Govor podpredsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Zvoneta Dragana, na proslavi 30-letnice Mercatorja, 27. junija v Ljubljani Podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in predsednik odbora IS skupščine za družbeni plan in razvoj, Zvone Dragan, je uvodoma čestital delavcem Mercatorja ob praznovanju 30-letnice ustanovitve organizacije združenega dela Mercator, s katerim se pridružujejo praznovanju 60-letnice KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov, obenem pa s proslavo zaznamujejo tudi 27. junij, dan samoupravlalcev. Nato je tovariš Dragan prešel na oris razvojne poti Mercatorja. Upravičeno priznanje samoupravljalcem "Tovarišice in tovariši, ob jubileju, ki ga praznujete, se lahko brez za zadržkov s ponosom ozrete na Prehojeno pot. Od same ustanovitve Trgovskega podjetja Živila s 36 zaposlenimi v letu 1949 beležite hiter razvoj, pospešen z izrednim razmahom po letu 1974, ki so ga omogočili predvsem intenzivni integracijski procesi, v danes eno najmočnejših vertikalnih integracijskih tvorb v SR Sloveniji in Jugoslaviji. V začetnih letih razvoja je bil Večkrat spremenjen predmet poslovanja sicer grosista vse do leta 1962, ko se je pričel proces integracije. Razvitejše sistemske osnove, v katerih se izražajo socialistične samoupravne zakonitosti, ki so jih napovedala ustavna dopolnila, so že v letu 1974 našle svoje mesto v naši neposredni praksi s sprejetjem samoupravnega spo- proizvajalnimi in ostalimi organizacijami združenega dela, dobiva poslovna politika sestavljene organizacije Mercator nove značilnosti pri doslednejšem uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov na dohodkovni podlagi, čeprav se tudi vi pri tem srečujete z vrsto problemov, slabosti in ovir, notranje in zunanje narave. Povečuje se tudi obseg nabavnoprodaj-nih funkcij in število poslovnih partnerjev v SR Sloveniji, v vsej Jugoslaviji, pa tudi v tujini. Množijo se proizvajalne organizacije, s katerimi SOZD Mercator trajno poslovno sodeluje na osnovi samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, kar omogoča izboljšanje ekonomičnosti poslovanja in zadovoljevanja potreb tržišča, skupno načrtovanje, povečanje dohodka, enakopravno delitev skupnega prihodka in združevanje sredstev. Ob dejstvu, da predstavlja trgovina pretežno dejavnost SOZD Mercator, gre omeniti tudi velika prizadevanja pri delitvi dela in speciali- nose na novih osnovah med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev ter proizvodnimi organizacijami združenega dela. Čeprav so to šele začetki globje preobrazbe odnosov v temeljnih organi-ziacijah združenega dela in med Zlati znak M je podeljevala na proslavi 30-letnice predsednica DS SOZD Jasna Žagar. Foto: Igor Antič njimi, v posameznih fazah reprodukcije, ki jih vaša sestavljena organizacija vključuje v svoje poslovanje, so vendar solidna podlaga za nadaljnji razvoj materialne osnove dela in socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Ob tem velja tudi omeniti vse večjo odprtost SOZD Mercator do jugoslovanskega trga. Vse to potrjuje, da je odbor za priznanja samoupravljalcem v imenu Zveze sindikatov Slovenije lansko leto upravičeno dodelil priznanje delavcem vaših organizacij za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov.« Odnosi med proizvodnimi in trgovinskimi arganizacijami. »Tovarišice in tovariši, na osnovi socialističnega samoupravljanja ustvarjamo celovit sistem družbene reprodukcije, v katerem se vedno bolj organsko povezujejo vse njene faze in področja ter temeljna oddelka narodnega gospodarstva, upoštevajoč objektivne ekonomske zakonitosti. Oblikovanje dohodkovnih odnosov med trgovino in proizvodnjo na novih družbenoekonomskih osnovah, katerih začetki segajo celo v obdobje pred sprejemom Ustave leta 1974, je izredno pomembna in zahtevna naloga. Zato je nezadostno znanje, poleg različnih subjektivnih odporov, administrativnih ovir in poenostavljenega pojmovanja povezovanja trgovine in proizvodnje, ki se izraža v enostranskem in formalističnem pristopu, eden od temeljnih vzrokov počasnega uveljavljanja dohodkovnih odnosov. Celoten proces povezovanja proizvodnje in trgovine na novih družbenoekonomskih osnovah se je v letih 1977 in 1978 s kvantitativnega vidika zelo intenziviral. To se Nadaljevanje na 3. strani Slavnostni govornik je bil podpredsednik IS skupščine SR Slovenije Zvone Dragan. Foto: Jože Rozman Z 9. seje sekretariata KO zveze sindikatov SOZD Center za obveščanje Ponovno preverjanje v septembru IV/leroator Glasilo delavcev in združenih kmetov XVI Ljubljana, julij 1979 št.: 7 Sekretariat koordinacijskega odbora zveze sindikatov SOZD se je v petek, 13. julija, sestal na 9. redni seji. Poleg namestnika generalnega direktorja SOZD je seji prisostvovala tudi sekretarka RO sindikata delavcev v trgovini Mira Frolav. / razuma o združevanju temeljr organizacij v delovno organizac: Mercator. Marca 1977 pa je nast; ^stavljena organizacija združer dela, v kateri združuje delo pj "■° 10.400 delavcev in poslovno p ezuje okoli 3000 združenih kn ov. Sestavlja jo 22 delovnih or| izacij, od katerih 12 enovit: Organizacij združenega dela. ed seboj delno prekrivajo, ^rati dopolnjujejo v šest dej; ^ostih, v kmetijski proizvodnji, k striji in storitvah, prodaji na < Pj610’ prodaji na drobno, zuna stv°V*n^ ter hotelirstvu in gost r U' Nova samoupravna organi ^ o°st vam je zagotovila še vei s °vno in poslovno učinkovite } .eiri Pa večji dohodek temelji Vj. usKiajen razvoj, ucinKO- H0 poslovanje in večjo social-varnost delavcev in kmetov. ra1f to omogočilo, da ste realizi-dij, v. letu 1978 preko 15 milijard arJev celotnega prihodka. s jJ? Samoupravni reorganizaciji, s w ICUIgčlIUZčlLl zrif.. ^topanjem novih organizac ?4ruZeneSa dela in dolgoročni: Zevanjem dela in sredstev zaciji v proizvodnji, predelavi in prometu z živili in drugimi proizvodi, v smeri čim boljše preskrbe končnega potrošnika. Elementi sodobne samoupravne organiziranosti različnih dejavnosti za kvalitetno oskrbo prebivalstva, zlasti v večjih mestih, postavljajo SOZD Mercator v krog najpomembnejših dejavnikov v preskrbi Ljubljane in mnogih drugih mest z osnovnimi