki ni še dovršeno? Kal ie tore! storiti, vorašuie k sklepu član-kar. Moramo, zakliučule. ohranit! mirno kri ter biti previdni in čuvati, da iz male iskre ne nastane velik požar.______________ . Dr. Lotrič: Misli o šolstvu. (Dalie.) Temu duševnemu obzorju primitivnih narodov le odgovaria! tudi njihov znanstveni nivo. BaMever« stvo in vraže spremljalo tedanlo vedo kakor senca solnce. Znanost ima-io v svoiih rokah duhovniki. Verske knjige obscgaio poleg verskih naukov tudi znanost. Veda ie v teh mašili monopol, izkliučna last duhovnikov. Pečalo se ne le z verskim poukom. ampak tudi z medicino, zve-zdoslovlem in drugimi znanstvenimi panogami. Duhovniki so zaenoi tudi učenjaki svoie dobe. To vidimo pri Egipčanih, Dri Babiloncih. Asif-cih. Perziianih in drugih starih narodih. Veda le bila nekak privilegij duhovniške kaste, najmogočnejše orožie v nienih rokah. Za ostale Hu- LISTEK. G LA D. Spisal Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht. (Dalje.) Nato obuietn čevlje, se mudim dokai časa • trakovi, posedim še za trenotek tiho. ko sem gotov, strmim brez misli predse, držeč pismo v roki. Navsezadnje vstanem in grem. Gori na cesti pada bleščeč rmeni soj pli-novke, stopim pod luč, se oprem s svojim za-voiem ob kandelaber in odprem pismo. — vse sila počasi. Kakor tok luči mi ie zanlalo skozi prsi; — čuiem, kako sem tiho vzkliknil, brezsmiselno vzkliknil od radosti: bilo ie nismo urednikovo, mol feljton je bil spreiet in že postavljen. »Nekaj malih izprememb... par pogreškov popravil... pisano s talentom... bo jutri natisnjeno ... deset kron.« Smejal sem se In jokal, tekel v velikih skokih po ulici avzdol, obstal, pal na kolena in kar na slepo prisegal visoko In sveto. In ure so minevale. Vso noč do belega jutra sem vriskal no ulicah in ponavlial. ves nov od radosti, neprestano: pisano s talentom, torel majhfcu umotvor, ženijalna reč. In deset kron. DRUGO POGLAVJE. Nekaj tednov pozneje sem bil nekega ve- gera Bil sem snet na enem izmed pokopališč in sem pisal članek za list: dočim sem se ukvarjal s tem, je bilo ura deset, prišla le noč in vrata bi se morala zapreti. Bil sem lačen, zelo lačen: z desetimi kronami sem shajal le vse prekratko dobt>; zdaj nisem že dva, tri dni ničesar jedel in se čutil trudnega, kar bolnega od pisania s svinčnikom. V žepu sem imel polovico nožička in sveženj ključev, a nobenega vinarja. Ko so bila pokopališčna vrata zaprta, bi bil moral iti pravzprav domov, toda iz instinktivnega strahu pred svojo izbo. kjer ie bilo temno in prazno, zapuščena kleparska delavnica. v kateri sem smel bivati do preklica, sem se potikal še dalie okrog, šel kar na slepo mimo rotovža, doli k morju, do klopi pri železm-Škem mostu, kier sem sedel. V tem hipu ni bilo v meni nobene tožne misli, pozabil semsvojobedo insem se čutil pomirjenega ob pogledu na morje, ki Je ležalo tu. ..v somraku pokoino in lepo. Po stari navadi sem se hotel razvedriti z branjem stvari, ki sem io bil pravkar napisal in ki se je moiim razbolelim možganom dozdevala naiboljša. kar sem iih doslej napravil. Potegnil sem rokopis iz žepa, si ga držal čisto blizu k očem. da bi bo-Iie videl in sem preletel stran za stranlo. Nazadnje sem postal truden in sem zložil papirje. Vseokrog mir; morie je ležalo tu kot sinja bisernica in drobne ptice so letale mimo mene brez glasu. Nekoliko vstran ie patruliiral stražnik. drugače ni žive duše nikjer; ves zalivke ležal v globoki tišini. Preštel sem še enkrat svoi denar: polovico nožička, sveženj ključev, nobenega vi-naria. Hipoma sem posegel spet v žep in izvlekel papirie. To sem storil čisto mehanično, nezavedni živčni krči. Poiskal sem bel. nepopisan papir in — bogvedi, odkod mi ie prišla ta misel — napravil iz tiiega cevko, lo previdno zaprl, da ie bila videti kot polna in jo zalučil daleč stran na tlak; veter jo ie nesel §e dalie, nato le obležala na cesti. Zdajci ie pričel glad učinkovati name. Gledal sem belo papirnato cevko, ki se je videla kot vsa nabita s svetlimi srebrniki in sem se sam gonil v to vero. da ie res nekai v nii. Mučil sem se, ugenil vsoto — ako bi ugenil pravo, bo vsa vsebina mota! Predstavlial sem si na dnu male mikavne desetvinarske novce In mastne srebrne krone povrhu — ce! škrnicell poln denarja! Strmel sem vanio s široko razprtimi očmi in si prigovarjal, da bi šel tia in jo ukradel Tedai sem začul stražnika kašliati — kako mi le moglo priti na um. da sem storil takisto?