ZBDS KONZORCIJI IN NAROCANJE ELEKTRONSKIH PUBLIKACIJ - OKROGLA MIZA VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC NA POSVETOVANJU ZBDS Na letošnjem strokovnem posvetovanju ZBDS, ki je bilo v Radencih od 10. do 12. oktobra, je bila 12. 10. okrogla miza: Konzorciji in narocanje elektronskih publikacij, ki jo je v sodelovanju s Sekcijo za visokošolske knjižnice pripravila Državna maticna služba za knjižnicarstvo NUK. Glede na število udeležencev okrogle mize (70) in glede na to, da so se visokošolskim knjižnicam z obeh univerz pridružile tudi specialne knjižnice, kaže na veliko zanimanje za nove oblike koordinirane nabave pri nas. O knjižnicnih konzorcijih na posvetovanju ni bilo samostojnega referata, temeljna izhodišca novih ekonomskih modelov pa je že uvodoma predstavil gost iz ZDA dr. Tefko Saracevic. Sodelovanje, usklajevanje, združevanje knjižnic je nujno potrebno, ce hocejo imeti vecjo pogajalsko moc pri sklepanju pogodb z dobavitelji in doseci cimbolj ugodne pogoje za dostop do elektronskih virov informacij za vse, ki so vkljuceni v konzorcij. Konzorciji seveda niso nekaj novega, saj so se knjižnice, vecinoma prostovoljno, združevale že pri nabavi tiskanih publikacij. V digitalni knjižnici pa je takšno sodelovanje postalo nujno. O prvih konzorcijih visokošolskih knjižnic lahko govorimo že v casu gospodarske krize v ZDA, ko so knjižnice koordinirale nabavo dragih referencnih publikacij. Po podatkih mednarodne zveze konzorcijev ICOLC (International Coalition of Library Consortia) pa je v svetu trenutno okoli 150 kjnižnicnih konzorcijev, od tega okoli polovica v ZDA. Evropske države h konzorcijskim nakupom pristopajo razlicno. V Veliki Britaniji so pred leti izvedli obsežno raziskavo o visokošolskih knjižnicah, ki je bila zakljucena l. 1993 in katere izsledki so bolj znani kot Folett Report. Na osnovi teh rezultatov so se lotili programa izgradnje digitalne knjižnice na nacionalni ravni (eLib Programme) in številnih s tem povezanih projektov, na katerih temeljijo konzorcijski nakupi. Marsikdo se tudi spominja referata o združevanju finskih visokošolskih knjižnic, ki je bil predstavljen na 1. posvetovanju visokošolskih knjižnic l. 1999 v Ljubljani. Na Finskem so se kar dve leti pripravljali na nacionalen program za izgradnjo digitalne knjižnice, vanj vložili izdatna financna sredstva (3 miljone dolarjev) in zagotovili ustrezne kadre za centralizirano nabavo elektronskih informacijskih virov. Cilj okrogle mize je bil, da najprej na kratko predstavimo slovenske izkušnje in stališca o konzorcijih. Zato smo za sodelovanje prosili: mag. Marto Seljak, IZUM, dr. Matjaža Žaucerja, CTK, Ivana Kanica, vodjo Informacijskega in referalnega centra NUK ter Karmen Štular-Sotošek iz Enote za prido-bivanje gradiva v NUK. Mag. Seljakova je predstavila dejavnost IZUMA, ki je sklenil konzorcijske pogodbe za dostop do baz podatkov in servisov za slovenske knjižnice, ki so vkljucene v sistem COBISS oz. neprofitne ustanove (ne le knjižnice), katerih dejavnost (so)financira MZT. S tem je zagotovil dostop do elektronskih virov informacij, ki so zanimivi za najširši krog uporabnikov na ravni sistema oz. države (n.pr. OCLC First Search - ECO, ISSN, SwetScan, JCR, OCLC FirstSearch – World Cat in druge baze podatkov, Bell& Howell (UMI), Web of Science). Ivan Kanic je opozoril na nekatera temeljna izhodišca: konzorcijski nakupi so v bistvu nadaljevanje koordinacije nabave, s katero smo se v slovenskih knjižnicah srecali pred dvajsetimi leti, predvsem pri znanstvenih in strokovnih casopisih ter knjigah. Ceprav pri tem najpogosteje govorimo o elektron-skih casopisih, je potrebno koordi-nirati nabavo vseh elektronskih virov informacij. Pri pogajanjih z doba-vitelji in sklepanju licencnih pogodb je treba zagotoviti dostop cim širšemu krogu uporabnikov. Za uspešno dogovarjanje pa je bistve-nega pomena boljša povezava med knjižnicami (usklajene aktivnosti) ter med obema slovenskima univer-zama. Karmen Štular-Sotošek je pred-stavila EIFL Direct (Electronic Information for Libraries Direct) - mednarodni konzorcij, v katerem sodeluje 36 držav. Nastal je kot skupni projekt ustanov Zavoda za Odprto družbo in EBSCO Publishing, ki je eden najvecjih dobaviteljev elektronskih in tiskanih strokovnih in znanstvenih casopisov na svetu. Prek EIFL Direct so dostopne baze podatkov s polnimi besedili. Dostop imajo knjižnice, ki sodijo med neprofitne organizacije. Dostop do servisa financirata Minstrstvo za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvo za kulturo. CTK je h konzorcijskemu nakupu, s katerim zagotavlja dostop do 1200 elektronskih casopisov informacij-skega servisa Science Direct (Elsevier), pristopila skupaj s Kemijskim inštitutom in Inštitutom Jožef Stefan za obdobje 2001-2003. V skladu z licencnimi pogoji imajo dostop študentje in zaposleni na Univerzi v Ljubljani, osebje in clani CTK ter zaposleni na obeh inštitutih (KI, IJS). Tuji dobavitelji veckrat ne razumejo specificnih razmer pri nas, zato pri pogajanjih prihaja do težav. Tem predstavitvam je sledila živahna diskusija, na osnovi katere smo oblikovali naslednje sklepe in jih posredovali ZBDS: - Najresnejši problem so financna sredstva, knjižnice pa do tega trenutka še ne vedo, koliko sredstev za nabavo bo na razpolago do konca leta in v naslednjem letu. To je osnovni pogoj za nacrtovanje nabave in za konzorcijske nakupe. O tem bo predsednica Sekcije za visokošolske knjižnice v pismu seznanila javnost ter MŠZŠ, rektorja Univerze; - treba je oblikovati strokovno telo ( v okviru ZBDS), ki bi skrbelo za koordinacijo narocanja oz. zagotavljanja dostopa do elektronskih virov informacij na nacionalni ravni; - pri pogajanjih je potrebno je razširiti ponudbo na druge elektronske informacijske vire in zagotoviti dostop cim širšemu krogu uporabnikov ter se hitro odzivati na dogajanja, saj se ponudbe in pogoji dobaviteljev stalno spreminjajo (n.pr. Web of Science in Current Contents sta sedaj del širše ponudbe Web of Knowledge). - potrebna je vecja koordinacija in obvešcanje med knjižnicami in - vecja koordinacija med obema univerzama - Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Mariboru. Okrogla miza je trajala dve uri in je bila vsekakor zanimiva, na tem podrocju bo potrebno še precej pogovarjanja in dogovarjanja. Knjižnicarje kmalu caka nov izziv – pogajanja za dostop do elektronskih knjig na spletu. Vec informacij o konzorcijih v drugih državah je v clankih prve letošnje številke casopisa Liber Quarterly , prav tako na spletnih straneh ICOLC - (http://www.library.yale.edu/consortia/) ter spletnih straneh IZUM, NUK in CTK. Mag. Helena Pecko Mlekuš, Narodna in univerzitetna knjižnica, Državna maticna služba za knjižnicarstvo SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE ZGODBA O TEM, ZAKAJ IN KAKO SE JE V ZGORNJEM POSOCJU POJAVIL MODRI LEPOTEC Saj vsi veste, kako lepo je Zgornje Posocje, pa naša smaragdna Soca in beli vršaci..., ampak je že moral biti stvarnik v uri stvarjenja tega košcka zemlje malce deskoncentriran. Mi-ckene vasi je raztresel visoko po pobocjih, do njih so ljudje speljali ozke in strme ceste, po katerih obicajno javna prevozna sredstva ne prisopihajo. Vecina se je navelicala teh gorskih krasot in lepot in jo mahnila v dolino. Ostale so majhne vasice, z nekaj starejšimi prebivalci in dolgi kilometri slabih cest med njimi. Da bi popravil svojo nepre-mišljenost, je bog dal ljudem potujoco knjižnico. (No, ne kar dal, tudi mi smo se morali malo potruditi.) Bilo je leta 1998, ko smo si rekli, zdaj je pa dovolj, tako vec ne gre. Knjižnica Cirila Kosmaca Tolmin nujno potrebuje svoje lastno vozilo. Bibliobus