živili in kmetijskimi živilskim proizvodi. Pri tem je pomembno, da ste se začeli širše in trajnejše povezovati tudi s kmetijskimi organizacijami. Za celotno vašo razvojno strategijo je neogibno, da intenzivirate začete napore za stalno povečevanje izvoza v vseh dejavnostih, za katere ste registrirani. Temeljne oziroma delovne organizacije, ki so vključene v mednarodno delitev dela, morajo zato še bolj izpopolniti svoje začrtane usmeritve za nastope na zunanjih tržiščih, kjer že sodelujete s številnimi partnerji iz razvitih dežel, čedalje bolj pa tudi iz dežel v razvoju. Na podlagi objektivnih ocen je mogoče ugotoviti, da lahko uvrstimo SOZD Mercator med tiste organizacije združenega dela iz SR Slovenije in celotne Jugoslavije, ki so med prvimi začele urejati od- Kot prva tema je bila obravnavana pobuda republiškega sveta ZSS, da se do jeseni v vseh SOZD v Sloveniji organizirajo široke razprave o uresničevanju zakona o združenem delu. Izhodišče bo gradivo republiškega pravobranilca samoupravljanja o sozdih, katerega povzetek smo objavili v majski številki »Mercatorja«. Za pripravo razgovorov so zadolženi predsedniki koordinacijskih odborov. V SOZD Mercator bo ta razprava v sredini meseca septembra, zajela pa naj bi predsednike družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov po dejavnostih sozda ter poslovodne organe v SOZD. Sklicatelj bo republiški odbor sindikata delavcev trgovine, ki bo vabil na razgovor tudi predsednike republiških organov. Razgovori bodo služili nadaljnjemu urejanju razmer v sozdih na osnovah ZZD in skupno dogovorjenih ciljev združevanja v SOZD. Druga pomembna tema seje sekretariata je bila obravnava predloga o ukinitvi sekretariata KO OOZS v skladu s cutencijami temeljnih dokumentov ZSS in naše celotne družbe za kolektivnim vodenjem. Od jeseni dalje se bo sindikat na ravni SOZD sestajal kot koordinacijski odbor, ki ga bodo predstavljali sindikalni aktivisti organizacij po dejavnostih in regijah sozda. Oblika sestajanja bodo predvsem problemske konference, medtem ko bodo gradiva za akcije pripravljale posamezne občasne komisije. Za oblikovanje predloga oziroma sestava KO OOZS je bila imenovana komisija. Na seji so člani sekretariata poslušali tudi poročilo vodje Centra za obveščanje o poteku in rezultatih koordinacijskega postopka za člane stalnih komisij delavskega sveta, ki so ga bile dolžne izvesti osnovne organizacije sindikata v tozdih ob sodelovanju poslovodnih organov. Ugotovljeno je bilo, da se je v postopek vključilo od 52 možnih samo 15 organizacij, ostale pa niso pokazale interesa, da bi prispevale svoj kader za sodelovanje pri uresničevanju razvoja in samoupravljanja na ravni SOZD. Sekretariat je ugotovil, da v akciji predsedniki osnovnih organizacij ZSS niso odigrali svoje vloge. Novost je predlog sekretariata delavskemu svetu SOZD, da ne formira kot stalne komisije za spremljanje politike gospodarske stabilizacije, z utemeljitvijo, da se bitka za stabilizacijo bije v tozdih in da komisija na ravni SOZD ne razpolaga z elementi, ki bi bili lahko podlaga njenemu rednemu delu. Drugi razlog je, da je za delavski svet pripravljen predlog novoustanovljene komisije za spremljanje razporejanja dohodka in osebnih dohodkov, kateri bodo osnova za delo določila resolucije o osnovnih načelih politike razporeditve dohodka in osebnih dohodkov. Kot stalne bodo imenovane komisije: 1. za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu (13 članov), 2. za samoupravne splošne akte (9 članov), 3. za spremljanje razporejanja dohodka in osebnih dohodkov (7 članov), 4. za oceno investicijskih programov (5 članov). Kot novi stalni se imenujeta tudi komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v Delovni skupnosti SOZD Sekretariat je na zadnji seji znova načel vprašanje reševanja stanovanjske problematike delavcev v trgovini in gostinstvu na območju Ljubljane, kjer bo nujno potrebno zagotoviti domove za ta kader, če ga želimo privabiti z obrobja Slovenije in obdržati v mestu. Zavzeti je treba stališče do tega, kako formirati sredstva v novi stanovanjski politiki. Zadolžena je bila komisija za življenjske in delovne pogoje, da pripravi osnutek predloga za reševanje stanovanjske problematike. Red dela z zlatim vencem Ob pripravah na nov sporazum za dejavnost trgovine v Sloveniji Alenka Srdič — Delovna skupnost SOZD Na kaj opreti merila? V juniju letošnjega leta je bil na Splošnem združenju trgovine Slovenije skupni sestanek odbora za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in čistega dohodka, komisije republiškega odbora sindikata delavcev trgovine za samoupravno sporazumevanje ter skupne komisije udeležencev samoupravnega sporazuma za dejavnost trgovine SRS. V uvodu je tov. Novak, predsednik skupne komisije udeležencev samoupravnega sporazuma za dejavnost trgovine SRS povedal, da določila samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in čistega dohodka niso skladna z določili zakona o združenem delu, predvsem v tistem delu ne, kjer je opredeljeno tako imenovano »ugotavljanje mase osebnih dohodkov« oz. ugotavljanje dogovorjenega obsega sredstev za osebne dohodke. Zakon o združenem delu, pa tudi letošnja sindikalna stališča, nalagata delavcem, Mercator da spremljajo poslovne rezultate ter na podlagi primerjav posameznih kazalcev ocenijo, ali je delitev smotrna ali ne. Podlaga za razporejanje dohodka je torej primerjava posameznih kazalcev. Mehanizem ugotavljanja dogovorjenih sredstev za osebne dohodke je zelo uporaben kot pripomoček računovodjem, da lahko oblikujejo različne predračune, kot uradni kazalec, da tako rečemo, pa ga je skupna komisija opustila. Udeleženci skupnega sestanka so ugotovili, da je potrebno sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na novo zasnovati. Vsebinsko naj bi imel sporazum tri dele, za pripravo vsakega je bila imenovana posebna delovna ko- misija: prva bo delala na osnutku primerjalnih kazalcev, ki bodo podlaga za razporejanje dohodka, druga bo pripravila osnutek skupnih osnov in meril za ugotavljanje delovnega prispevka delavca k skupnim rezultatom dela, tretja pa bo pripravila »železni« del sporazuma, t. j. prejemke