Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki 1 Din.
TRGOVSKI
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
— Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.	£
Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 25. januarja 1923.
ŠTEV. 10.
Finančni minister je nenadoma zvišal ažijo od 6 na osemkrat, kar je sicer malo, vendar znaša ta povišek v blagovnih cenah precejšnje podraženje vseh življenjskih potrebščin. Pri manufakturi n. pr. znaša povišek 25 % carine ali do 7 % blagovne cene. S povišanjem se znatno podraži sladkor, kava, olje in drugo. Minister pravi, da hoče z višjo carino zmanjšati uvoz tujega blaga. Prepričani smo, da se je g. minister težko odločil za ta korak. Če b: s lem povišanjem dosegel zmanjšanje uvoza, bi morali pozdraviti njegov korak. Ali okoliščine kažejo, da g. minister nima jega namena, ampak je bi! primoran do lega koraka po praznih blagajnah. G. ministru treba pare, pa je zvišal enostavno ažijo na carine in zopet bo nekaj več pricurljalo v piazne blagajne. V naši ljubi Jugoslaviji se vodilni možje ne morejo odločiti za nepristransko pot. Pomislimo, kako pristransko, ali recimo demagoško, se postopa pri nas. Pri nas kmet lahko davka prosto kuha žganje, nasprotno pa se plačuje od sladkorja naravnost ogromen davek. Tudi sedaj se sladkor zopet podraži in s tem bo najhujše prizadeto delavstvo in pa proleta-rizirana inteligenca. Kmeta to po-draženje malo skrbi, ker odpade na kmečko prebivalstvo komaj do 30 dkg na glavo, v nekaterih pokrajinah še manj, nasprotno pa pride na mestno prebivalstvo do 1V2 kg sladkorja. Ker pa je največ volilcev kmečkih, tedaj naj kuhajo žganje davka prosto, da se še bolj zastrupljajo, sladkor pa naj je drag, čeravno je to važen življenjski predmet za druge kroge. Ti dajo premalo volilcev. S povprečnim povi-šanjern carine se ne zmanjša uvoz. če hoče g. minister to doseči, se mora poslužiti radikalnejših sredstev. Mi mu navedemo dvoje in prosimo gospoda ministra, naj jih blagovoli pretresati, čeravno pride od strani, katera pred vojno ni živela »sopstvenim životom«.
Uvoz se zmanjša: 1. s popolno zabranitvijo uvoza in 2. z visoko carino na tiste predmete, kateri se proizvajajo doma v dovoljni in uporabni množini.
Gospod minister naj blagovoli pogledati n. pr. samo v Beogradu koliko nepotrebne in vendar za skupe novce nabavljene ropotije leži po izložbah beogradskih trgovin. Nikakor ni potrebno, da uvažamo za skupe novce francoske par-feme, sapune, pudre itd., ko izdelujemo tako blago doma. Dobre bi tudi bile cipele iz slovenskih tvor-nio Domač izdelek bo ravno tako služil, kakor oni iz francoskih ali
carine.
avstrijskih tovarn. Na vsak način bodo naše cipele cenejše in trpežnejše.
Potrebno je, da se zmanjša uvoz, ker se v resnici uvaža mnogo nepotrebnega blaga, katero služi le luksusu in razkošnosti raznih pre-mikačev in pijavk, katere so iz blata zlezle kvišku.
S povprečnim povišanjem carine pa se ne podraži samo luksuzno blago, ampak tudi predmeti, katere nujno rabimo za vsakdanje življenje in jih ne izdelujemo dojita-
/a trgovino bo imelo povišanje zopet težke posledice. Trgovec je že sedaj težko zmagoval velikanske vsote za carino. Nadalje bo zopet izpostavljen napadom od strani kupujočega občinstva in tudi časopisja, ki bo videlo le višje cene, ne bo pa iskalo vzroka. Reklo se bo kratkomalo, da je trgovec zvišal ali navil cene, da bi več zaslužil itd.
Kakor znanol potuje blago dolgo časa, še dalje časa se valja po carinarnicah in zato trgovec navadno tako blago že pred prejemom proda naprej. Znana mu je nabavna cena, pozna prevoznino in tudi carinsko tarifo, pa izkalkulira ceno. Seveda finančni minister s povišanjem črez noč prevrže vsako kalkulacijo in trgovec mora nositi škodo ali pa se s svojim odjemalcem pogajati, kar povzroča nepotrebne sitnosti in prepire.
Po celem svetu je običajno, da se izpremembe voznine, carine itd. javljajo naprej in je tako omogočeno gospodarskim krogom, da likvidirajo tekoče posle in se ravnajo po tem. Naša država mora računati s trgovino in industrijo, kakor računalo s tema činiteljema vse napredne države. Naša država mora nehati s svojo birokratsko nenaklonjenostjo proti trgovini, katero smatra za predmet izmozgavanja. Vlada tako malo ceni trgovino, industrijo in obrt, da se ji ne zdi niti vredno izpopolniti ministrskega sedeža s kakim ministrom.
Do sedaj smo vsaj ministra imeli, čeravno nam ni bogvekaj koristil, ker je imel navadno dopust.
Prosimo gospoda ministra, kateri je še J3red kratkim bil sam v praksi in* kateri mora poznati trgovino in njene potrebe in koristi iz lastnega opazovanja, naj me posnema svojih prednikov v napakah in naj ne prizadeva trgovini, industriji in obrti nepotrebnih sitnosti in stroškov. Ako bodete s trgovino in industrijo postopali še nadalie tako kakor do sedaj, se nase gospodarske prilike ne bodo popravile.
Moč države pa leži v njeni gospodarski jakosti.
Omejitev kontrole pri davku na poslovni promet.
Člen 1 zakona o davku na poslovni promet (Uradni list, štev 113/ 289 z dne 19. septembra 1921) je dal davčnim oblastem skoro neomejeno pravico do kontrole davčnih strank, ali odpremljajo pravilno svoj davek na poslovni promet.
Gorenji člen, ki se je s fin. zakonom za 1. 1922/23 popolnoma spremenil, določa namreč prvotno, da imajo vsa davčna oblastva ves čas poslovnega dela pravico pregledovati poslovne prostore in k on trolirati, kako se vodi knjiga opravljenega prometa. Nasprotno pa so plačevalci davka
morali davčnim oblastem dovoljevati pregled in jim dajati na razpolago vse potrebne podatke. Kontrolo je pa izvedla le ona uradna oseba, ki se je izkazala z uradnim nalogom, ki odreja kontrolo. Člen 11 se pa ne zadovolji s tem. Določa namreč nadalje, da mora vsakdo tudi glede drugih davkoplačevalcev dajati potrebna pojasnila. Določba se je glasila: Vsakdo drugi je istotako dolžan dajati davčnemu oblastvu na zahtevo vsa potrebna pojasnila, pismene listine in vse drugo, kar je potrebno za oceno in ugotovitev prometa, ki so ga opra-
vili drugi plačevalci d a v -k a. Konečno ima gorenji člen še določbo, koliko časa mora davčna stranka shranjevati svoje listine, knjige z ozirom na prometni davek.