in gradivo smo si namrec delili še s knjižnicama iz Nove Gorice in Ajdovšcine. Tako je bilo že od leta 1977 in prevažali smo se s tretjim vozilom po vrsti. Dni v mesecu, kdaj bo katera knjižnica imela bibliobus, smo si procentualno delili in bog ne daj, da je bil vmes kakšen praznik, ker je potem enostavno zmanjkalo dni za vsa izposojevališca. Dni za vzdrževanje vozila si enostavno nismo mogli privošciti, seveda vse dokler se bibliobus sam ni odlocil, da potrebuje malo pocitka, in je šla falit kakšna stvar. V sedmih dnevih, ki jih je imela na voljo tolminska knjižnica, smo morali obiskati vec kot petdeset izposojevališc, tudi do deset na dan. Lahko si predstavljate, da so bili postanki v posameznih krajih za bralce odlocno prekratki. Komaj smo z zamudo pribrzeli, že smo zadnje bralce metali iz bibliobusa. Da o dvanajst in vecurnih delovnikih zaposlenih ne izgubljam besed. Ampak bralci so še kar prihajali, vedno vec knjig so si izposojali in vedno vec krajev je bilo. Ni bilo kaj, rabimo nov bibliobus. Pa smo dali vlogo na Ministrstvo za kulturo, k obcinskim veljakom pa poslali našega glavnega borca, Viljema Lebana, da izbrska kaj drobiža iz že tako praznih popotresnih obcinskih malh. Pa je nekako pocasi, pocasi le šlo. Preucili smo slovenske biblio-buse in si rekli, no pa pejmo pogledat, kaj imajo za devetimi gorami in devetimi vodami. Pa smo šli. Na Nizozemsko, v Nemcijo, Anglijo, na Finsko. In niti dva nista bila enaka! Kaj zdaj? Ja, bo treba zgruntati nekaj novega, nekaj, kar bo najbolj ustrezalo našim hribcem in dolincam. Z malce (prej omenjenim) božanskim navdihom smo ustvarili modrega lepotca. Zamisel za zunanjo barvno podobo smo pobrali kar od Soce, tekst pa preplonkali od Gregorcica. Jasno. Malce je crke in crte sem in tja po bibliobusu pomagal prestavljati tudi akademski slikar Rudi Skocir. Notranjost je kombinacija prefinjenosti barv in materialov ter njihove uporabnosti. Ampak, nic pozerstva. Minimalizem. Saj smo Tolminci že od nekdaj znani kot skromen narod, a ne? Glavni koncept - snemljive knjižne police, mizice in korita za slikanice, ki se jih lahko poljubno namešca. Tako imamo nekako 90 metrov polic, na katere lahko postavimo približno 5.000 enot gradiva. Tehnicna oprema bibliobusa je takšna, da smo od ocividcev prejeli že nekaj prošenj za najem vozila za avtodom (zracno gretje, dve strešni klimatski napravi, dodatne baterije, polnilec s pretvornikom, generator, kamera za vzvratno vožnjo...) In da ne pozabim - tudi specialno iz Anglije uvoženo dvigalo za gibalno ovirane osebe. Zaenkrat prvo v Sloveniji. Kaj vse je še notri? Da cesa ne izpustim, bo najbolje, ce pogledam kar v predstavitveni katalog, ki smo ga izdali ob otvoritvi bibliobusa 7. septembra letos, tam je vse lepo natancno fotografirano in napisano. V slovenšcini in anglešcini. Ce bi šla spet na Finsko, bi me znova z zacudenjem spraševali, le kako imamo lahko tako dobre kataloge, zloženke,... Ja, saj je res, ne le v Sloveniji, tudi zunaj mu najbrž ni para. Ja, kaj si pa revcki morejo, kako boš posnel dobro panoramsko fotko bibliobusa brez naše Soce in hribov? (bi rekel naš fotograf Marko Grego) Aja, medijska oprema: radio, CD predvajalnik, televizor, video-rekorder, trije (s številko: 3) prenosni racunalniki s CD/DVD enotami in še delovna postaja. Ni slabo. Sicer je pa ves ta hec stal 53 milijonov. Ce se bo pojavil še kakšen sponzor od kje, bomo poskušali preko mobilnih zvez priti tudi do interneta. Izposoja poteka na COBISSu, tako da smo sedaj s knjižnico v Tolminu in Bovcu povezani v enotno mrežo in lahko uporabljamo skupne podatkovne baze bralcev in gradiva. Cakamo še na knjižnico v Kobaridu, potem bo knjižnicno-informacijska mreža v Zgornjem Posocju (po vseh standardih) koncana. Vse to za naše ljube bralce. Nov bibliobus je bralcem (in zaposlenim) omogocil prijaznejši urnik: veckratne in daljše postanke, in nekaj novih krajev. Klasicnim knjigam pa smo dodali neknjižno gradivo: revije, avdio in video kasete, CD, CD-ROMe in DVDje. Oh, najbrž bo spet gužva! To je bila zgodba, ki ima moder bibliobus za srecen konec. Jožica Štendler, Knjižnica Cirila Kosmaca Tolmin MEDNARODNA SRECANJA Interlending and Document Supply 7th International Conference PROVIDING ACCESS THROUGH CO-OPERATION 7. mednarodna konferenca o medknjižnicni izposoji in dobavi dokumentov je bila v Ljubljani od 1. do 5. oktobra 2001, kot v preteklosti jo je pripravila Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions), tokrat v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Programski in organizacijski odbor so sestavljali Pauline Connolly, Sara Gould in Graham Cornish iz IFLA Offices for UAP and International Lending v Veliki Britaniji, Christopher Wright iz Kongresne knjižnice v ZDA, ter Ivan Kanic in Eva Pohar-Sušnik iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dosedanje konference, organizi-rane so vsako drugo leto, so bile ocenjene kot zelo uspešne, vsake se je udeležilo okrog 180 delegatov, ki so na njih našli priložnost za izmenjavo strokovnih mnenj v teotiji in praksi o medknjižnicni izposoji in dobavi dokumentov, tem pomembnem podrocju zagotavljanja dostopa do informacij. Pred letošnjo so bile konference iz te serije dvakrat v Londonu, nato pa v Budimpešti, Calgaryju, Aarhusu in Pretoriji, sedma letos pa je bila ponovno pomemben strokovni dogodek, na katerem so se zbrali strokovnjaki z vseh koncev sveta. Na programu je bilo 35 recenziranih referatov iz 21 držav, tri delavnice in okrogla miza o vprašanjih sodelovanja med založniki, ponudniki in knjižnicami pri zagotavljanju informacij v elektronski družbi. Konference se je udeležilo okrog 150 strokovnjakov iz 33 držav z vseh kontinentov; zastopane so bile Avstralija, Avstrija, Belgija, Kanada, Hrvaška, Ceška, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grcija, Madžarska, Islandija, Italija, Japonska, Latvija, Nova Zelandija, Nigerija, Norveška, Poljska, Portugalska, Južnoafriška Republika, Ruska Federacija, Slovenija, Swazi, Švedska, Švica, Nizozemska, Velika Britanija, Združene Države, Venezuela, Zvezna Republika Jugoslavija, Zambija. Konferenco, ki je potekala v konferencni dvorani TR-3 v Ljubljani, so v torek, 2. oktobra, ob 10. uri z nagovori uradno otvorili: - gospod Graham Cornish, programski direktor Iflinega Programa za splošno dostopnost publikacij (IFLA UAP) pri Britanski knjižnici - dr. József Györkös, državni sekretar Ministrstva za informacijsko družbo - gospa Vilenka Jakac-Bizjak, programska direktorica Narodne in univerzitetne knjižnice - gospod Stanislav Bahor, predsednik Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - in Ivan Kanic, koordinator organizacijskega odbora V petek, 5. oktobra, pa je konferenco formalno zakljucila mag. Jelka Gazvoda, svetovalka vlade na Ministrstvu za kulturo. Štiridnevni program konference je potekal plenarno in v vzporednih tematskih sklopih: Uvodno predavanje Graham P Cornish, Programski direktor IFLA UAP - From here to eternity – or just a blind alley? International document supply at the crossroads Co-operating for effective access - Top performing interlending operations: results of the Australian benchmarking study - Tom Ruthven - International document supply: providing access through co-operation, a publisher's view - Lex Lefebvre Looking to the future - As the British Library moves E centre stage, what is the future for its document supply services? - Malcolm Smith - The future is now: Canadian libraries implementing the ISO ILL protocol - Gwen Bird - Slovenia on the crossroads of Central and South Eastern Europe: what is the future of co-operation in the region? - Vida Mocnik