delavcev, ki bremenijo materialne stroške in sredstva skupne porabe. Primerjalnih kazalcev najbrž ne bo težko poiskati, saj jih predpisuje že zakon o združenem delu ter ostali predpisi, težje je določiti, za katere dejavnosti v okviru trgovine se bodo kazalci objavljali, da bo primerjava smotrna. Že na samem sestanku je tekla beseda o tem, ali so dovolj le ožje grupe, po katerih grupira OZD Služba družbenega knjigovodstva, npr. trgovina na drobno, trgovina na debelo in zunanja trgovina, ali pa bo potrebno kazalce bolj specificirati, npr. znotraj zunanje trgovine ločiti izvoz in uvoz po vrstah izdelkov itd. Težje bo s skupnimi osnovami in merili za ugotavljanje delovnega prispevka. Izhodišče pri delu te komisije predstavljajo tipični trgovinski poklici na podlagi kategorij, ki jih je pripravil odbor za kadre. Sprva je prevladalo mnenje, da na tem področju bistvenih sprememb ne bo, kasneje pa se je pokazalo, da bodo nastale in da naj udeleženci sporazuma ne spreminjajo splošnih aktov s tega področja, dokler se ne pojavi nov sporazum, da ne bi imeli dvojnega dela. Pri vrednotenju delovnih pogojev bo komisija poudarjala predvsem vrednotenje dodatkov za delovni čas, kot delovnemu pogoju, ki je tipičen predvsem za trgovino na drobno, ko je po deležu zaposlenih najštevilnejša. Ob obravnavanju tega problema je bilo slišati tudi ugotovitev, da smo trgovinski delavci na tem področju najmanj aktivni, saj niti natančno ne vemo, kako bi si delovni čas uvedli, ker ne poznamo nakupovalnih navad naših potrošnikov. Potrebna bi bila tržna raziskava o tem, kdo, kdaj in kako kupuje v naših trgovinah. Večina udeležencev je ugotovila, da se sodelovanja pri takih raziskavah otepajo prav delavci v poslovalnicah, češ, da jih obreme- njujejo tisti, ki bi izvedli tako rzi-skavo, z dodatnim administriranjem (ker bi bilo teba spremljati gibanje določenih podatkov.) Kljub temu, da je odbor za samoupravno sporazumevanje menil, da do bistvenih sprememb pri vrednotenju tipičnih del ne bi smelo priti, se je pokazala zahteva, da bi morali dela v blagovnem prometu bolje vrednotiti glede na fluktuacijo delavcev v trgovinski dejavnosti, predvsem v trgovini na drobno in v skladiščih. Potrebna bo zdrava presoja pri tem, katera opravila naj se prevrednotijo, ker vse to vpliva tudi na politiko zaposlovanja. Ker često osebni dohodki vodilnih delavcev niso v ni- kakršni zvezi z zahtevnostjo takih del, bo komisija na novo preučila tudi kriterije za nagrajevanje teh opravil. Komisije so svoje naloge dobile. Počitnice, t. j. mesec julij in avgust, so članom na voljo, da pripravijo ustrezna gradiva, da bi komisije v septembru začele aktivno delati na pripravi sporazuma. Ob koncu je predstavnik odbora poudaril, da sporazum ne bo obvezen, pač pa bo le podlaga za oceno primernosti razporejanja dohodka ter je konkretna razporeditev dohodka povsem prepuščena presoji delavcev v posamezni TOZD. Zlati znak Mercatorja je prejelo 147 delavcev Med častnimi gosti na proslavi 30-letnice Mercatorja so bili predstavniki skupščine SR Slovenije, CK ZKS Gospodarske zbornice, skupščine mesta Ljubljane in domicilne občine Vič-Rudnik. Foto: Jože Rozman Slavnostne seje delavskega sveta SOZD ob 30-letnici Mercatorja, 27. junija 1979, so se udeležili predstavniki skZT60VudI?e4nncde™ŽFX7gor AnTič ŽiV,jenja " 53 OZir°ma 23 del°Vnih Mercatorja, Govor podpredsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Zvoneta Dragana, na proslavi 30-letnice Mercatorja, 27. junija v Ljubljani Trgovina mora doseči akumulacijo, potrebno za njen razvoj Nadaljevanje s 1. strani odraža predvsem v povečanju števila sklenjenih samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju med organizacijami združenega dela s področja trgovine na debelo in zunanje trgovine s proizvodnimi organizacijami, v zadnjem obdobju pa tudi že sklenjenih nekaterih samoupravnih sporazumov o temeljih plana. Navkljub pozitivnim dosežkom po formalno pravni strani pa nas večina samoupravnih sporazumov po vsebinski strani ne more zadovoljiti. Podobno ne moremo biti zadovoljni z uresničevanjem že sklenjenih samoupravnih sporazumov. Prepočasno uresničevanje sklenjenih samoupravnih spo- razumov v praksi predstavlja poseben pojav, ki ga moramo kritično oceniti in izpostaviti odgovornost. Preveč splošno opredeljen predmet trajnega poslovnega sodelovanja v velikem številu sporazumov kaže, da je vsebinski pristop v prvi fazi preveč formalističen, da je v ozadju predvsem zakonska prisila, ne pa ustvarjalen napor in prizadevanja za praktično uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov. Ocena nekaterih samoupravnih sporazumov nam je pokazala, da je pogosto prisotna nesorazmerna razlika med proklamiranimi cilji in njihovo konkretizacijo, zlasti ko analiziramo vsebinsko razdelavo določil o planiranju, združevanju sredstev za enostavno in razširje- no reprodukcijo, skupnem riziku itd. Tako je v nekaterih sporazumih kot cilj naveden skupni nastop v izvozu, v vsebini planskih dokumentov pa o tem ni niti sledu ali pa so silno redke izjeme. Za današnji družbeni trenutek je značilna ugotovitev, da so le v posameznih primerih razdelane družbenoekonomske osnove za pridobivanje skupnega deviznega prihodka in dohodka. Zaostajanje v transformaciji odnosov na tem področju ima tudi svoj neposreden odraz na uresničevanje plačilnobilančne projekcije naše republike. Samoupravni sporazumi o trajnem poslovnem sodelovanju med proizvodnimi intrgovinskimi organizacijami združenega dela sicer vsebujejo določila o planiranju, toda obseg in kvaliteta urejanja odnosov na tem področju skupnega zagotavljanja potrebnih obratnih sredstev za proizvodnjo in prodajo za posamezne proizvode, uvajanja novih tehničnih-te-hnoloških procesov, novih proizvodov, strokovnega usposabljanja kadrov ipd. V mnogih primerih je predvideno samo določanje standardov materialnih stroškov, ne pa tudi normativov potrebnega živega dela v fazi proizvodnje in v fazi prometa. Samo v posameznih primerih je predvidena obveznost usklajevanja srednjeročnih in letnih planov udeležencev skupnih planskih dokumentov s pravicami in obveznostmi, ki so jih sprejeli s samoupravnimi