Dotični odstavek se glasi:
Ako davčna oblastva v roku enega leta od dne izvršenega končnega plačila za eno davčno periodo ničesar ne pripomnijo glede pravilnosti prijave ali o tem, kako se vodi knjiga, se smatra, da se je plačilo redno izvršilo; toda davkoplačevalci morajo vse potrebne knjige, listine in podatke, ki so v zvezi z opravljenim predmetom, hraniti še za nadaljnje leto dni.
Kakor videti, je po tem členu finančna kontrola zelo dalekosežna. Pričakovati je bilo, da se davčne oblasti teh pravic poslužijo v kar najširšem obsegu. To bi lahko vodilo do neprijetnih korakov, ker gre tu za davek, ki se odpremlja štirikrat na leto.
Radi tega je proti opetovani kontroli v teku obširnem obsegu nastal odpor.
Dejansko je ugovor uspel. Finančni zakon za 1. 1922/23 (Uradni list, štev. 105/324, z dne 9. okt. 1922) omejuje namreč na bistven način davčno kontrolo. Slednja zavisi sedaj od zadevnega sklepa davčnega odbora, ki ima pri prometnem davku nekako tako nalogo kot n. pr. cenilna komisija pri dohodnini.
Ker je možno, da se je dotična določba fin. zakona prezrla, jo tu citiramo dobesedno. Nahaja se v členu 116 zgoraj navedenega finančnega zakona in se glasi:
»V zvezi z izpremembo člena 10. zakona o davku na poslovni promet se popolnoma izpemi-n j a člen 11 zakona o davku na poslovni promet z dne 31. jan. 1922 (Uradni list, štev. 20/46, 1. 1922), ki se mora v novi redakciji glasiti takole:
Finančna oblastva, in sicer izključno šefi, imajo na podstavi odločbe da vč-nega odbora (torej drugače ne!) pravico, pozivati davčne zavezance, naj predlože dokaze, t. j. kolikor so zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, naj predlože to knjigo kot dokazilo, da se določi velikost opravljenega prometa, ako davčni odbor dvomi o točnosti predložne prijave. Odločbe ‘ o tem izdaja davčni odbor, šef finančnega oblastva pa mora te odločbe izvršiti v čim krajšem
roku. Ako spozna davčni odbor, da more in mora verjeti predloženi knjigi opravljenega prometa — zlasti po načinu, kako se vodi — ali ostalim dokazom, izda o tem svojo odločbo na prijavi; drugače pa osnuje davčni odbor svojo ocenitev in odločbo po svojem prevdarku in po nabranih podatkih in dokazih,
, ki jih mora izrečno navesti.
Ako davčni zavezanec ne ugodi pozivu šefa finančnega oblastva po odločbi davčnega odbora, določi davčni odbor sam velikost opravljenega prometa, davčni zavezanec pa izgubi pravico pritožbe. Ako davčna oblastva v enem letu, ko se je izvršilo dokončno izplačilo (davka na poslovni promet) za eno davčno periodo, ne opomnijo ničesar glede pravilnosti prijave ali vodstva knjig, se smatra plačilo za pravilno izvršeno; toda davčni zavezanci morajo vse potrebne knjige, listine in podatke, ki so v zvezi z opravljenim prometom, hraniti še nadaljnje leto dni!!
Iz citirane določbe izhaja, da se sme zahtevati dokaze in dokazila glede pravilne odpreme davka na poslovni promet le na podlagi sklepa davčnega odbora. Isto velja seveda tudi za vpogled v knjige, obratne prostore itd.
Sklepu davčnega odbora je ugoditi, sicer izgubi davčna stranka pravico do priziva proti event. preobdačbi. Knjige, račune, iistine itd., ki so v zvezi z davkom na poslovni promet je hraniti še dve leti od zadnje akontacije na prometni davek za kako davčno periodo. N. pr. 30. januarja poravnam prometni davek za zadnje t. j. četrto četrtlet. 1. 1922. Leto 1922 je davčna perioda. Ako do 31. jan. 1923 davčni odbor ničesar ne pripomni, potem je zadeva glede davka na poslovni promet za leto 1922 v redu. Knjige, listine itd. ki so v zvezi z davkom na poslovni promet pa moram hraniti še eno leto, t. j. do 31. jan. 1924.
Novo odredbo je pozdravljati, ker bi po njej odpadle nepotrebne poizvedbe med letom, odnosno bi se izvedle le tedaj ako to izrečno sklene davčni odbor.
Mi imamo le še eno željo, da bi se finančne razmere v toliko uredile, da bi prometni davek, ki je prava coklja za razvoj obrti in industrije, sploh odpadel in da bi se vsaj začasno omejil na prodajo iz »prve roke«.
St. Kukla:
Kako je treba citati bilance delniških družb.
(Nadaljevanje.)
2e v prejšnjih člankih smo stavili nekaj vprašanj, ki nas pri čitanju bilance zanimajo, in katere hočemo ponovno staviti pri razmotrivanju
nadaljnjih bilanc. Navajamo bilanco starejšega industrijskega podjetja, s katero se hočemo dalje časa baviti.
Akti
v a.
Račun bilance
Pasiva.
Gotovina		40.601	73	Delniška glavnica . .	150.000	
Zemljišča 		54'000	—	Rezervni zaklad . .	36.088	24
Tovarniška oprava,			Upniki		6,465.201	28
zgradbe in investi-			Zaklad za odpis pre-		
cije 		583.651	70	mičnin in nepremič-		
Zaloga blaga ....	5,672.868	22	nin		355.332	.—
Dolžniki		779.159	26	Dobiček		154.093	39
Vrednostni papirji. .	30.454					
	7,160,714	91	| 7,160.714		91
1 1			1		
Siran 2.
sammmmammmma
Razdelimo to bilanco po našem prejšnjem načinu, dobimo sled. sliko: Aktiva.	Račun	bilance	Pasiva.
Investirani kapital:			Lastni kapital:		
Zemljišča, 54.000 Zgradbe in oprava 583.651‘70	637.351	70	Delniška glavnica 150.000'— Rezervni		
Prometni kapital: Gotovina 40.6Q1'75 Vrednostni papirji 30.434'— Dolžniki 779.159-26 Zaloga blaga 5.672.868-22	6,523.063	21	zaklad 36.088-24 Zaklad za odpis premičnin in nepremičnin 355'332'— Tuji kapital: Upniki 6,465.201-28 Dobiček	541.420 6,465.201 154.093	24 1 28 39
	7,160.714	91		7,160.714	91
	F		1 l		
Kaj nam pove ta bilanca?