* Dvignil sem se s kloni in zakašlial. ponovil to trikrat, da bi vsai slišal. Kako bo planil preko te papirnate cevke, ako pride sem! Veseli! setu se tega čina, si mel veselo roke in orekliniah da se ie kar bliskalo. Kako bo moral iti z dolgim nosom, pes! Ali se -ne bo vdrl v naiboli vročo peklensko greznico radi tega zlikov-stva! Bil sem ves piian gladu, vsega me ie Urt!aTlil! , X ~ Čez par minut ie prišel stražnik: vohuntl ie na vse strani in ie žvenketa! z železom obi-timi petami preko tlaku. Kar nič se ne prehiteva. sai ima še celo noč pred sabo; cevkc ne opazi, — ne prej, dokler ne stoii tik pred njo. Nato ostane v svojem maršu in io opazuje. Videti je tako bela in dragocena: morda ie kai denarcev v nji. kaj? maihna vsotica srebrnikov?... Posegel ie do nii. Hm! lahka je, zelri lahka! Nemara dragoceno pero. dragulj... In nrevidno io ie odprl s svoiimi velikimi pestmi in je pogleda! vanjo. Jaz pa sem se smejal, smejal in se bil po kolenih, smejal kot brezumen. Iz grla mi ni bilo glasu: moj smeh ie bil tih in hektičen, iskren kot solze... (Dalje prih.) Stev. 232. dl ie bila veda tajnost. knjiga zapečatena s sedmimi pečati. Obdalal le yedo nimbus talinstvenosti. Smatralo se io ie za nekai božanskega. Duhovniki sami so vedo držali tudi kot tainost. Niso ie odkrivali drugim Hudem. Svoie znanie so vedno znali spraviti v zvezo z bogovi. Zato se lih ie smatralo kot posrednike med bogovi in liudmi. To deistvo ie bilo ternell niihove moči in veiiavc. I iu-die niso poznali naravnih nogoiev znanstvenih rezultatov. Zato so smatrali tozadevna oroizvaiania duhovnikov kot čudeže. Egipčani so bili prepričani, da znaio niihovi duhovniki delati čudeže. Princezinia Thermutis ie dala tudi Mojzesa od egiptovskih duhovnov poučevati v vse! egiptovski modrosti. Mojzesu in niegovemu bratu Aronu se ie poznele posrečilo z izvršitvijo različnih čudežev preplašiti tedaniega egiptovskega kralja. da ie dovolil izselitev Judovskega rodu iz Egipta. Tako poroča sv, pismo stare zaveze. Za tedanie čase so bili tudi veliki učeniaki babilonski duhovniki. Odlikovali so se posebno v zvezdosloviu. Imeli so celo svojo zvezdarno. Ta zvezdama ie bil tisti babilonski stolp* o katerem ve poročati sv. pismo, ko govori o postanku raznih iezlkov. V sv. pismu se bere. da so tedai še vsi lludle govorili en iezik. Postali pa so zelo na-puhnieni. Hoteli so si sezidati štolo, ki bi segal do neba. Bog pa je kaznoval niih prešernost Zmešal Jim le govorico, da se niso več med sc-bol razumeli. Jezikoslovna veda Je dognala, da le ta svetopisemska pii-povest bajka. Babiloirki stoto pa so sezidali Babilonci kot zvezdarno. ki je obstoiala stoletia in stoletja. Pri Grkih in Rimllanih. kjer le bila veda že na visoki stopinji, so duhovniki kot proroki igrali še vedno važno vlogo. Izreke delfiiske prorokinje so OrM visoko cenili. Prorokovanla rimskih avgurov ie smatralo ljudstvo za božlo volio. Liudstvo ni imelo stika z vedo. Sol v današnji obliki ni bilo. V srednjem veku pa le baMever-stvo še boli cvetelo kot v starem. Ljudska nevednost In poneumljenost ie bila Še večla kot prej. Celo večina duhovščine le bila zelo nevedna in na nizki stopnii izobrazbe. Sele reformacija le spoznala velikansko važnost šolstva. Veda le bila nekaka predpravica privilegovanih vntf družbe. Srednjeveške univerze P»— mm ........ - niso Imele nikakega stika z llud-stvom. Bile so obdane s kitajskim zidom. Šole, posebno pa univerze, so bile ljudstvu takorekoč nepristopne. Ko pa se ie človeška družba polagoma osvobodila spon srednjeveškega družabnega reda, ie bila tudi zahteva, da se šolstvo posploši in poliudi, vedno močneiša. Cilj moderne dobe pa ie bil in ie, da veda ne sine biti predpravica nekaterih sioiev, temveč da mora prodreti med liudstvo, da se mora demokratizirati in socializirati. S tem ciljem v najtesnejši zvezi ie zahteva moderne družbe po ljudskih vseučiliščih, po tzv. vseučiliški ekstenziii ali razširieniu vseučilišča med ljudstvo. To nalogo so začela naiprei vršiti angleška