sporazumi o temeljih skupnega poslovanja. V večini samoupravnih sporazumov je zelo pavšalno določeno, da se bodo udeleženci medsebojno obveščali o stanju na trgu, o svojih izkušnjah v poslovanju in drugem, ter tako medsebojno vplivali na poslovanje v celotnem proiz-vodno-trgovinskem procesu, pri čemer niso navedene ustrezne konkretizacije pravic in obveznosti posameznih partnerjev. Tako je v več primerih predvidena skupna raziskava trga, toda brez določb, kdo je nosilec tržnih raziskav, kdo zagotavlja potrebne kadre, sredstva in drugo. Posebej kaže omeniti tudi določbe o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka, predvsem zaradi svoje nedorečenosti in zaradi vse prevečkrat nasprotujočih si opredelitev. V samoupravnih sporazumih se pogosto zamenjuje dve stvari, ki nista identični z vidika odnosov in vsebine: to je cene kot merila za razporejanje skupnega prihodka in skupno oblikovanje politike pro- dajnih cen na trgu. V velikem številu samoupravnih sporazumov tudi ni določb, kdo in kako ugotavlja skupni prihodek. Skupnemu oblikovanju prodajnih cen in politike cen izdelkov in storitev v samoupravnih sporazumih ni posvečeno dovolj pozornosti, čeprav razmeroma veliko v primerjavi z drugimi vprašanji. Zelo naizenačene tako ostajajo določbe o strukturi cene oziroma elementih, po katerih se oblikujejo prodajne cene. Združevanje dela in sredstev mora temeljiti na konkretni ekonomski motivaciji. Tako cena dela trgovine ne more temeljiti na individualnih, temveč povprečnih družbeno priznanih stroških, kar stimulira borbo za večjo produktivnost in razvoj tehnologije v trgovini kakor tudi uveljavljanje novih oblik in kanalov prodaje. Zakon o združenem delu zavezuje tudi k urejanju načina prevzemanja rizika iz skupnega poslovanja. Ugotavljamo, da na tem področju ni bil storjen kvaliteten korak v iskanju novih rešitev oziroma načinov prevzemanja rizikov iz 'skupnega poslovanja. Želim opozoriti, da niso sprejemljive re-Nadaljevanje na 4. strani Svečano zasedanje delavskega sveta SOZD je odprla njegova predsednica Jasna Žagar Foto: Jože Rozman sk“pU,m v‘il” »p.™«... m. Med častnimi gosti so bili tudi predstavniki organov DPO SOZD in predstavniki poslovnega sveta. Foto: Jože Rozman Trgovina mora doseči akumulacijo, potrebno za njen razvoj Nadaljevanje s 3. strani šitve, ki so predvidene v večini samoupravnih sporazumov, da se prevzemanje skupnega rizika ureja kasneje z drugim samoupravnim splošnim aktom, ker je to bistven element tega sporazuma. Gre za rizik, ki nastane iz skupnega poslovanja in skupnih odločitev, ne pa klasični rizik, ki je že zavarovan s številnimi predpisi in akti. Dosledno je potrebno tudi lo- čiti kriterije za pokrivanje rizika iz vzajemne solidarnosti. Samoupravni sporazum, s katerim se urejajo odnosi med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami, bi vsekakor moral predvideti možnost uveljavitve sankcij, če posamezni udeleženec ne izpolnjuje svojih samoupravno prevzetih obveznosti. Za to govorijo tudi primeri vsakodnevne prakse, ko mnogi ostajajo neizprosni le pri zagotavljanju svojih pravic in pridobivanju sredstev od drugih, da pa hkrati podcenjujejo ali celo izigravajo prevzete obveznosti do skupnega razvoja. To pa najmočneje zadane velike integracijske tvorbe in tiste sestavine samoupravnih sporazumov, ki urejajo medsebojna dolgoročna razmerja. Pomanjkljivosti samoupravih sporazumov, s katerimi se urejajo odnosi med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami, očitno torej niso samo formalne narave, temveč predvsem vsebinske, kar pomeni, da se dosedanji prevladujoči kupo-prodajni in kreditni odnosi med proizvodnjo in trgovino na podlagi tako sklenjenih samoupravnih sporazumov ne morejo hitreje spreminjati. Ni mogoče reči, da je bilo dosedanje delo na tem področju sporazumevanja zaman ali celo povsem neuspešno, dejstvo pa je, da je v samoupravne sporazume potrebno vnesti še celo vrsto elementov, s katerimi bi lahko aktivneje vplivali na spremembo sedanjega stanja. Ob tem je očitno, da so za zastoj pri urejanju odnosov med proizvodnjo in trgovino v zadnjem obdobju vzroki notranje in zunanje narave. Naj omenim nekatere pomembnejše: Odpor nekaterih dejavnikov v določenem delu trgovine, pa tudi proizvodnje do povezovanja na novi podlagi in težnja, da se v procesu družbene reprodukcije ohranijo stari odnosi. Te težnje so pogosto pogojene z ekonomsko neenakopravnostjo udeležencev samoupravnega sporazumevanja. Iniciativo za samoupravno sporazumevanje dajejo v glavnem trgovske organizacije, redkeje pa proizvodne organizacije združenega dela, saj le-te po veljavnih predpisih niso sankcionirane, če ne pristopijo k procesu povezovanja s trgovino. To povzroča večje probleme trgovini posebno pri tistih proizvodnih organizacijah, ki zaradi svojega posebno ugodnega položaja niso zainteresirane za povezovanje. Dodatni problem je tudi v tem, da poslovanje na principu skupnega prihodka pomeni za proizvodne organizacije zmanjšanje celotnega prihodka v prvem letu skupnega poslovanja. To posebno velja za organizacije združenega dela, katerih proizvodi imajo nižji koeficient obračanja. V procesu povezovanja zaviralno delujeta tudi veljavna sistema in politika cen, ki nista v skladu z določili Zakona o združenem delu in uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov med trgovi- no in proizvodnjo. Tudi predpisi s področja družbene kontrole cen, ki so veljali do konca 1978, so priznavali le samoupravne sporazume o spremembi zadržanih cen, med katere spadajo tudi tako imenovani branžni sporazumi. Vendar pa ti samoupravni sporazumi ne morejo biti osnova za združevanje dela in sredstev proizvodnih in trgovinskih organizacij ter za delitev skupnega prihodka. Ocenjeno je, da taki sporazumi lahko celo zavi- Govor generalnega direktorja SOZD Mirana Goslarja smo priobčili v junijski številki »Mercatorja« rajo proces dohodkovnega povezovanja, ker se z njimi urejajo delitvena razmerja med proizvodnjo in trgovino vnaprej in zato ne pospešujejo prizadevanj za večjo produktivnost in uspešnejše poslovanje. V organizacijah združenega dela bi bilo potrebno povečati aktivnost za pripravo in