Pri delniški glavnici K 150.000 izkazuje družba čisti dobiček v iznosu K 154.093.39 torej preko 102%. Dober rezultat za katerega lahko častitamo!
Rezervni sklad znaša K 36.088 24 to je 24% delniške glavnice. Fond za odpis premičnin in nepremičnin je dosegel svoto K 355.332 to je skoraj 56% vseh investicij. Primerjamo te svote z delniško glavnico vidimo, da znašajo 236% delniške glavnice. To je za delniško družbo po vsem povoljen znak, ki svedoči da se rezerva dobro dotira.
Lasten kapital (s fondom za odpis) znaša K 541.420.24 dobiček K 154.093.39 skupno toraj lastnih sredstev K 695.513.63, tuji kapital to je dolg družbe pa K 6,465.201.28. 2e prvi pogled na te številke kaže, da je med lastnim in tujim kapitalom velika razlika. Dolg družbe je več kakor devetkrat večji, kakor vsa lastna sredstva podjetja, vračunan v njem tudi dobiček, katerega se bo pri zboru delničarjev razdelilo v obliki dividende, vračunam tudi fond za odpis investicij, ki stvarno predstavlja korekturo odnosne postavke v aktivi, a katerega bi se pri tej bilanci moralo brezpogojno izločiti. Celokupni lastni kapital znaša torej samo 9 in pol %, a tuji kapital 90 in pol % vseh denarnih sredstev s katerimi je družba koncem poslovnega leta delala.
To razmerje med lastnim in tujim kapitalom je povsem nepovoljno in bi se lahko na podlagi tega reklo, da je ta družba prezadolžena in da je družba previsoko zagazila v obveze, kakor bi to bilo normalno v drugem času, v katerem ima vsaka stvar svojo gotovo vrednost in katera se v teku časa le malo spreminja. Ali prej ko izrečemo svojo sodbo, moramo upoštevati tudi razne druge okolščine, katere bodo našo oceno znatno izpremenile. Primerjajmo preje še medsebojne poedine postavke aktive in pasive.
Skupne investicije družbe stavljene v bilanco z vrednostjo kron
637.651.70,	med tem ko znaša skupni lastni kapital z dobičkom vred K 695.513.63. Verjetno je sicer, da se je večji del dobička razdelil kot dividenda med delničarje, pa kljub temu lahko rečemo, da zadostujejo lastna sredstva družbe za pokritje investicij. Ves lastni kapital je torej vložen v zemljišča, zgradbe, inventar. Ti objekti so za obrat tovarne neobhodno potrebni, ali sami kot taki niso zadostni. Za obrat je potreben tudi prometni kapital za nabavo sirovin, za plačavanje mezd delavcem in ostalih stroškov, za zalogo blaga itd.
Kakor kaže naša bilanca nima družba niti vinarja lastnega prometnega kapitala in da je v vsem obratovanju odvisna od milosti in nemilosti svojih financirjev-bančnih zvez in dobaviteljev.
Razmerje med porabo denarnih sredstev, toraj med poedinimi postavkami aktiv bi bilo samo ob sebi povoljno. Od vseh denarnih sredstev je porabljeno na investicijah K 637.651.70 to je samo okrog 9%, med tem ko ostalih 91% v višini K 6,523.063.21 predstavljajo naložbe v prometne vrednosti. Prej ugotovljeno dejstvo, da družba nima nikakšnega lastnega kapitala za promet, nam naredi zraven vseh onih dobrih znakov zelo neugodno sliko, ki bi pri normalnih razmerah tako upnika kakor delničarja v-spodbujala k opreznosti.
Pravimo: v normalnih č a -s i h, ker pri sedanjih varijacijah in porastu cen, ter vsled neprestanega padca vrednosti denarja ne smemo in ne moremo zidati svojo sodbo samo na bilančne številke, temveč moramo vzeti v obzir tudi druge razne razmere.
Bilanca, o kateri govorimo, je bila predložena 17-temu rednemu občnemu zboru delničarjev. Družba je bila ustanovljena toraj mnogo pred začetkom svetovne vojne. Verjetno je, da je pred vojno izvr-
šila svoje investicije, ter stavi v bilanco še vedno ono predvojno nabavno ceno. Vsled padca denarja so pa, osobito v zadnjih 6 letih, cene vsakega objekta — zemljišča, zgradb in strojev tako poskočile, da je to, kar stavi družba v bilanco s K 600.000, vredno danes K 3,000.000, in morda še tudi več.
Ce je razmerje tako, kakor ga mi opisujemo, potem se celo stanje izpremeni, in to v korist družbe. Ona večja vrednost investicij predstavlja najbrže veliko latentno rezervo, ki nudi dovolj sigurnosti tako delničarjem kakor upnikom.
Navedena bilanca pa je tako zanimiva, da hočemo še nadalje o-stati pri njej, ter pojasniti nekatere stvari, o katerih do sedaj še nismo govorili.
Recimo, da je bilanca točna in popolnoma odgovarja faktičnemu stanju. Kakšen bi potem bil 1 i k v i-ditet (plačilna gotovost) družbe?
Prej ko začnemo o tem govoriti, moramo zopet preiti poedine postavke aktive in jih oceniti z ozirom na njih zamenjavo v gotovino, kakor tudi posamezne postavke pasive ter presoditi eventualno potrebo njih plačanja.
Vzemimo pred vsem postavke pod »Prometni kapital« na strani aktiva.
Tu je pred vsem »gotovina«, katere likvidnost se sama po sebi razume. »Vrednostni papirji« predstavljajo istotako »aktivum«, ki se da realizirati, če ravno lahko predstavljajo, osobito pri sedanjih borznih mizerijah, naložbo denarja, ki se ne da tako hitro realizirati, a eventualno tudi ni brez izgube na tečaju.
V	našem slučaju je zaloga vrednostnih papirjev tako neznatna, da ne igra velike uloge.
Pod označbo »Dolžni k i» razumemo in se nadejamo, da so to kupci blaga, katero je ta tovarna izdelala in niso za dobavljeno blago takoj poravnali računa ter bodo to storili šele jutri, morda šele čez en mesec, a nekateri od njih morda sploh nikoli! Vsako podjetje, ki prodaja blago na up, mora biti pripravljeno na to, da bo imelo takozvane sumljive terjatve, ki se mnogokrat pokažejo tekom časa neizterljive. Od uprave družbe in njene opreznosti je odvisno, da se taka terjatev pravočasno odpiše, kakor to predpisuje zakon o delniških družbah.
