INTERVJU
AKTUALNO
■o
Sopranistka
Zakonjšek Krt	y
str. 26-27
■m
!o
Mučno čakanje na nenujne prevoze str. 12-13
PRILOGA
TV SPORED
p V imenu ljudstva
Korupcijske afere v farmacevtsko-~F zdravstvenih poslih
Kar im Merdjadi: Pred osmo sezono
se je popolnoma spremenil!	-ШУ O
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 7 / Leto 77 / 17. februar 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Z Glorio Kotnik o olimpijski medalji, najbližjih in trenerju
Po mnenju numerologov Glorijino življenje ureja številka štiri. Velenjska deskarka Gloria Kotnik, ki se je preselila v Celje, je bila prevečkrat doslej četrta. 32-letnica je pred letom dni rodila sina in od svojih že četrtih olimpijskih iger ničesar ni terjala; iz Pekinga je prinesla bronasto kolajno. str. 18-19
Čakalne dobe v javni upravi Največja pridobitev je novi Previdno pri kurjenju v
str. 2 zdravnik str. 8	naravi str. 15
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Hvaležna sem tudi za prijatelje, s katerimi sem lahko jaz. Vse to v opernem svetu največkrat žal ni mogoče. Tam velikokrat ne igramo le na odru, ampak tudi za njim.«
Andreja Zakonjšek Krt, sopranistka in prejemnica nagrade Prešernovega sklada
»V Ukrajini je vojna z Rusijo že zadnjih osem let. Ukrajinci toliko časa branijo svoje ozemlje pred Rusijo.«
Ukrajinka Galina Malov-šek, ki zadnjih 26 let živi v Sloveniji
»Na Boču je populacija velikonočnice premajhna. Veliko vprašanje je, ali je smiselno vlagati toliko energije in napora, da ohranimo pri življenju nekaj, kar je po naravni poti žal obsojeno na propad.«
Nejc Jogan, izredni profesor na katedri za botaniko in fiziologijo rastlin na BF UL
»Srečni smo lahko, kakšne otroke imamo na naši šoli. So spoštljivi, pristni, pogovarjamo se o vsem, ne le o slaščičarstvu, temveč tudi o življenju.«
Elizabeta Selić, učiteljica slaščičarstva
»Rada se vračam v Radeče, saj ne želim pozabiti, od kod sem in kje me ljudje podpirajo od začetka.«
Tanja Sonc, vrhunska slovenska violinistka, ki ustvarja v Švici
ČETRTEK 1	1 PETEK
yr N|/ 12 o4	
SOBOTA I	I NEDELJA
> 10 ^^ 5	.Nl/.IO
C/5
DC <
Čakalne dobe
Ne le v zdravstvu, tudi pri upravnih postopkih
Redke so upravne enote v Sloveniji, kjer prebivalcem za oddajo vloge za ureditev osebnih dokumentov ni treba čakati. Epidemija je močno spremenila poslovanje v upravnih enotah, stranke se morajo za obisk naročiti. V Celju je čakalna doba tri tedne. V Laškem, kjer se za sistem naročanja niso odločili, za zdaj čakalnih dob ni.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Večina upravnih enot v Sloveniji v zadnjem času beleži povečano število vlog za izdajo osebnih dokumentov, zaradi česar se čakalne dobe podaljšujejo. Na ministrstvu za javno upravo so zato uvedli spletno stran, kjer lahko stranke preverijo, koliko dni je treba čakati, da lahko oddajo vloge za izdajo oziroma zamenjavo osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja. Čakalne dobe so v upravnih enotah različne. V večjih mestih, tudi v Celju, je od dneva, ko se uporabnik naroči, do dneva, ko lahko vlogo tudi odda, treba čakati tudi do petnajst delovnih dni. Bistveno krajša je čakalna doba v Žalcu, pet delovnih dni, v Šentjurju je treba čakati le en dan, medtem ko v Laškem in Slovenskih Konjicah čakalnih dob za zdaj ni.
Ker na te poleg števila prosilcev vplivajo tudi izostanki zaposlenih - hitro širjenje co-vida-19 v minulih tednih je namreč prizadelo tudi zaposlene v upravnih enotah - se čakalne dobe spreminjajo. Podatke o njih ministrstvo na spletni strani dnevno osvežuje.
Čakanje zaradi
naročanja?
Mnoge je spoznanje o čakanju za oddajo vloge za pridobitev veljavnega osebnega dokumenta presenetilo in
razburilo. »Zelo sem bila presenečena, ko so me v Celju naročili čez več kot tri tedne. Za izdelavo potnega lista, kar vzame največ pet minut - daš fotografijo, prstni odtis in plačaš,« se je glasil eden od zapisov presenečene občanke.
Kot poudarjajo načelniki upravnih enot v naši regiji, jih k naročanju strank zavezuje novembra lani sprejet vladni odlok. Zanimivo je, da so čakalne dobe tam, kjer odlok dosledno spoštujejo, najdaljše.