sprejem samoupravnih sporazumov o temeljih skupnih planov in to dejavnost povezati s pripravami na nove srednjeročne plane razvoja. Pred sprejetjem sta pomembna zakona, to je zakon o družbeni kontroli cen in zakon o obveznem združevanju trgovine in proizvodnje, v katerem bo nadaljnja razdelava sistemskih osnov za urejanje novih odnosov med proizvodnjo in trgovino. Predpisi, ki so bili že sprejeti, kar posebno velja za zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, pa večkrat niso dovolj jasni in so zato nekatere norme tudi v praksi težko izvedljive. Tovarišice in tovariši, ob sklepu tega kratkega, vendar precej kritičnega orisa procesov na tem področju naše družbenoekonomske preobrazbe, želim predočiti še naslednje. De/ trgovinskih organizacij težko sprejema objektivno Družbena akcija človek — delo — produktivnost Center za obveščanje Boljše gospodarjenje — višji dohodek Mestna konferenca ZKS se je na podlagi sklepov 11. kongresa ZKJ in 8. kongresa ZKS sklepov in stališč 9. seje predsedstva CK ZKS ter uresničevanja nalog, ki opredeljujejo družbeni plan Ljubljane od 1976. do 1980, odločila, da postane pobudnik akcije »človek -delo - produktivnost«. Zato so pri zboru združenega dela skupščine mesta Ljubljane in pri skupščinah občin oblikovali koordinacijski odbor za spremljanje akcije »človek - delo - produktivnost«, v katero se vključujeta tudi akciji »delitev po delu« in »zaključni računi« Človek - delo -produktivnost Osnovno vodilo akcije je boj za večjo produktivnost posameznika, kolektiva in celotne skupnosti, kajti le z višjo produktivnostjo in z večjim dohodkom bi lahko rešili vrsto problemov, ki presegajo materialne zmožnosti Ljubljane. Govoriti o produktivnosti, pomeni, govoriti o premajhni izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, o nizki stopnji akumulacije in neracionalni uporabi le-te, o razdrobljenosti investicij, prepočasni rasti dohodkovnih odnosov, previsoki uvozni odvisnosti gospodarstva in o še vedno premajhnem vključevanju v mednarodno delitev dela. Da bi to presegli, je potrebna visoka družbena zavest, odgovornost in zavzetost vseh proizvodnih in družbenih sil. V vsaki organizaciji združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih moramo vzpostaviti razmere, v katerih bo človek zainteresiran za povečanje učinka in kakovosti svojega dela, da bo optimalno uporabljal proizvajalna sredstva, delovni čas in znanje. Posebej pozorni moramo postati na ustvarjalnost, izumiteljstvo, delovno učinkovitost, disciplino in učinkovito izrabo delovnega časa. Želja pobudnikov akcije je, da bi tudi večje delovne organizacije ustanovile koordinacijske odbore, ki bi znotraj OZD skrbeh za vsebinsko bogato in pestro, bolj življenjsko in manj parolarsko aktivnost na tem področju. Delitev po delu Hkrati vodijo mestni in občinski sindikalni sveti tudi akcijo za izvajanje stališč o pridobivanju in razporejanju dohodka in o uveljavljanju načela delitve po delu, katere namen je utrjevanje družbenoekonomskega položaja delavcev, uresničevanje načela »za enako delo -enak dohodek«, usposabljanje delavcev za odgovorno gospodarje- nje z družbenimi sredstvi ter uresničevanje družbenoekonomske politike in stabilizacijskih prizadevanj. V skladu s stališči, ki jih je sprejel republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in ki so pripravljena v posebni knjižici (Sindikati št. 21) je mestni sindikalni svet obvestil vse osnovne organizacije o namenu akcije. Celotna razprava je usmerjena v to, da se opravi v vseh organizacijah združenega dela ocena stanja na področju delitve po delu. Vse organizacije združenega dela bi morale sprejeti programe delovanja v tej smeri, in sicer najpozneje do 15. 6. 1979. Občinski sveti zveze sindikatov bodo programe ocenili ter pomagali osnovnim organizacijam sindikata pri oblikovanju njihovih akcijskih programov. V akcijo se bodo vključili tudi izvršni sveti občinskih skupščin, služba družbenega knjigovodstva in družbeni pravobranilci samoupravljanja in se dogovorili, kako bodo spremljali politiko razporejanja čistega dohodka. Že v tem letu moramo zagotoviti, da bodo sredstva za akumulacija rasla hitreje od čistega dohodka. S tem v zvezi je treba stalno spremljati politiko razporejanja dohodka in zagotavljati aktivnost za odpravo motenj v gospodarjenju. Zaključni računi V sklop omenjenih nalog sodi tudi nadaljevanje akcije »zaključni računi«. Zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane je na posebni seji 23. 4.1979 obravnaval oceno aktivnosti »zaključni računi 1978« in sprejel sklepe in stališča, ki so objavljeni v gradivu SML, št. 15. Vse tri naloge moramo na področju mesta Ljubljane združiti in usklajeno voditi, da bi dosegli načrtovani družbeno- gospodarski razvoj Ljubljane za leto 1979. Ker je uresničitev vseh teh stališč ena najpomembnejših in hkrati trajnih nalog ne samo zveze sindikatov, pač pa vseh delavcev, je potreben resen in odgovoren pristop vseh. V sozdu Mercator smo se akcij lotili kot skupnih nalog vseh dejavnikov - od političnih organizacij in samoupravnih organov, do poslovodnih organov. Prvi rezultat teh prizadevanj so akcijski programi, sprejeti na delovnih svetih, na ravni sozda pa dve resoluciji, ki jih je sprejel DS SOZD po poprejšnji dvomesečni obravnavi v več krogih udeležencev samoupravnega odločanja in političnega dogovarjanja. Resolu- j ciji sta predmet posebnega sestav- I ka o tej številki Mercatorja. Jože Rozman nujnost in splošno družbeno zahtevo, da mora postati enakopraven člen v verigi odnosov med proizvodnjo in prodajo blaga in se krčevito oprijema starih prednosti; na drugi strani proizvodnja teži k temu, da bi trgovina postala nekakšna industrijska trgovina in zavrača zamisel, da bi trgovina ostala odprta. Mislim, da je skrajni čas, da trgovina kakor tudi proizvodnja spoznata, da je združevanje dela in sredstev svoboden in predvsem na osnovi lastnih interesov zasnovan družbenoekonomski proces, katerega kvalitetno praktično realizacijo ni moč dirigirati le od zunaj, pa čeprav na osnovi najboljših zakonov. Edvard Kardelj je v knjigi Svobodno združeno delo zapisal, da morajo samoupravni sporazumi kot tudi