vseučilišča. Univerze so prišle k ljudstvu. Leia 1872. so pričela angleška vseučilišča orireiati vseučiliščne kurze za ljudstvo po raznih kraiih Anglije. Vpeljali so se cikli predavani Ta institucija ie obrodila blagodejen sacL Narastla le v mogočno organizacijo. Zlasti delavci so navdušeni za te kurze. Predava se raz'ičua tvarina: zgodovina, prirodoslovje. literatura, narodno - gospodarstvo itd. V vsakem predmetu pa se vrši po več predavani, da se v tvarino boli poglobi. Na koncu kurza Je tudi neobvezna izkušnia. Na ta način so nastala tzv. Hudska vseučilišča. Angleže posnemajo Amerikanci. Francozi. Holandci. Posebno agilni na tem pollu so tudi Cehi. češka univerza v Pragi ie pričela z ljudskimi predavanji okrog leta 1900. Danes more zaznamovati nailepše uspehe na pollu ljudske Izobrazbe. Med Slovenci je propagiral idejo ljudskih predavanj najbolj pokojni dr. Anton Dermota. Pozneje ie bilo ustanovljeno društvo »Akademija«, katere glavna naloga te bila organizirati ljudsko vseučilišče med Slovenca. (Glej: »Vseučiliška ljudska predavanja«. Spisal prof. dr. Fr. Dr-tina. Ponatisk iz »Naših zapiskov«. Ljudska knjižnica III. zv. L. 1904). Sedai bo naloga naše nove univerze. da se udeleži dela za ljudstvo ter da organizira in vodi pri nas tudi ljudsko vseučilišče. Naše vseučilišče ne sme biti ločeno od življenja. Prispevati mora k napredku iludske izobrazbe, širiti znanstveni duh med mase ter lih osvoboditi od nevednosti, predsodkov in vraž. (Dalje prih.) Brzojavne vesti. Jugoslavija, Ministrska kriza. Odgovor opozicije. LDU. Beograd. 10. oktobra. Uredništvo »Pravde« ie izdalo lepake z naslovom: »Odgovor opozicije na vabilo gosp. dr. Draže Pavloviča.« Na palkatih zahteva opozicija nastopno: 1. G. dr. Pavlovič naj soretan« vso ministrsko listo g. Trif-koviča, 2. O. dr. Trifkovič naj bo ministrski podpredsednik brez oort-feHa. 3. Avtonomija za Hrvatsko in Slovenilo ter imenovanje bana oa kratiu. Poleg teh lepakov ie nalepila »Tribuna« glasilo radikalue stranke, plakate z besedami : Besede »Piravde« na današnjih plakatih so lažniive. Berite »Tribuno«! Dr. Pavlvolč vrnil mandat Davi ob polu enajstih je predsednik narodnega predstavništva Jn de-signjrani ministrski predsednik dr. Draža Pavlovič poročal regentu o odgovoru, ki ga le sprejel od opozicije in ie ob tei priliki vrnil regentu mandat za sestavo vlade, Smrtna kazen za železniške tatove in tihotaoc«. LDU. Belgrad, 9. Vlada bo v kratkem izdala stroge odredbe pro-tl tatvinam na železnici ta tihotap-Ueniu ob meiah. Za krivce bo uvedena smrtna kazen, bi Io bodo Izrekata vojaška sodišča v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu Pravtako bodo oiačene obmejne straže. Po svetu. Italijanski krall ratificiral obe' mirovni pogodbi. LDU. Trst, 8. okt — italijanski krati te podpisal dne 6. t m. oba odloka. s katerima se ratificirata mirovna pogodba med Italilo in Nem-čiio. sklenjeno dne 28. iunila 1919 v Versaillesu, in mirovna pogodba med Italijo in Nemško Avstriio z dne 10, septembra 1919, sklenjena v Saint Oermainu. Proti žalitvi armade. LDU. Rim, 9. »Gazzeta UIBdaJe« (Uradni list) priobčuje nastopni dekret: Do nro^lašenia miru ie prepovedano razširtante vesti In oblav. ki so nevarne za narodno obrambo in za mednarodno razmerje Italije. Prepovedana le tudi vsaka objava, ki vsebule žalitev ali sramotitev armade in mornarice. Volitve v Francij!. LDU. Berlin. 10. (DunKU.) »Deutsche AlJgemeine Zeitung« poroča iz Curiha: Volitveni odsek francoske poslanske zbornice se ie v svoii vče-ralšnii seii Iziavil proti prioriteti volitev za poslansko zbornico. Dva poslanca sta se vzdržala glasovanja. Volitveni odsek ie skJeniL predložiti poslanski zbornici predlogo, po kateri se imaio volitve vršiti v naslednjem redn: občinske volitve, okrožne volitve, volitve v senat in nazadnje šele volitve v poslansko zbornico. Termin za volitve v zbornico bi se odgodil na ta način do meseca januarja. Clemenceau bo v tel zadevi v petek stavil zabteve do zaupnici. Revolucionarno elbanie na Portugalskem. LDU. Madrid. 