\ Ust l7Mnia on rtktnhra 1947 kot tednik - Od 1 januarja 1958 kot poltednik — Od *• januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer °b sredah in sobotah — Glasilo so KRANJ, SRFT»A, DME 12. AVGUSTA 1964 LETO XVII. — ŠT. 63 — CENA tO DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka. Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL MAKUC t v a za gorenjsko V kranjski mlekarni so doslej pakirali le jogurt, čeprav so že dlje obljubljali tudi vstekleniče-no mleko. S 1. avgustom letos Pa so mleko res začeli pakirati. Na dan napolnijo do 6500 litrskih steklenic mleka in še nekaj manjših. S tem so kranjski potrošniki dobili novo pri-, dobitev, ki je pomembna predvsem s higienskega stališča — Foto F. Perdan Edvard Kardelj v begunjskem muzeju V nedeljo, 9. avgusta, se je •nudil na Gorenjskem predsednik zvezne skupščine tovariš Edvard Kardelj. Skupaj s soprogo Pepco je med drugim obiskal muzej talcev in grobišči v Begunjah in v Dragi. Po »krbnem ogledu jetniških celic to razstavljenih predmetov se Je tovariš Kardelj podpisal v knjigo obiskovalcev ter se zelo pohvalno izrazil o smotrni urejenosti muzeja in grobišč. Navzlic slabemu vremenu je *a dan obiskalo begunjski mu-*ej več kot 4 tisoč ljudi. Po dvajsetih letih Preteklo nedeljo in ponedeljek 8® \je mudila pri nas 32-članska skupina nekdanjih italijanskih Partizanov, ki so se v sklopu IX. korpusa borili po naših krajih. 0 so bili pripadniki partizan- skih enot Triestina«, Natisone« *n Garibaldina« iz Cervignana, Tr-2'Ca (pri Trstu) in drugih krajev sosednje Italije. Gosti so bili le-P° sprejeti v Kranju in na Jesenicah ter drugod po Gorenjski. pSledali so si Begunje, Drago in .• ?k''uko, kjer so nekateri obu- sk .Spomine na čase N0B- 0bi~ ali so tudi turistične kraje Ovf^' Bomn' m Kranjsko goro. k }ern so se čudili, da so naši ^ali po 20-letih povsem spreme-jerii 4, 7 novimi cestami, lepimi I*8*!' razvito industrijo in po-v°gn°' kar so še posebno opažali eli Krajini in drugod, kjer so bili za časa vojne. Oh vazi Samo kakih 300 kilogramov cementa bi rad kupil. Povprašal sem po nekaterih trgovinah Po Gorenjskem. Povsod, kamor Sem se obrnil, je bilo zaman. »Cementa ni. Dobili ga bomo,« s° bili najčešći odgovori. Ven-dar s tem nisem bil zadovo-hert. Vztrajal sem in vztrajal Vrata Gorenjskega sejma so se zaprla Pol milijarde prometa Kljub slabemu vremenu je sejem obiskalo nad 70.000 ljudi Včeraj zvečer so v Kranju zaprli XIV. Gorenjski sejem, ki je bil odprt od 31. julija. Kljub temu, da je bilo v tem času pet deževnih dni, je sejem vsa njihova pričakovanja izpolnil. Res je, da je'to prireditev v letošnjem letu obiskalo nekaj manj ljudi kot lansko leto, vendar so zabeležili nad sedemdeset tisoč obiskovalcev. Končni uspeh se je izpolnil kot so predvidevali, saj so prodali vsega blaga za 500 milijonov dinarjev, številka sama po sebi morda še ne pomeni toliko, ker moramo tu računati ludi propagandno stran, s katero se bo promet v njihovih prodajalnah precej povečal. Kajti sejem — pa naj si bo kakršenkoli — ima namen pokazati ljudem novosti ali izboljšavo posameznih predmetov. Velik promet so dosegli pri prodaji pohištva, motornih vozil, tehničnih in gospodinjskih aparatih, kot so: hladilniki, sokovniki, televizorji in podobno. Mladi sodelavci sovjetskih pionirskih listov na obisku Presenečeni nad lepotami Bleda BLED, 7. avgusta — Včeraj popoldne nekaj po 15. uri je s posebnim avtobusom iz Sarajeva preko Zagreba in Ljubljane prispela na Bled skupina mladih sodelavcev sovjetskih pionirskih listov. Mladi sovjetski novinarji so gostje Centralnega komiteja Zveze mladine Jugoslavije in pionirskega lista »MALE NOVINE« iz Sarajeva. V Jugoslavijo so sovjetski pionirji prispeli že 31. julija in bodo pri nas ostali na obisku 25 dni. Med drugimi številnimi lepotami in zanimivostmi so si včeraj popoldne ogledali tudi Bled. Mlade sovjetske novinarje so na Bledu počakali predstavniki občinskega komiteja Zveze mladine iz Radovljice in jih povabili na S seje občinske skupščine Tržič Nov način dela Tržič, 11. avgusta — Danes je bila seja obeh zborov občinske skupščine Tržič. Seja je bila v prostoru, kjer Je razstava urbanističnega razvoja Tržiča. Udeleženci so se lahko seznanili z urbanistično ureditvijo posameznih naselij, postavljali vprašanja in dodali marsikatero pripombo, ki jo bodo morali upoštevati pred potrditvijo urbanističnega načrta. Tržič je namreč tretja občina v Sloveniji, ki ima že Izdelan urbanistični načrt. Nova metoda dela skunščine in političnih organizacij prinaša več zanimanja za delo. kosilo na blejski grad. V spremstvu tnladih. sodelavcev pionirskih listov so bile tudi nekatere znane-osebnosti iz sovjetskih novinarskih krogov. Med njimi naj omenimo namestnika urednika pionirske PRAVDE in člana CK KOMSOMOLA FURINA STANISLAVA ALEKSANDROVIČA, urednico leningrajske pionirske ISKRE ALJO BELJAKOVO, itd. Radovljiški mladinci so pionirjem iz Sovjetske zveze priredili tudi ogled blejskega otoka in mladi novinarji so bili še posebej navdušeni nad vožnjo s čolni. To je bilo za njih posebno doživetje, ali kakor je ob slovesu izjavil za naš Ust namestnik urednika pionirske Pravde Furin Stanislav Aleksandrovič: »Pri nas v Moskvi Imamo vsega dovolj za jesti in za piti, toda Bleda nimamo. Kraj je prečudovit in je na nas naredil globok vtis. že prej sem slišal za Bled, da je to nekaj lepega iri sedaj smo vsi skupaj veseli, da smo ga obiskali.« Podobno so govorili tudi pionirji. Ustavljali so se pred vsako izložbo, prodajalno spominkov in drugimi blejskimi zanimivostmi. Z otoka nikakor niso hotelil saj so se tu odlično počutili. Že noč je bila, ko so se vrnili na kopno. Čeprav so bili otroci že zelo utrujeni, se jim tega na obrazih ni poznalo. Seveda mladi novinarji bodo o vsem tem pisali v pionirskih listih v Sovjetski zvezi. Precej pozno zvečer je avtobus s sovjetskimi mladimi gosti odpeljal proti Ljubljani. Program na Bledu je bil predviden za okoli dve uri, toda ta se je precej potegnil. Mladi sovjetski novinarji so prenočili v motelu v Mednem, danes pa bodo nadaljevali pot proti Postojni. Reki in naprej po primorju. Doslej so si že ogledali mnoge znamenite kraje iz naše NOB, V Crikvenici se bo mladim sovjetskim gostom pridružilo tudi 30 jugoslovanskih pionirjev, prav tako sodelavcev naših pionirskih listov. M. Ž. Največji trgovski uspeh pa so dosegla podjetja: »Murka« iz Lesc, »Kokra« iz Kranja, »Lesnina« iz Ljubljane ter »Slovenija avto. Zelo so se polivali! i tudi predstavniki samostojnih razstav iz Ribnice in Brežic. »Ribničani« so nam povedali, da tako velikega uspeha niso nikdar pričakovali, saj so morali večkrat dopolniti svoj razstavišč-ni prostor z novimi predmeti. Zelo obiskana je bila tudi razstava zamejskega mesta Beljaka. Vsi pa so mnenja — tako Uprava sejma kot tudi posamezni razstavljavci, bi bil mnogo večji promet in število obiskovalcev, če bi bilo lepše vreme. Gneče na blejskih kopališčih letos res nismo pogrešali. Vreme za kopanje Je bilo vseskozi zelo ugodno, zadnje dni pa fr*vSf«*4 k*"- prepogosto preseneti dež. Upajmo pa, da kopalne sezone še ni konec. Tuji turisti, ki jih je letos posebno veliko pri nas, so navdušeni nad našimi prlrodnlml lepotami in idealnimi pogoji za še večji razmah turizma. Tudi ruski novinarji, ki se te dni mudijo na Gorenjskem, so se o Bledu zelo pohvalno izrazili — Foto: F. Perdan jal s čakanjem v trgovini. Samo žal to velja le za nekatere, za tiste, ki imajo zveze. Mi, navadni ljudje, moramo vedno čakati v vrsti in izid je tak, da skoraj nikoli nič ne dobimo. Tudi Tone (imena so tu drugačna) je moj prijatelj. Vendar tak kot Jože in jaz, da nima nikakršnih zvez. Hoče živeti na nov način — brez z.vez. Tako pač, kot mnogi naši ljudje. Povedal mi je zgodbico. Zvedel je, da bodo prodajali uvožene avtomobile. ' V vrsto pred trgovino se je postavil zgodaj zjutraj. Ze 28 takih je Če imaš zveze v Prepričanju in trmasti veri, da bo šlo. i»Mč ne boš dobit, kar obriši Se pod nosom,« mi je dejal Prijatelj Jože. »Nimaš zvez,« je še dodal. Toda za kakšne zva-Ze gre tu, saj pri nas po trgo-vu\ah velja načelo: kdor prej Pride, prej melje —- sem razmišljal. živiš za časom,« se je J°že norčeval iz mene. »Moraš *e poznati z direktorjem ali Kakšnim okrog trgovine, da do-bls cement. Drugače ni nič. Ko so v trgovino pripeljali posled-"{th 20 ton cementa, je meni atrektor kar v službo telefoniral: »Dobili smo cement, pridi! Vldiš, to so zveze. ijii r'fj M?" so menda ra7.de-velik del pošiljke. Kar po 'etefonu, ne da bi se kdo utru- bilo pred njim. Začeli so prodajati avtomobile in vse je šlo v redu. Toda, ko je prišel na vrsto Tone, se je zataknilo. Avtomobilov je zmanjkalo. Imeli so jih samo 28. Za Toneta ga ni bilo več. Prijazna prodajalka mu je le dejala, da gre telefonirat v Zagreb, če imajo tam še kakšno vozilo »na zalogi«. In — nič ni bilo. Vse bi bilo v redu, če Tone ne bi zvedel za tem nekaj nenavadnega. V isti trgovini so še potem, ko je za' Toneta že zmanjkalo avtomobilov, prav te še prodajali, ampak samo po zvezah. Tone je ostal razočaran — zagrenjen. Zagrenjen kot jaz, ki ne dobim cementa brez zvez. — M. Z. Trzic v prihodnjih 30 letih Geografska lega In politični položaj v preteklosti sta narekovala Tržiču povsem svojevrsten položaj: naselbina, ki se prvič omenja leta 1261 in ki je bila takrat više, na Podljubelju, je bila doslej skoraj povsem izolirana od ostalega sveta, nekako vase zaprta, le ne najboljša cesta in železnica sta jo povezovali z ostalim svetom. Kar naenkrat, skoraj hkrati, pa so se pojavili trije faktorji, ki Tržiču odpirajo vrata v širši svet: urbanizem, nova mednarodna cesta in turizem. Upoštevaje te tri činitelje Tržič ne more več ostati le arhitektonsko in predvsem spomenlškovarstveno zanimiva ali morda celo dragocena naselbina, kajti dobil Je modernejše in boljše zveze s svetom, zanj in za njegovo