instrumenti državne politike težiti k temu, da trgovina v delitvi dohodka doseže akumulacijo, potrebno za svoj razvoj in za njeno dohodkovno povezovanje z vsemi faktorji, od katerih zavisi njen razvoj. Mislim, je zapisal Kardelj, da to stran trgovine nikakor ne bi smeli oslabiti, še več, tudi proizvodne organizacije moramo orientirati na to, da se borijo za čim bolj moderno in racionalno organizacijo in opremo trgovine, da bi lahko ustvarila večji skupni dohodek, ki ga bo vla- gala tako v razvoj proizvodnje kot tudi v ustvarjanje pogojev za večji plasman blaga. Morda ta slovesnost ni najbolj primeren trenutek, da se s takšno težo kritičnih besed govori o problemih in slabostih v odnosih medproiz-vodjo in trgovino, vendar ravno zavoljo naših skupnih prizadevanj in ambicij, da resnično spremenimo obstoječe stanje v skladu za zahtevami časa, ne le zaradi sistemsko političnih, temveč : tudi globljih ekonomskih potreb, moramo govoriti konkretno in odkrito, pri čemer so že prvi rezultati, ki ste jih vi dosegli, zgovoren dokaz, da stanje moremo in moramo spreminjati, sicer postopno, vendar odločno, po čimbolj jasno in konkretno začrtani poti. Ta, čeprav necelovit pogled na-ne-katere pojave, ki danes spremljajo proces združene preobrazbe na enem najzahtevnejših spletov odnosov družbene reprodukcije, kaže, da je pred nami še mnogo dela. Pri tem velja upoštevati, da se družbena preobrazba odvija in uresničuje predvsem v odnosih družbene prakse, da se samo tam dokončno dobivajo bitke za novo j kvaliteto socialističnega samou- ! pravljanja in za višjo raven proiz- j vajalnih sil. V teh naporih vam želim tudi v prihodnje veliko uspe-hovWDI SA,Hg>6L O^lRAU- Ml zaimek ooejA VOUDA bO fHECgSA KohDro* g>ANKA Ci-AUOlA & &E8PLA VRVICA Gosti N. OBRAT lž.eRkA Gibčen FDLOiA^ ftTt7PN3A VZHOD TOTA L VRSTA KISA REPUBL SKUPŠČ E&ipč. P)OQ ^oMeA OBOOB3E. ve. k. G0XDMI SAbEŽ VINKO KNOL 0S3E ONEZbp BOKJLNl ŠPOR/T CIRNl POUPTIC KARTAŠ. /ARATt LTUD. PRIT R. D. VRSTA, nabirek «LAvni ^»tevh. ESPANA BARVA SO L M. ZLOG, 6lax Ar nio oBl.ikeP* NAce RAcUnJ J.SAMat,. konec Molitve BUL DBA natla- čilo, NAbAV nogor. bran c žival, Kr_ha Čisto - CA RASIST SHIfrt N E M.SKI PRENOG RISALA maja Hoce/Ar m- /He ZBOR. treh GLASBEN- ENAKI ČR.K| ZBO.AV. RASTLINA CIME B3GAN5 KI I Nzp - NlR. iUAH . ivEbs. LVfOHO BILA no<5oH. LluB SoAhiz XU3G KAREL hrast ime liter VO^MA^ z. Črka »Kisla« križanka Tokrat je s križanko v gosteh HP Kolinska. Upamo, da ne bo pretrd oreh in pričakujemo spet kup rešitev. Pravilni rešitvi dodajte kupon objavljen na tej strani. Z vašim točnim naslovom, vse skupaj pa v zaprti ovojnici pošljite na naslov: Mercator, Studio za propagando, Breg 22, 61000 Ljubljana, najkasneje do 10. 7. 1979. Med reševalce, ki bodo križanko seveda pravilno rešili, bo žreb razdelil 10 ročk s po 5 litri kisa Mercator. Srečno! Spoznavajmo naše dobavitelje Mile Bitenc - Studio za ekonomsko propagando HP Kolinska Nekaj o kisu Kis je začimba, ki ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvu. Uporabljamo ga skozi vse leto, v različne namene. V tem letnem času pa je potrošnja prav gotovo največja, saj ga kar precej porabimo za solate, začenja pa se tudi vlaganje zelenjave. Zato je prav, da tokrat zapišemo malo več o kisu, ki ga pripravlja HP Kolinska iz Ljubljane. Kisarna je na Viču, sodi pa v TOZD Vinocet. Tam pripravljajo vinski in alkoholni kis, z dodatki pa tudi kis za vlaganje vrtnin. Vinski in alkoholni kis gresta v proizvodnjo z 11 odstotki alkohola. Alkoholni kis v Vinocetu pripravljajo iz alkohola, ki ga morajo najprej razredčiti na 11%. Kasneje se ta stopnja pri proizvodnem postopku zniža na 9 do 9,5%, vinskega pa razredčijo na željene 4%. Sicer pa kis pripravljajo v sodobnem avtomatskem acetatorju in tudi v velikih macesnovih kadeh. Vanje nalijejo drozgo, to je 11% alkohol ali vino. Vinskemu kisu daje lepo barvo bezgov sok. Pri proizvodnji kisa sta zelo važna primerna temperatura (med 29° C in 35° C) in zrak, karr povzroča nastanek glivic. Vseeno pa še umetno pospešujejo oksidacijo, tako, da je kis pripravljen že po enem tednu. Vinski in alkoholni kis v Kolinski polnijo prav nalašč za Mercator v litrske plastenke, ki tudi no- sijo svojo etiketo: MERCATOR kis. Prav zato naj ta kis ne manjka na naših prodajnih policah. V Kolinski pa so pred nedavnim začeli tudi s proizvodnjo specialnega kisa. To je Salatni jabolčni in Salatni česnov kis. Že samo ime jabolčni kis pove, da se pripravlja iz jabolčnika; torej iz prvovrstnih naravnih surovin. Prednost tega sadnega kisa pred ostalimi vrstami kisa je v njegovi večji prehrambeni vrednosti in boljših organoleptičnih lastnostih. Najboljši je za pripravo vseh vrst solat, lahko pa ga tudi uporabimo kot napitek (zmešan s samo vodo ali pa z vodo in medom). Česnov kis v Kolinski pripravljajo iz alkoholnega, ki mu dodajo prvorazredni sveži česen, kar kisu daje posebno aromo in okus. Dodajamo ga enolončnicam, mesnim jedem, odličen pa je tudi za pripravo solat. V prodajalne pošiljajo kis v štirih različnih embalažah: v pollitrskih steklenicah, litrskih plastenkah ter v ročkah po 5 in 20 litrov. Iz »Jelšine« trgovine Turist Mile Bitenc Nekaj za spomin... Rogaška Slatina je že več kot pred tristo leti postala znana kot zdravilišče. Zdravilnost mineralnih vod pa lepa okolica z gozdovi in vinogradi privabljata leto za letom vse več turistov. Ne samo domači - prihajajo tudi Nemci, Italijani, Avstrijci in mnogi drugi. Za te vroče poletne mesece pa bi lah-ko dejal, da je tu skorajda ves svet v malem. samopostrežnici, ki so jo odprli pred dobrim letom dni. Prava posebnost je prodajalna v osrčju zdravilišča. »Turist« - tako piše nad trgovino, v prijetnem ambien-tu ustreže še tako zahtevnemu kupcu. Že na zunaj je trgovinica nekaj posebnega. Človek dobi vtis, da za velikimi stekli res dobi marsikaj. In kdor tako misli, ta se ne moti. Turisti želijo marsikaj. To so spominki, takšne ali drugačne vrste; predvsem radi segajo po vezeninah in izdelkih domače obrti. Drugi se odločijo za katero izmed pijač, Predvsem ženske rade sežejo po kozmetiki; zase, ali pa morda za darilo ob slovesu svoji zdravnici. Ne bi našteval vsega, kar to mesto