Unmediated ILL - Blurring the edges: optimising options for the end-user - Marian De Saxe - Can a Subsidised Unmediated Ordering (SUMO) service be a substitute for traditional interlibrary loan and journal ownership? - Louis Houle ILL in new and emerging democracies - State and outlook of the development of the system of document delivery for remote Russian users - Nadezhda Erokhina - Changing information needs in a transition period in Hungary: satisfying demands from print and electronic sources - Éva Kürti - The influence of the democratic change in narrowing the information gap between the north and south in Malawi: a case of the University of Malawi Libraries - Chrissie Ennie Nampeya - Interlending and document supply activities in the resource-poor academic libraries in Kenya: an imperative for international collaboration - Eric Ndegwa - Serials Database: Union Catalogue of Serials in International Agricultural Research Centers (IARCs): an example for global resource sharing - Srirangapatam Srinivas Monographs - Digital conversion instead of shipping of books - the Books2u project - Guenter Muehlberger - Global document delivery over the Internet - Chris Wright - E-books - the demise of ILL - Anne Morris Workshops - COBISS system and services Petar Šobot, Miro Kolaric - The new ProQuest 5.0 interface Rebecca Larkin - British Library Document Supply Centre Access for all: redefining document supply in the e-world Mick Osborne, Malcolm Smith - OCLC introduces new Web interface for OCLC Inter-Library Loans system Stuart Hunt, Tony Melvyn Projects - Electronic Article Supply - making life EASY-er for all Terry Morrow - Beyond the photocopy machine - Ronald Dekker - Evaluation of an Internet document delivery service - Silvana Mangiaracina - The implementation of ILL in COBISS - Bojan Štok and Bojana Lešnik - The role of collaboration between the British Library and public libraries in the UK in meeting government agendas on life-long learning and social inclusion - Richard Thurlow Practical issues - European University Institute Library ILL service between printed and e-sources: proposals for co-operation - Carlotta Alpigiano - Repository libraries as interlending centres: providing access through co-operation - Pentti Vattulainen - Accessing documents published in developing countries: publishers, publications, procurement and possibilities - Charles O Omekwu - Resting on our laurels or producing new growth? IFLA vouchers in the 21st Century - Sara Gould National systems - The impact of EIFL direct project on Chancellor College Library of the University of Malawi - Diston Chiweza - Biblioteca National ILL service: initiatives to enhance interlending - Elisa Soares - Narrowing the information divide - Solomon Mahapa - The ILL SBN Project - Claudia Parmeggiani - ScienceDirect: how to provide wide-range access to electronic information - Miriam de Koning Consortia - The free of charge document delivery agreement within the GAELIC consortium - Heidi Visser - Consortial resource sharing: a new marketplace - Dennis Massie - Back to the future - when resource sharing seemed to work. The rise and fall of a successful consortial resource sharing network - Terry L Weech Zakljucno plenarno zasedanje - New opportunities for European and global resource sharing - Janet Lees - Recent developments in interlending and document supply with a focus on the South African situation - Jenny Raubenheimer Okrogla miza Moderator Graham Cornish "Two's company, three's a crowd". Providing access through co-operation between researchers and publishers: who needs a librarian? Sodelovali so: Sally Morris, Kjell Nilsson, dr. Martin Žnideršic in Malcolm Smith. Konferenca se je ukvarjala z vprašanji sodelovanja pri omogocanju dostopa do dokumentov in informacij, okrogla miza pa je skušala odgovoriti na vprašanje, kdo naj sodeluje s kom in zakaj naj bi si kdo sploh želel sodelovati s knjižnico. Ce že založniki sami omogocajo dostop do publikacij in dokumentov, raziskovalci pa poznajo potrebne vire in ponudnike, ali niso knjižnice v tem procesu enostavno napoti enemu in drugemu? Neposreden dostop, ki ga omogoca licencna pogodba za uporabo elektronskih virov koncnemu uporabniku že z racunalniškega namizja, postavlja medknjižnicno izposojo morebiti v vlogo nepotrebne in preživele institucije. Zakaj naj bi bilo knjižnicam dovoljeno, da delijo svoje tiskane in elektronske vire, ki jih šciti avtorsko pravo ali posebne pogodbe, z uporabniki drugih knjižnic? Bodo v svetu vzajemne uporabe informacijskih virov knjižnice, založniki in uporabniki uspeli vzpostaviti uspešen trikotnik sodelovanja v zadovoljstvo in korist vseh? Ali pa bo koncal knjižnicar le kot medel, nezaželen in pozabljen opazovalec cvetocih odnosov med založniki in koncnimi uporabniki? Konferenca je ob strokovnem programu nudila domacim in tujim dobaviteljem opreme in storitev na tem podrocju tudi možnost predstavitve svojih programov in strokovnih ali poslovnih pogovorov z bibliotekarji. Sponzorji konference so bili OCLC, ProQuest, Emerald, Elsevier, IZUM, Britanska knjižnica in IFLA. Tako zbrana strokovna javnost vedno želi spoznati tudi življenje in delo gostiteljev, zato so bili za kolege iz tujine predvideni strokovni obiski ljubljanskih specialnih in visokošolskih knjižnic: Centralne tehniške knjižnice, Centralne medicinske knjižnice, Osrednje družboslovne knjižnice, Slovanske knjižnice, Biblioteke SAZU in seveda tudi Narodne in univerzitetne knjižnice. V navadi je, da se v te navezave stikov vkljuci tudi mesto gostitelj, zato je udeležence konference v torek, 2. oktobra, ob 19. uri v mestni hiši sprejela in pogostila županja mesta Ljubljane, gospa Viktorija Potocnik. K spoznavanju in bolj sprošceni izmenjavi mnenj in izkušenj strokovnjakov iz razlicnih koncev sveta pomembno prispevajo tudi družabni dogodki, ki so del konferencnega programa. Zato je bil v sredo zvecer v Veliki citalnici Narodne in univerzitetne knjižnice za udeležence in posebne goste tudi koncert, v cetrtek pa slavnostna konferencna vecerja v Grand hotelu Union. Gostje iz tujine so strokovni del srecanja zakljucili s sobotno ekskurzijo, ki jih je popeljala na Bled in v Postojnsko jamo. Po zakljucku konference je bil splošen vtis, da so bili udeleženci z vsebino in organizacijo konference zelo zadovoljni. Država gostiteljica na-slednje konference o medknjižnicni izposoji in dobavi dokumentov, ki naj bi bila leta 2003, še ni znana. Spletna stran konference, na kateri sta tudi seznam udeležencev in izbor fotografij govornikov in udeležencev, je na naslovu http://www2.arnes.si/~ljnuk4/ilds . Ivan Kanic, NUK NIZOZEMSKA, VIDELI SMO TE IN TE DOŽIVELI ali PRIŠLI, VIDELI SO NAS IN SMO ZMAGALI 15. september 2001, Tilburg, Nizozemska, srecanje najboljših evropskih bibliobusov, ki poteka vsaki dve leti. Je kakšna možnost, da gremo tudi mi tja in predstavimo naš bibliobus, ki se nam vedno znova zdi najlepši in najboljši, v vseh pogledih naj? Seveda gremo, se odlocimo in zavihamo rokave ter se vržemo v priprave. Ceprav primanjkuje denarja, imamo ogromno dobre volje, tako da je pol dela že opravljenega. Gremo na lov za denarjem, naš bibliobus mora v svet. Nizozemska naj spozna Maribor in Slovenijo. Že prvi klici in koraki do sponzorjev in donatorjev obrodijo sadove. Trema je prisotna, vendar je je cedalje manj. Spoznavam, da je tukaj važna predvsem vztrajnost. Vsak dan klici, klici in spet in spet pot do raznih podjetij, ce je le možno, srecanje z direktorjem. Verjamem, da me imajo že vrh glave, vendar je ves ta trud po dveh mesecih poplacan. Denar je zbran, v vsakem posebej se že rojeva