22.780 gozdnimi posestniki bo znašal strošek za porazdelitev etata kar 218.000 di n, in je popolnoma odvečen. Prav bi bilo, da tisti, ki vztrajajo na togih administrativnih predpisih, odgo- varjajo slovenski javnosti ·v zvezi z njenimi zahtevami za znižanje stroškov p1i gozdnih gospodastvih. Ing. Boris K r a s n o v ZBOROVANJE VZHODNOALPSKIH IN DINARSKIH FITOCENOLOGOV (VIII., IX. in X. zborovanje) O delu in nalogah vzhodnoalpsko-dinarske sekcije Mednarodne zveze za fito- cenologijo (Union internationale de Phytosociologie) smo že poročali v tem glasilu leta 1967 v številki 3-4: 95-97. Radi bi gozdarsko javnost občasno seznanili z delom te mednarodne delovne skupnosti, ki se vsako leto zbira k delovnim se- stankom. Razen rednih letnih simpozijev, kjer se obravnava vegetacijska, ekološka in fitogeogra(ska problematika, so vpeljani še sestanki razširjenega predsedstva, kjer se :razpravlja o organizacijsko-tehničnih in znanstvenih zadevah. O prvem posvetu leta 1965 v Trstu in drugem leta 1966 v Ljubljani smo že poročali; tretji je bil leta 1967 v Ljubljani, četrti leta 1968 v Zagrebu in zadnji leta 1969 v Celovcu. Sekcija je leta 1966 ustanovila dokumentacijski center z namenom, da zbira in ureja znanstveno gradivo ter ga posreduje svojim članom. Namen centra je tudi, da čimprej pripravi gradivo za izdajo vegetacijskega priročnika (prodromusa) vz hodno alpsko-din ar s kega prosto ra. Delovna skupnost vzhodnoalpskih in dinarskih fitocenologov ima svoje več­ jezično glasilo »Mitteilungen« (»Poročila<(), ki obvešča člane o tekočih zadevah in problemih. Razen tega izide o vsakem simpoziju posebna publikacija, ki prinaša vse simpozijske referate z diskusijo. Ta publikacija pomeni nadaljnjo vez med člani delovne skupnosti ter njihovo povezavo s širokim znanstvenim svetom. Predvideni so tudi izpopolnjevalni tečaji, kjer naj bi se člani-začetniki bližje seznanjali s problemi vegetacijskega preučevanja ter se usposabljali za reševanje ožjih in težjih vprašanj pri terenskem in kabinetnem delu. V I I I. z b o r o va nj e vzhodnoalpske-dinarske sekcije je bilo na Dunaju od 3. do 7. 7. 1967. Organizirali so ga dunajski geobotaniki, visokošolski profesorji, dr. E. Hubl, dr. ing. H. Mayer, dr. ing. H. Wagner, dr. G. Wendelberger ter asi- stenta dr. H. Niklfeld in dr. ing. K. Zukrigl. Tema zbororvanja je bila >>Vegetacija alpsko-ilirsko-panonske kontaktne cone na obrobju Alp in Dinaridov}Primerjava med floro in vegetacijo evropskih gorskih masivov« in »Pomoč fitocenologije za izbolj- šanje donosa na gospodarskih zemljiščih<<. Zborovanja se je udeležilo 53 članov vzhodnoalpsko-dinarske skupnosti: 6 Avstrijcev, 23 Italijanov, 18 Jugoslovanov, 2 Madžara, 1 Poljak in 3 švicarji. Uvodni referat je imel F. Pedrotti, ki nas je seznanil z vegetacijo osrednjih Apeninov. Referirali so še 2 Avstrijca, 6 Italijanov, 18 Jugoslovanov, 2 Madžara in 1 Poljak. Od Jugoslovanov so referirali 4 Slovenci: ž. Košir: študij antropogenih združb in njihova gospodarska izraba; I. Puncer: Fitocenologija v službi razmeje- vanja gozdov in pašnikov v gorskem svetu Slovenije; M. Wraber: Določanje ra- stiščnogojitvenih tipov na podlagi vegetacijskih