»Na podlagi vladnega odloka se je treba za oddajo vlog za osebne dokumente naročiti. Za vse druge zadeve naročanja ni, pojasnjuje Damjan Vrečko, načelnik celjske upravne enote. »Položaj celjske enote je poseben. Samo pri nas lahko namreč ljudje
osebne dokumente naročijo in dobijo v istem dnevu, zato obravnavamo res veliko državljanov iz vseh koncev Slovenije. Poudariti je treba še, da naročanja za nujne zadeve ni. Teh je dnevno približno 35 odstotkov.« Ob tem Vrečko dodaja, da dnevno prevzamejo približno 550 telefonskih klicev, naročanje je mogoče tudi po elektronski pošti.
V	UE Laško se za uvedbo čakalnih list niso odločili: »Izkušnje kažejo, da prosilci čakajo do petnajst minut, da pridejo na vrsto za oddajo vloge. Če bi se čakalna doba posameznika bistveno podaljšala, kar bi se lahko zgodilo, če bi v nekem trenutku prišlo bistveno več prosilcev ali bi se število zaposlenih, ki delajo pri zamenjavi osebnih dokumentov, več kot prepolovilo, bi verjetno tudi pri nas morali uvesti čakalne liste,« je povedala Andreja Sto-par, načelnica laške upravne enote.
Leto menjav
V	Celju in Laškem, a tudi v Šentjurju in Žalcu v zadnjem obdobju beležijo povečano število vlog za izdajo osebnih
28. marca letos bodo upravne enote začele izdajati nove, biometrične osebne izkaznice. Služile bodo kot klasičen dokument za izkazovanje identitete in državljanstva ter kot potovalni dokument. Z novimi osebnimi izkaznicami bo od predvidoma avgusta 2022 mogoče uveljavljati tudi zdravstvene storitve oziroma bodo služile tudi kot zdravstvena kartica. Obenem bo biometrična osebna izkaznica veljala kot elektronska identiteta za državljane, starejše od dvanajst let.
izkaznic in potnih listov. Po oddaji vloge državljani na izdajo dokumenta v teh dneh, če niso zahtevali prednostne izdelave, čakajo približno teden. Izkušnje kažejo, da se ta doba aprila podaljša, zato načelniki svetujejo, naj ljudje pravočasno preverijo veljavnost dokumentov.
Povečano število menjav načelniki pričakujejo spomladi, saj bodo upravne enote 28. marca začele izdajati nove, biometrične osebne izkaznice. Vendar bi se lahko ta datum še spremenil, saj je za zdaj dobava čipov še pod vprašajem.
Vrečko ob tem opozarja, da bo dosedanje osebne izkaznice mogoče uporabljali do rednega poteka in jih zaradi uvedbe novih dokumentov ne bo treba menjati. »Če se bodo ljudje odločili za novo, biometrično izkaznico, bodo to lahko zamenjali, kadarkoli bodo želeli, tudi pred potekom datuma njihove veljavnosti. Prav tako ne bo treba menjati osebnih izkaznic, izdanih s trajno veljavnostjo.«
Opozoriti velja še, da je vlada je z zakonom omogočila uporabo osebnih izkaznic, ki jim je potekel rok, še do 27. marca 2022. »Vendar te omogočajo izkazovanje identitete in državljanstva na območju Slovenije. Prehajanje državne meje z osebno izkaznico, ki ji je potekel rok veljavnosti, ni mogoče,« še opozarja Vrečko.
Počasi se resnično poslavljajo »rožnata« vozniška dovoljenja. Imetniki morajo ta dovoljenja zamenjati najkasneje do 19. januarja prihodnje leto. Časa za zamenjavo je še dovolj, a načelniki upravnih enot opozarjajo, naj ljudje vendarle ne čakajo na zadnji trenutek.
Dosedanje osebne izkaznice bo mogoče uporabljali do poteka in jih zaradi uvedbe novih dokumentov ne bo treba menjati. Jih bodo pa lahko posamezniki, če bodo to želeli, zamenjali. Če se bodo ljudje odločili za novo, biometrično izkaznico, bodo to lahko zamenjali kadarkoli tudi pred potekom datuma njene veljavnosti. Zaradi uvedbe biometričnih osebnih izkaznic ne bo treba menjati osebnih izkaznic, izdanih s trajno veljavnostjo.
Za menjavo osebnih dokumentov se je treba predhodno naročiti. Za oddajo vloge je treba v Celju čakati tudi do tri tedne. (Foto: SHERPA)
AKTUALNO
3
Povprečno trajanje sodnega postopka je v letu 2020, prvem letu epidemije, bilo 10,1 meseca, leto pred tem je bil povprečen čas 9,5 meseca. (Foto Arhiv NT/SHERPA)
Na Vrhovnem sodišču RS so lani po objavi letnega poročila za leto 2020 dejali, da se je storilnost sodišč nekoliko znižala v primerjavi z letom prej. »Po drugi strani je kljub zahtevnim razmeram zaradi epidemije kot pozitivno mogoče izpostaviti skoraj popolno, 99-odsto-tno obvladovanje števila prejetih zadev. Izstopa tudi podatek, da se je na nekaterih področjih kljub epidemiji ohranilo zmanjševanje števila nerešenih zadev, na primer na izvršilnem področju ter področju prekrškov in postopkov zaradi plačilne nesposobnosti,« so takrat zapisali v izjavi za javnost.