nacrt, kako cimbolje predstaviti našo knjižnico in domovino. Pride težko pricakovani dan, oziroma noc, ko se Tone Stipic, Jože Antolic in jaz v bibliobusu ter Mojca Gomboc, Anica Korošec (ravnateljica Knjižnice Josipa Vošnjaka iz Slovenske Bistrice), Tanja Lapanja (Potujoca knjižnica Ljubljana), Luana Malec (Potujoca knjižnica Koper), Karel Šavel (Potujoca knjižnica Murska Sobota), Robert Kereži (SIKMB) ter Sašo Radic (SIKMB) v kombiju (nekaj ur za nami) odpravimo proti Tilburgu. V bibliobusu imamo veliko reklamnega materiala o Mariboru, o Sloveniji, o naših knjižnicah. Založeni smo s potico in šarkeljni, ki so jih spekle kmecke žene iz Pernice, z jabolki, grozdjem, slanim pecivom, domacim pohorskim kruhom, izbranim vinom. Vse, da cimbolje promoviramo to, kar je naše. Prvi vtisi ob prestopu nizozemske meje so zelo lepi. Zelene širjave nas vsrkavajo vase, hiše so kot iz pravljice in vsepovsod je polno vode. Vreme na Nizozemskem je poglavje zase. Malo sonce, malo dež, brez dežnika ne gre. Dolga ravnina pred nami nas vabi naprej po tej cudoviti deželi, kjer so ljudje izredno prijazni in komunikativni. Tudi hotel je lep in gostoljuben. Sobota. Veliki odlocilni dan. Ko se pripeljemo v Autotronto je veliki park, kjer je muzej starih avtomobilov, nas gostoljubno sprejmejo in prijetno presenetijo s programom, prevedenim v naš materin jezik. Zelo prijazna gesta, ki nam že zjutraj polepša dan. Na prostoru, ki nam je namenjen, nas caka prelep cvetlicni aranžma, položen na zloženih knjigah. Med parkiranjem vozila si radovedno ogledujemo druge bibliobuse in se primerjamo z njimi. Vsi se strinjamo, da so v redu, lepi, s sodobno opremo, ampak naš se nam zdi, pa saj se ve, kakšen. (Joj, kako nam je všec !) Mrzlicno se zacnemo pripravljati na obiskovalce, ki se že sucejo okrog našega bibliobusa, saj se jim zdi s svojo zunanjo podobo zelo zanimiv. Pocasi vstopajo in si radovedno oglejujejo notranjost vozila, nas, še posebej pa jih presenetimo s pripravljenimi jedmi, našimi slovenskimi specialitetami, ki jih najprej oklevaje poskusijo, nato pa kar ne morejo nehati. Naenkrat je v našem “busu” polno obiskovalcev (dober glas seže v deveti bibliobus), ki se jim že na obrazu opazi, da jim je pri nas všec. Tanja, Robert, Mojca, Sašo in Anica se trudijo pri prevajanju in dajanju informacij v angleškem jeziku, jaz po svojih moceh v nemškem, komunikacija je vzpostavljena. Tam, kjer se ustavi, je takoj pripravljen nasmeh, ki je zmeraj in na vsakem mestu dobrodošel. Zasliši se živa glasba, ki nas napravi še bolj sprošcene. Pogledam ven in vidim Anico, kako prihaja s celim bendom k nam. Za nas zaigrajo eno živahno, prav pisano našemu temperamentu na kožo. Pozdravimo jih s kozarckom slovenskega rujnega in že smo z ansamblom Crusabers Dixsie Stompers najvecji prijatelji. Vedno znova se tekom dneva vracajo k nam. Medtem, ko Robert in Mojca lovita trenutke za fotografiranje drugih potujocnikov, je pri nas cedalje vecja gneca, ki jo naš Karci pridno lovi v svoj objektiv in napravi resnicno lepe posnetke, ki nam bodo vedno znova pricarali v spomin te prekrasne trenutke, ko smo bili tako zelo pomembni. Dan se prevesi v popoldan, cedalje bolj smo nestrpni, kako se bomo odrezali, saj to ni samo predstavitev vozila, ampak tudi izbor najlepšega, najbolj urejenega, z najboljšo predstavitvijo. Samozavest se nam dviga, saj vsi govorijo le o mariborskem biblibusu in o Sloveniji. Ura je štiri popoldan, cas, ko se odloca, kdo je najboljši. Cela ekipa sedi za mizo, vsi cakamo, cakamo, Mojca ima roke kot led, jaz nestrpna, vsi ostali se obnašajo situaciji primerno. Vse oci so uprte v gospoda Thea de Koninga, ki razglaša najboljše. Tretja nagrada, ne pridemo v poštev, druga nagrada, nic ni slišati o Mariboru, dlani se mi potijo, ko pride tisti glavni, slavni in odlocilni trenutek, ko se bo izvedelo, kdo je NAJ. Najboljši bibliobus leta 2001 na tem srecanju je bibliobus iz Maribora, se zasliši. Skocim pokonci, iz grla se mi izvije krik veselja, pograbim Mojco, vsi ostali, kot da ne morejo verjeti, da je vse to res. Cela dvorana ploska in se veseli z nami, bend zaigra tuš, nagrada je v naših rokah. Vsi nam cestitajo, naša srca so polna dobrih misli, srece in veselja, solze v oceh povedo svoje. Sledijo intervjuji, še zadnji posnetki, poslovilni zvok troblje in že odhajamo z nagrado in predvsem z zelo dvignjeno samozavestjo proti domu. Srecni sporocimo novico našim v domovino, tako da se tudi oni veselijo z nami. Vracamo se vsak s svojimi obcutki in vtisi, katerim je skupno to, da so lepi. Spomin na to srecanje bo še dolgo, dolgo casa v nas. Vzpodbujal nas bo pri našem delu, zato vemo,da bomo še naprej takšni, kot smo bili do sedaj ali še boljši. Trs Ksenija, Potujoca knjižnica Maribor 2001 CYBERSPACE ODYSSEY – DELAVNICA EAHIL NA SARDINIJI Od 7. do 9. julija je na Sardiniji v srednjeveškem pristaniškem meste-cu Alghero potekala delavnica EAHIL (European Association of Health Information and Libraries) z delovnim naslovom 2001 Cyberspace Odyssey. Združenje je bilo ustanovljeno na pobudo evropskih medicinskih knjižnic in knjižnicarjev leta 1987 z namenom, da bi izboljšali sodelovanje med evrop-skimi medicinskimi knjižnicami, zagotovili boljše informiranje in kvaliteto dela medicinskih knji-žnicarjev, kar pomeni tudi boljše informiranje zdravstvenih delavcev ne glede na državo bivanja. Danes šteje združenje vec kot 470 clanov iz 25 evropskih držav. Na delavnici smo obravnavali razlicne teme: vlogo knjižnicarja kot nosilca znanstvenih informacij, pregled in ucinkovito uporabo virov informacij po internetu, kriticno oceno digitalnih knjižnic ter uporabo in iskanje po elektronskih revijah. Sledila je še predstavitev in obravnava posterjev in referati povabljenih predavateljev. V celoti so na voljo na internetni strani http://pacs.unica.it/alghero2001/main.htm, zato bova omenili le nekatere od njih. Po briljantnem uvodnem predavanju Silvia Henina – pregled 35.000 letnega razvoja informacije od prvih najdenih zapisov na skalah in kosteh pa tja do mobilnih telefonov, DVD-ja in informacijskih tehnologij po internetu - se je zacel strokovni program delavnice. Knjižnicar, kot nosilec znanstvene informacije pri izvajanju z dokazi utemeljene medicine (evidence based medicine), je bil postavljen prav v sredino informacijskega vesolja z nalogo približati in ponuditi strokovno informacijo uporabniku glede na njegove potrebe. Obravnavali smo dvoje osnovnih stališc: 1. rastoca potreba po razvoju strokovne usposobljenosti knjižnicarjev in informatorjev specialistov glede natancnega dolocanja izbora željenih podatkov za potrebe zdravstvenih delavcev in 2. vedno vecja povezanost obeh strok: medicine in knjižnicarstva. O slednjem je razpravljala Karla Soares-Weisner iz Izraela (Rabin Medical Center, Beilinson Campus) z referatom o dolocenem primeru iz dnevne prakse bolniškega oddelka. Prikazala je sodelovanje zdravnikov s knjižnicarji pri izvajanju z dokazi utemeljene medicine. Da bi lahko sledil najsodobnejšim metodam zdravljenja, bi se moral zdravnik 6 do 8 ur dnevno seznanjati z novo strokovno literaturo, moral bi obvladati vse spretnosti iskanja podatkov po razlicnih bazah po internetu in še kriticno oceniti rezultate narejenih poizvedb. Ce upoštevamo njegovo odgovorno delo v klinicni praksi, ugotovimo, da brez sodelovanja medicinskih knjižnicarjev in informatorjev ni mogoce slediti znanstvenim dosežkom pri izvajanju z dokazi utemeljene medicine. Pri tem je potrebno: 1) pravilno oblikovati zahtevo iskanja podatkov, 2) dolociti strategijo iskanja glede na postavljeno vprašanje, 3) omejiti in kriticno oceniti dobljene informacije in 