lahako ponudi turistom. Zapisal pa bom, kaj pri tem pripomorejo mi v Mercatorju; odnosno naša delovna organizacija M-Jelša, ki deluje na tem območju. Ko je tu prava sezona, se to kajpak pozna tudi v Jelšmih proda-lalnah; predvsem v Rogaški Slati-kl- Samopostrežna prodajalna v blagovnici skorajda ni več kos Pjožici nakupovalcev. Je pa zato toliko prijetnejši in lažji nakup v sodobni, prostorni, lepo založeni Težko bi naštel, kaj vse ponudi ta prodajalna. Prodajalna, ki je lepo urejena in ki skorajda iz dneva v dan po svoji urejenosti spreminja videz. Julija Varnovič je poslovodki-nja te trgovinice. Lahko mirne duše zatrdim, daje zaljubljena vanjo Gledal sem jo pri delu - še takrat ko se nisva poznala. Kar naprej nekaj urejuje, prestavlja, aranžira. »Da, prav rada sem tu. Če bi še enkrat izbirala poklic, potem bi se spet odločila za trgovino. In za prav to,« mi je dejala ob pogovoru. »Sprva je bilo težko. Ljudje so gledali v trgovino skozi stekla, malokdo je stopil noter. Ne vem, zakaj, najbrž so ljudje mislili, da je tu vse dražje kot drugje. Morda zato, ker je trgovina ob hotelu. Pa ni tako! Cene so prav takšne kot v drugih prodajalnah in kioskih. Vendar je ljudi težko prepričati v to. Danes, po treh letih, je že veliko bolje. Zdaj tudi domačini prihajajo k nam po darila. Vedno imamo kake posebnosti. Pri izbiri darila radi svetujemo, po želji tudi aranžiramo. In tako smo si pridobili že veliko zaupanja.« Promet se veča. Izredno dober mesec je marec in potem vsi meseci. V juniju so našteli v blagajni (kar 34 milijonov (starih, seveda!). In če bo šlo tako naprej, potem... ».. .potem bom do konca leta spravila trgovino na zeleno vejo,« je dodala tovarišica Julija. Prej namreč ni šlo najbolje, stroški pa so visoki - velika najemnina lokala, veliko elektrike za razsvetljavo, pa kurjave itd... Trgovina je odprta vse dni v tednu, od jutra do večera. Le v nedeljo je zaprta. Toda zgodilo se je že, da so tujci želeli prav v nedeljo izbirati med ponujenim blagom. Pa je Julija prav rada ustregla. In njen prihod v prodajalno se je tudi na ta dan izplačal: V blagajni se je nabralo milijon dinarjev. Še nekaj moram zabeležiti ob koncu. To je prijaznost in zgovornost. To seveda privlači kupce in pomeni pot k uspehu. Se bodo želje tovarišice Julije in sodelavk uresničile? Držimo pesti!! Mercator Mercator Mercator Mercator Mercator Mercator Mercator Na stabilizacijski fronti Sprejeti resoluciji — o delitvi dobodka ter o razporeditvi skupnega prihodka V SOZD Mercator sprejemamo na polovici leta dva dokumenta, ki pomenita začetek akcije na dveh pomembnih področjih stabilizacijskem področju in dohodkovnih odnosih. Oba dokumenta sta odgovor na širša družbena prizadevanja, ki se kažejo predvsem v letošnjih sindikalnih Stališčih ter aktivnostih na področju uresničevanja zakona o združenem delu. Utemeljenost obeh dokumentov pa so dan pred zasedanjem delavskega sveta, ki jo je sprejel 18. 7. 1979, podprla stališča seje CK ZKJ. l Ob analizi zaključnega računa za leto 1978 smo ugotovili, da so bili razultati, kljub temu, da izgub ni bilo oz. so bile manjše kot lani, slabši, predvsem na področju akumulacije. Koordinacijski odbor osnovnih organizacij zveze sindikatov Slovenije v Mercatorju je dal pobudo in tudi sestavil komisijo, ki naj s pomočjo strokovnih služb oblikuje predlog skupnega dokumenta na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Ta naj zagotovi, da bodo vsi udeleženci v SOZD sprejeli določene ukrepe na področju razporejanja dohodka, tako da bi se povečala sredstva za akumulacijo. Okvirna načela za delitev dohodka je sprejel delavski svet SOZD na svojem 2. zasedanju in priporočil delavcem v TOZD in DO, da tudi sami sprejmejo svoj ustrezni dikument o razporejanju dohodka. Ob upoštevanju primerjalnih kazalcev naj delavci v TOZD in DO pretehtajo, ali obstajajo realne možnosti za povečanje deleža akumulacije. Delavci v vsaki TOZD in DO vedo, kje so še notranje rezerve, pa tudi kje dohodek ni rezultat vloženega dela, pač pa ugodnih tržnih pogojev. Vse take oblike dohodka naj bi se usmerile v akumulacijo. Razprava ob polletnih obračunih bo namenjena oblikovanju lastnih izhdodišč, ki bodo veljala tako za razporejanje dohodka v tekočem letu kot tudi za oblikovanje plana za leto 1980. Ugotavljamo, da so se nekatere TOZD in DO že lotile izdelave lastnih dokumentov' (Mercator - STP Hrastnik, Mercator Rožnik - TOZD Metlika, Mercator Slovenija sadje, Mercator Agrokombinat itd.) ostali udeleženci pa še čakajo na orientacijske podatke o polletnih rezultatih, da bi na podlagi teh postavili realne deleže akumulacije in osebnih dohodkov. Kaj pričakujemo od osnov- nih načel na področju delitve dohodka v SOZD? Predvsem večjo akumulacijo, ki bo po eni strani povečala splošno poslovno stanje naših TOZD in DO (večjo likvidnost itd.), po drugi strani pa večjo reprodukcijsko sposobnost ob realizaciji srednjeročnega programa za obdobje 1976-80. Večja sredstva iz tekočega dohodka za akumulacijo, pa tudi za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami bodo omogočila, da bomo še naprej ostali investicijsko sposobni ter realizirali večino inve- sticij iz srednjeročnega programa. Druga resolucija, ki jo je sprejel delavski svet SOZD 18. julija 1979, je nadomestilo za še ne sprejeti sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju med trgovskimi organizacijami na veliko in malo v SOZD Merca- tor ter se nanaša na razporeditev skupnega prihodka ter ostale pogoje poslovanja. Osnova za ugotavljanje udeležbe trgovine na drobno in na debelo t. j. Škupni prihodek, so sredstva nad reprodukcijsko ceno, ki se delijo v sorazmerju udeležbe reprodukcijske cene na veliko in. reprodukcijske cene na malo v skupni reprodukcijski ceni trgovine. Na podlagi stopenj, ki so določene v resoluciji, se bo v letu 1979 obračunaval ter razdeljeval skupni prihodek, ob upoštevanju obsega realizacije planiranega prometa med udeleženci. Poleg določenih deležev v skupnem prihodku so tvorci predloga resolucije opredelili še plačilne pogoje, reklamacije in ostale pogoje, predvsem način stimulacije za prekoračitev planiranega prometa. Tako oblikovana načela za delitev skupnega prihodka, ustvarjenega med grosisti in detajlisti, so šele začetek. Bistvo dohodkovnih odnosov je, da udeleženci v reprodukcijski verigi zavestno določajo delež dohodka, ki pripada vsakemu od njih. Dejstvo, da pogojev delitve dohodka ne narekuje trg, ampak jih oblikujemo sami, postavlja pred vse veliko nalogo. Prav postavitev objektivnih kriterijev za delitev skupnega prihodka je najtrši oreh pri oblikovanju dohodkovnih odnosov. Ne moremo trditi, da so postavljeni kriteriji najboljši, vendar je treba na neki način začeti. Vsak začetek je pa seveda težak. Ko bomo imeli določena izhodišča izoblikovana, potem dograjevati ne bo problem. Sama resolucija naj bi vplivala tudi na to, da bi udeleženci znotraj SOZD MERCATOR tesneje sodelovali, sedaj sicer pretežno na področju trgovine, brez dvoma pa bi bilo pomembno, da bi se bolj povezale tudi druge dejavnosti. V praksi so zaživeli sistemi delitve skupnega prihodka najprej v fazno povezani proizvodnji ter so tudi izkušnje s tega področja največje. Obstajejo že modeli, npr. kako naj bi vrednotili zaloge, kako naj bi standardizirali stroške in delili dohodek. Za odnose med proizvodnjo in trgovino ter odnose znotraj same trgovinske dejavnosti je v praksi zelo malo poizkusov rešitev in lahko rečemo, da smo ena prvih organizacij združenega dela, ki ta problem poizkuša rešiti konkretno, z medsebojnim dogovorom. Po izkušnjah, ki si jih bomo pridobili ob letošnji resoluciji o razporeditvi skupnega prihodka ter pogojih poslovanja med trgovskimi organizacijami na malo in veliko v SOZD Mercator, bomo lahko pripravljeni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju med trgovino na veliko in malo izoblikovali tako, da bo dobil res trajni značaj, ne pa, da bomo kar naprej ugotavljali, da nam ne ustreza in ga venomer popravljali. Alenka Srdič 2. zasedanje delavskega sveta SOZE) Center za obveščanje Sprejeta dva pomembna dokumenta Kljub razredčenju števila delavcev v obratih in pisarnah zaradi sezone dopustov je bil mesec julij za družbenopolitične organizacije in samoupravne organe SOZD delaven. Tudi delegati delavskega sveta so z odgovornostjo razumeli, da celo mora teči dalje, in so se 18. julija v komaj opazno zmanjšanem številu udeležili, 2. zasedanja delavskega sveta v Ljubljani. Kot prvo so imenovali šest stalnih komisij delavskega sveta, za katere je poprej opravila kandidacijski postopek in izbor sindikalna organizacija. Kot stalno so opustili na ravni SOZD komisijo za spremljanje izvajanja gospodarske stabilizacije, ker je njeno vlogo prevzela komisija, zadolžena za spremljanje razporejanja dohodka in osebnih dohodkov, delovnih nalog pa opravlja komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu. Sestav in naloge komisij bomo predstavljali sproti ob njihovem prvem sklicu, ki bo sledil v mesecu dni. Delavski svet je imenoval tudi tajnika notranje arbitraže in namestnika tajnika. To sta Edvard Gabrovšek iz M-Conta-la in Franc Selan iz M-Sadje zelenjava. Osrednji temi zasedanja sta bili obravnava in sprejem resolucij, o katerih objavljamo komentar na 16. strani te številke. Tudi o odločitvi za ustanovitev dveh mešanih družb v tujini poročamo v tej številki posebej. Druge točke so prinesle še sklep o strinjanju s pristopom združene Mercator-Izbire Panonije k SOZD Mercator, sklep o povsem ponovnem razpisu del in nalog direktorja AOP v Delovni skupnosti in sklep o dodelitvi 37.400 din za dejavnost in opremo Mercatorjeve brigade na republiški akciji »Istra 79«. V premislek V mesecu aprilu je Studio za EP pripravil predlog za novi stenski koledar 1980 in na osnovi ankete in osebnega angažiranja z idejo pogorel. Zakaj? »Koledar je sicer v redu, toda motivi, ki jih obravnava tematika, so utrujajoči«, »slike niso v kolorju, kaj bodo rekli potrošniki«, itd - to so bili glavni pomisleki. Še vedno torej prevladuje prepričanje, da uporabnik - potrošnik ni zrel za kaj več, kot da uživa ob čudovitih barvnih razglednicah Bleda, Bohinja, pa čudovitih cvetovih, morda še osladnih sončnih zahodnih - in konec. Vse lepo in prav, roko na srce, vse to resnično pogrešamo v strahotnem tempu, ki nam ga vsiljuje današnji čas. No, in po liniji najmanjšega odpora tako potolažimo potrošnika in vsi smo potem zadovoljni in naše poslanstvo je končano! Ne upamo (ali ne znamo) si odpreti oči in razmišljati o današnjem času. Zakaj ne bi razmišljali . skupaj - torej ob koledarju, ki je bil pred vami in vam ni bil všeč? Obravnava specifične karakteristike našega časa in življenja z okusom po potrošniški družbi, zaprtosti in utesnjenosti. Že sam naslov koledarske teme, »ČLOVEK V OKOLJU - UTESNJENOST V NARAVI«, pove vse. Ne želim torej poudarjati avantgardnosti za vsako ceno in brez potrebe, temveč le prekiniti s tradicionalno konfekcijo (v katero smo Slovenci tako zaljubljeni) tako imenovanih »umetniških izdelkov«, ki posvoji stereotipnosti in nedomiselnosti že mejijo na kič, v najboljšem primeru pa izgubljajo originalnost skozi stalno ponavljajoče se motive. Grafično oblikovanje, njegova izpovednost in angažiranost tudi v naši sredini nedvomno napreduje, toda ne tako, kot si želimo. Veliko je objektivnih težav - še več pa subjektivnih - to je nerazumevanja. Oblikovalec ostane osamljen in na pol pota v svojih prizadevanjih ponuditi več, kot smo bili do včeraj navajeni. Omenil sem že, da se v zadnjem času obrača na bolje, vse več delovnih organizacij že razume in podpira vsebino propagandnega sporočila tudi kot vzgojno poslanstvo. Zakaj ne bi v bodoče tudi pri Mercatorju na to pomislili? Pa brez zamere! Janez Selan, oblikovalec v Studiu za EP Mercator Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3 - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odbor: Mile Bitenc, Slavka Damjanovič, Anton Kočevar, Vasja Lenardič, Marjan Pogačnik in Alenka Srdič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon: 23-424) - Novinar Jože Rozman (telefon 21-488) -Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak - Tisk CGP Delo - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo brezplačno delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator - Naklada: 11.600 izvodov.