9. (DunKU.) Pot-nlki. ki prihajalo iz Portugalske, pripovedujejo, da Je po vsej deželi izbruhnila stavka z revolucionarnim značaiem. Monarhisti sodeluje Jo složno z vsemi drugimi prevratnimi strankami V Lizboni In Opor-tu so aretirali veliko množico oseb. VLADA ZEDINJENIH DRŽAV K POLOŽAJU V ADRIJ1. LDU. Trst 8. okt Rimski »II Messaggero« Javlja iz New Vorka: »Associates Press« poroča iz Wa-chingtona. da vlada marljivo proučuje način, kako bi napravila konec sedanjemu položaju v AdriU in v drugih delih Evrope, kjer se pojavljalo nacionalistični spori, ki so v veliko škodo za ugled mirovnega kongresa, in ki pretijo uničiti odločbe. sklenjene na podlagi sedai ustanovljenih principov, katerih se ne more več ovreči. »Associated Press« dostvlja, da bi vlada Zedinjenih držav, če Jadransko vprašanje ne bo rešeno v par dneh. bila prisi-lteaa. ustaviti vsaj za hip vsako Podporo, finandelno ali na drugo, evropskim državam. Id bi se ne hotele pokoriti. Velik ljudski shod se vrši v pondeljek, dne 13, okt. ob 18. (6.) uri zvečer v veliki dvorani hotela „U NI O N“. DNEVNI RED: Splošni politični položaj. Poročata ss. V. Bukšeg in A. Kristan, soc. dem. narodna predstavnika v Belgradu. Sodrusi, vsi na shod! Kraj„ pol. org. J. S. D. S. { vremena se vrši koncert druco n«, delio. — Z zadružnim nozdravons godbeni odsek. Novice. — Odpuščeni bodo iz vojske po sklepu ministrskega sveta vsi tisti vojaki, katerih domovi so bili za časa vojne porušeni; predvsem se to tiče krajev okoli Toplice, ki so v vojni strašno trpeli. Tem odpuščen-cem se dovoli sekanje gradbenega materilala v državnih gozdovih, od-leien ie tudi za gredbeni materiial precejšen kredit in direkcija plena bo tudi priskočila na pomoč. Bolgarski voini uietuiki bodo v prvi vrsti nastavljeni pri obnovitvenem dela. — Proti odpravi verouauka Jz šol le začela hrvatska klerikalna »pučka« stranka z veliko agitacijo po celi Hercegovini. — Galantni tatovi. V Rozgi na Hrvatskem so prišli nedavno k ta-inosmemu župniku triie vo aško o-blečeni tatovi. Župnik so lepo zaklenili v omaro, oni pa so potem kradli kakor se jim ie pollubiio. — Oderuhi so ponekod oo ttr-vatskem in sicer na deželi vsled pomanjkanja soli taisto začeli prodajati kmetom po 6 in 7 K kg. čeprav ie pristojna oblast sol oddala trgovcem po 2.20 K za kg. Svobodna trgovina, — svobodno tudi odiraniel — Madžarska socljalna demokracija orotl Friedrichu. V Budimpešti je madžarska socijalna demokracija imela veliko zborovanje, na katerem Se bila sprejeta rezoluciia. ki zahteva odstop Friedrichovega kabineta iu voostavitev take vlade, ki bo ščitila delavske interese In dejala za obnovitev madžarske dežele. V resoluciji s§ naglaša dolžnost vsakega poedinega delavca, da so-deluje v organizacijah. Dnevne vesti. Da se ne pozabi! V Ljubljani je s prostori tesna, potrebni ne dobe strehe. Vendar se tu pa tam posamezniki šopiriio v dosti preveJikih prostorih. Stanovanjska komisija se sicer trudi vse pa tudi ne more ob najboljši volil videti. Tako n. pr. ima v Ljubljani znani pravni zastopnik bivših velekapitalistov, gosp. dr. Otto Vallen-tschagg, veliko odvetniško pisarno v hiši št 5 Aleksandrova cesta. Id ima S sob, dasi ta odvetnik izza prevrata nima skoro nobenega posla več. Poleg tega ima ta odvetnik še sviiJo vilo. ki jo ie nekako umetno zasedel. Pesek v očil Dr. Valentschagg se smeje stanovanjskim odredbam na ves glas — kadar le sam. že ve zakai. »Slovenčeve« otročarije. Humor »Slovenčevih« urednikov, t>o tvoril poseben kapitelj v zgodovini Jugoslovanskih ministrskih kri*. Kdoi ne čita»Slovenčevih«duhovitib opazk na desno in levo, ne ve, kal je mežnarska duhovitost. Gre za važno državno krizo, in »Slovenec« se spotika ob dvopičju, dasi obenem piše, v nekem prekajenem poročilu, da je »otrok gledal * odprti m j očmi«. Torel ee z zaprtimi. Z eno besedo: najpristnejšl »esprit«. Nadalje ima ta gospod, dasi je sam močno rakltičen, še to navado, da vidi povsod le ljudi slabe konštitu-cije. Čudno se nam zdi, da ni ta uni-kum prišel še v nobeno ministrsko kombinacijo v Belgradu. Poleg Meh-med Spahe iu Korošca bi bil naj-pripravnejši- * — Gradbe poizkusnih stanovanjskih hišic. Za gradbo in notranjo uredbo 5 poizkusnih hišic, za katere je v zmislu sklepa stanovanjske en-kete z dne 13. avgusta 19 J 9. n Jen pododsek napravil tlorizn! osnutek osnutek za določenih pet načinov izvršitve. da se dobi podlaga, na kateri bo