4) seznaniti tudi knjižnicarja o uspešnosti opravljene poizvedbe v praksi. Seveda pa je potrebno poskrbeti za stalno izpopolnjevanje knjižnicarjev tudi pri kriticnem ocenjevanju medicinske literature, saj je kriticna ocena potrebna tako pri preliminarnih informacijah, dobljenih po internetu, kot pri specialnih informacijah, clankih in raziskovalnih porocilih. Sigrid Gimse in Lena Nordheim iz Norveške (National Institute of Public Health, Oslo) sta predstavili projekt HELSKO, ki je od spomladi 2000 vkljuceval otroške zdravstvene centre na Norveškem z namenom izboljšanja strokovnih odlocitev. Osebje projekta so sestavljali: zdravnik, fizioterapevt, babica, zdravnik/sestra na domu in knjižnicar. Izobraževanje je potekalo po medmrežju, za kar je bil v glavnem zadolžen prav knjižnicar. Zdravstveni delavci so se seznanjali z iskanjem podatkov po virih EBHC (evidence based health care), na voljo so jim bile tudi smernice in zakonodaja s podrocja zdravstva in nekaj elektronskih casopisov. Projektna skupina je izdajala casopis, v elektronski in tiskani obliki, kjer je pri obeh knjižnicar sodeloval v uredniškem odboru. Podoben projekt za zdravnike splošne medicine je potekal od 1996 do decembra 2000 z namenom izobraževanja in spodbujanja teh zdravnikov za vkljucevanje v z dokazi utemeljeno javno zdravstvo. Poleg vodje projekta so v skupini sodelovali še trije zdravniki splošne medicine, fizioterapevt in knjižnicar, ki je zlasti sodeloval pri posredovanju informacij in pri razvoju spletnih strani. O kvaliteti medicinskih informacijskih virov je razpravljala Monik Marie iz Stockholma. Poleg tega, da je informacija ustna, pisna in online, mora biti tudi hitra, objektivna, zanesljiva in tocna. Njeno kvaliteto zagotavljajo impact faktorji revij, standardizirani izrazi MeSH, izbira vrste publikacije in podobno. Zaradi iskanja po prostem tekstu je zelo priljubljena baza podatkov PubMed, vendar pa je vecinoma bolj relevantna poizvedba z uporabo MeSH tezavra in z dolocenimi omejitvami iskalnih parametrov. Baza Cochrane Library omogoca predvsem dostop do klinicnih študij z dokazi podprte medicine in je hkrati tudi dobra bibliografska baza pri raziskovalnem delu. Po medmrežju najdemo še številne dobre baze podatkov, ki svojo kvaliteto navadno dokazujejo z oznakami com, gov in edu. Za dobro poizvedbo je potrebno pregledati kar nekaj baz podatkov, knjižnicarji moramo našim uporabnikom pomagati pri njihovem iskanju ali pa jih oskrbeti s kar najbolj relevantnimi informacijami na doloceno zahtevo. Marshal Josephine iz Victorie (Avstalija) je razpravljala o vlogi knjižnicarja pri oblikovanju spletnih strani za uspešno ponudbo ogromnega števila zdravstvenih informacij zdravnikom, od katerih jih 87% uporablja internet, vendar le 40% v službene namene. Nastaja potreba po novem profilu informatorja, ki bi izhajal iz klinicnega bibliotekarja in bi imel kljucno vlogo pri izboljševanju obstojecih in uvajanju novih sistemov iskanja zdravstvenih informacij. To bi bila idealna povezava med sedanjimi medicinskimi knjižnicarji in e-health družbami. V Avstraliji so letos predstavili nov Health Online, v katerega se bodo s svojim znanjem in izkušnjami vkljucili tudi medicinski bibliotekarji, da bo informacijska tehnologija cim bolj prilagojena zahtevam uporabnikov. Naslednji korak bo vkljucevanje virov v okolje klinike in vkljucitev v druge klinicne sisteme. Medicinske knjižnice bi razvijale, preverjale in ocenjevale storitve internetnega omrežja. Poleg tega bi urejale ustrezne informacije glede odlocanja o zdravljenju, rentgenske slike, izvide, recepte, klinicne študije, popise pacientov in ostalo. Prav tako bi morali knjižnicarji ocenjevati uporabo, vkljucevanje in ucinkovitost on-line tehnologij, zlasti glede na rezultate zdravljenja. Ulrich Korwitz je predstavil virtualno medicinsko knjižnico Deutsche Zentralbibliothek für Medizin iz Kölna, ki je najvecja medicinska knjižnica v Evropi (leta 2000 je imela 513.000 medbibliotecnih zahtevkov!), ima milijon knjižnih enot in 8000 naslovov tekocih publikacij. Poleg številnih uslug uporabnikom in kataloga elektronskih revij vkljucuje tudi 650 znanstvenih nemških medicinskih casopisov, ki niso vkljuceni v MEDLINE. Do sedaj so indeksirali približno 40.000 clankov iz strokovnih revij, možnosti narocanja clankov pa bodo še izdelali. Yeoman Alison – Oddelek za infor-matiko in bibliotekarstvo Univerze Wales, Abersystwyth, UK - je s sodelavci predstavila izkušnje projekta VIVOS, katerega namen je bil razviti in oceniti metode, oz. zaporedje metod za ovrednotenje in vpliv virtualnih informacijskih storitev na podrocju zdravstva. Vzporedno so obravnavali pet projektov, dva sta bila dodana kasneje. Opravljenih je bilo preko 130 intervjujev, podkrepljenih še z dodatnimi vprašalniki po pošti. Tako so bili doloceni glavni dejavniki, ki vplivajo na razvoj in neoviran potek projektov. Zakljucki kažejo na veliko podporo zdravnikov službam, ki jim omogocajo dostop do informacij na nacin, ki kar najbolj ustreza potrebam njihovih dnevnih delovnih procesov, saj je redna informacija še kako zaželena. VIVOS je potekal eno leto, od februarja 2000 do januarja 2001, pod vodstvom omenjenega Oddelka za informatiko in bibliotekarstvo, raziskovalci s sedežem v Aberstwythu so sodelovali s strokovnjaki s podrocja informatike iz številnih angleških mest, da bi ugotovili vrednost in vpliv virtualnih medmrežmih storitev. Kljucni del projekta je usposabljanje strokovnjakov s podrocja informatike za strokovno predstavitev metod iskanja podatkov in baz podatkov, zanimivih za dolocene profile zdravstvenih delavcev, katerih zanimanje je bilo veliko, saj so nekateri delali še izven delovnih ur. V drugem delu so obravnavali potrebo po vecjem sodelovanju pri izdelavi enotnih projektov, tako glede boljših informacijskih uslug, izobraževanja strokovnjakov s podrocja informatike, kakor po bolj organiziranih in urejenih virih informacij. Tako bi po navidezno brezmejnem vesolju Interneta lahko varno potovali z "brkljalnimi vodniki", dolocenimi vzorci uporabe spletnih strani pri podatkovnem rudarjenju, z bankami podatkov in znanstveno organiziranimi sistemi, predstavljenimi v sekciji "Viri na Internetu". Zelo kriticne pripombe so bile izrecene tudi o virih na internetu, kjer je glavni problem kakovost. Spletne strani nimajo oznacene niti odgovornosti, zato morajo uporabniki sami odlocati o verodostojnosti dobljenih informacij. Naslednji enako velik, ce ne še vecji problem, je nacin iskanja informacij. Za hitrejše in ucinkovitejše iskanje manjkajo klasifikacijske sheme, slovarji in indeksi, kakor tudi hierarhicen odnos med njimi. Seveda se postavi tudi vprašanje selekcije in kriticne ocene poiskanih informacij. Veliko kriticnih pripomb je bilo izrecenih tudi na racun elektronskih revij, zlasti glede njihove vsebine, ker naj bi jih veliko vsebovalo le izvlecke in kazala revij ne pa clankov v celoti. Po predvidevanju naj bi v svetu izhajalo okrog en milijon revij, od teh naj bi jih bilo na podrocju medicine 32.000, v elektronski obliki pa le 8.000. MEDLINE redno obdeluje 3.200 revij, od katerih jih je v elektronski obliki le 160. Potrebno je omeniti, da s sorazmerno lahkim dostopom do interneta nastaja tudi vedno vecja potreba po informacijah uporabnikov zdravstvenih storitev. Precej pacientov ne zaupa vec popolnoma zdravstvenim delavcem, temvec išce informacije, da bi lahko sami soodlocali pri svojem nacinu zdravljenja. Tudi povecano zanimanje za ohranjanje kondicije in zdravja predstavlja veliko potrebo po zdravstvenih informacijah, saj ocenjujejo, da je približno ena tretjina iskanja po internetu prav s podrocja