319 Narodno-gospodarske stvari. Občni zbor banke „Slovenije``. Likvidacijski odb r je sklical 28. u. m. občni zbor, v katerega je prišlo 26 delničarjev z 467 delnicami. Ko odbora predsednik g. Fr. Potočnik konstatira, da je zbor po pravilih svojih sklepčen, se g. P. Gras seli i voli za zbora predsednika. Gosp. Fr. Ravnikar bere zdaj poročilo likvidacijskega odbora, ki se je takole glasilo: „Slavna skupščina! Da bi se sklep glavne skupščine 3. avgusta 1. 1. brž ko mogoče izvršil, je likvidacijski odbor nemudoma pričel svojo težavno nalogo in je razen raznih druzih potrebnih vpeljav že 5. avgusta 1. 1. svojim glavnim zastopom in upravnikom za-ukazal, naj od 3. avgusta 1. 1. počenši nobenih zavarovanj več ne sprejemajo ter vse ne o pravem času plačane police in menjice v odpis (storniranje) nazaj pošljejo. Poskusilo se je zavarovanja prodati, toda to ni imelo dobrega vspeha. Več zavarovalnic je našo ponudbo odbilo; z druzimi, v prvi vrsti z banko „Slavijo", amo bili v dogovoru, ki so pa deloma neugodne # pogoje stavile, zmirom pa le samo najboljša zavarovanja zahtvale, slabeja pa bi bila morala banka sama obdržati. Tedaj bili bi bolje oddali, slabeje pa sami obdržali, vrh tega pa še zapreke z pozavarovalnimi bankami prouzročili, a vendar ne bi bili razmotanja kupčije pospešili. Navdani mnenja, da se morajo škode s premijo po-poplačati, smo tedaj za koristneje spoznali, da zavarovanja sami obdržimo, dokler polagoma ne potečejo. Veliko zavarovancev je že k drugim društvom prestopilo, ter se povrnitvi premije za ne še potekli čas odreklo. Na ta način smo se že mi nekoliko zavarovanj iznebili, uni (zavarovanci) pa lastni nevarnosti v okom prišli, ker bi bili pri nas, v slučaju kake škode, najbrž dolgo časa na novce čakati morali. — Da bi pa to početje, ki koristi banki, zavarovancem na vse strani bolj ugajalo, smo se z gosp. glavnim zastopnikom zavarovalnega društva ,,Donau" primerno pogodili. — Na Ogerskem in v Galiciji so večidel slaba zavarovanja in le v teh deželah bi se zavarovanci primorali, da svoja zavarovanja proti temu razrušijo (stornirajo), da se jim premija za ne še pretekli čas povrne. Glede druzih zadev poaebno zavarovanj na več let sklenjenih v oddelku za ogenj in za življenje, po-dedovanskih društev, tirjatev pri zastopih, še ne poteklih pogodeb in nedognanih pravd se pa samo po sebi umeje, da mora likvidacijskemu odboru prostovoljno ravnanje dopuščeno biti, da zamore po natančnem pretresanju in pri ugodnih okoliščinah tiste korake storiti, ki bi razmotanje ne samo pospešili, ampak so tudi za banko najugodneji. Sostava pregleda bankinega premoženja, ki ga p. n. delničarjem tukaj predlagamo, katera je mnogo časa in dela stala, velja za dobo od 4. avgusta 1. L in je kar najbolj mogoče natančno in lahko umevno narejena. Ce smo knjižene zneske premoženja bankinega tukaj zdatno znižali, storili smo to zato, da bi koga ne prevarali. Ce tudi se stanje premoženja neugodno imenovati mora, vendar imetje (aktiva) presega dolgove (pasiva) za 7706 gold. 73 kr., čeravno je tolika premijna reserva vracunjena, da se menda za pozneje škode vsa porabila ne bode. Znamenite plačilne naloge, mnogo nepoplačane škode in vrh tega §. 68. bankinih pravil, — vse to nas je nujno sililo, novcev si preskrbeti. Med mnogimi znamenitimi zaostanki, ki le počasi in pičlo dohajajo, je do sedaj še le prav malo po polnem vravnanih. Likvidacijski odbor je tedaj prisiljen bil, 15°/0 doplačilo, to je, 30 gold. na vsako delnico določiti ter se z doticao prošnjo na delničarje obrniti. Nekoliko se je že plačalo, in tako smo bili v stanu, nekaj najsilnejih plačilnih nalog, škod in druzih stroškov poravnati; a večina delničarjev do sedaj še ni doplačala, ker Čakajo Vašega pritrjenja, katero böte pa gotovo tem manj odrekli, ker je razen tega, da bi se sicer doplaČanje postavno iztirjalo, tudi v Vašo lastno korist, da se teh 30 gld. na vsako delnico, ki so za razmotanje kupčije nujno potrebni in se tega doplačila