mogoče z uspehom vzeti v rešitev vprašanje odpomoči stanovanjski krizi v Llubliani. le dovolila deželna vlada Iz demobilizaciiskega fonda potreben kredit in se dela oddajo raznim domačim tvrdkam proti odprtemu računu. — Razdelitev drv uraduištvu. Deželna vlada ie dovolila, da se približno 2500 kubičnih metrov drv, ki jih dobiva poverjeništvo za iavna dela iz Črnomlja, proti takojšnjemu plačilu lastnih stroškov razdeli med liublianske državne in deželne uslužbence. s oristavkom. da se ie na pravično razdelitev drv. zlasti na nižle uradnike, tudi na upokojence, ozirati. — Pri ooverieništvi: za notranje zadeve vsled odsotnosti g. Goiia odpade spreiem strank prihodnje 10 dni. V bodoče bo sprejemni dan za stranke vsak torek od 10. ure do 14 ure. Razpis mesta zadružnega nadzornika. Opozarja se na razpis mesta zadružnega nadzornika pri de-želnovladnem oddelku za trgovino in obrt. Razpis ie objavljen v Ura4,-n^m listu, št 154 dne L oktobra 1919. z natančnejšim pojasnilom. Prireditve, Opozarjamo vse sodruge na vinsko trgatev, ki Jo priredi krajevna j politična organizacila JSDS za Kra- J kcvc-Trnovo Jutri, v nedeljo, ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih gospe Frolich. Trnovski pristan 5t 4. Vstopnina 2 K. SodrugL udeležite se trgatve v Icar nalvečlem številu. — Odbor. Organizacila voj. invalidov za Slovesko ozemlje priredi v nedeljo, dne 12. t. m. dopoldne ob pol 9. uri lavni mvalldnj shod v Ljubljani v pro“ štorih Mestnega doma. Organizacija prosi polnoštevilne udeležbe vseh liublianskih invalidov in vdov. Važne zadeveJ Veliko vinsko treatev. priredi OsrednJe strokovno društvo v Kranju v gostilnici g. Jereba (Fider) v nedelio 12. oktobra 1919. Čisti dobiček le namenjen društveni knjižnici. K obilni udeležbi vabi odbor. »Društvo državntti računskih uradnikov za Slovenilo« vabi svoje Člane, nilh svojce in priiatelle na svol prvi družabni večer, ki ga priredi danes, dne 11. t m. ob 20. uri v salonu pri Mraku. Rimska cesta. Pridite polnoštevilno! — Odbor. Koncert v Trbovljah. Ceulenim sodrugom se naznanla. da dne 12. t. m. priredi godba prosti koncert pred rudniško restavracijo točno ob 4. url popoldne. Spored: Koračnica: The Ol Amerika. Podpovri: Zlata Praha. Avartura: Gospa Luna. Pesem: V tvojih očeh. Podpovri: Svobodni zvoki. Valček: V mornarskih krogih. Mazurka: Nalllubša. Koračnica: Olimpija. — V slučaht slabega Iz stranke. Vsem organizacijam na znanie! Glede naročanja dvorane v Mahro- vi hiši za seie. zborovaia itd., nai se orepnizaciie odslei obračajo na uDra-vo Splošne železničarske organizacije, ki ie prevzela oskrbovanje društvenih prostorov v tei hiši. Potrebo nai se vselej pravočasno naznani, da se more zagotoviti prostore. — Uprava Sol. žel. org. Ljubljanskim sodrugom! Današ-nli diskuziiski večer začne že ob pol 20. uri. Pridite točno, da lahko Pred 22. uro končamo. Mezdno glbanie tiskarskega, knll-goveškeea In pomožnega delavstva na Slovenskem ie v akutnem š+a-diiu. Pred desetimi dnevi Je delavstvo predložilo spomenico, da se sestane v to določena komisiia v torek. dne 7. t. m. Delodajalci so molčali. V pondeliHt, dne 6. t. m. le delavstvo predložilo detailirano spomenico. v kateri stavi zahteve v približni izmeri kakor so Jih dosegli bosenski. hrvaški in srbski tovariši. Zahteve same na sebi niti ne dosezalo postavk, vendar so delodajalci odklonili, da bi se ta teden oo-gaiali. češ. da ne morelo pravočasno pozvati zunanje zastopnike, oziroma delodajalce. Spomenica Je zahtevala. da moraio biti pogalania do danes zvečer končana: gospodje delodajalci pa pravijo, da se hočejo pogajati šele v oondeliek. ker so za ta dan sklicali delodajalce na zborovanje. Očividno gre tukai za to. da se pogaiania zavlečejo. Mezdno glbanie tega uslužbenstva ie utemeljeno, če pomislimo, da Je zlasti pomožno osobie deloma tako slabo plačano, kakor nikier. vrhutega oa ie v obrambo konkurenčnega Izkoriščanja potrebno, da se mezde v tej stroki v Jugoslaviji zenačiio. Mezdni statistični materiial nam nudi naravnost žalostno sliko. Delodajalci so nekako nepristopni. Delavstvo zahteva skupna pogalania. delodajalci to zahtevo odklanjalo, kar pa zastopniki delavstva a priori pod nobenim pogojem ne morelo soreieti. Shod. ki