ohranjanja zdravja. Vloga informacijskih služb in medicinskih knjižnic bo vedno pogosteje seznanjanje teh uporabnikov z nacinom iskanja, z vsebino dokumentov in opozarjanje na veliko napacnih podatkov in polresnic, ki se tudi pojavljajo po internetu. Nekatere knjižnice (v Londonu) že imajo poseben oddelek za paciente. Od slovenskih knjižnicarjev in informatorjev smo se delavnice udeležili štirje: - dr. Anamarija Rožic-Hristovski, Centralna medicinska knjižnica, Ljubljana, z referatom "Odkrivanje vzorcev uporabe spletnih strani knjižnice z metodami podatkovnega ru-darjenja", - dr. Eva Klemencic, Inštitut za biomedicinsko informatiko, Ljubljana, s posterjem "Primer ocenjevanja kvalitete storitve medicinske knjižnice", - Tatjana Berger, Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana in - Milena Podgoršek, Onkološki inštitut Ljubljana. Poleg prijaznega toplega vremena, zgodovinsko in krajevno znamenite pokrajine Sardinije, je potrebno pohvaliti organizacijo EAHIL, ki je z izjemno gostoljubnostjo omogocila udeležencem, da smo v kratkem casu spoznali glasbo, plese, gastronomijo, pokrajino in tudi nekaj zgodovine tega nekoliko odma-knjenega otoka. Milena Podgoršek, Onkološki inštitut Ljubljana, Knjižnica in informacijska služba Eva Klemencic, Inštitut za biomedicinsko informatiko PREDSTAVLJAMO VAM NA OBISKU V SLOVANSKI KNIHOVNI Slovanska knjižnica že desetletja bolj ali manj uspešno sodeluje z nekaterimi sorodnimi ustanovami v tujini, predvsem v slovanskih državah, saj del knjižnicnega gradiva zbere z zamenjavo. Najvec monografskih in serijskih publikacij zamenjamo s praško knjižnico Slovanska knihovna. V zadnjem casu si v obeh knjižnicah še posebej prizadevamo za cim bolj kakovosten in ne samo kolicinsko bogat izbor gradiva, ki bo slovenske oziroma ceške bralce seznanjalo z znanstvenimi dosežki na podrocju humanisticnih ved, pa tudi s svežo literarno ustvarjalnostjo v obeh državah. Letošnje poletje nas je Slovanska knihovna prijetno presenetila s povabilom na nekajdnevni obisk. Zelo smo se ga razveselili, saj mnogi med nami še niso bili v tej knjižnici. Za nastanitev v stanovanju Ceške narodne knjižnice, delno pa tudi za program obiska je poskrbela prijazna gospa Bohuslava Markova, ki vodi zamenjavo s Slovansko knjižnico. Vabilu sva se odzvali dve bibliotekarki in v Pragi preživeli res lepe dneve. Gospa Markova naju je nadrobno seznanila z zgodovino Slovanske knihovne in njenim zdajšnjim delovanjem. Deluje v sklopu Narodne knjižnice (Narodná knihovna). Obe imata sedež v Klementinumu, nekdanjem jezuitskem samostanu, v središcu Prage. Narodna knjižnica je bila ustanovljena leta 1777, štiri leta po ukinitvi jezuitskega reda, in je prostore dobila prav v samostanu tega reda, v neposredni bližini Karlovega mosta. Zacetki delovanja Slovanske knihovne pa segajo v dvajseta leta 20. stoletja in so povezani z ustanovitvijo Ruske biblioteke v Pragi. To je leta 1924 ustanovila ceška vlada, da bi v njej našli kulturno zatocišce ruski emigranti, ki so po oktobrski revoluciji množicno bežali na Ceško. Tri leta po zacetku delovanja Ruske biblioteke so vsebino knjižnice razširili na vse slovanske jezike in kulture in odtlej nosi ime Slovanská knihovna. Še pred tem, leta 1922, je bil sprejet tudi zakon o ustanovitvi Slovanskega inštituta v Pragi. Slovanská knihovna je zdaj razdeljena na devet glavnih oddelkov - glede na slovanske jezike - ter oddelke za literaturo splošnoslovan-skega znacaja, enciklopedije, rokopise in redki tisk. Knjižnica je namenjena študiju družbenega in kulturnega življenja vseh slovanskih narodov in njihovih medsebojnih odnosov. Zbirajo gradivo vseh humanisticnih ved ter seveda izvirno leposlovje slovanskih narodov. Knjige kupujejo pri najrazlicnejših založnikih ali pa jih zamenjujejo s podobnimi ustanovami drugod po Evropi in svetu. Sodelujejo predvsem s slovanskimi državami, najvec z Rusijo. Zahvaljujoc okolišcinam, ki so sledile revoluciji v Rusiji, so ruski emigranti prinesli s seboj veliko knjig in arhivskega gradiva, ki jih danes hranijo v Slovanski knihovni. Ta fond je zelo cenjen, saj mnogih publikacij zdaj ni niti v ruskih knjižnicah in arhivih. Iz nekdanjega jugoslovanskega obmocja so že leta 1929 dobili v dar ugledno zbirko knjig "Ragusiana", ki jim jo je podaril Milan Rešetar. Zbirko sestavlja okoli 3000 knjig, drugih tiskov in rokopisov, povezanih z Dubrovnikom. Temelj zbirke slovenskih knjig je knjižnica dr. Janka Šlebingerja, ki jo hranijo že od leta 1928. Šlebingerjeva knjižnica obsega okoli 3000 knjig slovenske literature od 18. do 20. stoletja. Med temi knjigami so tudi številni prvotiski slovenskih pesnikov in pisateljev 19. stoletja, pomembna starejša slovenska strokovna literatura, redki tiski ter mnogo casopisov. Po podatkih Slovanske knihovne znaša njihov celotni fond približno 800 000 knjig in casopisov. Letni prirast je okoli 7000 enot, od tega je okoli 2000 zvezkov periodike. V knjižnici je zaposlenih trideset knjižnicarjev, ki skrbijo za nabavo, obdelavo, hranjenje, izposojo ter vsa druga knjižnicarska dela. Knjižnicni prostori, katalogi, inventar, pa tudi knjižnicni sistem precej spominjajo na staro Slovansko knjižnico v Ljubljani, le da je praška nekoliko vecja. V obeh je obiskovalca lahko prevzel prijeten obcutek, da se je cas ustavil že pred desetletji. Razlika je le ta, da ti v Slovanski knihovni zasanjanost prežene pogled na mnogo sodobneje opremljeno citalnico, kot jo je imela Slovanska knjižnica v starih prostorih. Slovanská knihovna je s posodobitvijo citalnice razširila svojo ponudbo uporabnikom tudi z osebnimi racunalniki in dostopom do interneta, še vedno pa ostaja prijazno zatocišce vsem, ki se prihajajo tja le ucit ali pa izposodit gradivo na dom. Slovanská knihovna in Narodná knihovna sta seveda samo del praških znamenitosti ob številnih drugih knjižnicah, muzejih, razstavah... Poskušali sva si ogledati vsaj delcek vsega tega in ostali kar v starem delu mesta, kjer se je trla množica turistov. Od velike gnece sva si nekoliko spocili na drugi strani Vltave, v zelenju Hradcanov, kjer bi kar še ostali. Po mestu naju je "vodila" tudi Jana Spirudova, nekdanja študentka na Oddelku za slovanske jezike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za pravo obcutenje življenja na Ceškem sva morali seveda poskusiti znacilno ceško hrano in pivo. A ob vsem navdušenju nad Prago naju je vendarle prevzemal obcutek, da postaja le eno izmed velikih evropskih (svetovnih) mest, ki so si nekako podobna. Kljub temu bi se želeli še kdaj vrniti v to staro "zlato" mesto, saj bi si imeli še vedno kaj ogledati, in seveda obiskati kolege. Jelka Golli, Maša Šipic, Slovanska knjižnica TRIMESECNO IZOBRAŽEVANJE V QUEENS BOROUGH PUBLIC LIBRARY V letu 1999 je Zavod za odprto družbo objavil razpis projekta "Knjižnica kot središce lokalne skupnosti"., namenjen državam kandidatkam za vstop v Evropsko unijo. Izbrano je bilo enajst projektov iz sedmih držav, med njimi tudi projekt Knjižnice Otona Župancica. V okviru tega projekta so bile razpisane tri štipendije za knjižnicarje izbranih knjižnic in sicer v Mestni knjižnici v Helsinkih, Splošni knjižnici Queens iz New Yorka in Osrednji in regionalni knjižnici iz Berlina. Osebno sem se prijavila v New York in bila izbrana poleg Natalije Ershove iz Rusije in Jitke Banzetove iz Ceške. Izobraževanje je potekalo od 7. aprila do 30. junija 2001. Program je bil dolocen vnaprej, seveda pa sem ga lahko prilagodila lastnim željam. Gostitelji so bili zelo odprti, kolegialni in vedno pripravljeni na številna vprašanja. Program je vseboval spoznavanje knjižnicne mreže, enot in dejavnosti knjižnice, njihovih oddelkov