ogniti ne moremo, brž ko mogoče doplača, ker bi sicer delničarje še veča zguba zadeti utegnila. Upravne stroške smo znižali s tem, da smo 9 uradnikom in diurnistom službo odpovedali, in le še 8, ker so za zdaj neobhodno potrebni, obdržali. Pozvali smo bankine upnike, da svoje tirjatve naznanijo. Za varnost vlog podedovanskih društvenikov, kakor tudi za postavno v knjižen je firme se je skrbelo. Do sedaj sta podpisovala po dva uda likvidacijskega odbora, ali pa eden in društveni tajnik. V prihodnje pa se ima to tako uravnati, da podpisujejo po trije udje iz likvidacijskega odbora, ali pa po dva in društveni tajnik. Iz tehtnih vzrokov se je sklenilo, da se posameznim udom likvidacijskega odbora za udeležbo vsake seje po 3 gold. nagrade plača, prvomestniku pa, ker je neobhodno potrebno, da vsak dan neprenehoma kot uradni predstojnik deluje, po 3 gold. na dan, ter se nadjamo, da bo slavna skupščina ta sklep odobrila. Tedaj predlagamo : Slavni zbor naj to poročilo blagovoljno na znanje vzame ter odobri, storjenim nared-bam in stavljenim predlogom pa z glasovanjem pritrdi." Po zaslišanem poročilu stavi g. dr. J. Blei weis vprašanje na likvidacijski odbor: ali je res, daje banka „Slavija" ponujala mu tako ugodne pogoje, kakor jih v „Slov. Nar." navaja njen glavni agent in zakaj jih ni sprejel ter tako 5-6000 gold. proč vrgel? Likvidacijskega odbora prvomestnik g. Potočnik bere na to vprašanje celi zapisnik pogajanja'banke„Slovenije" z banko „Slavijo". Iz zapisnika je razvidno, da „Slav." je hotela le najboljša zavarovanja vzeti, slabejša pa (in sicer ne samo^ na Gališkem in Ogerskem, ampak tudi na Kranjskem, Stajarskem itd.) pustiti „Sloveniji". Za te zavarovance, pri katerih ni posebne nevarnosti , je zahtevala od „Slovenije" za čas, ko bi jih sprejela , do tistega dne, ko bi bilo pri „Sloveniji" njihovo zavarovanje poteklo, 20—30.000 gold. premije, od katere so hoteli pa „Sloveniji" 271/2 odstotkov, tedaj kakih 5 do 6000 gold. odjenjati. „Slavija" tedaj „Sloveniji" ne bi bila dala nič, ampak „Slovenija" bi bila 5—6000 gold. manj premije plačala. Ker gotovine ni bilo v kasi, je „Slavija" zahtevala kavcijo, da ji bi „Slovenija" gori omenjeno svoto res plačala, in je hotela ta znesek vknji-žiti na posestvo bankino. Odbor je bil pripravljen „Slaviji" plačati, kolikor je zahtevala, toda proti temu, da je kavcije ne da nobene in da razen Galicije in Ogerske prevzame vse zavarovance; naposled ji je dovolil, da jih sme 2 odstotka zavreči. Ker je „Slavija" pa le zahtevala, da si sme zavarovance izbirati in naposled stavila celo predlog, da bode premijo iskala pri zavarovancih, ki bi bili morali tedaj ea del premije dvakrat plačati, ne da bi se jim bilo to precej povedalo, so se obravnave razbile, ker se „Sloveniji" ni zdelo pošteno, da bi zavarovanci na ta način škodo imeli. Ker je hotela „Slavija" imeti le dobre zavarovance, se je odboru zdelo koristneje, da s slabimi, ki bi bila itak banki ostala, obdrži tudi dobra zavarovanja, dokler polagoma ne potečejo. — Zbor je po tem razjasniiu opravičeno videl, da z banko „Slavijo" ne bi bilo dobre kupčije; edini gosp. dr. Vošnjak je z malo besedami banko „Slavijo" zagovarjal iz narodnega stališča. Ker po nemškem pregovoru, „o denarnih zadevah mine vsa rahločutnost", je bil razgovor o banki „Slaviji" s tem pri kraji. — Zdaj interpelira g. dr. Karoi Blei weis, kako pa je z banko „Donau'4, ki ima prevzeti zavarovance? Gosp. Potočnik odgovarja, da „Donava" prevzame razun Galiških in Ogerskih vse zavarovance, ki hočejo k njej pristopiti. „Sloveniji" za to ne bo dala nič , a tudi ne bo nič zahtevala. Od zavarovancev bo sicer tudi tirjala, da ji plačajo premijo od tistega dne naprej, ko k njej pristopijo, a dala jim bo druga taka polajšanja, da bode to, kar so pri „Sloveniji" nekateri že naprej plačali, kmalu čisto poravnano. O 2. točki dnevnega reda vpraša gosp. dr. Janez Blei weis: kako opravičuje likvidacijski odbor doplačilo 30 gold. za vsako delnico, zakaj