je sklican za nedeljo bo od < ločeval o nadallni taktiki, ki se pa ne more v tem oziru izpremeniti. Če pride do skralnih konsekvenc, do stavke, ootetn se to zgodi oo krivdi delodajalcev, ki tščeto. kako bi izzvali naiskraineiši konflikt. Delavstvo prizadetih strok ostane solidarno do skralnosti. V četrtek zvečer Je priredilo delavstvo ored društvenim lokalom. kJer so imeli zaupniki sejo. demonstracijo ter so zahtevali pojasnil o položaju. Odločitev pade Jutri in v pondeliek. Krajevna strokovna komisija v Tržiču vabi vse člane strokovnih organizacij na diskuziiski večer, ki se vrši vsak torek zvečer ob sedmi uri v salonu konsumnega društva. Pridite vsi! Nikdo ne manjkaj! Makole. V nedelio. dne 12. t ra. se bo vršil javni ljudski shod ob Z. uri popoldne. Ob lepem vremenu n« prostem, v deževnem pa v gostilni pri Pošti. Po shodn veselica s plesom. Za veliko udeležbo se prosi. Govornik pride iz Maribora. Zanimiva razkritja o deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. KAKO SO SLEPARILI (Dalje.) Izrabljanje deželnih uslužbencev. Radi avtomobila sta se večkrat morala pellatl v Gradec ali pisarnl-škinadeficllal Sotelšek ali pa šofer Južina. Tam sta dobavljala cevi In druge avtomobilske potrebščine, ki jih v Ljubljani ni bilo moč dobiti. V popravilo ie bil avtomobil enkrat poslan v Dunajsko Novo mesto. Ko so bila popravila izvršena, se 1e poslal tlekaj nadoficilal Sotelšek. da je bil navzoč pri prevzemu in pre-skušnii voza. Poslan le bil tiekal tudi šofer Južina. da Je avtomobil pripeljal v Ljubljano. Sotelšek Je bil radi avtomobila še večkrat (kakih petkrat) poslan v Dunajsko Novo mesto in sicer vselej, kadar Je bilo tiekal transportirati v popravilo posamezne defektne dele avtomobila. Njegova naloga Je bila. delo nadzirati In potem skrbeti za transport. Sotelškova in Južinova pota v Dunajsko Novo mesto ali v Gradec so bila zaračunlena vedno na stroške avtomobila In so voošteta v goreišnlih režilskih stroških. Bencin za avtomobil se ie preskrboval med vojno z dovoljenjem vojaške oblasti pri tvrdkah, ki so ga fcnats ti- sakisti od volaška uprave. Takrat, ko ie bilo pomanjkanje teza blaga, zlasti boljše vrste, se le pa rabil bencin, dobavllen iz Rumuu-ske. Deželni glavar le namreč še pred vojno z Rumunsko potoval tudi v Bukarešto Jn je pri tel priliki izposloval. da se le iz Rumunske dobavil za Kranisko bencin za kmetijske namene. Prejela je bencin, ki ga je bilo skupai 79 sodov. Gospodarska zveza v Llubliani. Za deželni avtomobil se je porabilo tega bencina 2 soda. Porabo vsega bencina jo bilo izkazovati finančnemu ravnateljstvu. ker Je bil bencin, ki se ni rabil za kmetijske namene, podvržen davku. V dotičnih izkazih pa označena 2 soda, ki sta se porabila za deželni avtomobil, nista bila izkazana: izkazanih je bilo pač 6 drugih sodov za deželni odbor kot davka prostih, toda pri deželnih uradih ni znano, kako se je porabil ta bencin. Tudi Gospodarska zveza ne ve dati pojasnila. Potvarjanje računov. Da bi se bil! kazali za avtomobilske vožnie deželnega glavarja manjši stroški nego so bili v resnici, ie deželni glavar odredil siedeče: L. 1916. se je moral od čistega dobička, ki ga ie imela dežela, ko ie na lastni račun dobavliala volaštvu klavno živino, oddati znesek 13.041 kron 01 h računu avtomobila, tako da bi imeli biti stroški avtomobilskih voženi deželnega trlavaria za 1. 1916 izkazanih ne v deianskem iznosu 23 tisoč 579 K 90 h. marveč le v iznosu 10.538 K 89 h. L. 1917 ie moralo »Deželno mesto za dobavo živine« oddati deželni blagajni znesek 20.000 K kot Drisoevek za avtomobil. Stroški avtomobilskih voženi deželnega glavarja za 1.1917. bi bili tedai popolnoma pokriti in še preostaial bi znesek 2.3S5 K 65 h. Stroški za nakup avtomobilov so toli odobreni od deželnega zbora na !a način, da sta bila odobrena deželna računa za 1. 1911 in 1912. v katerih so bili izkazani tudi nakupni stroški avtomobilov. Naprava lima-zine pa ni bila dovoliena od deželnega odbora po sejnem sklepu z dne 11. januarja 1913. Od režiiskih stroškov so bili potrjeni od deželnega zbora le oni. /o 1911 in 1912. in sicer povodom odobritve deželnih računov za ti dve leti. Za leto 1913 in 1914 pa ie deželni zbor dovolil za avtomobil Kredite. in sicer za 1. 