in servisov. Prisostvovala sem sestankom oddel-kov, sodelovala pri izobraževanju zaposlenih, prireditvah za obis-kovalce in seminarjih. Poleg tega sem imela priložnost obiskati letno konferenco American Library Association, ki je bila letos v San Franciscu, Kongresno knjižnico v Washingtonu, konferenco za splošne knjižnice v Binghamptonu ter Brooklynsko knjižnico. Splošna knjižnica Queens deluje na obmocju, kjer živi 2 milijona ljudi. Queens je predel New Yorka, ki ga sicer sestavljajo še štirje okraji: Manhattan, Brooklyn, Staten Island in Bronx. V New Yorku delujejo tri splošne knjižnice, ki med seboj niso povezane: Newyorška knjižnica, ki deluje na Manhattnu, svoje enote pa imajo tudi v Bronxu in Staten Islandu; Brooklynska splošna knjižnica in Splošna knjižnica Queens. Queens Borough Public Library je ena najvecjih, najzanimivejših in najbolj delovnih knjižnic. Zaposlenih ima 1700 ljudi, sestavlja jo osrednja knjižnica in 62 enot. 80 odstotkov prebivalcev je vclanjenih v knjižnico. To je zelo zanimiv podatek, saj Queens velja za etnicno najbolj mešano podrocje (po zadnjih podatkih tam živi 100 razlicnih nacionalnosti), torej so clani predvsem priseljenci iz najrazlicnejših držav. Enote so med seboj oddaljene najvec 2.5 milje (približno 4,5 kilometra), tako da ima vsak prebivalec možnost lahkega dostopa do najbližje enote. Vsaka enota se prilagaja svojemu okolju in svojim bralcem nudi gradivo v jezikih nacionalnosti, ki tam živijo. V letu 2000 so imeli 16 milijonov obiskovalcev in 17 milijonov enot izposojenega gradiva. Svojim clanom pa nudijo brezplacen vpis, obisk prireditev in internet. Knjižnica igra pomembno socialno vlogo in se odziva na potrebe okolja. Sodelujejo s številnimi državnimi agencijami, z razlicnimi projekti in servisi nudijo novim priseljencem pomoc pri ucenju anglešcine, pri pridobivanju ameriškega državljan-stva, kako napisati prošnjo za zaposlitve in podobno. Celotno delovanje knjižnice je prepojeno s strateškimi smernicami ter z vizijo, poslanstvom, cilji in vrednotami. Centralna knjižnica je najvecja enota. Knjižnica je urejena zelo preprosto. Knjige se lahko vrnejo v katerikoli enoti, razen videokaset in zgošcenk. V sprednjem delu knjižnice so police z najnovejšimi knjigami, knjige so urejene po Deweyevi decimalni klasifikaciji, gradivo je oznaceno z nalepko (knjige z romanticno vsebino so oznacene s srcki, grozljivke z duhcem). V knjižnici pravijo, da dajo bralcu, kar želi. Tako npr. lahko najdete posebne police s knjigami, ki jih v svojih oddajah predstavlja Oprah (so zelo iskane), ter najvecje uspešnice avtoric Jackie Collins, ki so prevedene v vse tuje jezike. Na kratko bom predstavila Oddelek za programe in servise ter njihove projekte. - Adult Learning Center: zagotavlja posebne programe za odrasle, ki ne govorijo angleško. V teh centrih dobijo osnovne informacije o ameriški kulturi, kako uporabljati knjižnico, itd. Imajo 33 uciteljev, 51 razredov, ki imigrante ucijo anglešcino. - Job Information Center: nudi gradivo o izbiri poklica ter izobrazbe. Center pripravlja tudi on-line vodice do izbranih virov. - New American Program: Nastal je leta 1977. Je poseben program, ki zagotavlja razlicne servise za nove priseljence. V zacetku je v Ameriki prevladovalo prepricanje, da morajo priseljence spremeniti v Americane brez obcutka za njihovo kulturo. To se je sedaj spremenilo. Vlada in z njimi tudi knjižnice pomagajo ohranjati njihovo kulturo in identiteto. Za vse enote pridobivajo gradivo v tujih jezikih in pripravljajo razlicne prireditve v španskem, kitajskem, korejskem, ruskem jeziku. - Servisi za otroke: Programi za otroke so pomemben del dejavnosti knjižnice. Imajo posebne programe za male otroke in njihove starše, prirejajo pravljicne ure in prireditve, v poletnem casu pa organizirajo poletne klube branja, za otroke, ki cez poletje ostanejo doma. - CLASP je program, ki povezuje knjižnico in šole in je program treh javnih knjižnic v mestu New York. Njegov namen je narediti branje in knjige za sestavni del življenja šolskih otrok. Delo poteka na lokalni ravni, program pa vkljucuje vclanitev v knjižnico, obiske šolskih razredov, delavnice za starše in skrbniki, delavnice z ucitelji, poletne bralne programe ipd. - Program Latchkey (pomeni kljuc, ki ga imajo otroci obešenega okoli vratu) se osredotoca na nudenje pomoci pri pisanju domacih nalog po šoli in pri preživljanju prostega casa, ko so starši v službi. Uporabljajo tudi video telekonferencno tehnologijo pri prenašanju matematicnih in znanstvenih programov iz knjižnic v razrede. - Servisi za najstnike: Queens Borough Public Library ima vrsto programov za najstnike. Med njimi je najbolj zanimiv program "Mladoletniki v nevarnosti". Organizira ga Oddelek za varovanje. Najstniki, ki so zagrešili manjše prekrške ali so se v knjižnici obnašali nasilno, niso vrženi iz knjižnice, ampak povabljeni, da sodelujejo pri razlicnih knjižnicnih programih. - Oddelek za stike z javnostmi: 17 zaposlenih dela v treh oddelkih: Odnosi z javnostmi/marketing; Stiki s skupnostjo (politicne zadeve), Skupine v skupnostih in produkcija. Objavljajo vrsto publikacij, kot so Bilten za zaposlene, Knjižnicne zadeve ipd. - Prijatelji knjižnice: Ti igrajo kljucno vlogo pri promoviranju knjižnicnih programov in uslug. Ustvarjajo javno podporo za knjižnico, vzpodbujajo prostovoljno pomoc in poskrbijo za neposredno financno pomoc prek dela z uslužbenci knjižnice. V QBPL obstaja 27 skupin Prijateljev. - Fundacija knjižnice Queens: Gre za poseben oddelek, kjer se ukvarjajo z iskanjem donatorjev. Z njimi sem se pogovarjala o tem, kako zbirajo denar za knjižnico, kako napisati prošnjo in katera vprašanja si moraš zastaviti, preden zaprosiš za podporo. Vesela sem, da sem dobila priložnost delati in se izobraževati v tako živahni in zanimivi knjižnici, kot je Queens Borough Public Library. Hkrati sem vesela, da sem lahko mesto New York obiskala pred tragicnimi dogodki 11. septembra. Spoznala sem ga resnicno v njegovi najlepši luci. Vesna Trobec Knjižnica Otona Župancica, Maticna služba POBUDA Pobudo Silve Novljan za izbiranje Knjižicarja leta, je uresnicila Revija o knjigi. V septemberski številki lahko preberete razpis in se vkljucite v izbiranje knjižnicarja leta in v promocijo tega razpisa ter Revije o knjigi. Mimogrede, popularizacija te revije, njena splošna dostopnost (vsako gospodinjstvo) in branost je tesno povezana s clanstvom knjižnic, z uporabo knjižnicnega gradiva in razvojem knjižnic. Priporocamo njeno vecnamensko rabo!! OBVESTILA SVETOVALKA ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE Vse visokošolske knjižnicarje/ke obvešcamo, da je v Državni maticni službi za knjižnicarstvo NUK (na Leskoškovi 12 ) od 1. oktobra dalje kot svetovalka za visokošolske knjižnice zaposlena mag. Helena Pecko Mlekuš (telefonska številka 586 13 13, elektronski naslov helena.pecko-mlekus@nuk.uni-lj.si). IŠCEMO KNJIGE Knjižnica Pravne fakultete Univerze v Mariboru vljudno prosi vse, ki imajo odvecen izvod, naj ji odstopijo naslednjo knjigo: CIGOJ, Stojan Komentar obligacijskih razmerij : veliki komentar zakona o obligacijskih razmerjih Stojana Cigoja. - Ljubljana : uradni list SR Slovenije, 1984-1986. - 4 zv. Knjige smo pripravljeni odkupiti oz. ponuditi druge v zameno. Prosimo, da se obrnete na Darjo Cokl, po telefonu: 02-250-42-50 ali po elektronski pošti darja.cokl@uni-mb.si 15. prodajna razstava tuje literature FRANKFURT PO FRANKFURTU bo letos med 6. in 13. novembrom v sprejemni dvorani Cankarjevega doma Knjigarna Konzorcij je letos že petnajstic pripravila izbor najboljših knjig, ki so v tujini izšle v casu od oktobra 