Lahko so pa pod to označbo navedene tudi razne terjatve družbe, katere bi se lahko takoj realizirale, kakor n. pr. terjatve na žiroračun pri poštnočekovnem uradu, eventualna naložba na tekoči račun pri banki itd.
Naše delniške družbe navadno stavijo vse svoje take terjatve pod označbo »Dolžniki«. Bolj pregledno in praktično bi bilo. če bi se to razdelilo, in sicer: »Terjatve pri poštno-
čekovnem uradu in pri bankah« in »Dolžniki«.
»Zaloga blag a«. Pri tej označbi je treba biti često zelo oprezen. V našem slučaju je brezpogojno verjetno, da so pod tem naslovom stvari, kakor:	izdelano
blago, polfabrikati in material. Ker v bilanci nima to prav nobenega pomena, o vrsti blaga ne bodemo več govorili. Za pravilnost bilance je le velike važnosti, ali se je stavilo blago v bilanco z nabavno ceno, kakor je to potrebno, oziroma kakor predpisuje zakon, ali je morda uprava pribila že v naprej dobiček, katerega hoče imeti pri razprodaji zaloge. Kljub temu, da je tako postopanje popolnoma nepravilno, sem uverjen, da se v nekaterih slučajih to dogaja.
Do realizacije objektov, vštetih pod postavko »Investirani k a-p i t a 1«, pride le redkokdaj, in to samo pri likvidaciji družbe.
Poglejmo si sedaj stran pasive, t. j. katere postavke pridejo v poštev pri realizaciji. Pred vsem je postavka »D o b i č e k«, ki se bo kmalu po občnem zboru delničarjev razdelil v obliki dividende, v kolikor se celega ali delnega ne bo porabilo za eventualne odpise ali pa za povečanje rezerv.
Postavko »Upnik i« bi se moralo tako kakor postavko »Dolžniki« bolje označiti, odnosno razdeliti. In zakaj? Pod postavko »Upniki« lahko razumemo:	1. dobavitelje,
kateirim dolguje družba za dobavljeni material in katerim bo morala po poteku plačilnega roka plačati: 2. bančne obveze, za katere je odobrila banka družbi kredit; 3. hipotekarno posojilo na hišo ali druge nepremičnine, ki se bo amortiziralo v teku let.
Mnoge naših delniških družb izkazujejo vse te obveznosti pod eno postavko pod naslovom »Upniki«, ali bilo bi mnogo bolje in preglednejše ter za preceno njih likviditata tudi mnogo boljše, da bi jih razdelile pod navedene označbe.
»Lastni k a p i t a 1« bi prišel v poštev samo takrat, ko bi prišlo do likvidacije.
Po teh podatkih preidemo na pr oceno likvidiieta delniške družbe.
Kakor sem že omenil, bo najbrže prišlo pred vsem do razdelitve in izplačila dobička. — Ta znaša K 154.093-39. Ker pa je ta številka precej neverjetna, recimo, da se bo izplačalo okroglo K 150.000- — . Za kritje tega bi prišle predvsem v obzir postavke, ki predstavljajo naj-likvidnejše dele aktive, t. j. gotovina K 40.601-73, vrednostni papirji K 30.434-— in bi bilo od raznih dolžnikov zraven tega še za inka-sirati okrog K 79.000-—, tako da bi od tega računa preostalo še za ostale svrhe K 700.000- — .
LISTEK.
Dati - Imeti.
Roman Spisal Gustav Freytag.
Prva knjiga.
1.
V	malem mestu Ostravi- nedaleč od Odre, je živel pred leti kraljevi kalkulator Wohlfahrt; bil je z dušo in telesom vdan svojemu kralju, iskreno ljubil svoje bližnje, razen dveh ostravskih nagajivcev, in je po bridkih uradnih urah našel vedno največ veselja v krogu svoje druži-ne. Pozno se je oženil in stanoval 5 svojo ženo v mali kočici, okrog katere se je raztezal vrtiček, ki ga je vsako leto lastnoročno obdeloval. Zalibog ie ostal ta srečni zakon dolgo vrsto let brez otrok. Toda slednjič so tudi na nju pogledale z milostnimi očmi rojenice in jima poslale krepkega dečka, junaka naše povesti.
Anton je bil dober otrok, ki je po mnenju staršev kazal že od prvega
dne svojega življenja najčudovitejše lastnosti. Saj je pač znano, da smatrajo srečni starši svojega otroka-edinca za bitje, kakršnih zemlja le malo nosi.
Za družbe in sploh za zunanji svet se družina Wohlfartova ni dosti menila. Živela je najrajša sama zase in uživala tiho rodbinsko srečo. V vrsti maloštevilnih zvez, ki jih je gojila ta srečna družina, je stala tudi neka tvrdka T. O. Schroter, s sedežem v glavnem mestu; Med zastarelimi akti je namreč gospod Wohlfart našel nekoč neki založen, za to tvrdko zelo važen spis, katerega je že dolgo časa pogrešala. In tega čina tvrdka ni pozabila. Iz hvaležnosti se je spomnila na svojega rešitelja vsako leto o božičnih praznikih z zabojem sladkorja, kave in podobnih drobnarij. Znanje s to tvrdko je bilo odločilno tudi pri izbiranju bodočega poklica malega Antona. 2e od mladosti je bil gospod Wohlfart zelo vnet za trgovski stan in ker njemu ni bila usoda mila, da bi se mu posvetil, je sklenil dati vsaj svojemu sinčku priložnost, najti srečo v trgovini. Ker se je tudi mladi Anton kazal naklonje-
nega temu stanu, je bil njegov poklic določen: postane naj trgovec^. In pri izvršitvi tega sklepa^ je gospodu Wohlfartu dobro došla zveza s tvrdko Schroter.
Za izobrazbo svojega ljubljenca je gospod Wohlfart dobro skrbel. Imel pa je v tem oziru tudi veselje nad njim, kajti Anton ni bil slab učenec. Z izvrstnim uspehom je pre-korakal vse razrede nižje in srednje šole in se nahajal že v zadnjem letniku pred maturo, kar zadene rodbino težak udarec: izgubila je mater.
Bridko je potrl ta udarec očeta in sina. Toda sinova mlada narava ga je kmalu prebolela, dočim oče ni prišel več do prave moči. Tlačila ga je zdaj dvojna bol: žalost nad izgubo ljubljene soproge in misel na bližnjo ločitev sinovo, ki naj bi se izvršila po maturi. Hiral je in hiral revni mož, in leto dni po pogrebu žene, ravno ko je Anton izpolnil osemnajsto leto in prestal zrelostni izpit, je tudi gospoda Wohlfarta ugrabila nemila smrt. Tako je ostal Anton v bridki boli sam v lihem stanovanju, sirota, ob začetku novega življenja.