1913. v znesku 22.000 K in za 1. 1914 v znesku 15.000 K. Ker deželni zbor od 1. 1514 dalie več ni zboroval, niso bili dovolieni za avtomobil niti krediti, liti niso bili odobreni izdatki 1. 1913. 1914. 1915. 1916 in 1917. Deželni glavar ni nikdar rovrnil deželi kakih stroškov za svoie privatne vožnie. le enkrat ie iz svole-ga poplačal en sod bencina. Novice iz Maribora. Naši liubi klerikalci na Soodniem otaierskem delaio na vso moč. Grozno so nervozni. Shod za shodom. Zlasti če mi sociialisti kam pridemo, ootem so prihodnio nedelio že za petami. Zakai in odkod ta nestrpnost? Menda jih to dobro verno ljudstvo ne mara več? Nemara že uvideva. da frnaio ti liudie — z duhovščino vred “7 vero le boli na ieziku. da pa se Sicer s cinično hladnostjo norčuieio k boga in vsega, če iim gre za političen manever. O. da. vojska, vojna posojila, molitve za voisko. ie marsikomu na deželi odprlo oči. In liudie od sociialistov tudi zvedo, da «tn nečeio vere iemati. zlasti one Prave vere in Kristovih naukov ne. ftego da liočeio samo vero osvoboditi od poiitike. Zato se liudie — kmetic na deželi že smeieio Vašim zado-Stilnim molitvam — in Vašim smešnim izlivom hinavske pobožnosti v '‘Straži«, »Slov. Gospodarju« in v ‘Mariborskih Novicah«. Naša voiaška uorava. Neki višji oficir mi ie pravil sledeče: Pomislite, sedai ne gre več, da bi blagajnik, ki »na za vse izdatke stotniie skrbeti, da bi po pošti dobival denar iz Liub-•iane ali drugod, ali na. v ^ s.©* ^V No jy J* sr Ustji ril i liji a Mlati 669 dobavila tvrdka Peter Kozina & Ko., LlijaiJu 11.20. Za molka zavoj K »«10, za lanska K 2*~. Prapodajald dobe pcpsis«. PaprivlU ie sprejemaj«. Ustna detavnlea. - IVAN JAX In sin - 1 Jim,JANA nnimjlh* UMIK *tev. 15. IJIIB1JA«* Mi M to M n pletenje. in el egu n is tovarne v Uncu. Ustanovljen« 1.1867. Veze brezplačno................... *.........* *........ Pisalni strnil m muh ii ml »tu Dflrkopp, Styrla, VVaffcurad. izborna konatrukeija tnaiivrtitev 'ezenje poučuje 233 Stran 4. MA P H KI. Stev. 232. Mlazntmlle. Podpisani slavnemu občinstvu vljudno iinznanim, da preselim delavnico in prodajalno Is Sodne ulite v lastno hlčo, Židovska ulita it. 5 v Ljubljani, kjer se prodajalna 15. t. m. v nadaljno poslovanje odpre. Cenjenim odjemalcem se za dosedanji obilni obisk toplo zahvaljujem in priporeiam za uadaJjno naklonjenost ter zagotavljam, da se bodenj potrudil zadovoljiti vsem zahtevam moje stroUe, kolikor bodejo dopu'o r .mere, naj si bode glede kakovosti ali cen, v polno zadovoljnost, kar mi bode vsled ugodnejših prostorov in spkžne preureditve casu in zahtevam primerno tudi ložje mogoče. 2 odličnim spoštovanjem 670 7r«n Kos, mehanična plelilnica nogavic in modne konfekcije. Poštni iekavti rs£us št. 11.321 Tekiua It. JI II r* z* z o* z« Marijin trg 8, v Ljubljani Wolfova ul. 1, sprejme hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje čistih brez odbitka po pr* 4 iPi Izvenljublj. vlagatelji dobe poštae položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. lzda|a čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inoz. mesta. Daje poso ila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod na jugodnejšimi pogoji. Neposredno pod držav, nadzorstvom. g 531 IS—6 (tujini laslcv: JUGOSLOVAKSKI KREDIT IMUNI. ■■■■■»■■■■■■■»■■■■■■■••»■■■•■■■■»»o® i»5 • Priporočamo edino tovarnliko zsiogo j šivalnih strolev szrsrj: \ \ =;\r. : posameznih delov. \ i POTREBŠČINI ta Ilvlli«, krojal« In Čevljarje (er galanterijsko S In manufakturi!« ILAOO za OBLEKE. j Jos. Peteline, Liobljasa, Sn. Petia aasip, r.ss 1 iMiianamiaMiiau MIMBEBBIIBIMBftiiEBIMlEBai BaiMliailBMlMhVMMMUUlia Svoboden ogled! Polil Št VO. Ceniki zastonj J si m i« B n n H II U B ■ ta n Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki-modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in atoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do nnjfinejše izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo Karel Preis, Maribor, Stolni trg štev. 6. 