2000 do septembra 2001. Razstavili bomo vec kot 8500 knjižnih novosti, ki jih je izdalo 450 tujih založnikov. Izbirali boste lahko med vsemi podrocji znanosti in umetnosti, od alternativne medicine do zgodovine likovne umetnosti. Letos bomo velik del prostora namenili tudi najvecjim dosežkom na podrocju leposlovja. Vkljucili smo vse dobitnike najpomembnejših svetovnih literarnih nagrad, knjige s seznamov najbolje prodajanih knjig uglednih tujih literarnih revij, kot so Magazine littéraire, Bookseller in New Yorker ter leposlovna dela, ki smo jih v Knjigarni Konzorcij v zadnjem letu najbolje prodajali. Nekaj vec kot 80 % knjig bo iz angleškega govornega podrocja, sledijo nemške, francoske, španske, italijanske, hrvaške, jugoslovanske in ruske knjige. Frankfurt po Frankfurtu bo v torek, 6. novembra ob 11. uri sve-cano odprl minister za informacijsko družbo dr. Pavel Gantar. Razstavo, njene letošnje poseb-nosti ter spremljevalni program bomo predstavili na tiskovni konferenci, ki bo v ponedeljek, 29. oktobra ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Lju-bljani. Prisrcno vabljeni! Metka Zver, Knjigarna Konzorcij PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo program in prijavnico za strokovni posvet knjižnicarjev osnovnih šol na temo "Izlocanje in odpisovanje knji-žnicnega gradiva v knjižnicah osnovnih šol". Posvet organi-zirata 21. in 28. novembra Sekcija za šolske knjižnice pri ZBDS in Državna maticna služba za knjižnicarstvo 2. V drugi prilogi objavljamo narocilnico za dva nova stro-kovna prirocnika, ki ju je izdala Narodna in univerzitetna knji-žnica v Ljubljani: - PREKAT : Prirocnik za Enostavno uporabo KATalo-gizacijskih pravil. - ZNACKA : prirocnik za dolo-canje ZNACnic pri Katalogizaciji. 3. V tretji prilogi objavljamo prvo obvestilo o 2. strokovnem posvetovanju knjižnicark in knjižnicarjev z mednarodno udeležbo Razvoj visokošolskih knjižnic za univerzo 21. stoletja. Posvetovanje organizi-rata Centralna tehniška knji-žnica Univerze v Ljubljani in Sekcija za visokošolske knji-žnice Zveze bibliotekarskih dru-štev Slovenije. Posve-tovanje bo 28. in 29. maja 2002 v Ljubljani. V prilogi je objavljena tudi prijavnica za referat. 4. V cetrti prilogi objavljamo program in prijavnico za seminar, v okviru projekta CELIP z naslovom Problemi licenciranja v knjižnicah, ki ga 16. novembra organizirajo Central and Eastern European Licencing Information Platform, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica. DEŽURNI KNJIŽNICAR NOVICE IZ KNJIŽNICE PREŽIHOV VORANC V LJUBLJANI Fotografska razstava Urbana Goloba "Ob poti" Bogdan Kladnik, eden vodilnih slovenskih naravoslovnih fotografov je bil rojen leta 1960 v Ljubljani. Poleg alpinizma in jamarstva se je predvsem ukvarjal z raziskovanjem alpskih sotesk in nedostopnih kanjonov in je eden izmed prvih raziskovalcev tega nedostopnega sveta tudi v mednarodnem merilu. Prelomnico v njegovem fotografskem ustvarjanju pomeni izid knjige Terra Mystica v letu 1991 in ustanovitev zasebne založbe "Zaklad". Po tem obdobju so sledile njegove številne fotomonografije kot Brdo, Strmol, Snežnik (1993), Soca (1994 in 1999), Ljubljana (1994 in 1999), Idrijski rudnik (1995), Portret Slovenije (1995), Vecni krog (1995), Slovenija (1996), Ljubljana (1996), Okus teme (1998), Vipavska dolina (1999) in Gorenjska (1999). Poleg založništva in fotografije se veliko ukvarja tudi z multivizijo. Multivizijo je prirejal tudi v tujini, predvsem v Belgiji, Avstriji, Nemciji, Franciji in Italiji. V Franciji je leta 1993 na 7. svetovnem festivalu multivizij z gorniško tematiko v Brianconu z multivizijama Vecni krog in Terra Mystica dosegel prvo in drugo mesto ter skupni Grand Prix mesta Briancon. Bogdan Kladnik je tudi avtor številnih clankov, reportaž in fotografij v tujih revijah kot so Stern, Belle Europa, Tuttotourismo, Adria itd. V Franciji je pripravil dve samostojni razstavi in sodeloval na številnih jamarskih festivalih. Odpretje razstave sta glasbeno obogatili kitaristka Alenka Okorn in flavtistka Andreja Humar. Spremne besede k razstavi je imel France Zupan. Odprtje fotografske razstave Bogdana Kladnika je bilo v ponedeljek 22. oktobra 2001 ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a. Razstava bo odprta od 22. oktobra do 16. novembra 2001. Ogled je možen vsak dan od 8. do 19. ure (ob sobotah do 13. ure). Vljudno vabljeni Marko Lakovic NOVOSTI IZ KNJIŽNICE A. T. LINHARTA RADOVLJICA Najbolj brane knjige - odrasli - september 2001 1. Steel Danielle Pet dni v parizu 2. Coelho Paulo Alkimist 3. Waller R. J. Mostovi madisona 4. Coelho Paulo Veronika se odloci umreti 5. Grisham John Družabnik 6. Morgan Marlo Imenovali so jo dvoje src 7. Clark Mary Higgins Naj ti recem ljubica 8. Greene Graham Monsignor Kihot 9. Sheldon Sidney Prekrižani nacrti 10. Clark Mary Higgins Ne joci, ljubljena moja Najbolj brane knjige - mladina - september 2001 1. Stine R. L. Noc, ko je lutka oživela 2. Rowling J. K. Harry Potter. Ognjeni kelih 3. Stine R. L. Dobrodošli v mrtvi hiši 4. Stine R. L. Ne hodite v klet 5. Stine R. L. Demonska kri 6. Stine R. L. Prekletsvo mumijine grobnice 7. Stine R. L. Postanimo nevidni 8. Muck Desa Lažniva Suzi 9. Muster Miki Dogodivšcine Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje 10. Ribicic Josip Miškolin Najbolj poslušane zgošcenke - september 2001 1. Siddharta Nord 2. Big foot mama Doba norih 3. Derenda Nuša Ni mi žal 4. Dragojevic Oliver Dvi, tri rici 5. Kovac Tinkara Na robu kroga 6. Blink 182 The Mark, Tom And Travis Show 7. Karan Goran Kao da te ne volim 8. Kravitz Lenny Greatest Hits 9. Limp Bizkit Chocolate Starfish And The Hot Dog Flavored 10. Lopez Jennifer J. Lo ENOTA KNJIZNICA BLAŽA KUMERDEJA BLED Najbolj brane knjige - odrasli - september 2001 1. Clark Mary Higgins Še se bova srecala 2. Clark Mary Higgins Naj ti recem ljubica 3. Morgan Marlo Imenovali so jo dvoje src 4. Mcdermid Val Pesem siren 5. Quick Amanda Ljubica 6. Steel Danielle Izginil je 7. Walters Minette Valolom 8. Blume Judy Poletni sestri 9. Clark Mary Higgins Kje sta otroka 10. Grisham John Oporoka Najbolj brane knjige - mladina - september 2001 1. Rowling J. K. Harry Potter. Dvorana skrivnosti 2. Saint-Exupery Mali princ 3. Stine R.L. Prekletstvo mumijine grobnice 4. Vidmar Janja Debeluška 5. Rowling J. K. Harry Potter. Jetnik iz Azkabana 6. Rowling J. K. Harry Potter. Ognjeni kelih 7. Stine R.L. Demonska kri 8. Skrivna naloga 9. Škandal v Racjigradu 10. Stine R.L. Ne hodite v klet Najbolj gledane videokasete - september 2001 1. American Pie (Ameriška Pita) 2. Pocahontas 3. Sloncek Benjamin 4. Pingvin Pingo 5. Kekec 6. Runaway Bride = Pobegla nevesta 7. The Thin Red Line = Tanka rdeca crta 8. Tom & Jerry Kids : Jerry in fižolovo steblo 9. Pikijeve dogodivšcine 1 10. Out Of Sight (Dalec od oci) ENOTA KNJIZNICA BOHINJSKA BISTRICA Najbolj brane knjige - odrasli - september 2001 1. Sparks Nicholas Ljubezen v steklenci 2. Clark Mary Higgins Moja si 3. Barrico Alessandro Svila 4. Sheldon Sidney Prekrižani nacrti 5. Coenwell Patricia Padec v smrt 6. Quick Amanda Ljubca 7. Steel Danielle Pet dni v Parizu 8. Taylor Bradford Barbara Njena Pot 9. Andrews V. C. Jutranje skrivnosti 10. Andrews V. C. Polnocna šepetanja Najbolj brane knjige - mladina - september 2001 1. Rowling J. K. Harry Potter. Ognjeni kelih 2. Brezina Thomas Krik zlate kace 3. Kaye Marilyn Amy številka sedem 4. Davies Anita Poletno sanjarjenje 5. Rowling J. K. Harry Potter. Kamen modrosti 6. Rowling J. K. Harry Potter. Jetnik iz Azkabana 7. Brezina Thomas Zaklad poslednjih zmajev 8. Bryant Ann Jamini in mreža laži 9. Dahl Roald Matilda 10. Jeric Irenej Dež Klemen Humerca