okolico se zanimajo turisti, strokovnjaki s področja urbanizma pa so predvideli, kako se bo razvijal v prihodnje, kakšne so možnosti za njegov razvoj z ozlrom na novo cesto in na turistične perspektive, In izdelali so urbanistični program za celotno področje občine, ki je rezultat vsestranskih in obsežnih analiz sedanjega stanja in dosedanjega razvoja in ki na podlagi teh podatkov določa razvoj naselja v prihodnjih tridesetih letih. Urbanistični program so v Tržiču prejšnji teden razgrnili, razstavili, na vpogled Je vsem občanom, ki lahko zdaj dajejo svoje pripombe, ki ga lahko pohvalijo kot dobrega ali ga kritizirajo. O njem bo sklepala tudi občinska skupščina. Urbanistični programi so, za sedanji hiter razvoj pri nas zelo potrebni, čeprav moramo — žal — ugotovili, da ga v celoti še nobena občina na Gorenjskem nima. Tržič je tretja občina v Sloveniji (poleg Litije in Vrhnike), ki ima tak program zdaj v celoti izdelan. Za to je bilo potrebno mnogo dela; izdelavo programa je tržiška občina naročila leta 1961 in od takrat do danes so številni strokovnjaki, od ekonomistov in umetnostnih zgodovinarjev do geologov in geografov, zbrali in obdelali mnogo gradiva, ki je bilo potrebno, da sta projektanta, diplomiraia inženirja arhitekture Ciril Oblak in Roman Zaletel izdelala urbanistični (Nadaljevanje na 2. strani) \ J iv čini MO S t'«'lil ■ Zadnje slovo od Zavvadskega V torek so v Varšavi pokopali predsednika državnega sveta LR Poljske Aleksandra Zavvadskega. Pogreba so se udeležili tudi predstavniki Jugoslavije. Za danes (12. avgusta) pa je sklican poljski Sejem na izredno zasedanje, kjer bodo izvolili novega predsednika. Zaenkrat mirno Iz Cipra sporočajo, da je bilo po sprejetju resolucije Varnostnega sveta na otoku mirno. Predsednik Makarios je izjavil, da bo ciprska vlada dosledno »postova-la resolucijo Varnostnega sveta, čeprav Turčija postavlja nekatere pogoje. Britanska diplomacija je predlagala, da bi sklicali sestanek štirih za rešitev ciprske lerfce, Na ta sestanek naj bi povabili predstavnike Velike Britanije, ZDA, Turčije in Grčije, ciprske vlade pa ne bi povabili. Med vladama Grčije in Turčije je tudi že prišlo do izmenjav poslanic med obema predsednikoma, ki predlagata sporazumno rešitev ciprskega vprašanja. Program KP Špantin Tuji novinarji so dobili program, ki ga Je sestavila KP Španije za letošnje leto^ Največ dela bodo posvetili boju za agrarno reformo, za zvišanje življenjskega standarda španskih delavcev ln boju, da bi Španija bila nevtralna država. Konferenca neangažiranih Vsi čsopisi Azije in Afrike poudarjajo, da bo sestanek neangažiranih držav, ki bo 5. oktobra v Kairu, zelo pomemben, zlasti po položaju, ki je nastal po spopadu v Tonkinškem zalivu in na Cipru. Prav tako bo konferenca pomagala tudi pri rešitvi raznih vprašanj, s katerimi se srečujejo mlade države v Afriki. Vremenska napoved za danes in izgledi za prihodnje dni še naprej bo sorazmerno hladno in delno sončno, s spremenljivo oblačnostjo. V popoldanskem času so še možne krajevne plohe. Najnižje nočne temperature od 6 do 12 stopinj, najvišje dnevne okoli 22 stopinj. še bo nestalno vreme, brez večjih otoplitev. Vremenska slika Nad našimi kraji in vzhodnimi Alpami se zadržuje hladen zrak, ki povzroča sveže in nestalno vre« me. Za Alpami int zahodno F.vro-po se gradi področje visokega zračnega pri/tiska. Vreme v torek ob 13. url Brnik — zmerno oblačno, 22 Stopinj; Planica — zmerno oblačno, 19 stopinj; Kredarica — rahlo oblačno, 3 stopinje. Ciprska kriza je dosegla v teb dneh svoj vrhunec. Z vmešavanjem turških lovcev, 7. napadom na grške vasi 7 zažigalnlmi bombami, s požari ln z rušenjem, z množičnimi pobijanji nezavarovanega prebivalstva, je postal položaj okoli Cipra tako zapleten, da se t njim d»n in noč ukvarja Varnostni svet. Vse nove prvine v turško-gršklh odnosih so v svojem bistvu oznanilo tiste diplomacije, ko diplomatsko orožje postane sila in moč. Vključitev turških lovcev v ciprsko krizo je po sueškem nanadu ln po sveži Tonkinški krizi najbolj nevarno dejan le pn dru^i svetovni volni. Zaskrbljujoče Je dejstvo, da voi-nP! nevnmost nribTia istočasno po dveh tirrh, m dveh nrecej od maknjenih konHh sveta. Dogodki v Tonkinškem zalivu In nannd turških lovcev na cinr-ske Grke nista v svojem bistvu tako nepovezani in ločeni delstvi. Na'brž bo držalo, da so TUPKl nrišli do sape prav v t rcnutku. ko so spoznali, da so Američani zaposleni s svojo politiko »trdne roke« in »povračilnih ukrepov« v jugovzhodni Aziji. V normalnih okoliščinah bi bilo Turkom zelo težko prevzeti nase breme očitkov in ugovorov. Tako pa pravzaprav turška obramba zaradi napadov na ciprsko ozemlje skoraj opravil Varnostni svet, ki se je sredi noči sestal, da bi sprejel poziv za ustavitev ognja. Predstavniki Varnostnega sveta so še vedno v pripravljenosti. Resolucija, ki Jo je Varnostni svet sprejel obvezuje vse sile zapletene v ciprski spopad, da ustavijo ogenj. rjn vsi • 1 • Turski lovci povsem posnela ameriški zagovor o napadu ameriških lovcev na se-vemovietnamska oporišča. Turki so vedeli, da med obema dejanjema nI bistvene razlike. Več zaporednih nanadov turfklh letal na vasi ciprskih Grkov je povzročilo tudi grške protiukrepe. Odnosi med obema državama so se hudo poslabšali. Poteze, ki sta lih vlekli obe vladi, so kazale, da J« »oorenl že v strehi«, V tem kritičnem položaju je svojo nalogo Po poročilih časopisnih agencij pa so zelo vznemirljivi podatki, da je turška vlada samo pogojno sprejela resolucijo Varnostnega sveta, ki zahteva prekinitev letalskih napadov na ciprsko ozemlje ln ustavitev ognja na otoku. Resolucijo bodo Izvajali samo pod pogojem, da se bodo ciprski Grki umaknili Iz treh vasi, Jd so jih Iztnrall ciprskim Turkom. Tako prekinitev ognja še vedno visi v zraku kot Demoklejev meč. Dogodki na Cipru so hudo nre-tresll ves svet. — Po tonkinškem zapletu je bila to druga resna klofuta miru v zadnjem času. čeprav so poročila iz drugih dežel med seboj precej različna, pa nikjer ne podcenjujejo skrbi, ki jih je ustvaril napad turških letal na ciprske vasi. Resnost položaja in težavnost rešitve opisujejo prav vsa časopisna poročila. V poslanici, ki jo je turškemu prvaku poslala sovjetska vlada je rečeno, da uporaba orožja nI pravo sredstvo za reševanje zapletenih odnosov med nacionalisti. Ciprski Grki ln Turki naj sami, brez vmešavanja rešijo svoje probleme. »Poskusi s silo orožja vsiljevati rešitve, lahko samo še bolj zaostrijo položaj, razširijo spopad in povečajo vojno grožnjo.« Ameriška vlada je po pisanju ameriškega tiska uporabila vse oblike pritiska, da bi preprečila obnovitev bojev na Cipru. Ameriški tisk je mnenja, da Je položaj še vedno kritičen, zlasti ker ni nič pomagal razgovor, ki ga je imel Johnson z obema predsednikoma vlad: turške ln grške. V Londonu so prepričan!, da je položaj na Cipru skrajno resen in napet. Do poslabšanja utegne priti, če Turčija ne bo ustavila napadov na otok. V Parizu sodijo, da morajo čim prej najti boljšo rešitev za ukinitev sedanje krize. Tako bi onemogočili podaljšanje sedanje napetosti ln spopadov. Indonezijsko časopisje piše, da Je bombardiranje ciprskih vasi poskus v mednarodnem življenju, da bi zopet uzakonili diplomacijo topovnjač. V tem pogledu ni mogoče delati razlik med malimi ln velikimi državami. f ti Otroška konfekcija na letošnjem beograjskem sejmu Po vseh naših krajih hudo primanjkuje otroške Ikonfek-cije. Cesto zaman iščemo po trgovinah perilo, pletenine, zgornja oblačila ali čevlje za določeno starost otroka. Pod pritiskom potrošnikov oziroma javnosti bo tudi letošnji beograjski sejem dobil posebno obeležje. Velik del sejma, ki bo od 10. do 18. oktobra FlH ki bo po obsegu doslej največji izmed vseh dosedanjih, saj se je že prijavilo za udeležbo 15 tujih dežel, bo posvečen prav otroški konfekciji. Da bi te potrebščine široke potrošnje v prihodnosti v večji meri ln izbiri zagotavljali potrošnikom in da bi se proizvodnja otroške konfekcije čimbolj razvila, so izdelani tudi predlogi, da bi črtali davek na promet za vse surovine oz. polizdelke, ki so namenjeni otroški konfekciji. To bo lahko precej pripomoglo k povečanju te proizvodnje in boljšemu asortimanu teh izdelkov na trgu. \adal jevanje s 1. strani Tržič v prihodnjih 30-letih program za razdobje od leta 1962 do 1992. V razgovoru z inž. Cirilom Oblakom in diplomiranim inženirjem gradbeništva Jožetom Aha-čičem, ki zdaj projektira nekatere turistične objekte v Podijubel ju, trenutno umetno jezero | površino 1700 kvadratnih metrov, sem zvedel marsikaj zanimivega o Tržiču v prihodnjih tridesetih letih. Predvsem je treba poudariti ne-< smotrnost dosedanjega širjenja mesta v kotlini okrog starega je-dra, ki ne nudi nobene perspektive za nadaljnji razvoj ne novih industrijskih kapacitet in še manj stanovanjskih sosesk. Tak nena-črten razvoj pa je značilen za vsa naselja, ki se hitro razvijajo in ki nimaio urbanističnega programa, tudi za Kranj. Urbanisti so na podlagi zelo natančnih analiz gibanja prebivalstva v zadnjih letih, razvoja vseh panog gospo- Samo mesto bo v bodočem razvoju zaščiteno, ker predstavlja pomemben spomeniškovar-stvenl objekt. Urbanistični program predvideva, da bi se iz njega izselila tovarna Runo, sicer pa naj bi ostalo tako, kot je. Ob njem, na levem bregu Bistrice, se bo razvil bodoči center mesta, ki bo z novo cesto mimo železniške posLaje poveznil s sekundarnim centrom na Bistrici. Ju/no od kopališča na Bistrici so urbanisti v programu predvideli večje površine za šport in rekreacijo, pn* stavško polje pa so rezervirali Za nadaljnji razvoj po letu 1992, seveda če iz kakršnihkoli razlogov razvoj ne bo hitrejši kot predvidevajo zdaj in bo treba tu že prej pričeti z gradnjo. Urbanistični program jc narejen le 'v* mestni, hiši na Titovem trgu v Kranju si te dni Številni obiskovalci • ogledujejo zanimivo razstavo z naslovom »Leto 1944 na Gorenjskem«. Razstavo je pripravil Gorenjski muzej v počastitev kranjskega občinskega praznika. S številnimi fotografijami, fotokopijami dokumentov in s časopisi je bogato dokumentirano partizansko gibanje v tem letu pri nas ln nasilja fašističnega okupatorja med našimi ljudmi — Foto: F. Perdan Bomo pili cenejše vino? Pred dnevi je bila na okrajni Go- be občinskih proračunov »od rok spodarski zbornici v Ljubljani ti- do ust«, temveč da bi ta predlog darstva, komunikacijskih objek- za celotno tržiško občino, ne tov. družbenih slu/b itd. prišli do za mesto samo / ožjo okolico. v re/ultata, da se Tržič v prihodnje 7vezi z novo mednarodno cesto lahko uspešno razvija le proti ju- in potencialnimi možnostmi za gu, ne pa navzgor v kotlino. Zato razvoj turizma, zimskega in letne- so projektanti predvideli bodočo ga, predvideva urbanistični Pr0* stanovanjsko sosesko za nekaj gram predvsem ureditev podijn- več kot 400 ljudi na Bistrici, beljske doline. V Podljubelju b°" okrog novega križišča, prometne do uredili umetno jezero, ki }>° deteljice, kjer bo tudi stikaliŠče služilo poleti za kopanje, pozmu vseh turistično pomembnih poti pa za drsanje. V načrtu so Se vi' II. Škofjeloške prireditve Ob 85-letnici rojstva Cvetka Golarja . Pester program škofjeloških prireditev se nadaljuje. V četrtek, 13. avgusta, bodo priredili spominski večer rojaku, pesniku, pisatelju in komediografu Cvetku Golarju 'ob 85-letnici rojstva. Večer slovenskih domačih pesmi bo povezan z Golarjevo domačijsko liriko. Sodelovali bodo: vokalni sekstet bratov Pleško s triom Igorja Jamnika, trio Bardorfcr z vokalnim kvartetom Zvonček, škofjeloški študenstki oktet in vokalni kvintet Fantje s Praprot-na. V sobotni številki Panorame boste lahko brali: Za vroče dni (filmske novice za mrtvo sezono) Rak na zatožni klopi V bolivijske Ande Nova obzorja v ^srednji Aziji GLAS v vsako hišo skovna konferenca o spremembah obračuna prometnega davka od alkoholnih pijač. Obstoji možnost, da bi že na letošnjem vinskem sejmu znižali cene alkoholnim pijačam za 5 odstotkov. obravnavali v dolgoročnem cilju za reševanje težav na vinskem trgu in s tem omogočili normalen razvoj gostinstva in turizma na svojih območjih. Na zbornici so mišljenja, da bi lahko kot pr- Nove davčne stopnje so določili va občina sprejela predlog 5-od- šele tedaj, ko je posebna komisi ja analizirala vse morebitne posledice, ki bi lahko izšle iz tega ukrepa. Največ pozornosti so posvetili občjnskim proračunom, da se pri tem ukrepu ne bi preveč znižal dohodek občin. Ako sedaj na kratko pogledamo, kako izgledajo nove davčne stopnje pri posameznih pijačah: vino bi imelo 20 odstotkov (stara stopnja 25 odstotkov), pivo prav tako 20 odstotkov (do sedaj 25 odstotkov), pri žganju in drugih žganih pijačah pa naj bi ostala stopnja prometnega davka ista kot do sedaj. Nove tarife naj bi veljale za" ] ro-dajo pijač v trgovini, dočim bi v gostinstvu veljal ta zakon .od litra prodane pijače. Obdavčitev bi bila: od vina 50 dinarjev, žganja 200, piva 40, in od drugih žganih pijač 250 dinarjev. stotnega znižanja občina Bežigrad Že za letošnji vinski sejem v Ljubljani. Cilj gostincev nc sme biti kvantiteta vin, odnosno pijač, temveč kvaliteta, ker edino s tem bi pritegnili kupca, odnosno turista. A ta cilj zasleduje tudi sprememba teh con. J. J. v občini, predvsem avtomobilske ceste s pravokotno cesto Jezersko—Preddvor—Begunje—Bled, kjer bo prometna povezava vseh turstično zanimivih področij v občini: Podljubelja s predorom in Zelenico kot zimskim smučarskim centrom, Doline (Jelendol, Lom), področja pod Dobrčo in področja pod Križko goro. Na Bistrici naj bi v prihodnjih tridesetih letih nastal bodoči sekundarni center Tržiča, kjer bo družbeno in trgovsko središče, šola, varstvene ustanove, rekreacijske površine in stanovanjski objekti. Ob avtomobilski cesti bo visoka gradnja (4 do 6 nadstropij), v dolini, na platoju pod cesto in V Loki ter nad sedanjo vasjo Bistrica pa individualna gradnja. Prvih pet blokov že gradijo. kend naselja in nekateri gostinski objekti, obdelujejo pa tupi področje za motokros. Na platoju pred predorom je predvidena vrsta novih del (modernizacija i°" stišča, adaptacija doma Staneta Žagarja, nova restavracija in no hotel itd.). Žičnica na Zelenico, K* bo postala zimski športni cente ne le za naše smučarje in turiste, ampak tudi za avstrijske, sajim3 zelo ugodne snežne razmere, Je v gradnji, predvidena pa je vlečnica za smučarje. Dom na lenici bodo dogradili, po Potre pa bodo zgradili tam še eno 8 ' stišče. Od športnih objektov, ki f predvideni v prihodnjih 1^' ' omenimo še ureditev sankaš* proge pri Sv. Ani, ki bo odgovarjala mednarodnim tekmovalnih zahtevam. — t. že. tudi Ze- Popoldne na Korčuli KOLIKO POPIJEMO? Občinske skupščine na področju liubljanskcga okraja so v letošnjem letu planirale 1,9 milijarde, t. j. za okoli 10 milijonov več kot so dobili v s prometnim davkom na alkohol ne pijače. Na podlagi statističnih podatkov, s katerimi razpolaga Gospodarska zbornica se predvideva, da bo do konca leta prodano v ljubljanskem okraju 4,729.0001 vina, 7,535.2001 piva, 454.0001 žganja ter 631.4801 drugih žganih pijač, za katere bodo dobile občinske skupščine 786.588.000 dinarjev. To pa je precej več kot so predvidevali, saj so že v prvi polovici letošnjega leta dobili 540 milijonov. To dokazuje, da ni bojazni, da bi pri tem trpeli občinski proračuni. Namen spremembe prometnega davka od alkoholnih pijač je, da bi omogočilLpocenitev vina v gostinski mreži. NE OD ROK DO UST S palube ladje, ki mirno plove Grem proti edinemu večjemu proti pristanišču, se vidi pravo parku. korčulansko poletje In ljudje v Dva upokojenca mirno zreta v lahkih oblekah, ki pričakujejo morje, ki se je vse pobelilo v ladjo. opoldanskem soncu. Molčita. Mo- Pristall smo. Nosačev nI videti, goče listata knjigo spominov na Tudi tisto pristaniško gnečo smo mlada leta, mogoče premišljata anskem letu zaman pričakovali. Ni tistih malih o penziji aH o hula-hop, katerega »sort seva« ter preplašenih deklet še v mladih letih nista poznala. In fantov. Niti tiste brezbrižne preko kanala se v soncu blešči gomile turistov. Orebič. Iznad njega pa se kot go- S a m o na koncu ferala, poleg rostas dviga greben Peljašca. pristanišča nekaj delavcev iz barke iztovarja pesek. Samo za trenutek so prekinili delo, zanima jih, kdo se je pripeljal s »Starim gradom«. Ko pa vidijo, da ni nič posebnega zopet poprime-jo lopate. Morje še blešči na soncu. Vonj bencina mimoidočega a*> tomobila se hitro izgubi. Čuti se vonj morja; slan prijeten vonj rib pomešan z vonjem črnogorice. V občinah, kjer je težak ekonomski položaj, nebibiloobvez.no 5 odstotno znižanje prometnega davka. Da bi dosegli namen novega predloga, bodo priporo tali občinskim skupščina«, da vendar c,8to zraven morja, na sprehaja ne bi gledali samo trenutne potre- lišču otroci vrte hula-hop. OPOLDAN Čudim se. Poldan, čas ko se vsepovsod najhuje dela, a tu v teh tesnih ulicah, ter malem trgu je ljudi kot malokje. Z desne strani odmevajo udarci kladiva, ki zbijajo rebro nove barke, ki je pravkar v gradnji. Na drugi strani mesteca, ki Je MIR Globok mir poldneva. Samota čudovito deluje; kot da Nebo Je visoko. Nebo Je W skončno visoko In popolnoma plavo. Voda se blešči kakor biser. Treba se Je predati soncu samoti — ter uživati. AKVAREL Od zgoraj z brega gledana čula Izgleda kot akvarel. Tukaj • kar ničesar močnega, ničesar n«» bi izražalo neko dramatičnost a nerazpoloženost. Korčula ne živi v ncrazpoloženji1' Nasprotno, ona, mirna in šum« prinaša človeku mir ln spokOJ stvo; pravi balzam za živce. Galebi še vedno hrešče nad ml1" nim morjem. Kot v snu plava barčlca. Inad mesta se dviga zvonik ^a neki glas venomer šumi, glas, ki tedrale. se komaj sliši, glas, katerega T* daljave se na horizontu V pravzaprav ni, ali on Je vsepovsod, blfžuje ladja; Ekspres Hntfa j. Oseka je. Mir prekinejo kriki galebov. Nc, ne mislite, da so oni lačni in da zaradi tega tako glasno kričijo. Ne, oni se kot ljudje tega otoka vesele turistov. Split, in še naprej proti Lep cam našega Jadrana. Ponovno Je zavladal mu" morjem. Ladja se zgublja v daljav'- Fran ini**1* Iz naših komun # f/ naših komun • I? n*šfh knnvin & iz naših komun # Iz naših komun # Iz naših komun • I? naših komun * i? na*fh komun Nova samopostrežna trgovina na Hujah omogoča sodoben način prodaje, potrošnikom pa nudi pestro izbiro živilskega blaga — Foto: F. Perdan Cesta okoli jezera — ozko grlo Z naraščajočim prometom sredi turistične sezone postaja cc-st,a okrog Blejskega je/.era za voz-Dike Čedalje bolj težavna. Z otvo-r|tvijo kampa je promet še go-'C|Ši. Pristojni organi so pred leti Uvedli samo enosmerno vožnjo ln tako olajšali promet. Kasneje Pa so omejitev spet ukinili. Letos Sc ni bilo nesreč, razen seveda Manjših nezgod, več jih je bilo lani. Težko je z omejitvijo vožnje, *er se tujci ne znajdejo hitro ker ne poznajo ceste. Vsakdo pa si *eli Popeljati, da vidi celo okolico- Posebno gosto je v lepili soncih dneh, ko se po obali ob cesti nabere polno avtomobilov in kopalcev. Za naprej pa so izgledi še s'abši, ker bo promet še nadalje n£raščal, zato pa bo treba nekaj Ukreniti, če ne drugega, vsaj Omejiti hitrost vožnje. Samopostrežba zamenjuje klasično prodajo Rekord na Bledu V Kranju na Hujah je predsednik občinske skupščine Martin Košir odprl v soboto nov potrošniški center veletrgovine Živila. Nova prodajalna, ki je v sklopu šolskega centra za blagovni promet, ima površino 161 kvadratnih metrov. Gradbena in obrtniška dela so veljala 32 milijonov, vrednost' opreme pa je 10 milijonov dinarjev. Z gradnjo potrošniškega centra so pričeli spomladi 1962 leta hkrati s šolo. Predvidevali so, da bodo dela končana že lani. Ker pa so morali pri gradnji dati prednost šol. centru, ki je bil brez pravih prostorov, je nova prodajalna šele sedaj na razpolago potrošnikom. V primerjavi s staro klasično trgovinico ob Zupančičevi cesti, ki so jo sedaj že zaprli, pomeni nov lokal precejšnjo pridobitev. ,,U štirnco gledat" 2c v začetku 19. stoletja so Ustanovili v Železnikih v Selški-jtolini pito čipkarsko šolo. Takratna učiteljica je /brala okoli sebc otroke, nekateri so imeli ko-r"aj pet let, kjer so se učili kle-' {"Janja. Takrat je bila v tem kraju glavna obrt či'pkarstvo in ko-^aštvo. Zato so morali v to šolo tudi tako mladi otroci, da so kas-n°!c lahko kaj zaslužili in pomagali svojim staršem. Z namenom, da bi se ta tradicija ohranila prireja Turistično utuštvo Železniki že drugi »Čipkarski dan«. Pričel se bo že v soboto zvečer, ko bodo na nekate-ri" vrheh zakurili kresove. Med . m časom pa bodo v samem kraju pokazali nekaj starih narod-JUn običajev: »U štirnco gledat, povire šivat, muzko popravljal« jn druge. Na sam »Čipkarski dan« Pa bodo zjutraj ob sedmih od-Pr'i razstavo čipkarskih izdelkov, atere bo prej ocenila posebna *0rnisiia. Razstavljene izdelke in ^katere 'druge turistične poseb-"?sti tega kraja bo lahko vsak joiskovalec tudi poceni .kupil. f'kazali bodo tudi staro navado, *>er čipkarice klekljajo pred svo-hišami. Med sprevodom — šel bo popoldan skozi Železnike — bodo izvajali stare običaje in med rug i m tudi pesem nočnega čuvaja. V času čipkarjtva je vsako noj hodil po vasi moški imenovani nočni čuvaj s »sulico in laternico« ter vsako uro pel pesem, katero bodo tudi v nedeljo izvajali. Najzanimivejše pa bo popoldan ko bo tekmovanje čipkarie in čip-karjev iz Poljan, Gorenje vasi, Vrhnike ter Železnikov. Po končanem delu pa bo posebna komisija vse izdelke pregledala in jih ocenila in jih kasneje nagradila. Zvečer pa bo prijetno domače rajanje. Med 80-mi čipkaricami bo sodelovala tudi najstarejša 86-letna Marija Primožič iz Železnikov. Turistično društvo ter druge oi-ganizacije se ogrevajo, da bi ponovno utanovili čipkarsko šolo v Železnikih. To je edina rešitev, da ta zvrst obrti ne bi izumrla. Glavni problem je vsekakor učni kader, pa tudi za prostore ne bo lahko, kljub temu bodo verjetno ta problem kmalu rešili. Ze do sedaj je prispelo nad petdeset, prijav za to šolo. Zakaj vrste? V Kranju je postalo že tradicio-"fIno» da mora ob sobotah in Jf°d prazniki vsaj po en član dru-da^ Zgubiti ^Poldan ali popol-ned'|da nakupi vse potrebno za ča ° 0/' *"ez Praznike. Zadnje se, ko povsod uvajajo 42-urni aeiovni teden oz. prosto soboto, e nam pQ drugi strani vsiljuje Sovska mreža s svojim poslovanj' • da prav soboto porabimo nakup prehrambenih predme-<*y. Predvsem za mleko, zelenja-*ruh in meso. Povsod so k°nčne vrste in čakanje, posebno pri mesarjih. j/e rnislimo; da prodajalci niso ™rljivi in delavni, saj jih že »neca pred pulti prisili, da hitro Postrežejo. Gre zato, da naša tr-K?\'ska mreža še ni uspela vskla-«"i svojega poslovanja. Kaj nam na primer koristi samopostrežna ^Sovina, v kateri je mogoče hi- ° zbrati v košarico kar iščeš, če pa nastane zastoj pri blagajni. Razumljivo je tudi, da v trgovimi kranjske klavnice na Maistrovem trgu preko tfcdna sekata meso le dva sokača. Toda zakaj ne bi to delo ob sobotah opravili trije? Pripravljena je tehtnica, delovna miza in vse ostalo za tri sekače, le mesarja ni, da bi tudi na tretjem mestu stregel potrošnikom. Nekatere mesnice so odprte le določen čas, prav tako tudi mlekarne in prodajalne sadja in kruha. Vprašamo se, zakaj trgovska mreža ne uspe prilagoditi poslovnega časa potrebam občanov. Ce že ni dovolj lokalov, pa je treba vsaj te izkoristiti. Zakaj v posameznih dneh v tednu na primer dva sekača stojita za pultom in čakata na potrošnika; ob sobotah, ko je naval, pa ne zmoreta. Mislimo, da bi z boljšo organizacijo dela in razporeditvijo kadra in časa lahko tudi v Kranju odstranili nepotrebne zastoje v trgovski mreži in dolge vrste, ki povzročajo toliko nepotrebnega godrnja-n ia R. Velik prostor, samopostrežen način kupovanja, pestrejša izbira blaga ter uvedba prodaje kruha, mleka, mesa sadja in zelenjave ter šolskih potrebščin so prednosti, ki se jih bodo razveselili vsi prebivalci Novega doma, 1 Tu j in Planine. Glede na sedanje potrebe je nova samopostrežna trgovina celo prevelika in lokacijsko nekoliko odmaknjena. Vendar pa pričakujejo, da se bo promet naglo večal, še potem ko se bo pričel Kranj širiti tudi na tem področju. Nov potrošniški center na Hujah je največji objekt, ki ga je letos odprla veletrgovina Živila in tretji po vrsti, ki po svoji funkcionalnosti omogoča sodobnejši način poslovanja. Doslej so namreč z adaptacijo starih lokalov odprli že dve samopostrežni prodajalni in sicer prvo meseca maja v Kranjski gori in drugo na Prirnskovem prve dni julija. Sedaj gradijo še dve taki prodajalni. Samopostrežna trgovina na Kokrici bo predvidoma odprta oktobra, potrošniški center na Zlatem polju pa do konca leta. L. s: Turistična sezona poteka v gorenjskih letoviščih, kot na Bledu, v Bohinju, ob šobčevem bajarju in drugod, zelo ugodno. Preskrba v hotelih in gostiščih je dokaj dobra, tako da so gostje kar zadovoljni. Tudi prireditev (in razvedrila je dovolj, k vsemu pa je prispevalo še dokaj lepo vreme. Na Bledu se je število gostov po prvih dneh avgusta naglo dvignilo nad 3 tisoč in je dne 6. avgusta doseglo rekordno udeležbo 3.506 turistov. V hotelih je bivalo ta dan 1422 gostov, v počitniških domovih 542, v privatnih sobah 788, na kampu v Zaki 720 iq v gostiščih 34. Tudi v juliju je bil obisk na Bledu zelo dober, saj so v tem mesecu zabeležili za 8.703 več noč-nin kot lani. Od skupnega števila nočnin 68567 je bilo 23.708 domačih in 44.859 tujih. Povečalo se je zlasti število tujih nočnin, medtem ko je bilo domačih celo za 1.586 manj kot lani julija. Vendar pa nazadovanje domačega turizma ni bilo tako očitno kot v primerjavi med letoma 1962 in 1963. 1 sa It o k jrin t pw. 11«' kaj Taborniki letovali v Kraljevici Taborniška organizacija »Jezerski biseri« Bled organizira vsako leto počitniško letovanje za svoje člane ob morju. V' mesecu juliju je kakih 50 tabornikov v dveh izmenah taborilo na campingu v Kraljevici. V prihodnje pa pripravljajo skupinski izlet na Triglav ter v druge kraje. Med mladimi taborniki vlada precejšnje zanimanje za skupne pohode v naravo. Pionirji planinskega odseka so letos prebili vesele počitniške dni pri Puli. Dom na Visokem Dela pri dograditvi zadružnega doma na Visokem napredujejo po predvidenem načrtu. Urejujejo sanitarije, telovadnico in društvene prostore. Tako bo ta dom po 15 letih gradnje le dobil končno obliko. — R. Nova cesta Svet krajevne skupnosti Podbrezje skrbi tudi za urejanje okolice kulturnega doma, avtobusnih postajališč v Podbrezjah in na Bistrici. Več del so opravili tudi pri javni razsvetljavi in urejanju krajevnih cest. Pred kratkim je bil dograjen tudi odcep ceste z nadvozom nad avtocesto. Ta del ceste je zaradi povezave vasi'Bistrica—Žeje— Duplje izredno velikega pomena. — R. Spet na Himalajo Komisija za tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije je pričela s pripravami za odpravo druge alpinistične odprave na Himalajo, kamor naj bi odšla prihodnje leto od marca do junija. Odprava bo štela 12 članov. Izbrali jih bodo od 29 najboljših slovenskih alpinistov. Med kandidati jih je nekaj tudi z Gorenjskega. — R. Razvoj turizma na Jezerskem Svet krajevne« skupnosti Jezersko je na svoji zadnji seji obširno obravnaval razvoj turizma v tem kraju. Ze dose"danja prizadevanja so pokazala prve rezultate. Obisk stalnih in tudi nedeljskih turistov je zelo dober. Turisti so zadovoljni, ker posluje recepcijska in informacijska služba, izboljša'" so se gostinske usluge, kraj sam je lepo urejen. Se vedno pa so težave. Na Jezerskem ni bencina, slaba je izbira po trgovinah in~-drugo. Kamen spotike je tudi slaba povezava s Planšarskim jezerom. Toda že v tem tednu so pričeli z razširitvijo ceste od Anclarskega mostu do točilnice pri jezeru. Uredili pa bodo tudi nekatere druge poti. — R. Dobra letina Po več toplih in sončnih dnevih je zadnje deževje zelo koristilo kmetijskim pridelkom. Kmetje so sc bali, da zaradi suše pravkar posejana ajda ne bo kalila. Zelo dobro je letos obrodil krompir. Tudi sadja bo letos precej. Posebno veliko bo jabolk in hrušk. Po več zaporednih slabih letinah za orehe, bo tudi ta obira na Gorenjskem dobra. — R. »Ovčarski bal« V nedeljo, 16. avgusta, bo na Jezerskem tradicionalni »Ovčarski bal.« Prireditve bodo pri Planšarskem jezeru. Turistično društvo organizira planšarski program z zabavnim sporedom. Organizatorji pričakujejo veliko udeležbo domačih in tujih gostov, če bo le lepo vreme. — R. Dom na Voglu Planinsko društvo Avtomontaža Ljubljana gradi na Voglu planinsko kočo. Potrebna so le še manjša notranja dela. Dom stoji na izredno lepem terenu, oddaljen od žičnice le 40 minut. Lepi so izleti proti Komni, na Vogel, na Krn, v bohinjsko dolino in drugam. Planinci so ga zgradili s prostovoljnim delom in s pomočjo kolektiva. — R. Informativna služba Krajevna skupnost Britof pri Kranju ima uradne ure za stranke, in sicer ob četrtkih popoldan. V.tem času dajejo v pisarni vse informacije in potrebna navodija na vprašanja občanov. — R. Petdesetletnica nelepih spominov V Celovcu-bo v soboto, 15. avgusta zborovanje posvečeno petdesetletnici začetka prve svetovne vojne. Usmerjena bo proti ponovnemu oživljanju nacizma v Evropi. Zborovanje pripravlja avstrijska komunistična stranka. Zborovanja sc bo udeležila tudi delegacija iz Tržiča. Na kulturnem programu bo nastopil tudi Sarabonov lnstru-mentalno-vokalni ansambel. Presenečenje internirancev V nedeljo je obiskalo Tržič in nekdanje taborišče pod Ljubeljem 28 nekdanjih francoskih internirancev. Bili so močno presenečeni nad napredkom pri nas, posebno pa so bili srečni, ko so se popeljali skozi predor, ki so ga prav oni začeli graditi v času vojne. To je letos že druga skupina francoskih internirancev, ki je obiskala nekdanje taborišče. Prizor s svadbe »Zupanove Micke« — ljudski običaj iz Zabnice, ki prikazuje kupčijo z volom. Razen tega običaja io še vrsta drugih, ki poživljajo »Mickino svatbo« v okvi-ni škofjeloških prireditev na loškem gradu. Predstave »Zu-nanove Micke« bodo na sporedu še ta in prihodnji teden — Foto: Akl Blejski nasadi, parki in pota Vrtnarija Bled dela kot samostojna ekonomska enota podjetja Komunala. Njeno delovno območje obsega Bled in Radovljico. Zaradi razširjenega turizma v tem delu so tudi naloge vrtnarije precej obsežne. Samo na Bledu vzdržuje 16ha parkov in nasadov ter 2 ha v Radovljici in Begunjah. Zato že samo redno vzdrževanje obsežnih kompleksov zahteva precej skrbi, dela in sredstev. Vsa dela v parkih opravljajo ročno, ker bi s stroji motili mir. Nasade cvetlic v parkih urejajo zelo skrbno, prav tako tudi prod hoteli, ob cestah in v središču Bleda in na gradu. Lepo so urejena tudi grobišča in spomeniki NOB. Nerešeno pa je urejanje in vzdrževanje okoliških izletniških območij, kot je to Straža, Osojnica, Korarca itd. Tod pa le premalo skrbijo za poti k izletniškim točkam. Z bolj stalnim i:1 skrbnim delom pri urejanju poti k izletniškim točkam bi omogočili tudi večji obisk v zanimivih krajih blejske okolice. Poljanska dolina je v turlstlč- • nem oziru še vse premalo lz- ; korlščena, čeprav nudi za to \ idealne naravne pogoje. Kaže j pa, da se bodo ljudje zanjo j le počasi začeli zanimati. V TreblJI sta že dve vikend hišici, kakršne vidimo na sliki, tri podobne pa še gradijo. Naselje v lepem okolju se bo verjetno še širilo SUFDA. 1*. nvmista 1964 iz naših komun • J"1 «~"*$ih knrnim • f* n/tšlh komun tfft 1* ntaSlh komun tU |7 naših Um..M ^ »-» r%**#tl< s* f* n<*5?k l^miin ^ Irar naših komun Največja povojna gradnja na Bledu Gostinsko podjetje s 400 ležišči Dela pri gradnji hotela Jelovica na Bledu potekajo dobro. V teku pa so že notranja obrtniška dela. V vodstvu hotela so povedali, da trdno upajo na otvoritev hotela kot je bilo prvotno določeno, to je letos za novo leto. Seveda, če ne bo kakšnih izrednih in nepričaikovanih ovir. Z izgradnjo novega bolela se bo Jelovica uvrstila med največje gostinske organizacije na Bledu. Prenočitvene zmogljivosti bodo dosegle 400 ležišč. Toliko pa jih imajo samo Toplice z depan-dansami. Novi hotel Jelovica, ki ga gradijo v neposredni bližini sedanjega, bo po izgradnji postal centralni objekt z vsem komfor-tom in potrebnimi napravami. V njem bo na razpolago 160 ležišč v 85 sobah, 3 apartmani, restavracija z 250 sedeži, vrtna terasa s 300 sedeži, konferenčna oziroma baniketna dvorana, družabni prostori za goste in drugo. Sobe bodo najsodobnejše opremljene, ftelerfsa Sin, pij! Pred dnevi (v nedeljo) sem videl primer (pravijo, da je pogost), ki me je spodbudil k temu pisanju. V neki medvo-ški gostilni so za mizo sedeli trije odrasli ter dva otroka, oba fanta, stara približno 8 in 11 let. Najprej so pili samo odrasli in ko so bili že dokaj dobre volje, so začeli ponujati tudi otrokoma. V začetku sta se branila, vendar jih jc oče prisilil. Med njima se je razvil naslednji razgovor: — Sin pij, če hočeš, da bom ponosen nate! — Ne! Bo mama huda, ko bo zvedela, da sem pil! — Kaj mama? Če ne boš pil, ti ne bom nikdar več dal denarja za šolo in kino. Pa naj ti mama da. Fanta sta se ustrašila (saj ima vsak rad denar in potrebuje ga) in začela sta piti. Pila sta vino, in celo žganje, morda še kaj drugega, vendar nista bila toliko »vesela« kot oče, ker je preje prišlo do reakcije v njunih telesih. Kakšen dialog se je moral šele potem razviti doma? Po razgovoru sodeč ni tu prave vzgoje, pa tudi gostinci bi morali na take primere paziti, opozarjati. Vsi vemo, da se mladini nc sme točiti alkoholnih pijač, pa tudi v društvu starejših ne. Seveda so bili tu • v prvi vrsti krivi starši. Le sreča, da takih primerov ni veliko. Vendar pa zaslužijo grajo. — J. J. vsaka pa bo imela telefonske in signalne zveze. V spodnjih prostorih hotela bodo uredili moderno kuhinjo, ki bo dnevno lahko preskrbela hrano za okoli 500 gostov. Tudi recepcija se bo po izgradnji preselila v novi objekt. Skupaj z depandansami Mežak-lja, Blegoš Bogatin in Lovec ima Jelovica sedaj 240 ležišč. 160 novih postelj z restavracijo in teraso pa bo močno povečalo kapacitete podjetja in hkrati vsega Bleda, ki lahko skupaj s kampom, privatnimi sobami, počitniškimi domovi in hoteli, že sprejme kaj\ih 3900 gostov. S pridobitvijo Jelovice pa se bodo zmogljivosti povečale in dosegle nad 4 tisoč ležišč. Pri depandansi Blegoš so že letos tik pred sezono lepo uredili vrtno teraso, jo opremili z novi- mi garniturami in zgradili streho. Še pred otvoritvijo novega hotela pa bodo morali porušiti objekt, ki zakriva celotno pročelje / novega poslopja, in sicer s severne strani. V tem objektu so sedaj še prostori za računovodstvo, grajska klet in stanovanja za uslužbence. Ko bodo to stavbo odstranili, se bo odprla celotna severna fasada novega hotela'z vhodnim delom. Zunanjost jJare-ga objekta bodo olepšali in jo prilagodili novemu traktu — oba pa bosta povezana s hodnikom in streho. Gradnja hotela Jelovica je največja te vrste na Bledu po vojni. Nove kapacitete bodo lahko uporabili že za zimsko sezono, do konca pa bodo lahko izkoriščene za poletno sezono v prihodnjem letu. Morje je slano Vsi tisti, ki ste že bili na morju (seveda, če.jc bilo dovolj tisočakov) ste lahko opazili, da se morje in obzorje stikata. Niti to ni čudno, saj se tudi cene hočejo (so že blipu) dvigniti do obzorja. Mnogi dobijo na morju morsko bolezen. Prav lahko pa se jo dobi tudi na suhem. Najlažje takrat, ko poslušate zabavne meloidje o morju. * Pri nas poznamo črno, rdeče in rumeno morje. Na uho vam povem, da so te barve od sramu pri tako visokih cenah dnevnih pensionov. Kadar ste se kopali ,v morju, ste ga lahko okusilj in ugotovili, da je grcnko-slanega okusa, kot človeški znoj. Nič čudnega, saj je morje »popilo« že mnogo Človeškega znoja. Zelo lahko je tudi spoznati domačega ali tujega turista. Domači vedno hodijo po cesti s pogledom obrnjenim navzdol. Upajo namreč, da bodo le kje morda našli kakšno znižano ceno. Mi imamo morje, vendar imamo tudi morje nerešenih problemov v zvezi z letovanjem na morju. Vsi vemo, da je morje zelo globoko, vendar če hočemo k morju, moramo imeti še globlji žep. Letos sem sklenil, da bom počitnice preživel v okolici Kamne gorice. Morja imam že od prejšnjih let dovolj, zato sva si z Marjano izbrala bolj »hribovite« predele. Sam nisem najboljši hribo-lazec, zato sem menil, da bodo vzponi na Jelovico kar primerni. Toda nastale so težave, pa še kakšne! Marjano sem poslal v Kamno gorico po kruh. Za zajtrk sva ga še imela, za kosilo nama ga je zmanjkalo. Ura je bila že okrog dvanajstih, Marjane pa še od nikoder! Tudi ob petih popoldne ob malici je še nisem dočakal. Bil sem v skrbeh. Šel sem pogledat, kaj je. Okoli osme zvečer je bilo. Vesel sem bil, da sem pred prodajalno kruha med dolgo vrsto končno le našel mojo Marjano živo in zdravo, čeprav še brez kruha. Kaj morem, če imajo v Kamni gorici tako navado, da kruh pripeljejo zvečer ob 20. uri namesto zjutraj. Tu res dobro« funkcionira trg. mreža. Da ne bo zamere: zgodilo se je ločno opoldne. Kje: v kavarni hotela Grajski dvor v Radovljici, pretekli ponedeljek. Naročil sem si kavico. Ce bi bila kavka tako dobra kot je bila brhka natakarica, potem bi bil še zadovoljen. Nad kavico sc niti ne pritožujem toliko. Zamerim le tistim, ki v hotelu Grajski dvor skrbijo za čistočo posode in še posebej za skodelice za kavo. Skodelica, v kateri sem dobil kavo, je bila na eni strani vsa od rdečila. Ce bi vedel, katera je pila kavico pred menoj, potem bi bil tiho in tudi Marjani ne bi tega povedal. Tako kavice še pokusil nisem. Ogorčen sem didšel in bil tako prikrajšan za nekaj dinarjev. Bohinjci so zelo pametni. Ob jezeru pri cerkvi sv. Janeza na levi strani ceste so postavili ograjo. Prav radoveden sem, zakaj? Morda mi bo kdo le kaj pojasnil. Menda bodo pobirali vstopnino. Odločili se še niso za kaj? Morda -bodo zbirali le za ograjo. Toda, kaj drugega kot ograjo nimajo pokazati. Gotovo bo to koristilo njihovemu turizmu. Še eno imam iz Bohinja. Tuji in domači gostje so se mi pritoževali, češ, da jih turistična direkcija pošilja v privatne sobe, ki še niso gotove, ali jih pravkar belijo. To je zelo pametno delo, saj se sedaj, ko je precejšnja vročina, zidovi kar dobro sušijo«, turisti pa letajo po Bohinju za sobami, ki bi vsaj približno ustrezale nihovim željam. Če Tržičani nimajo vsaj toliko denarja, da bi zasuli luknje na tržnici, ga jim sam posodim. Luknje so tolikšne, da gre cel čevelj notri, če si bo kdo od občinskih mož zlomil nogo, potem bo gotovo bolje. Za danes naj bo dovolj in ob koncu vse zveste bralce prav lepo pozdravlja Vaš BODIČAR Trgovina v Boh. Beli Bohinjska Bela ima meočno zastarele, skorajda neuporabne prostore za trgovine. V vasi sta dve poslovalnici trgovskega podjetja Koloniale Bled, ena v Spodnji, druga v Zgornji vasi. Oba prostora pa sta za potrebe trgovine premajhna, zraven tega pa brez skladišč in hladilnih ter drugih prepo t robnih naprav. Vaščani so že večkrat predlagali, da zgradijo nove trgovske prostore ali pa preuredijo zadružno poslopje. Podjetje Koloniale in občinska skupščina sta poskušala rešiti težaven problem, toda izkazalo se je, da obstoječa zadružna zgradba ne bi bila primerna za trgovski objekt. Zato se je podjetje Koloniale odločilno za gradnjo nove trgovine v bližini šole. Čas je, da ne bi več odlašali, saj vas potrebuje novo trgovino, ki bi lahko zadostila potrebam va-ščanov Zgornje in* Spodnje vasi in še Podiklanca ter Obern, Slamnikov in Kupljenika. Lepo vreme letos je privabilo v naše Julijce mnogo domačih ln tujih turistov. — Na sliki vidimo tako skupino ljubiteljev gora v Mojstrani, ki se pravkar odpravljajo verjetno v dolino Vrat in potem naprej, na Triglav, na naš najvišji vrh — Foto: France Perdan »Bled, ti moj Bled« , Letošnja zabavno-glasbena revija« Bled, ti moj Bled«, ki je ta teden, je že sedma po vrsti. Vsako leto jo ob največjem turističnem vrvežu prireja domače turistično. društvo. Revija ima žc tradicijo. Prireditelji poskušajo vsako leto presenetiti obiskovalce s kakšno novostjo v sporedu, drugače pa se iz leta v leto pnavijajo podobne »tvari in prizori. Prvotna zamisel z geslom »Vse o Bledu« se iz leta v leto bolj izgublja in prireditev dobiva čedalje več splošnega, rekli bi lahko svetovljanskega duri |. Takšen značaj in smisel ji daje močna udeležba tujih izvajalcev pri sporedu, zlasti v artističnem delu. S prvim delom programa so izvajalci obujali spomine na blejska festivala popevk 1962 in 1963 (ne pa na 1964!), s čemer niso prav1 nič ogreli niti domačih niti tujih obiskovalcev. Te točke so izzvenele bolj kot »tožba po starih lepih časih«, ko so se popevke šc rojevale na Bledu. Bolj pa je navdušil gledalce kvaliteten artistični program, ki so ga izvajali plesni par s Poljske in Bolgarije, iluzionist Letajcv, imitator iz Nemčije, virtuozinja z violino, Nemka Schnell in drugi. Zelo zanimiva sta bila tudi nastopa folklorne skupine »Polet« iz Beograda s šiptarskim'plesom »Rugovo« in sodelovanje kvarteta »Magnifi-ko« z mehiškimi melodijami. Osrednja osebnost in nedvomno največja privlačnost, zlasti za domače udeležence, pa je bil nastop Culeta Pokornog — Mija Aleksića iz Beograda. Med ostalimi nastopajočimi je občinstvu zelo ugajala pevka Beti Jurkovič in Djuka Rauš. V zelo pestrem ter v dve in polurnem pogramu je nastopil tudi trio Bardorfer z vokalnim kvartetom ter blejska folklorna skupina. Prireditev so uspešno vodili sodelavci RTV Ljubljana Marjan Stare in Aleksander Colmik ter Vclimir Damič-Cico, vodja družabnih iger na Bledu. — J. B. Rotacija Na Jesenicah pod Mežakljo polagajo te dni na drsališču cevi za novo umetno ledeno ploskev. Gradijo tudi nove betonske tribune. Drsališče bodo pozneje tudi prekrili, tako da bodo na njem lahko Igrali tekme za svetovno hokejsko prvenstvo, ki bo leta 1966 pri nas — Foto: Fr. Perdan Nisem ga upal ogovoriti. Ko je odvrgel na pol dogorelo cigareto in segel po drugi, sem mu prižgal. Potem se je obregnil ob natakarja: »Dvojno žganje! Pa ne tistega, ki ga bodo šele v jeseni žgali.« »Na moj račun,« sem navrgel natakarju. Tudi to ga ni potolažilo. Mrko je zdel in me še pogledal ni. Pre-udarjal sem, kaj bi ga moglo tako prizadeti, česarkoli sem se spomnil, je bilo ničevo in nepomembno v primerjavi z njegovim razpoloženjem. Še preden se je vrnil k mizi natakar, mu je vzel žganje s pladnja in ga na dušek uničil. »Repete,« je revsknil. Ko je tudi »repete« pogoltnil in sem še zmeraj molčal, ga je moja obzirnost toliko omehčala, da je zaklel: »Prekleti svet in stokrat preklete rotacije!« ^ Zdaj je nastala v moji glavi po-polna-zmeda. Kaj ima Matej Smeh z rofacijo? Teoretično rotirajo direktorji in funkcionarji, praktično pa tisti, ki se jih je treba znebiti, bodisi ker nimajo cerkov-niškega karakterja, bodisi ker so prevzele koga skomine po njegovem stolčku in je-dosegel pri vplivnih stricih rotacijo, ki je vrgla njega navzgor, rotiranega pa — če je imel srečo — s konja na ponija. Matej Smeh pa mi direktor. Nima vplivnih stricev. Za njegov stolček se nihče ne poteguje. Za njegov službeni položaj tudi ustava ne predvideva rotacije. Ni strahu, da bi ga kdo spodrinll. Tam, kjer je, si je treba pošteno zavihati rokave. Za to se pa nihče ne puli. Matej Smeh je strugar. »Kaj se ti je zgodilo?« sem ga previdno potipal. »Meni nič. Preklinjam rotacijo. Rotiranje je navadna svinjarija!« Tole se mi je zdelo le prehudo: »Če misliš rotaciijo načelno, kot vpeljano in uzakonjeno družbeno prakso, potem moram reči, da . . .« »Tako je!« mi je ostro segel v besedo. »Praktično rotacijo mislim. Rotacijo vsakdanjega življenja. Svinjarija, pravim.« »Poslušaj, rotacija je demokratična oblika družbenega upravljanja, ki nudi vsakomur pravico do...« »Figo,« me Je spet prekinil, »samo nekaterim, ne vsem.« »Zdi se mi, Harmonjka, da nI* maš razčiščenih pojmov o struk"1 turi in sistemu družbenega upravljanja. Načelo rotacije je teore* tično pogojeno ...« »Nehaj! Nehaj, prosim, če b°" češ, da še ostaneva prijatelja! S*"1 mo nobenih teorij. Zadnjič sem sedel dve uri na sestanku in P°" slušal teorije Bartolomeja Gobca. Lepo je govoril. Funkcionar Je» sem si rekel, političen človek, razgledan in pošten, lahko mu verjamem. Od začetka do kraja nam je lepo razložil vsa Viačela. In povedal nam je tudi, čemu in zakaj rotacija. Za njim je govoril še Jože Rahitnik, tudi funkcionar in nekakšen načelnik na občini« On pa je sploh opletal samo o rotaciji in dokazoval, kako pametna pridobitev je to.« »Saj tudi je. Demokratična P1* 'dobitev.« »Prekleta pridobitev,« mi je Pr*^ tegnil, »ampak to sem spregledal šele danes, ko sem slišal, da sta oba — Bartolomej Goberrt starim 4 tedne, dobra . mlekarica — Po-••enta Pavle, Breg ob Savi št. 22, Kranj 3461 Prodam dvosedežni moped Co-libri. —- Škofjeloška 7, Kranj 3463 Prodam dobro ohranjeno leseno montažno garažo. — Ogled in ponudbe vsak dan v Stražišču, Trojarjeva 51, Kranj 3464 RAZPISNA KOMISIJA PRI CP G0MNJSKI TISK KRANJ RAZPISUJE DELOVNO MESTO DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: fakultetna izobrazba s petletno prakso na primernih delovnih mestih ali srednješolska izobrazba z desetletno prakso na primernih delovnih mestih. Ponudbe z opisi zahtevanih pogojev in kratkimi življenjepisi pošljite RAZPISNI KOMISIJI PRI CP »GORENJSKI« TISK KRANJ — do 10. septembra 1964 Obvestilo Valilnica v Naklem obvešča interesente, da si vsako sredo lahko nabavijo piščanec za pleme v starosti 1 dan do 3 mesece. Po ugodni ceni prodajamo tudi 1 leto stare kokoši za nadaljnjo rejo ali za zakol. KZ NAKLO VALILNICA Zahvala Izčrpan po težki bolezni nas je v 75. letu starosti za vedno zapustil naš nadvse dobri skrbni mož, oče, stari oče, brat, stric in svak JOŽE FAJFAR (Cajnarjev oče) Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani. Zahvaljujemo sc dr. Bajželjnu in dr. Majorju in vsem ostalim, ki so počastili njegov spomin s številnim cvetjem in nam izrekli sožaljc. Posebno zahvalo izrekamo nadvse dobro organizirani gasilski četi Breg, kakor vsem ostalim udeležencem gasilskih čet, Jakobu Kalanu za poslovilne besede, katere mu je izrekel za požrtvovalnost. Hvala gospodom duhovnikom z Brega in iz šmartna za ganljive besede ob odprtem grobu in tako tudi pevcem upokojencev, ter vsem ostalim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot. Globoko žalujoča žena Ančka, sin Jože z družino, hčerke Mi-ci, Anica in Francka z družinami ter ostalo sorodstvo Drulovka, Kokrica, Besnica 1*1*1» ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči J*8««* pri NB v Kranju 607-11-M35. Telefoni: glavni ln odgovorni gjdnlk, uredništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno j**"« mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so-. 1« 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese-** Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. , Kupim uplinjač za Puch 200 ccm. Niko Stibelj, LIP Cešnjica, Tehnični oddelek, Železniki 3442 Kupim otroško posteljico. Pi- bernik, Visoko 37, Šenčur 3451 Kupim BMW 250 ccm, letnik 57. — Jože Rmtarič. Iskra, Železniki Hrano in stanovanje nudim tovarniški delavki za pomoč na mali kmetiji. Brilofi 83, Kranj 3443 Hrano in stanovanje nudim delavki ali upokoienki za varstvo otroka in pomeč v gosood»n»tsvu. štabker Agata, Smlednika 39, Kranj Enodružinsko hišo z lepim vrtom 10 minut iz centra Kranja za- menjam za enako v Kranju. Ponudbe odati pod »Zamenjava« 3444 Gasilsko društvo NAKLO priredi v nedeljo 16. avgusta 1964 ob 15. uri na gasilskem vrtu v Naklem tradicionalno VRTNO VESELICO z raznimi šaljivimi točkami: kegljanje za jarca itd. Za ples igra Gasilski kvintet iz Stra-žišča. V slučaju slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo 3445 Dam hrano in stanovanje fantu za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 3446 Naprošam osebo, ki mi Je pomotoma vzela na Milah moško -kolo Diamant«, da ga vrne v gostilno Bohinc 3447 Na cesti .TLA od gostilne Lovec« do hiše št. 38 sem izgubil denarnico z dokumenti in večjo vsoto denarja. Denar je last podjetja. Poštenega najditelja prbsim, da vrne denarnico na naslov v dokumentih ali v PTT 3448 Iščem gospodinjsko pomočnico za planinski dom na Lubniku. — Hrana in stanovanje zagotovljena v domu, plača 25.000 din 3419 Za sobo želim kuhati in šivati odraslim osebam. — Ponudbe pod Takoj« 3450 Iskreno se zahvaljujem gasilcem enote Kranj, ljudski milici In sosedom, ki so nam ob nesreči pomagali. — Farčnikovi, Kranj. Mandclčeva pot 6 3462 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja Gorenjske oblačilnice Kranj razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE za opravljanje administracije in komercialne korespondence Pogoji: končana ekonomska ali administrativna šola z dobrim znanjem strojepisja unmmmarma OSMRTNICA V neizmerni žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama tašča in teta FRANČIŠKA GOVC roj. Ocvirk Porgeb drage pokojnice bo dne 12. avgusta 1964 ob 17. uri s križišča na Hujah na pokopališče Kranj. žalujoči: hčerka Vida por. Ogris z družino, sin Janez z družino, sin Mirko z ženo, ter ostalo sorodstvo Kranj, Kokrica, Prebold, Dob je pri Planini, Ljubljana 12. 8.1964 Zahvala Do kraja strti, pod mučnim vtisom gnusnega uboja, s katerim je bilo na zverinski način vzeto življenje našemu dragemu očetu, bratu in stricu STANKU MOHARFJODU INVALIDU IN BORCU NOV se vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali in nudili pomoč iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni obč. odboru ZB Kranj, zastopnikom množičnih organizacij iz Naklega. Zahvala tudi godbi na pihala iz Kranja in pevcem iz Dupelj 1 za žalostinke. Prisrčna hvala govornikom in vsem, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in kakorkoli počastili njegov spomin. Žalujoči: hčerka Albina, brata Janko in Mirko, sestre Tončka in Karlina, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo Naklo, Kranj, Smlednik, Stockport K O Nova specializirana trgovina s stanovanjsko opremo v Kranju, Koroška cesta 35 bo odprta 15. avgusta 1.1. V prodajalni bo potrošnikom, podjetjem in ustanovam na razpolago naslednje blago: # Stanovanjsko pohištvo # Zimnice in posteljni vložki $ Posteljnina vseh vrst — odeje in pregrinjala, perilo, perje, puh # Dekorativne tkanine — zavese, pohištveno blago # Preproge in razne plastične obloge za pode, drvonitke 9 Razni dekorativni predmeti itd. Odobravamo POTROŠNIŠKA POSOJILA! Pričakujemo vaš obisk in sc priporočamo m Veletrgovsko podjetje TCcHcAjUU KRANJ KINO Kranj »CENTER« 12. avgusta premiera angl. filma ŠPORTNO ŽIVLJENJE ob 17. in 19.30 13. avgusa angl. film ŠPORTNO ŽIVLJENJE ob 17 in 19.30 14. avgusta Ital. film SLASTI SODOBNIH VEČEROV ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 12. avgusa amer. film V SVETU KOMEDIJE ob 18 uri, premiera franc. film ESTERINA ob 20. uri 13. avgusta franc film ESTERINA ob 18. in 20. uri 14. avgusta franc. film ESTERINA ob 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 13. avgusta ital. film SLASTI SOBOTNIH VEČEROV ob 20. uri Tržiti pt'4'iflfd V KRANJU Jabolka 80 do 100 din, hrušk-? 120 do 200 din, breskve 140 do 20:; din, grozdje 300 din, slive 180 do 200 din, paprika 150 do 200 din, paradižnik 120 do 140 din, solata 120 do 140, fižol v stročju 120 do 130 din, čebula 70 do 80, kumare 25 do 30 din, komarice za vlaganje 90 do 100 din, zelje v glavah 50 do 60 din, pesa rdeča 60 do 70 din, korenček 60 do 70 din, jedro orehova 1300 do 1400 din, skuta 180 do 200 in, surogo maslo 11!»; do 1200 din, med 700 di nza k»: kaša 130 do 140 din, ješpren 120 do 130 din, koruzna moka 135 do 145 din, ajdora moka 160 do 180 -din, proso 75 do 80 dir Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij podjetja »ELEKTROTEHNA« LJUBLJANA, Parmova ulica 33 razpisuje delovna mesta v 1. Trgovskih pomočnikov za prodajalno v Kranju in sprejme v uk 2. 2 vajenca t Pogoj: ad 1. kvalificiran delavec tehnične stroke ad 2. uspešno dokončana osemletka. Zaželjen moški. . Osebni dohodki ad 1. po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja. V 73. letu nas je za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče in brat HAFNAR ALOJZ mesar in posestnik Iskreno se zahvaljujemo vsem, kt so nam v tem težkem času stali ob strani, počastili njegov spomin in zasuli grob S številnimi venci. Posebno zahvalo dr. Bajželjnu Ivanu, ki ga je zdravil, gasilcem iz Bitnja, Žabnice in Stražišča, predsedniku Petru Vilfanu za poslovilne besede, mesarjem iz škofje Loke in Kranja za tako številno udeležbo na njegovi zadnji poti, duhovnikom iz Smartnega in pevcem upokojencem iz Kranja. Vsem še enkrat hvala. žalujoči: hčerke, sin, bratje in sestro Zg. Bitnje, 8. avgusta 1964 kanov - Leonov; 52 >>lJsmilite se otroka!« i,, "Mi, bumbo-džumbo, se ne vojskujemo z otroci! Le vaš soprog m ubija!« Mistress Spillane je molčala. Jih « Zse^* ie deset tisoč žena z otroci in nihče ni preštel, koliko Je pobil. Po cestah, v gozdovih in v kolibah strelja na nas.« »Otrok ni kriv! Bog prepoveduje ubijanje nedolžnih ...« zrase] UrI je pogledal dečka. V zadnjih dveh letih je močno Mistress Spillane je poskušala moliti, vendar se sploh ni mogla •Pomniti besed molitve. Geturi je stopil k njej. *Usrnilitc se sina!« je zajokala ženska. Geturi jo je prekinil: »Dcvolj je neumnosti, madame!« gt P° njegovem jeznem klicu ji je' postalo lažje pri srcu. S pre-rasenim pogledom je ošinila obraze prišlecev in poskušala raz-rati. kakšna usoda jo čaka. *Kje je orožje in denar?« . Gospodarica je prijela sina za roko in ubogljivo pokazala vse, lJud,S° Zantcva,i- Strah je počasi plahnel. Zazdelo se ji je, da ti JU°-je me nameravajo ubiti ne nje ne sina. T , *Plantažniki so veliki prasci in pobrali so nam zemljo«, je , *°l Mkola v angleščini in dostojanstveno opazoval gospodarico °u*ipalova. ». Borci z golimi pangami so pripeljali dolgoglavega kuharja V[,il)oi o. c "Nisem pričakoval, da boš postal izdajalec, Muhoro...« je stro dejal Geturi. »Odpeljite ga.« Muhoro se ni branil. Molče in s povešeno glavo je odšel. Partizani so preiskali hišo in se pričeli pripravljati za odhod. Geturi je strogo pogledal gospodarico. »Zažgali bomo hišo. Vzemite vse, kar potrebujete, madam. Vaš mož je zažgal mnogo naših kolib.« Geturiju sc je gospodarica skoraj zasmilila, vendar je v teh trenutkih prikril to neprimerno čustvo. Sovražnika je treba iztrgati kakor klošča, ki se je zalezel pod kožo. »Sinu ne dajajte več banan! Mar ne vidite, da ima na obraztt bananov spuščaj ... Odidite, madam! Zažgali bomo hišo! Prenočite lahko v vojaški kolibi. Vojaki se ne bodo več vrnili vanjo ...« Kmalu je hiša zagorela. Prižgali so v notranjosti. Skozi okna in vrata so sikali plameni. Črn dim, prepreden z rdečimi plameni, se je v velikih oblakih valil v nebo. Plameni so bili vse višji, prebili so opečnato streho in prasketali nad poslopjem, ki je propadalo. Streha se je podrla in v sinjo noč so pršeli milijoni isker in-snopi rožnatega dima. Mistress Spilane je kot hipnotizirana iz temne vojaške kolibe opazovala goreči bungalov. V plamenih je izginjalo vse, kar ji' je še do pred nedavnim pomenilo srečo. Spillane se je vrnil ob zori. Ko je zagledal pogorišče in pobite stražarje, je planil s konja. Služabnika, ki je stopil iz grmovja, je pograbil za ramena. »Sin? Žena?« Služabnik je pokazal proti kolibi. Spillane Je stekel tjakaj in, razbijal z okovanimi podplati. V kolibi sta — pregrnjena s staro in umazano odejo — ležala žena in Harrv. Spillane je pokleknil. »Sta zaklana ...?« Skoraj zverinsko tuljenje se je predirljivo razleglo v kolibi. Plantaž.nik jc omahnil na ženino telo in zajokal. Smrt, ki jo je vsepovsod sejal, je stopila tudi v njegovo hišo. Mistress Spillane je prestrašena planila pokonci. Sin je glasno zajokal. Živa sta! Spillanca jo zapustila moč in sedel je na sphana tla. XXIII. poglavje Nastopilo je deževno obdobje. Vsak dan so se nekaj ur vliva i' Iz nizkih oblakov pravi potoki vode. Grmelo je in bliski so trgai, nebo. Oblaki so bili nizki. Potem se je' spet prikazalo veselo \n toplo sonce. Vse je oživelo. Po listih so se lesketale svetle kapljic-Ptice so prepevale. Svež zrak je prinašal ljudem nov pogUm. Med velikim deževjem jc Geturi pripravljal enoto na nove spopade, preverjal je učenje svojih vojakov in v štabu s svojimi poveljniki proučeval oližnje pohode. Zdaj je poveljeval desetim odredom. Vlada je poslala odlok, po katerem je dobil generalski čin. General »Afrika«! Nasprotnik ni hapadal, pritajil se je in zbiral sile za odločilni udarec. V času deževja je Vanžiko odšla v Nairobi, da bi zvedela za sovražnikove namene in se povezala s partizansko obveščevalno službo, ki jo je vodil plečatl čaro. Moški se ne bi mogel tako lahko pretihotapiti. Po cestah so bile povsod patrulje in zasede. Vanžiko se je vrnila čez teden — utrujena in raztrgana, vendar z novo puško. Vojak, ki jo je napadel v gozdu, jc zgubil orožje in življenje. Le stežka je hodila. Noge je imela močno razpraskane in okrvavljene. Geturi jo je sprejel v štabu. »Vojaki prodirajo proti goram iz ,smeri Fort-Halla,« mu je rekla Vanžiko. Utrujena glava ji je omahnila na prsi. »Vojakov jc mnogo — kot kobilic« Nobenega dvoma ni bilo — vrhovni poveljnik je na posvetovanju opozarjal prav na to operacijo, imenovano »Kladivo«. Velika vojna se je začela. Zjutraj so se prikazala letala. Na gozdove so metali bombe. Po gorah se je razlegalo grmenje in stokrat odmevalo v soteskah. Glavne sovražnikove sile so sc pomikale tja, kjer so stali odredi generala »Afrike«. j Vrhovni poveljnik jc ukazal Dedanu Geturiju, naj uniči glavno udarno silo sovražnika. Pod njegovo poveljstvo so postavili še pet odredov. Drugi poveljniki so morali s svojimi odredi pritegniti nase sovražnikove sile. 66 C5 LAS M. Tivain: Tom Sawyer - detektiv 61. Končno sva sklenila, da bo eden Izmed naju odšel k Bessi, drugi pa bo medtem temeljito preiskal okolico tobačnega polja. Toni se je odločil za ogled oklice stričevega posestva, a jaz sem jo mahnil k Bessi, kolikor so me nesle noge. Brez trkanja in z velikim ropotom sem planil v Bessino sobo. »Oh, predrznež,« se je razjezila Bessi. Zatožila te bom mami. Dovolj mi je tega. Vedno vdreš v mojo sobo takrat, kadar se oblačim, radovednež radovedni!« 62. »Ampak, Bessi!« sem Jo prekinil. »Nič ampak! Porednež si od nog do glave, da veš!« — Res, Bessi, tokrat ni bilo namerno. Veš, strica Sillasa so zaprli, ker je ubil Jupitra,« sem zdrdral v eni sapi. »Kaj? Kakšne neumnosti kvasiš? Kaj res misliš, da ti bom vse verjela? Dragi moj, tckrat si se hudo zmotil. Sicer pa, vi fantje imate vedno kakšne izgovore, ki v resnici niso vredni piškavega oreha. Prosim, da izgineš iz sobe. Za danes te imam dovolj!« 63. »že dobro, Bessi!« sem ji rekel. »Ti se jeziš in vso stvar zavlačuješ, a midva s Tomom se morava mučiti s premišljevanjem, kako bi strica rešila iz Ječe. Zdaj v odločilnih trenutkih prideš na dan s takimi neslanimi. Adijo, Bessi!« še preden sem dosegel vrata, se mi je Bessi obesila okrog vratu. »Huck,« je začela, »cc malo pomislim, mogoče imaš vendarle ti prav. Veš, sam si kriv, ker se tolikokrat šališ na moj račun.« sport • šport • Sport • šport H šoort • šoort 9 šoort 9 šnort šnort šnort %b *oort H šoort # šport • šport • šport 9 šport • šport 9 šp° II, slovenska plavalna liga V gorenjski skupini vodi Triglav II Uspeh kranjskih tenisačev V zadnjem kolu gorenjske skupine II. slovenske plavalne lige so bili doseženi pričakovani rezultati. Na lestvici vodi druga ekipa kranjskega Triglava, ki bo verjetno tudi končni zmagovalec. Ob končnem vrstnem redu bo odločil četveroboj vseh ekip, ki bo v soboto popoldne v Kranju. Triglav II: Radovljica II 91:66 V Radovljici je v dvoboju naj-resnejših kandidatov za osvojitev prvega mesta kranjski Triglav premagal domačine. Med posamezniki se je odlikoval predvsem Viktor MohoriČ na 100 m metuljček z rezultatom 1:22:6. Rezultati: moški — 100 m prosto: 1. Balderman (T) 1:11.1, 2. štromajer (T) 1:14.4, 3. Jukič (R) 1:14.6, 4. Krištof (R) 1:22.0, 200 m prsno: 1. Bulut (R) 3:18.1, 2. Bon-celi (T) 3:18.8, 3. Prešeren (R) 3:22.9, 4. Kalan (T) 3:23.7, 100 m metuHčekt 1. Mohorič (T) 1:22.6 2 Polainar (T) 1:27.6, 3. Kokrdi (R) 1:31.8, Smrekar odstopko slovensko moštvo pa 'bo iz SNL i iz^Hlo ^dinjih 5. Tekmovanje v obeh II. s'oven-skiht' ligah — vzhodni in zahodni litri se nrične 6. seotembra.-V ra-hodni litri! nastopa 10 moštev: Primorje (Ajdovščina); Koper, Sla-' vija (Vevčr-), Sava (Tacen),- Lfti-,♦«*, Kamnik.' Svoboda (Dunliea), ^mžaJe. Tržič vri škofi« Loka. • j3j avpusta^ se bo nad"d''evip»lo teKmovroie z4 poka'1 m a^šnla Tita, Na, sooredu 'f> •naslednja t ■sre-č?nia: K^uVl : "^iglav. Nova Gorica : S'ov'an. DeKmaris : L'uib-f**?*, V'iminij : Rikbr (Trbov-S^ota : Svoboda. Tekme »"-Kr CVel.) : Maribor, Dodale ; o'imn'n -,n K'nd:var : Ljubljanski so-ftriki pa bodo odigrane 26. avmsta. V nn'nra^ah za T>rven-«*tv«*na Wk-m^vania bo v pribodnd«»rr?r?b .nek«-?, nrijateHsikih tekem. Moštvo Nakla se bo v «e-delio srečalo s Št. Janžem — Koroška, škofja Loka gostuje v Ar-noldsteiinu. Železniki pa v Preddvoru. — T. K. (T) 1:03.2, 100 hrbtno: 1. Novak (T) 1:50.3, 2. Milovanovič (T) 2:01.7, 3. Žabkar (R) 2:05,5, 4. šli-bar (R) 2:10:0, 100 m prsno: 1. Sitar (T) 1:45.6, 2. Puharič (T) 1:50.6, 3. Erat (R) 1:52.3, 4. Dimi-trijevič (R) 1:54.2, 100 m prosto: 1. Šimler (T) 1:38.7, 2. Šmoljkovič (T) 1:48.6, 3. Slibar (R) 1:51.8, 4. ?ranc (R) 1:57.9, 4x50 mešano: 1. — 2. Radovljica in Triglav 3:20.8, 4x50 prosto: L Radovljica 3:27.2, Triglav diskvalificiran. Jesenice : Triglav III 97,5:63,5 Na Jesenicah so domačini slavili prepričljivo zmago nad tretjo ektpo Kranjčanov. Najboljši rezultat dvoboja je dosegel Volčič z Jesenic na 200 prsno z rezultatom 3:16.4. Rezultati: moški — 100 m prosto: 1. Savinjšek (J) 1:11.2, 2. Brejc (J) 1:13.2, 3. Močnik (T) 1:27.4, 4. Velikanja (T) 1:29.2, 200 m prsno: 1. Volčič (J) 3:16.4, 2. Murovec (T) 3:28.0, Grosman (J) ,3:29.4, 4. Šorli (T) 2:45.4, 100 m metuljček: 1. Fon (J) 1:43.0, 2. Žumer (T) 1:48.8, 3. Horjak (T) 1:48.8, 4. Pogačnik (J) 1:50.0, 400 m cravvl: 1. Savinjšek (J) 6:02.2, 2. Torkar (T) 6:09.3, 3. Zagore (T) 6:49.2, Cinkel (J) odstopil, 100 m hrbtno: 1. Bitenc (T) 1:28.6, 2. Tolar (J) 1:40.6, 3. Novak (J) 1:45.2, 4. Rozman (f) 1:48.2, 4x50 mešano: 1. Jesenice 2:36.2, 2. Triglav 2:43.9, 4x30 prosto: 1. Jesenice 2:13.8, 2. Triglav 2:35.1. Ženske — 50 m metuljček: 1. Dolenc (J) 0:54.3, 2.-3. Prime (T) in Zupan (J) 0:55.0, 4. Smukavec (T) 0:55.6, 100 hrbtno: 1. Skale (J) 2:07.0, 2. Dolar (J) 2:21.0, 3. Regovc (T) 2:31.4, 4. Nikolič (T) 3:03.5, 100 prsno: 1. Kropnik (J) 1:49.4, 2. Arizanovič (T) 2:05.3, 3. Bajda (T) 2:05.3, 4. Vister (J) 2:06.4, 100 cravvl: 1. Zupan (J) 1:53.0, 2. Puharič (T) 2:14.6, 3. Juvan (T) 2:22.0, 4x50 mešano: 1. Jesenice 3:34.2, 2. Triglav 4:03.4, 4x50 prosto: 1. Jesenice 3:33.8, 2. Triglav 4:04.0. Lestvica II. slovenske lige (gorenjska skupina) pred zadnjim nastopom je sledeča: 1. Triglav II 3 3 0 0 6 2. Radovljica II 3 2 0 1 4 3. Jesenice 3 10 2 2 4. Triglav III 3 0 0 3 0 P. Čolnar Mednarodno teniško srečanje med Eisenbahn-Sportverein iz Bruck/Mur in Triglavom iz Kranja, ki je bilo v soboto in nedeljo v Kranju v okviru občinkega praznika in Gorenjskega sejma, se je končalo z zmago domačinov. Posamezni rezultati: Moški: Landzettl — Znidar D. 6:2, 3:6, 4:6, Mostl — Polenec 6:3, 3:6, 7:5, Schaar — Stare 8:6, 6:4, VVratschag — Lakner 2:6, 2:6, Ber-nezkv — Znidar A. 6:8, 4:6, Bradi — Prislan 3:6, 2:6, Landzetl-Bcr-nezky : Znidar-Klinar -2:6, 3:6, Mostl-Schaar : Starc-Prislan 17:15, 6:4, Vratscheg-Bradl : Lakner-In8 Bedenk 8:6, 5:7, 6:1. , mladinci: Brener — Kokl l.:° 5:7, Pastor — Mulej 4:6, 7:4, 3:0 Brenner-Pastor : Kokl-Mulej W 6:4' 6:3' » M ženske: Kraschitzer — Znia^ V. 1:6,^3:6, Maisl — Soklič 0:6, 3:o Kraschitzer-Maisl : Znidar khč 2:6, 0:6, Brandl-Brence 0:6, 2:o Prvo mednarodno srečaM* kranjsikih tenisačev je nadalieva nje uspešnega dela in razvoja te niša na Gorenjskem, ki si UjFjJ pot v množičnosti/in kvaliteti. ^ ganizacija tekmovanja, ki je izvedena s sodelovanjem vseh čl nov teniškega kluba, je bila ze uspešna. — A. Z. Atletsko prvenstvo Kranja Pred otvoritvijo novega športnega objekta na Bledu Mali golf - nova oblika za razvedrilo Dobri meti, slabi teki Letošnje odprto atletsko prvenstvo Kranja, ki je bilo prvotno napovedano za soboto, je obetalo zanimiv in kvalitetno močan, miting z mednarodno udeležbo. Vs,aj tako so sklepali organizatorji po Naklo: Šentjanž 4:1 (2:1) V prijateljski tekmi sta se srečali enajstorici Nakla in koroških Slovencev iz Šentjanža v Rožu. Zmagali so domači z rezultatom 4:1 (2:1). Naklo: Crnilec, Marinšek, Po-renta, Drinovec, Fajan, Lang, Oman, Cuk, Pajk, Zupan, Voglar; Šentjanž: Boštjančič L, Sidler, Gabriel L, Pšeider, Rat, Mešnik, MoŠič, Gabriel II.. Gabriel III, PartI, Boštjančič II. Gole so dosegli: Cuk 2 in Pajk 2 za domače ter Partl (iz 11 m) za goste. pred okoli 100 gledalci je sodil Gros iz Kranja. Skozi vso tekmo je močno deževalo, zato igra nI bila lepa. Gostje so se kljub visokemu porazu pokazali kot dobri nogometaši. Povratno srečanje bo septembra na Koroškem. — T. K. Triglav:Šlovan2:2(l:l) V prijateljski tekmi v okviru priprav na novo sezono sta se v nedeljo srečali enajstorici ljubljanskega Slovana in domačega Triglava. Tekma se je končala neodločeno 2:2 (1:1), Gole so dosegli Vukotič (Iz JI m) in Ugrica za Triglav ter Vavpetič za Slovan. Po prikazani igri smo pričakovali zmago gostov, ki so dvakrat vodili, vendar je domačim obakrat uspelo izenačiti, kljub zelo slabi napadalni petorki. T. K. prijavah številnih tekmovalcev, med katerimi je bila vrsta naših državnih reprezentantov. Svoj nastop so potrdili tudi italijanski državni reprezentanti, ki te dni trenirajo v Kranjski gori. Prestavitev prvenstva na ponedeljek (zaradi narodnega žalovanja) je bil glavni vzrok za to, da kar polovica prijavljenih tekmovalcev ni nastopila. Verjetno pa jih je precej zadržalo tudi slabo vreme, ki je razen tega zelo raz-mehčalo Stezo. Ob vsem tem kljub nekaterim znanim imenom ni bilo doseženih zelo dobrih rezultatov z izjemo metov, kjer so se odlikovali naši državni reprezentanti: Rezultati: moški — 100 m: Zaletel (KI) 11,0, Babic (Slo) 11.3. Hočevar (Lj) 11.5: 400 m: Rubežić (P) 50.0 Arese (D 50.8 D- Bunno (I) 51,1. 1500 m: Sacchi (T) 4:01.5 Conti (I> 4:02,3 B^nis (T) 4:07,5. 3000 m: Soma^io (I) 8:25.4 KnVič (Sla) . 8:29.6 Frstrič (.TLA) 8:31,2;; višina: Babic (Slo) 190 Lajbaher (Tr) 170 Vravnik (KI) 165; daljina: Malešcv (Voj) 7,15 Knštivnik (Tr) 6,36 Stanišić (.TLA) 6,35; kro-rla: Jocović (CZ) 17,70 Tomasovič (Pa) 16,76 Konriv;ca (Tr) 13,82; d!ck: Radoš?vič (Pa) 53,33 Vravnik (KI) 48,81 Jocovič (CZ) 47,76. ženske — 100 m: Djarmd (Mar) 12,7 Farknš (Voj) 13.2 Maričič (Slo) 13,2; 400 m: Maričič (Slo) 58,7 Cigar (Di) 62,2; disk: Knčič (Br) 40,41 šporer (Sar) 39,46 (nov rekord BiH) Mežek (Tr) 33,11. L. S. Drevi Triglav : Ljubljana Drevi ob 20. uri bo na kopališču v Kranju zaostala tekma prve zvezne plavalne li<*e med Triglavom in Ljubljano. V prvem srečanju Je v slovens-kem derbiju zrna1-gala ekipa Li ubijane. Pričakujemo ogorčene borbe v dvoboju za primat v Sloveniji. Dela pri gradnji minigolf igrišča na Bledu gredo h kraju. Otvoritev bo v soboto. Igrišče so postavili v zelo primerno okolje, V park med hotelom Lovec in poslopjem krajevnega urada. Nahaja se torej v turističnem središču Bleda, gostom prav pri roki. Novo športno napravo je zgradilo komunalno podjetje Bled. Objekt so postavili po zgledu sodobnih igrišč v inozemstvu. Ima obhke betonskih sten. Blejski minigolf ali po domače mali golf ima 18 različnih igralnih polj z raznimi zaprekami. Opremljen je z vodovodno napeljavo in z razsvetljavo, tako da bo mogoče igrati tudi zvečer. Igra golf je pri nas nekaj povsem novega. Posebno sc navdušujejo zanjo tuji gostje, prav gotovo pa bo postala prav prijetno razvedrilo tudi za domače goste in za Bleice. Na betonskih igralnih poljih bodo igrali tako, đa bodo malo žogico udarjali z okovano pal'co, podobno oni za hokej, in jo spravljali v luknjo s čim manj udarci. Žoga, ki bo odletela z odbojnega mesta, bo morala obvladati različne zapreke. Hkrati bo lahko igralo P° v igralcev. «e Z izgradnjo igrišča za S011 ^ dobil Bled novo možnost za vedrilo gostov. Praksa bo ^Lj. pokazala, koliko je bil objekt P treben. Res je, da v slabem s hem vremenu gostje nimajo volj zabave. Nekaj k razvedr" ob takem času pripomoreta čl t niča in kavarna. Po večletnem napovedovanju^ razpravljanju je objekt torej zg* jen. Na vrsti so sedaj igralci« bodo povedali svoje. i Teran in KleviŠar 5. na lestvici « V lestvicah najboljših 1?ra^ za minulo namlznoteniš.ko se* ki jih je pred dnevi objavila ^ miznoteniška zveza Ju^*,a\^nJ-' na petem mestu med člani K čan Janez Teran. Isto mesto zema »pri mladincih tI**vjL|cO' Darko KleviŠar. Med desetor ^ sta » od gorenjskih igralcev Kranjčan Vlado Tome, ki Je veti na lestvici članov ln "J ^ nlčan Janez Buh, ki je desćtt v mladincih. Nogometaši Triglava so v zadi njih dneh odigrali vrsto prijateljskih nogometnih tekem z močnimi nasprotniki, da bi se kar najbolj pripravili za bližnja prvenstvena srečanja v SNL. V okvir teh priprav sodi seveda tudi Intenziven trening — Foto: Fr. Perdan