Skromno zapuščino po svojem očetu je našel v skrivnem predalu pisalne mize; priloženo ji je bilo tudi pismo na znano tvrdko, katero je pokojnik še v svojih poslednjih dneh spisal s tresočo roko. Neki dober prijatelj je bil postavljen Antonu za varuha in pooblaščen prodati hišo in vrt. — Štiri tedne pp smrti svojega očeta je prestopil Anton lepega poletnega^ jutra domači prag in izročil hišne ključe varuhu, predal prtljago vozniku in se odpeljal proti glavnemu mestu, v žepu z očetovim pismom, naslovljenim na trgovca.
2.
Sveže pokošena trava je že venela pod žarki opoldanskega soln-ca, ko je stisnil Anton roko sosedu iz Ostrave, kateri ga je vzel seboj do zadnje postaje pred glavnim mestom, ter je nato peš korajžno nadaljeval pot po zaprašeni cesti. Bil je krasen poletni dan, na travnikih so veselo pele kose pod rokami krepkih mladeničev, in pod nebom je škrjanček neutrudno žvrgolel svojo melodijo.
(Dalje.)
Terjatve upnikov	bi se morale
uvrstiti po vrsti njih zapadlosti. Za njih iznos po K 6,465.201-28 bi služilo kot kritje:
ostanek dolžnikov	K 779.159-26
zaloga blaga . .	K 5,672.868-22
Skupno od prometnega kapitala . .	K 6,452.027-48
Ker za kakih K 13.000-— primanjkuje pokritja iz prometnega kapitala, bi se iste moralo vzeti iz investicij.
Način kritja na ta način ni ravno najboljše. Zraven tega nas iznenadi pri tej bilanci velika razlika med upniki (K 6,465.201-28) in dolžniki, ki znašajo samo K 779.159-26. Tudi velika »zaloga blaga« v znesku K 5,672.868-22 nas zelo iznenadi! Vse to kaže, da je nastal zastoj v prodaji. Po vsemu temu moramo reči, da bilanca ni sestavljena dovolj pregledno. Boljša specifikacija upnikov, dolžnikov in zaloge blaga ne bi prinesla družbi nikake izgube, a naredila bi bilanco jasnejšo in preglednejšo ter preprečila mnoga sumničenja, ki se pri današnji obliki pojavljajo.
(Dalje prihodnjič.)
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
76. Produkcija strojnih jermen pri nas.
Pri nas se producirajo strojni jermeni v največji množini v usnjarski tovarni v Zagrebu in v Polakovi tovarni v Ljubljani. Pred vojno je usnjarska tovarna Džurič, Barlovac d. d. na Čuka-rici izdelovala strojna jermena; toda ta tovarna je bila med vojno do tal porušena. Letna poraba strojnih jermenov na Hrvaškem in v Slavoniji se ceni na
150.000	kg, v celi državi pa 700.000 do 1,000.000 kg.
Vsled ogromne poirebe strojnih jermenov leta 1919 in začetkom leta 1920 naše tovarne jiiso bile v stanju kriti poirebe na jermenih nili glede kakovosti niti glede množine, ker so bili naši sovražniki v Srbiji uničili vse jermene in ker se je občutila tudi velika potreba jermenov v novo osvobojenih krajih, kjer so se bili jermeni tekoifi vojne obrabili. Glede množine niso mogli 'kriti potrebe, ker je vladalo v tem času ogromno pomanjkanje za surovo govejo kožo iz katere se izdelujejo podplati za strojne jermene ter se jih ni moglo niti mnogo izdelati. Mnogo se ni dalo izdelati tudi vsled tega, ker se za strojne jermene uporabljajo samo izbrane največje in najboljše izmed surovih volovskih kož. Ker pa ni bilo surovih kož na izbiro, se je le malo izbiralo, večjidel se je jemalo povrsti in so bili zato tudi strojni jermeni slabejše kvalitete. Poleg tega je bil še ta razlog, da se kož vsled ogromnega povpraševanja tovaren ni strojilo tako polagoma in tako dolgo, kakor je za predvojno kvaliteto poirebno in so bili vsled tega jermeni po kakovosti sla-bejši. Pred vojno so naše tovarne izdelovale jermene dobre kvalitete in ko bo v prometu zopet dovolj surovih kož, se bo izdelovala zopet dobra predvojna kvaliteta.
Upati je, da bodo naše tovarne, ki sedaj lahko nabavijo kože, ki so za izdelavo strojnih jermen primerne, posvetile vso pažnjo, da izdelajo dovolj-no količino jermen dobre kvalitete, da se ne bi več čutila nobena potreba za uvoz iz inozemstva.
Mašinski jermeni se carinijo po po-5*“ ®vkl 381 splošne carinske tarife s 120 Din za 100 kg, kar je zneslo svo-lecasno okrog 20% od vrednosti. Ker se ie sedaj cena blagu znatno podražila, bi bilo treba tudi carino za 100 kg v odgovarjajočem razmerju povišati.
77. čevljarska obrt in industrija pri nas.
čevljarski obrt je razvit po celi državi. v Srbiji je užival pred vojno carinsko zaščito in Je lepo napredoval, ker je carina onemogočala uvoz navadnih čevljev iz inozemstva in obstoječa tovarna čevljev Klidis ni delala mnog° škode. Čevljarski obrt je kril v Srbiji največji del konsuma na čevljih.
V	ostalih krajih pa je bil obrt izpostav-
ljen močni konkurenci tovarniške in domače industrijske obutve. Ker so med vojno delale tovarne za vojaštvo, se je obrt oddahnila in začela zopet razvijati ter celo prosperirati. Ta pro-speriteta bo trajala toliko časa, dokler se ne nadomesti ogromno pomanjkanje obutve, ki je bilo nastalo vsled vojne, kakor tudi dokler se ubovala ne pocenijo, kar bo nastopilo za leto dni. Tedaj bo pa nastalo za čevljarje to, kar je že sedaj v Ameriki in Angliji, da bodo postali samo prodajalci obutve ali pa samo popravljalci čevljev.
Čevljarska industrija obstoja v Tržiču in sicer 5 podjetij, dalje po eno v Ljubljani, Mozirju, Ljubnem, Mariboru, Karlovcu, Velikem Bečkereku, Vršcu in Subotici. Tovarna usnja v Zagrebu inštalira sedaj veliko čevljarsko tovarno, dalje se montira ena velika tovarna v Starem Bečeju ter snuje ena manjša tovarna v Sremskih Karlovcih. Mesečna kapaciteta naših čevljarskih tovaren znaša sedaj okrog 150.000 parov ali pa okrog 1,800.000 parov letno.