574 11—1 BS ■ ■ 3 r- B B 8 [BEBBBaaaaBBBBBBg (prej Gemeinde-Sparkassa) trnki A štev. 2 (feitapse Bi. 2) v lastni hlil. Stanje hranilnih vlog ..... K 42,442,640*26 Rezervni fondi....................K 2,749.997 67 Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice ali v tekočem računu po na j višji točasno običajni obrestni meri. Hranilnica je pupilarno varna. Shramba za pupilske hranilne knjižice i. t. d. Uraduje vsak delavnik od 8. do 12. ure. 666 mm* mm M Eci znalo Serati In planiiratl išle za Srbijo •> Iv. Burger, Ministrstvo za trgovino, Beograd. Ljubljana priporoča Z Vse potrebščine za šolo in urade. Največja zaloga umetniških razglednic in finega pisemskega papirja na drobno in debelo. 578 Klasna izbira 104-1 galanterijskega blaga primernega za god in poročna darifa. trgovska, &pedicij8*>a in komisijska dein družba Fsdrižsiu t LjiUjui. Akcijska slanica K1500-000. Špedicija vsakega blaga. — Vskla-diščenje. — Zacarinanja. — Re- ekspedicija. — Prevažanje pohištva. Lastnica L ljubljanskega skladišča KRISPER & TOMAŽIČ Direktna zveza a progo juine železnice. Telefon it. 368. 654 Rimska t. S ■ & <\^fc A ' k’ ^ Vi ^V. v®* ^ v fiimsla c. 5 Rez! FibilE && Mc Gorenjsko r naj finejše kakocostt dobe se v nalogi yju6§ana ©«« SUKNO on kAmgnru za motke HbleUe, volno, parh*nt n inodrovino m ien-»ke obleke. šifon, belo \n pisano platno za perilo in razno manufak-turno blago, len k or tudi razne robce, srajce, odeje prodaja doma in razpošilja po csli Jugoslaviji zaradi velikega nakupa v inozemstvu po Čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpo$iljalna R.Stermecki Celje St. 314, Slovenija. Kar oi odrezano, se za_ me n]«U avrne deuar. KaioSite takoj llustr. cenik! 67g KAJODELIC, draguljar In zlatar ....... Biižtrieva ni. k Ljubljana Bjlaig m. 4 eL. Dr. med. KLARA KUKOVEC strokovna zdravnica za ženske in otroške bolezni (prej v Trstu), je otvoriia prakso v Mariboru, Gospodska ulica 2. Ordinira od 8.—9. dopoldne in od 2.—4. popoldne. 649 Dvostavno in ameriške WT knjigovodstvo Sestavil V. Krottmuyer, slovensko izdajo priredil profesor M. Dolenec. - Z*!ožnlk Zasebno učillfiče Lpgat v Mariboru. j^Prva moderna slovenska učna knjiga za knjigovodstvo g neizogibno potrebna za trgovske šole in sameuk, zeio važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. C«.*na 8 kron. Ravnokar IzSla. Dobiva se v vseh knjigarnsh In v zasebnem u£i*i3iu Leg. S v Mariboru, Vetrinjska ul. 171 priporoča tvojo 377 ) ZLATARSKO in DELAVH1C0 za vsako vrsto novih del in popravil, jednako prevzame vse vrste pozlačeni«. in posrebrenja. Kupi se staro srebro in zlato po najvišjih cenah, ter se predelava staro zlatnino v novo, kakor prstane, uhane itd. Priporočamo najino vedno veliko zalogo Slivovke Tropin ca Ruma Brinjevca Cognac medicinal olja - strojnega ter vsakovrstnega špecerijskega blaga. Oddaja se samo na debelo. Gregorc & Verbič Ljubljana. 664 Naznanilo. Cenjenim damam uljudno naznanjam, da sem otvoriia na Mestnem trgu št 7, v Ljubljani lastno Karel Ussar, orodni kovač Maribor ob Dravi, Grajska ul. 28.s Zaloga decimalnih in hitrih tehtnic = ter tehtnic s skledicami. = Prevzema popravila vsakovrstnih tehtnic. : ilio in pirtloii« klobukov Preoblikalo se bode hitro in lepo vse klobuke od najfinejšega velourja do navadnega filca po najnovejsih francoskih modelih. Cene primerne. — Za naklonjenost se cenj. damam priporoča 637 P. Barborič. Siri (flroyer in trapistov-ski), fin, mastno blago se dobi v vsaki množini po najnižjili cenah Vinku Hmelak, trgovcu s sirom Maribor, Stolni trg 6 vogal mestnega trga. Dnevno poštne razpošiljanje na vse kraje. Gostilničarji in prelcupci dobe izjemne cene. 636 Med. univ. dr. Gustav Herbst v Pliberku ordinira kakor poprej v obdinski hiši, I. nadstr. od 9. do 11. ure dop. in od 2. do 3. ure popol. 611 3—1 Rogaška $latina Tempel vrelec: Styria vrelec* Donati vrelec: Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in pre-osnavljanje. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju iu teku, boleznim jel er in ledvic, sladkorna bolezen. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. Rogaška slatina ie n«ibolj priljubljena in se vobče največ zahteva. To pa radi tega. ker je izmed vseh alkalično - saliničnih rudninsko - kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Rogaška slatina je najboljša namizna in zdravilna, mineralna voda, katera nima nikdar slabega okusa ali duha. t m: