Nakopali 3,400.000 ton lignita poslovno leto 1969. je bilo ^ kolektiv Rudnika lignita Velenje zaključeno raamero- ma ugodno. Se konkretneje, skupno so nakopali v 293 de- lavnih dneh 3,404.000 ton pre- moga in kar je, seveda, naj- bolj bistveno ves ta premog tudi prodali. Z lansko proiz- vodnjo se je rudnik približal svoji rekordni proizvodnji iz- pred nekaj let nazaj, ko je konjiinktura na tržišču terjala visoko proizvodnjo. Na po- rast proizvodnje v RL Velenje je v minulem poslovnem letu vplivalo dvoje: razmeroma huda zima ter suša- Znano je namreč, da v sušnih obdobjih primanjkuje elektrike iz hi- drocentral ter morajo v takš- nih primerih termocentrale obratovati z maksimalno zmogljivostjo. Tako je lani tudi termoelektrarna šoštanj dajala maksimalne količine električne energije in zatega- delj tudi potrošila več premo- ga. V nekem smislu torej lahko govorimo o letu 1969. kot o konjimktumem letu za velenjski premogovnik. Seve- da pa proizvodnje v takšni višini prav gotovo ne bi mogli doseči, če ne bi v ko- lektivu mobilizirali vse na- pore in z ustrezno povečano produktivnostjo dosegli takš- ne rezultate. Mimo elektrarne in industrije je bistven po- rabnik lignita tudli široka po- trošnja (okrog 800 000 do 900 000 ton), ki pa lani ni odkupila predvidenih količin. In kakšni so izgledi za 1970? LR Velenje je svoj proizvodni plan za letos za- stavil na 280 delovnih dneh in na količino 3,200.000 ton Za 3,150.000 ton imajo že sklenjenih' pogodb, vendar ra- čunajo, da bo moč realno prodati s proizvodnim pla- nom predvidene količine. Ali bodo takšne količine tudi de- jansko porabljene, ni moč predvideti. To zlasti velja za termocentralo Šoštanj, ki je odvisna od FK)vpraševanja po elektriki. Ne glede na to, TE таате nakopane in s po- godba predvidene količine dirobnih vrst premoga in jüi, če jih ne porabi, deponira na svojem depoju. Glede na zmogljivost pre- mogovnika in določene re- zerve v delovnih dneh bo torej še vseeno možno pro- izvodnjo po ix>trebi p>ovečati. Na pomanjkanje premoga, vsaj velenjskega, na tržišču ob normalnem toku preskr- be, ni računati. Premogovnik Velenja je za letos v dogovo- rih za izvoz nekoliko večjih količin kosovca v Italijo- 2e doslej je premogovnik izva- žal v Italijo kakih 20 (Ш ton, za letos pa predvidevajo iz- voz približno 35 000 ton in to v okolico Torina. Predvsem gre tu za kvalitetne vrste premoga, ker zanje tudd dose- žejo lepo prodajno ceno in to kljub razmerama dolgemu transportu in s tem zvezani- mi stroški. Manjše količine lignita gredo v prodajo tudi čez mejo v Avstrijo. Brez ca- rine je namreč možno prepe- ljati v Avstrijo z enkratnim, prevozom premoga za lOOO Asch Kakšnih bistvenih težav za- radi delovne sUe letos ne pričakujejo. Povpraševanje po prostih delovnih mestih je kar veliko, vendar je še zme- rom premalo zdravih, za ja- mo v celoti sposobnih de- lavcev. Največ kandidatov je odlklonjenih aia temeljitem zdravniškem pregledu zaradi znakov obolenj hrbtenice. Strogi pregledi povzročijo od- klonitev skoro polovice pri- javljenih kandidatov za delo v jami. Podoben princip uve- Ijavljajo tudi pri sprejemu v jamo že izšolanih rudar- jev in v novejšem času tudi pri sprejemu mladih fantov v rudarsko šolo. Velikokrat so namreč simptomi obolenj hrbtenice v začetku še tako neznatni, da jih človek ne čuti, človek je na videz po počutju zdrav, toda za jamo le ni. Mimo prizadevanj za ure- sničitev zastavljenega proiz- vodnega načrta v tem letu ča- ka strokovni štab rudnika tu- di velika odgovornost za to, da se rudnik tehnološko pri- pravi na novo proizvodnjo 4,5 milijonov ton premoga- Ni več daleč trenutek, ko bo samo termocentrala v Šo- štanju potrebovala letno kar 2,5 milijona ton velenjskega premila. -F. KRI VEO jRETJI SEJEM OBRTI Po sklepu FK)slovnega j^ruženja Agens, kot organi- zatorja tradicionalnih sej- mov obrti v Celju, bo tretji sejem od 25. septembra do 4 oktobra letos. Tudi ta pri- reditev bo na atletskem sta- dionu Borisa Kidriča. Orga- nizatorji pričakujejo, da bo na njej sodelovailo več zaseb- obrtnikov kot doslej, si- cer pa meniijo opozoriti tudi na tako imenovano izumira- jočo obrt. KONUS. KOSTROJ IN UP Te tri velike delovne orga- nizacije v Slov. Konjicah so že največ naredile pri dopol- njevanju samoupravnih ak- tov. O spremembah bodo raz- pravljali prihodnji mesec, marca pa jih bodo spreje- mali. Tudi v Zrečah so že precej daleč. Slabše je z manjšimi podjetji. NADOMESTNE VOLITVE v sredini februarja bodo v 21. volilni enoti za volitve v zbor delovnih skupnosti celjske občinsike skupščine nadomestne volitve. Mandat- no imunitetna komisija pri občinski skupščini jih je predlagala razpisati, ker se je dosedanji odbornik, Ivan Javoršek, zaradi prevzema delovne obveznosti v dru- gem kraju, odpovedal man- datu. MLADINSKA KONFERENCA O ; KMETIJSTVU ' Predsedstvo mladine v Šentjurju pripravlja konfe- ^co, ki naj bi bila posve- čena kmetijstvu in perspekti- vam kmečke mladine. Dober start v novo leto • V SLOVENSKIH KONJICAH BODO POVIŠALI OD ZA 12 ODST. • V PRIHODNOSTI 500 NOVIH DELOVNIH MEST »če gledamo lanskoletne fi- nančne pokazatelje, narodni dohodaic, pač vse številke, ki naj predstavijo občinsko go- spodarstvo, lahko ugotovimo, da smo se ujeli v porast do- hodka v republiškem merilu. To je še toliko bolj pohvatao, glede na to, da je bil start nekoč precej nizek,« je v krat- kem razgovoru o gospodar- stvu v Slovenskih Konjicah dejal predsednik skupščine občine ing- Franjo Tepej. Vse delovne organizacije, razen dveh izjem, so zelo us- pešne. Tako so lani pove- čali proizvodnjo in osebne do- hodke za 20 odstotkov- Izreden je napredek Kova- ške industrije Zreče, kjer so morali leta 1967 uvesti pri- silno upravo- V dveh letih je podjetje doseglo zaradi velike prizadevnosti zaposlenih za- vidljive uspehe. Tako imajo precej jasno perspektivo, o kateri je bilo leta 67 nemo- goče razmišljati- Konus se dogovarja s češkim partner- jem o gradinji velike črevar- ne. Investicija bo znašala 10 do 12 milijard starih dinar- jev Gre za obrat, ki pomeni za Slovenske Konjice prav- zaprav novo in sodobno ure- jeno tovarno, saj bo zaposlil nad 500 ljudi. Tudi Kostroj se čedalje uspešneje uveljav- lja na tujih tržiščih. »Ne moremo govoriti o Slo- venskih Konjicah kot ne- razviti ali razviti občini. Raz- veseljivo je to, da je med ljudmi živo spomanje, da le sodobnejša tehnologija, viso- ko izobražen kader, nenehno odpiranje oziroma iskanje no- vih tržišč, oplemenitenje pro- izvodnje in boljši izdelki, omogočajo gospodarski na- predek,« je zaključil ing. Te- pej. Tako je v Slovenskih Konji- cah industrija, ki razpolaga z modernimi proizvodnimi ob- rati, v zadnjih letih zelo na- predovala in tako dobiva ce- lotna komuna bogatejši vi- dez. Letos bodo v občini po- višali osebne dohodke za 11 oziroma 12 odstotkov, kot predvidevajo v proračunu- Če računamo še na to, da neza- poslenosti v Slovenskih Ko- njicah v glavnem ni, so dobro startali v novo leto. M. SENIČAR Poglavitni cilji za 1970 KATERE SO OSNOVNE NALOGE ZA BOSPODARSKI RAZVOJ LAŠKE OBČINE? Osnovne'smernice za gospo- larski razvoj občine Laško >0 vsklajene z izhodišči, osvo- teninai v slovenskem merilu, ti v načeli priporočajo krepi- in nadaljnja vlaganja v ^te gospodarske, predvsem >a industrijske dejavnosti, ki najhitreje povečevale •roizvodnjo Za območje la- občine je mimo tega '8ГП0 tudi to, da bi povečali število zaposlitev. Posebej je omembe vredna ki jo terja dokončna esitev problemov okoli rud- ^ Laško. To bo terjalo ve- naporov, da bi tudi us- rezni republiški organi z več- Posluhom i)omagali najti ®Jooljšo rešitev. področju kmetijstva bo letu 1970 treba vlaganja v modernizacijo pro- ^ ^nje Ш razvoj kooperaci- ' ^ tistüi vejah, ki bi omo- večjo blagovno proiz- ^J«, več tržnih viškov, iki^® Preskrbovanja prebi- ^^va se bo v tekočem letu stal ^ centrov v območja občine z ^^•Jo aU obnovo trgovskih ^ gostinstvu so nujne » Krt na vTsta >rei prve etape .g^j^^esa urbanističnega pro- Tiam ® programa razvoja ij h^ ^ občini. V turizem kolikor je mogoče vključili tudi manjše kraje, kot so Tevče, dolina Gračnice in diolina Sopote pri Rade- čah. Na področju komunale bo prva skrb posvečena razširi- tvi vodovodnih omrežij 4n ko- likor bo le mogoče rekon- strukciji cest III- in IV- reda, pri čemer naj bi imela pred- nost, zaradi ekonomskih in socialnih vidikov cesta Rim- ske Toplice — Marof, Kr- V „Plinarni-vodovod'' prvo samoupravljanje Ob koncu prejšnjega tedna so člani kolektiva Plinarna — vodovod prazjnovali poseben jubilej — 20. letnico delav- skega samoupravljanja- 23. januarja 1950 so v omenjeno podjetje, ki je bilo med 47- timi podjetji v Sloveniji, uve- dli samoupravljanje in tako izi>ohiili misel pokojnih re- volucionarjev Borisa Kidriča in Djura Salaja, Id sta 28- decembra 1949 podpisal» uredibo sledeč Marksovemu izreku »tovarne delavcem in zemljo kmetom«. V podjetje so uvedli samo- upravljanje predvsem zaradi samostojnosti solidne go- spodarske moči takratne ko- munalne organizacije ter moč. nega političnega vpliva sin- dikatov na zavest delavcev v podjetju. Skosä vsa leta so delavsko samoupravljanje razvijali v skladu z normami in potrebamd. Slavnost je začel edten naj- mlajših predsednikov delav- skega sveta Marjan štor, uvodni govor o razvoju po- djetja in delavskega samo- upravljanja pa je imel prvi predsednik delavskega sveta v podjetju in Se današnji, član kolektiva Franc Kumer, Navzoči so bili številna pred- stavniki družbeno političnega življenja Iz Celja in Ljublja- ne, člani kolektiva in vsi do- sedanji predsedniki delavskih svetov, ki so prejeli tudi knji- žne nagrade. 31. januarja bo isto obletni- co praznovalo tudi drugo celj- sko podjetje LIK Savinja. BORCI NOV OBČINE CELJE V NOVIH STANOVANJIH Skupščina SR Slovenije je predpisala s 1. avgu- stom 1968 obvezno izločanje 20 odstotkov sredstev prispevka aa dokončno rešitev stanovanjskih vpra- šanj udeležencev NOV v Sloveniji. Za ugotovitev nerešenih stanovanjskih razmer v občini Celje je bila imenovana posebna komisija, v kateri so so- delovali predstavniki občinske skupščine in občin- skega odbora ZZB NOV Celje. Ugotovljeno je bilo, da od 3.080 udeležencev NOV na območju občine živi v neustreznih stanovanjskih razmerah 228 bor- cev. Za zadovoljivo rešitev njihovega stanovanjske- ga standarda bi potrebovalio krog 6 milijonov di- narjev. Analiza stanja stanovanjskih potreb je bila izdelana po strogih kriterijih, kar nam je škodova- lo pri razdelitvi sredstev v republiki. Občina Celje je udeležena le z 1,57 odstotki pri zbranih sred- stvih na območju SRS, kar predstavlja okrog mili- jon 900 tisoč dinarjev. Za določitev kriterijev in razdelitev teh sredstev je občinska skupščina ime- novala 7-članski upravni odbor sklada. Upravni