Preglejmo sedaj letno porabo in produkcijo obutve. Na Hrvaškem in v Slavoniji se računa, da se porabi letno okrog 1,500.000 parov obutve in okrog 3 in pol milijona parov opank. Od teh izdelajo čevljarji v tuzemstvu okrog
700.000 parov, medtem ko se okrog
800.000 parov obutve uvozi iz inozemstva.
Število čevljarjev ter njih pomožnega osobja na Hrvaškem in v Slavoniji znaša po popisu iz leta 1910 8.876. V istem času je bilo 2.238 opankarjev, ki so bili v stanju izdelati dnevno po
12.000 parov opank.
V	Vojvodini se porabi letno okrog
1.500.000 parov obuval, v čemur pa niso vračunane opanke niti ne »papuče« katerih se poiabi letno okrog 3 in pol milijona parov, čevljarji v Vojvodini izdelajo okrog 800.000 parov, tovarne
50.000 parov, iz inozemstva se uvaža
100.000 parov in iz domačih tovaren pa 550.000 parov.
Izvoz so uvoz.
Uvozna in izvozna tvrdka z naslovom »Amerikan d. z o. z.« se je ustanovila v Ljubljani. Tvrdka namerava, kakor se nam poroča posvečati vso pozornost v prvi vrsti uvozu v Ameriko in izvozu iz Amerike. Organizo-vati namerava tudi trgovsko in gospodarsko informacijsko pisarno za vse panoge gospodarskega in trgovskega poslovanja. Tvrdka ima v Ameriki afiliiran zavod »Jugoslav American Corporation v Ne\v Yorku«.
Izvoz bombaža iz Egipta. V mesecu novembru 1922 je znašal izvoz bombaža iz Egipta 1,134.884 meterskih stotov, leta 1921. v istem mesecu 675.545 meterskih stotov.
Uvoz ruskega surovega olja na Ma-žarsko. Mažarska je sklenila s sovjetskim poslaništvom v Berlinu pogodbo za uvoz 400 vagonov surovega olja, ki bo poslano preko Reke. Letno se porabi v mažarskih tvornicah približno 5000 vagonov, tako da je ta ruska dobava skoraj neznatna. Zato se vrše pogajanja za nadaljnji uvoz 3000 do 4000 vagonov.
Narodno gospodarske zadeve.
irgovma.
Nasa trgovina preko Soluna. Tekom prošlega tedna je dospelo v solunsko
luko iz naše države- 1 vanen	*;
—„ ... ..v-v	i	vagon	lesa, 5
vagonov desk, 2 vagona fižola, 2 vagona vrvi, 3 zaboji opija, 1 vagon kož, 1 vagon cementa, 34 vagonov konj, 3 vagoni volov, 3 vagoni ovac in 3 vagoni češpelj.
Industrija.
špecijalno tovarniško podjetje za popravilo parnih kotlov in cevi za kotle ter strojno-tehnična delavnica se je u-
stanovila v Brodu na Savi pod naslovom »Tubus d. d.« Brod na Savi.
, Dvig angleške industrije železa in lekla. Produkcija surovega železa je znašala v mesecu decembru 1922. leta
viiu«9 -533-700 f°n- To je najvišja številka po januarju 1921.
Nova tvornica za ogledala in bruše-nie stekla se osnuje v Sarajevu. Potrebni strop so iz inozemstva že dospeli.
\
Carina.
Preosnova carinske tarife. 5. februarja se sestanejo v dvorani razredne loterije v Beogradu zastopniki naših gospodarskih krogov, da zavzamejo svoje stališče glede definitivne redakcije nove carinske tarife.
Carinjenje severoameriškega blaga. Da bi se na blago, ki je severoameriškega izvora, moglo uporabljati minimalne postavke zakona o splošni carinski tarifi, je generalna direkcija carin z razpisom C. br. 1798 z dne 12. januarja 1923 rešila, da se razpis C. br. 43.918—1922, čl. II., točka 1-b, dopolni s sledečim tekstom: Izvor blaga iz Se-veroameriških zedinjenih držav se mora dokazati z originalnimi računi, ki nosijo v tem smislu potrdilo naših konzulatov, ki se nahajajo na teritorijo imenovanih držav.
Izvozna carina iz Avstrije se v zvezi z mednarodno akcijo za sanacijo Avstrije plačuje z januarjem v zlatu.
Povišanje izvozne carine za romunski petrolej. Romunska vlada namerava znatno povišati izvozno carino na izvoz petrolejskih produktov in sicer bi znašala ta carina 10.000 lejev pri vagonu lahkega bencina, 5.000 lejev pri vagonu težkega bencina.
Desiarstvo.
Bilanca Narodne banke. Upravni odbor Nar. banke je imel bilan. sejo. Od čist. dobička odpade državi 30,800.000 Din, akcijonerji si bodo razdelili za 1. 1922 20 milij. dinarjev dividende. Generalna skupščina akcijonerjev se vrši 4. marca.
Nova valuta v zasedenem ozemlju.
S 1. februarjem nameravajo Francozi uvesti v zasedenem ozemlju novo valuto. Začasno bo v prometu 1 milijarda frankov, ki bo edino veljaven denar za vse finančne operacije.
Zlata pariteta v Avstriji znaša za dobo 22. do 28. januarja 14.500 avstrijskih kron (prej 14.250 Ka),
t Monopolne takse na Vžigalice so se neznatno spremenile, vendar pa ostane prodajna cena vžigalic nespremenjena.
met
Poštni avtobusi za Dalmacijo. Iz Nemčije je prispelo v Split devet .velikih poštnih avtobusov na račun reparacij. Vsega skupaj dobi Dalmacija 25 avtobusov, ki so namenjeni za poštno službo od Obrovca do Metkoviča. V vsakem avtobusu je prostora za 12 oseb.
Železniška zveza Dalmacije s Srbijo. Te dni je bil prebit tunel in s tem premagana ena največjih zaprek za izgradnjo železniške proge Užice-Var-dišie. S spojitvijo teh krajev je vpo-stavljen železniški promet od severne in zapadne meje Srbije preko južne Bosne in Hercegovine do Metkoviča in Gruža. žal pa seveda le po ozkotirni, in še to ne prvovrstni progi.
Prometne izpremembe. Na progi Na-QYkanizsa—Szekesfehervar in na progi Nagy-kani?sa—Barcs je vpostavljen zopet celokupni promet; zadržane pošiljke naj iztečejo. Točko 2 v brzoj. št. Polaganje. — Sprejemanje necarinske sporovozne komadne robe za Zagreb inž. kol. je pričenši od 25. jan. 1923 do nadaljnjega ukinjeno. Do vključno 24. jan. 1923 sprejete pošiljke se iztečejo.