in pedoloških kart; M. Zupančič: Primerjava združb gorskega javora in bukve ( Aceri-Fagetum) v Alpah in Dinaridih. Med zborovanjem je bil občni zbor vzhodnoalpsko-dinarske sekcije. Staremu odboru je potekel mandat in izvoljen je bil novi, sestavljen takole: akad. prof. dr. ing. P. Fukarek (Sarajevo), predsednik; akad. prof. dr. ing. A. Hofmann (To- rino), tajnik; prof. dr. S. Pignatti (Trst), vodja dokumentacijskega centra; trije podpredsedniki, zastopniki treh jezikovnih območij: prof. dr. ing. E. Aichingcr (Celovec), za nemško jezikovno območje, prof. dr. F. Pedrotti (Camerino), za ita- lijansko jezikovno območje in prof. dr. M. Wraber (Ljubljana), za jugoslovanski jezikovni prostor. Organizirani sta bili dve ekskurziji, ki ju je vodil F. Pcdrotti. Na prvi smo se seznanili z vegetacijo zamočvirjenega in deloma izsušenega velikega kraškega polja (Pal ude di Colfiorito), razen tega pa smo si ogledali cerove in bukove gozdove v okolici krajev Sellano in Casenove. Na drugi ekskurziji smo spoznali floro in vegetacijo sotesk, melišč in skalnih sten (Visso, Valnerina) ter se srečali z raznimi redkimi rastlinami (Ephedra nebro- densis, Drypis spinosa idr.) in reliktnimi sestoji črnike (Quercus ilex), kraškega gabra (Carpinus orientalis) in zelenike (Buxus sempervirens). Seznanili smo se tudi z bukovimi gozdovi v Abrucih ( Gualdo, Quart o di San Lorenzo) ter prenočili v planinski postojanki Forca Canapine (1543 m). Naslednji dan je bil namenjen študiju travniške vegetacije velikega visokokraškega polja (Pian Grande, 1400 m) ter vegetaciji gore Monte Vettore (2476 m). ki so razen redkih, hudo degradiranih bukovih sestojev vsa ogoljena, porasla s pašniki in senožetmi, ponekod pa pokrita z melišči. X. simpozij je organizirala Akademija nauka i umjetnosti Bosne in Herce- govine v Sarajevu. Glavni organizator je bil akad. prof. dr. ing. P. Fukarek s so- delavci. Zborovanje je bilo solidno pripravljeno ter je želo priznanje in pohvalo domačih in tujih udeležencev. Temi zborovanja sta bih: a) Južnoevropski pra- gozdovi in b) Visokoplaninska flora in vegetacija v vzhodnoalpskem in dinarskem prostoru. Simpozij je bil v dneh od 14. do 19. julija 1969 v Sarajevu in Tjentišt~L Udeležilo se ga je 57 neposrednih sodelavcev-članov vzhodnoalpsko-dinarske sek- cije: 8 Avstrijcev, 8 Italijanov, 35 Jugoslovanov (8 Slovencev J. Kalan, ž. Košir, A. Marinček, M. Prešeren, I. Puncer, M. Wraber, T. Vhaber in M. Zupančič), 1 čeho­ slovak, 1 Madžar, 1 Nemec in 3 švicarji. 239 Uvodna referata sta imela P. Fukarek: Južnoevropski pragozdovi in njihov pomen za znanost in gozdarsko prakso in R. Lakušic: Visokoplaninska vegetacija jugovzhodnih Dinaridov; oba so spremljali številni diapozitivi. Referirali so še 2 Avstrijca. 1 Italijan, 19 Jugoslovanov in 1 švicar. Od 8 slovenskih udeležencev so imeli referate: I. Puncer in M. Zupančič: Pragozd »Kočevski Roga na Sloven- skem; M. Wraber: Topografski, ekološki in sociološki podatki o slovenskih pr:t- gozdovih in T. Wraber: Prispevek k poznavanju vegetacijskih enot razreda Thala<;- peetea rotundifolii v jugovzhodnih Alpah. Tudi to pot je bila jugoslovanska deJe. gacija najštevilnejša in najaktivnejša z referati. Med zborovanjem je bil občni zbor sekcije v Sarajevu, kjer se je hvahno clis- kutiralo o novih pravilih sekcije, za katere je izdelal osnutek M. Wraber s sode- lavcem A. Hofmannom. Zadnji 4 dnevi zborovanja so bili posvečeni ekskurzijam in referatom na te- renu. Prvi dan smo spoznavali visokokraško travniško ter gozdno vegetacijo rde- čega bora in smreke (Bo rije, Dobre vode) in hrastove gozdove (Milj evine, Pješčane piramide). Drugi dan je bil študijski izlet v Peručica, največji in najbolje ohra- njeni pragozdni rezervat Jugoslavije, kjer smo preučevali pragozdno in gcrsko tra- viščno vegetacijo. Tretji dan smo si ogledali visokoplaninsko floro in vegetacijo planinskih travišc, sten in melišč na pobočju Magliča (2386 m). Zadnji ekskurzijski dan smo se seznanjali z vegetacijo kraškega polja (Gatačko polje), z vegetacijo Nevesinjskega polja in s submediteranska, že na prehodu v mediteransko vegeta. cijo (Busak, Mostar). · Na ekskurzijski poti smo imeli priložnost seznanjati se z bogato, burno in nadvse zanimivo zgodovinsko preteklostjo Bosne in Hercegovine. Studijsko poto· vanje je uspešno vodil P. Fukarek, ki so mu pomagali Z. BjelčiC, B. Fabjančic, R. Lakušic, L. Manuševa, H. Rittzr-Studnička, V. Stefanovic in č . Silic. Za letos je sklicano XI. zborovanje vzhodnoalpskih in dinarskih fitocenologov v Obergurgl (Tirolska) v Avstriji z glavno temo »Vegetacijske me_ie v visokem gorstvuu. I. Puncer in M. Zu pančič MLADINA POGOZDUJE Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij v Ljubl.iani posveča po- sebno skrb tudi vključevanju mladine v pogozdovanje. Tako je imela njegova ko- misija za tisk in propagando 10. marca letos sejo, posvečeno zlasti temu vprašanju v zvezi s pripravami za izvedbo akcije, ki jo je združenje organiziralo . Seje so se udeležili vsi člani komisije, in sicer ing. Branko Korbar kot predsednik ter člani ing. Tone Prelesnik, ing. Boris KrasnO\' , ing. Jože Petrič, tehnik Alojz Cerkvenik in ing. Janez Ahačič . Sodelovali so tudi zastopniki biroja združenja in kot gost ing. Valentin Cenčič. Na seji je bilo ugotovljeno, da se v Sloveniji. ·v zadnjem času posveča precej pozornosti popularizaciji gozdarstva. Tako je bil npr. prirejen lani maja v Sežani republiški seminar o požarn.i varnosti gozdov. Razen gozdarjev so sodelovali tudi predstavniki turizma, gasilstva in javne varnosti. Nadalje je bil z geslom »Gozd iD okolje« lani v oktobru republiški seminar v Dolenjskih toplicah, ki so se ga ude- ležili ne le številni gozdarji, ampak tudi predstavniki Planinske zveze, Turistič!le zveze, hortikulture, spomeniškega varstva, medicine in drugi. Na Goriškem go- zdarji uspešno pogozdujejo ob sodelovanju s šolami. Pogozdovalnc dneve s šolsko mladino prirejajo tudi drugje razni gozdni obrati, npr. v Litiji, Bkofljici, Domža- lah, škofji Loki, Nazarju itd. V zvezi s pripravami za akcijo mladinskih pogozdovanj je bil 25 . 2. L l. v Re- publiškem sekretariatu za prosveto in kulturo sestanek, na katerem se je pomoč­ nik sekretarja Dušan Kompare strinjal z jzvedbo mladinskih pogozdovanj ob so- delovanju šol. Pozneje je omenjeni sekretariat podprl takšno akcijo in je dne 240