odbor sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV v občim Celje se je ta- koj lotil svojega dela. Upravni odbor sklada je stal pred težko nalogo, z majhnimi sredstvi rešiti veli- ko problemov. Sprejel je svoj statut in merilo m uporabo sredstev zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za borce. Glede na to, da je sklad razpolagal le z 2,025 tisoč din sredstev, kar predstavlja le eno tretjino potrebnih sredstev, je bilo dosledno upoštevati na- čelo, da rešujemo le tiste borce, oziroma njihove družinske člane, katerih stanovanjska vprašanja do maja 1969 niso bila rešena z dodelitvijo ustrez- nega stan(,)van,]a ali s kreditom za zidanje ali adap- tacijo stanovanjske hiše. Oblikovana sredstva finančnega načrta v višini 2.025 tisoč so bila razdeljena po sledečih namenih: — vročena za nakup 14 stemovanj 700.000 din — krediti za adaptacije stanovanjskih hiš 75 bor- cem 956.000 din — krediti za dograditev stanovanjskih hiš 6 borcem 290.000 din — nerazporejena sredstva 79.000 din Sklad se je odločil za oročitev sredstev za nakup stanovanj zato, da bi z dodatnim kreditom lahko rešil več najnujnejših primerov. V to akcijo hitre- ga reševanja perečih borčevskih stanovanjskih pro- blemov se je z razumevanjem vključilo stanovanj- sko podjetje Celje. Dalo je na razpolago vsa prosta stanovanja, kupljena pri GIP Ingrad, Tako se je z novim letom selilo v nova topla in udobna stano- vanja 8 borčevskih družin, 6 pa se jih bo v aprilu letos. Z dograditvijo lastnih hiš bo sprostilo 6 borcev svojim bojnim tovarišem svoja dosedanja stanova- nja. Kljub velikim prizadevanjem upravnega odbo- ra in ostalih dejavnikov, kateri so se vključili v reševanje stanovanjskih problemov borcev, je osta- lo v letu 1969 še nerešenih 84 primerov. Po doseda- njih napovedih bo mehanizem oblikovanja sredstev za graditev stanovanj za borce v veljavi še v letoš- njem letu, poileg tega pa se bodo začele že računati anuitete. Tako lahko upamo, da bo po 25 letih po- sijalo sonce tudi tistim, ki so tako vztrajno in potr- pežljivo čakali nanj. JOŽE JELENC, Ul. V. prekomor. br. 9a Celje PROSIM ZA REŠITEV Imam eno sobo brez kuhinje, v njej stanujem z 8-člansko družino. 2e delj časa pa imam odločbo za drugo stanovanje. V tem drugem 3-sobnem sta- novanju s kuhinjo pa stanuje Vili šelekar s 4-član- sko družino. Letos si je zgradil hišo v Ulici Bratov Vošnjakov, kamor pa se je že vselila neka stranka. Ko sem vprašal Vilija šelekarja, zakaj se še ni vselil v svojo hišo, da bi se jaz lahko v njegovo stanovanje, mi je rekel, da se mu ni treba seHti. Tako mi že leto za letom nagaja pri preselitvi. Kaj naj storim? Julian Mernik, Ulica Bratov Vošnjakov 19. Potrkajte tov. Selekarju na srce, če pa to ne bo pomagalo, pa še na vrata ustreznega občinskega organa. NEUREJENI NAPISI NA PREDALIH Mnogi se jezimo na malomarnost občanov, Id nimajo urejenih pisemskih nabiralnikov, ali pa so le-ti brez napisov. Enako je tudi na vratih stano- vanj in pri zvoncih. Te pomanjkljivosti povzročajo mnoge nevšečnosti vsem, ki stanovalca ne poznajo, imajo pa nujneo pravke — predvsem službene — pri njemu. Najbolj opazno je to v večjih blokih. Menim, da bi morali hiSni sveti posvečati več pozornosti takšni malomarnosti stanovalcev, saj so za to potrebni le minimalni stroški. Rok Leskošek, p. p, 48-49, Velenje Menimo, da je predlog tovariša Leskoška zelo umesten in ga tudi mi priporočanj) tako stanoval- cem, kot hišnim svetom. OBVESTILO Obveščamo cenjene bralce, da bo 5. febru« arja začela v NOVEM TEDNIKU izhajati slikanica «POT V ZAMEJSTVO««. Uredništvo