Prometne izpremembe. 1. Radi snežnih zametov na progah proti Vinkovcem m Koprivnici ukinjamo pričenši dne 21. lanuarja 1923 do nadaljnjega sprejemanje vsakovrstne carinske in necarinske robe na Sisak trz. in za Zagreb d. k. bz. Izjema: edino le režijski premog. Do vključno 20. jan. sprejete pošiljke naj iztečejo, odnosno naj se zadržijo v Zalogu in na Teznu. Reekspedicije v Sisku niso dovoljene. — 2. Radi snežnih zametov je na progi Nagykanizsa— Szekersfehervar in na progi Nagy-kanizsa—Barcs ukinjen celokupni promet. Za postaje na teh progah in preko teh prog namenjene pošiljke se zadrže in stavijo pošiljateljem na razpolaganje. — 3. Sprejemanje pošiljk v vozovnih nakladih za postaji Langen in Dan-ofen je do vključno 25. januarja 1923 ukinjeno. Medpotne pošiljke se iztečejo.
Poljsko trgovsko brodovje se je v zadnjem času pomnožilo za pet parni-
kov, od katerih so štirje: Varta, Vilno, Toulon in Nica registrirani v Gdanskem, a peti Gdynija v Gdyni. Omenjeni parniki nosijo 500 do 1000 ton. Vilno, Toulon in Nica so spadali nekdaj k ruskemu brodovju v Črnem morju. Danes so zasidrani v grških pristaniščih.
V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Ivan Pertot, trgovina z lesom na Bledu; Simon Stare, trgovina z lesom v Bohinjski Bistrici; Adolf de Costa, trgovina z mešanim blagom v Brežicah; Alojz Lavrenčič, trgovina s špecerijskim blagom v Cerknici; Fric Tome, trgovina z lesom v Goričanah — Medvodah; Josip Bahovec, trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom in mineralnim oljem, z moko in deželnimi pridelki na drobno in debelo v Ljubljani; Ludovik Cebron, trgovina z lesom v Ljubljani; Markun, trgovina z usnjem v Ljubljani; Albin Turk, komisijska trgovina z deželnimi pridelki in galanterijskim blagom in trgov, agentura v Ljubljani; A. Praprotnik, trgovina z mešanim blagom v Novem Vodmatu; Kristjan Zanuškar, trgovina z mešanim blagom na Savi ob juž. žel.; Anton Kržišnik, trgovina z mešaiim blagom v Stari vasi (občina Žiri).
V zadružni register se je vpisala Vinarska zadruga v Metliki, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
iz pisarne ljubljanskega velesejma.
Velesejmi v Španiji. Konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Barceloni sporoča uradu Ljubljanskega velesejma, da se vrše v letu 1923.: a) razstava pohištva in notranje dekoracije meseca maja; b) kongres-raz-slava stavbene tehnike in to v mesecu decembru 1923. — Z ozirom na internacionalni karakter teh velesejmov in pomen Španije za našo industrijo in naše proizvode je želeti, da se naše tvrdke y večjem številu udeleže teh pCfeclitev.
Prodaja stare vojaške opreme. Pri inlendanturi Osečke divizijske oblasti v Osijeku se vrši dne 31. januarja t. L pb 10. uri dopoldne ustmena dražba stare vojaške opreme (obleke, o utve, posode itd.) Predmetni ogias je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava papirja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši .drie 31. januarja t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kg kon-cepinega meliranega pairja in 10.000 kg tiskovnega papirja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava desk in nesestavljenih zabojev. Uprava državnih . monopolov v Beogradu sprejema najdalje do 1. februarja 1923 do 10. ure dopoldne ponudbe glede dobave desk in nesestavljenih zabojev iz mehkega lesa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava barv za telegraf in žige. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 31. januarja t. I. pismena ofertalna licitacija glede dobave 300 kg modre barve za telegraf in 300 kg modre barve za žige. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
The Rex Co, Ljubljana.
Razno.
Na svarilo pokrajinske uprave za Slovenijo vsem veletrgovcem glede prodaje blaga v tujih valutah, razglašenem v dnevnikih, smo prejeli s strani gremija sledečo izjavo:	Z	ozirom	na
komunike pokrajinske uprave izjavlja gremij trgovcev, da ni niti gremijalni odbor, niti nobena sekcija gremija na nobenem zborovanju sklenila, da prodaja blago samo za tujo valuto. Gre-miju ni o takem sklepu, odnosno dogovoru ničesar znanega.
Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v včerajšnji številki zakon o postopanju pri delitvi državnih imovin v svrho agrarne reforme, zakon o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljcev.
Ukinitev banatske trgovinske zbornice. Kakor poročajo iz Zagreba se ukine zaradi njenega velikega primanjkljaja banatska trgovinska zbornica v Velikem Bečkereku. Agendo bo najbrž prevzela novosadska zbornica. V trgovskih krogih v Bečkereku vlada veliko vznemirjenje.
Konvencije z Italijo. V zunamern ministrstvu je bila konferenca, katere so se udeležili dr. Ninčič, Panta Gavri-lovič, dr. Nešič, general Milič in dr. Ribar. Razpravljalo se je o naših konvencijah z lielijo, o izvršitvi rapallske pogodbe ter o pravicah narodnih manjšin, katerih, kakor znano, Jugoslovani v Italiji ne uživajo. General Milič odpotuje le dni v.Split.
Svetovni konzum sladkorja. V letu 3921./22. znaša svetovni konzum sladkorja 18,164.351 ton, a v letu 1920./21. pa 16,257.638 ion.
Nova bolgarska banka. Kakor poročajo bolgarski listi, bo začela še to leto poslovati »Bolgarska mednarodna banka« z delniško glavnico 75 milijonov levov. Pri tej banki bodo imele svoj delež deloma bolgarske banke, in sicer »Narodna banka« in »Zemljedelska banka«, deloma inozemske banke in zasebni kapitalisti.
Produkcija zlata in srebra v Ameriki. Leta 1922. so producirale Združene države 2,275.019 unc zlata v vrednosii
49,096.000	dolarjev. Produkcija zlata je znašala 55,510.859 dolarjev.