ne manj? G. Potočnik odgovarja, da odbor mora precej imeti zdaten kapital, da izplača že likvidirane škode, ker še le potem bo zamogel od drugih bank tirjati, kar „Slov." 320 dolžujejo za protizavarovanja. Iz bilance je razvidno, da baiiki ostane po izplačilu vseh dolgov brez tega, kar Be bo sedaj vplačalo, še 7706 gold. 73 kr., a odbor mora imeti gotovine, Če hoče banko obvarovati še hujših zadreg, hiš% pa in druge reči se ne morejo nemudoma prodati. Ce se reč bolj hitro razmota, več bodo delničarji dobili nazaj. Potem poprime zopet dr. Jan. Blei weis besedo in stavi tako-le podprti predlog: Ker tudi leta 1874. drugi pot od delničarjev odrajtano doplačilo, je rekel, nesrečne banke ni spravilo v nič boljši stan, smo pred letošnjim občnim zborom po znani nemški pesmi: „is denn gar ka Steg, is denn gar ka Weg, der uns ausse führt aus dem — Pech?" prevdarjali vsa pota, kako bi se z najmanjšo zgubo znebili cele banke. Teh potov kazalo se je več. Eni so rekli: „prodajte celo Slovenijo", kar najbolje morete." Kakor iz poročila likvidacijskega odbora vidimo, so jo res prodajali, pa nihče ni hotel kupiti naše beračije. Drugi so rekli: „vzemite novce na posodo pri državi; s tako imenovano Staatshilfe se utegnemo rešiti." Al država da posojila da, hoče zastavo (hipoteko) imeti in zavezo z me-njicami, vrh tega pa zahteva še visoke obresti. Odkodi pa vse to vzeti? Kaj hoče banka zastaviti in kdo bo poroštvo državi dal, ki sam poroštva nima, da ne pride ob vse? — Se drugi pravijo: „na zatožno klop od prvega do zadnjega z vsemi upravniki in ravnatelji, ki niso znali bolje gospodariti." Pa kaj si delničarji s tem pomagamo? Po občni kupčijski postavi in po bankinih pravilih je vsak delničar zavezan, za vsako akcijo 200 gold. vplačati. To je postava, in če največi del delničarjev za to postavo ni vedel, to nikogar ne oprostuje dolžnosti popolnega vplačila; nevednost delničarjev v delniških zadevah je kriva njihove nesreče. — Ker vse te poti po takem ne bile bi delničarjem nobena pomoč, je za delničarje še najcenejše sredstvo to, da se razveže vsa kompanija, ko je banka spolnila svoje dolžnosti do tistih, ki so pri nji zavarovani bili, — da iz-tirja od svojih dolžnikov, kar ima pri njih na dobrem, in da proda svoja posestva. Ce bi banka vse poplačano dobila, kar ima pri agentih in dobro proda svoje nepremakljivo in premakljivo premoženje, dobimo delničarji gotovo še kaj od svojega denarja nazaj, in likvidacija bila bi izgotovljena. Al od dolžnikov ni lahko koj, še manj pa vsega iztirjati, kar so dolžni, — posestva tudi se ne dado s pridom na vrat na nos prodati, — likvidacijski odbor pa denarja nemudoma potrebuje, da plača zavarovancem , kar jim je banka dolžna, zato treba še nekolikošnega doplačila, za tega del stavim preuiog: Občni zbor sklene doplačilo s 15°/0 ali 30 gold. na akcijo in to o dveh obrokih tako, da ena polovica se plača do 1. oktobra, druga polovica pa do 1. dne decembra. Zbor ta predlog enoglasno sprejme z dostavkom g. dr. Zupan ca, da je likvidacijski odbor pooblaščen, take delničarje, ki bi o 14 dneh po preteklih obrokih, to je, do 15. oktobra prve polovice, do 15. decembra pa druge polovice ne vplačali, za plačilo tožiti. Namesti g. Ivana Vi lh ar j a, ki je želel izstopiti iz likvidacijskega odbora, je bil izvoljen g. Pr. Ravnikar, deželni blagajnik, — za namestnika likv. odbornikov pa gospoda K. K lun in Drag. Žagar. Dalje se je po nasvetu dr. Jan. Bleiweisa sklenilo, da dobe likvidatorji plačilo samo za seje in sicer po 3 gold., prvomestnik pa, ki mora celi dan v pisarni vradovati, po 3 gold. na dan — z naročilom, naj odbor po iz službe izpuščenih nepotrebnih uradnikih hitro hitro do konca dožene vso stvar na korist že dosti oškodovanim delničarjem. Konečno so se potrdile ostale točke poročila od-borovega. Vsa obravnava se je vršila vpričo vladnega komisarja gosp. P a 11 er j a, c. k. vladnega svetnika s takim soglasjem, da vsi predlogi so bili enoglasno sprejeti. 321