IV. belgijski velesemenj v Bruxelles. Od 9. do 25. aprila se vrši v Bruxelles IV. vzorčni velesemenj, največja manifestacija industrije, obrti in trgovine v Belgiji. Važnost te prireditve za našo državo v trgovskem pogledu je brez-dvomna. Splošno se opaža, da belgijski produkti z lahkoto že konkurirajo z istimi drugih držav, pri nas seveda neznano, ker še ne stojimo v zadostnih trgovskih stikih s lo, na industrijskem polju izredno bogato državo. Sejmišče obsega 35.000 m2 in so na njem postavljeni: paviljon za strojne izdelke, ko-
vine in elektrotehniko; paviljon za oblačilno industrijo in kože; paviljon za gradbeno industrijo in stavbarstvo; paviljon za draguljarstvo, optiko, fino mehaniko, orožje, bijouterijo, papir, karton; paviljon za kolonijalno blago. Na novo se pa gradi nov paviljon z notranjim prostorom od 10.000 m2, v katerem bodo razstavljeni vsi izdelki za dekoracijo stanovanj, pohištvo in potrebni predmeti za hišno gospodarstvo. — Poslaništvo kraljevine Belgije priporoča našim producentom, da razstavijo svoje blago, konzumentom, oziroma veletrgovcem pa, da si ogledajo velesemenj, kateri jim bo marsikaj nudil v nakup ugodneje kot druge države iri česar se ne izdeluje v zadostni meri doma. Pripominjamo, da se je nekaj belgijskih tvrdk z uspehom udeležilo pretečenega Ljubljanskega velesejma! Obiskovalcem velesejma v Bruxellu se nudijo razne ugodnosti. Natančnejša pojasnila daje urad Ljubljanskega velesejma, oddelek za inozemstvo, v Ljubljani.
Borza
dne 23. januarja 1923.
Zagreb. Tendenca na današnji borzi zaznamuje padec vseh tujih valut. No-tirali so:	Dunaj 0.155—0.160, Berlin
0.54 -0.56, Pešta 4.30-4.50, Milan 552 do 560, London 553—555, Newyork ček 114-118, Pariz 734-737.50, Praga 310 do 318, Sofija 58 - 60, Švica 2150-2250, Varšava 0.40—0.425. Valute: dolar 112-114, funti 540-543, franki 720, češke krone 312—315, švic, franki 2250, lire 543— 548. Efekti: Ljublj. kreditna 230, Slavenska 103—105, Praštediona 1210—1225, Slov. eskomptna 159, Trb. premogovna 725—735.
Beograd. Devize: Bukarešta 56.50 do 57.50, Berlin 0.53—0.54, Dunaj 0.165 do 0.1675, Pešta 4.20-4.25, Sofija 67 do 68, Solun 125—140, Pariz 725—730, Praga 320— 330, Ženeva 2250—2285, Milan 550—555, Newyork 115, London 532-535, doiar 109-118.
Curih. Berlin 0.02625, Newyork 536.75, London 24.98, Pariz 34.75, Milan 25.53,
Praga 14.85, Budimpešta 0.2025, Bukarešta 2.75, Beograd 4.15, Sofija 3.40, Varšava 0.0io/5, Dunaj 0.0074, avstr, žig. krone 0.0076.
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Pšenica baška, 5 vagonov, 476 — 487.50, banatska, 3 vagoni, 475; ječmen baški, 1 in pol vagona, 325; oves baški 1 vagon, 300; koruza baška nova, 53 vagonov, 225 — 270; banatska nova, 1 vagon, 225; fižol baški beli, 1 vagon, 390; pšenična moka »00«, 1 vagon, 712.50; »0« 2 vagona, 725; »2«, 2 vagona, 700; otrobi banatski, 15 vagonov,
181.70.
Cene kožam in usnju. Cene surovim kožam in usnju vsled padca naše valute rapidno skačejo. Surove kože — slabše vrste kvaliteta — se plačujejo po 45—50 kron, boljše vrste po 50—55 kron, srednje vrste po 55 — 60 kron, a težke vrste po 65—70 kron. Na trgu je zelo malo ponudb. Cene usnju so sledeče:	Croupon 110—115 Din, vaches
polovice 75 Din, rjave kravje 110 Din, črne kravje 90 Din, rjavi pitling 125 Din, črni pitling 110—125 Din, rjava teletina 150 Din, boks črni tuzemski 25-1-30 Din, boks črni inozemski 30—50 Din.
Avstralski volneni trg. Prvi trg po božičnih praznikih se je vršil 8. jan. in je bil jaho živahen. Na trg je prišlo največ Angležev, ki so volno jako dražili; tudi laponci so pokupili velike množine. Nemci in Francozi pa so nakupili voine v manjšem obsegu. Italijani niso nič kupili. Trg je bil sploh dobro obiskan, cene so kazale rastočo tendenco. Prihodnji teden bo velik volneni trg v SYdneyju.
trg.-ind. d. d.
Ljubljana
Simon
Gregorčičeva
ulica
se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin: časopisov, knjig, brošur, trgovskih in uradnih tiskovin, cenikov, posetnic, kuvert itd.
Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Ic čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani,
Miklošičeva cesta 15./II.
Podružnica v Novem Sadu (Bačka).
Priporočamo: galanterijo, nogavice,
jotrebščine za čevljarje, sedlarje, I m	Pbi
irojače in šivilije, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
i večletno prakso v ve likih tovarnah za usnje išče mesta v Jugoslaviji. Vešč je izdelovanja vseh vrst usnja po modernih sistemih in je zmožen slovenščine in nemščine. Prevzame tudi vodstvo osnovanja novih tovarn za usnje. Ponud bo na upravništvo poc znamko „Usnje“. nn^o3ll=lll=lll=III=I!
£
es
s
bs
ea
ea
m
BS
&a
EB
©
m
BS
m
si
BS
Bq	  ^	_______
AMERICAN d LJUBLJANA
m
ES
El
Snopi naslov: AHMi MJU
BEETHOVNOVA ULICA 10
lliljilli Billi: UM« UMI
Uvoz in izvoz poljedeljskih pridelkov in industrijskih izdelkov. Informacije Komisijsko podjetje Financiranje Denarno in zemljiško posredovanje
Miliirani zavod: JUGOSLAV AMERICAN CORPORATION, NEW Y0RK, N. Y.
Opozarjamo trgovce in industrijte, ki se interesirajo za izvoz v Združene države ali obratno, naj se obrnejo zaupno na nas; naše ugodne trgovske zveze Vam bodo v korist. Stavite nam svoje
oferte, kaj imate naprodaj ali kaj želite kupiti.
PO najvišjih cenah NEUSTROJEKE KOŽUHOVINE sledečih kožuhonosnih živali: Lisic, "VlMISIjM veveric, kun, vider, divjih mačk, volkov, podlasic, dihurjev, jazbecev m zajcev.
BS
ES
ES
S
ES
ES
i
S
0
i
m
s
m
ES
©
RR
S
_______________________ _______________________^—■i —n—npurimm
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: branjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko indu.tr j.