V letnem poročilu za prvo leto epidemije je vrhovno sodišče kot pozitivno stvar izpostavilo predvsem informatizacijo sodnih postopkov: »Ta je v času epidemije pridobila še dodaten pomen. Slovensko sodstvo tako že več let pospešeno uvaja popolno informatizacijo sodnih postopkov, vključno z e-vročanjem, e-spisom in e-hrambo, medtem ko so že zaživele elektronske sodne dražbe. Uvajanje informacijskih rešitev predstavlja pomemben del izboljševanja kakovosti in učinkovitosti sodstva, ki je nujno tudi s stališča usmerjenosti k potrebam ljudi, torej v korist uporabnikov storitev, enako pomemben je tudi širok in premišljen pristop k prenovam poslovnih procesov na sodiščih.«
Okrožna sodišča so v letu 2020 rešila več kot 47 odstotkov zadev s sodbo na podlagi priznanja krivde obdolženca, okrajna sodišča pa le 13 odstotkov primerov. Državni tožilci so se pogajali z 275 obdolženci, pred državnimi tožilstvi je bilo sklenjenih 255 sporazumov ter podanih 1.551 izjav o priznanju krivde. To so podatki za vso Slovenijo. Znano je, da celjsko sodno okrožje in celjski tožilci v primerjavi z drugimi območji dosegajo največji uspeh pri pogajanjih s storilci kaznivih dejanj, ki zatem krivdo priznajo. Celjski tožilci so tudi najbolj uspešni v Sloveniji pri alternativnem reševanju primerov, kar pomeni, da storilec krivdo prizna, kazen pa lahko odsluži z delom v javno dobro.
Nekateri domnevne »tvegane stike« izkoristili tudi za zavlačevanje
Sodišča bodo epidemiološke rane celila dve leti
Zadnji dve leti nista udarili samo po zdravstvenem sistemu in gospodarstvu, vse okoliščine, ki so zaznamovale zadnje obdobje, kažejo posledice tudi v sodstvu. Izredne razmere so tako vplivale ne le na nihanja števila zaposlenih in na obravnave - na katerih so morali v času najstrožjih ukrepov upoštevati tudi omejeno število prisotnih - ampak predvsem na porast preklicev sodnih obravnav. In ni skrivnost, da so nekateri storilci kaznivih dejanj karantene, tvegane stike, izolacije, poskušali izkoristiti tudi za zavlačevanje sodnih postopkov.
SIMONA ŠOLINIČ
»priročen preložitveni razlog«. Največkrat je do takšnih primerov prihajalo v kazenskih postopkih: »V teh postopkih običajno vsaj ena od strank nima želje, da bi bil postopek hiter. Pri iskanju razlogov za zavlačevanje so bile razmere zelo priročne. A če je na tehtnici izvedba obravnave in na drugi strani zdravje, vsekakor pretehta zdravje.«
Negativen vpliv na
dolžino postopkov
Trenutno vodstvo sodišča predvsem skrbi, da je število preklicanih obravnav izjemno visoko. »Ocenjujem, da bomo posledice takšnega stanja odpravljali najmanj naslednji dve leti, tudi če se bodo zdaj razmere uredile. Težavo predstavlja čas, saj je kazenske zadeve, pri katerih od prejšnje obravnave mine več kot šest mesecev, treba začeti ponovno, iztek zastaralnih rokov pri kazenskih zadevah. Glede zastaranja je bil sicer z interventno zakonodajo zastaralni rok zadržan za 64 dni, kar pomeni, da toliko dni zastaralni rok sicer ni tekel. Jasno je torej, da bodo takšne razmere zelo negativno vplivale na dolžino sodnih postopkov,« dodaja predsednica sodišča.
Nujne sodne zadeve, predvsem priporne in nujne družinske zadeve, so na sodišču poskušali sicer ves čas reševati ne le prednostno, ampak tudi kontinuirano, kar jim je bolj ali manj uspevalo: »Pri nujnih
zadevah ni bilo zadržanja poslovanja, te zadeve smo obravnavali ne glede na omejevalne ukrepe, kar pomeni, da smo bili v teh primerih dodatno izpostavljeni tveganjem okužbe ne glede na spoštovanje vseh strokovnih priporočil, kot so maske in druga zaščitna sredstva, razdalja, zračenje in podobno,« pojasnjuje Giacomellijeva.
Ob tem omenja še, da je bilo bolniških odsotnosti zaposlenih na sodišču lani v primerjavi z letom 2019 za približno 16 odstotkov več: »Ob tem ni mogoče razmejiti razlogov za bolniški stalež, saj je bilo veliko teh odsotnosti ne le zaradi obolenja odsotnega zaposlenega, ampak tudi zaradi varstva otrok. Upam in si želim, da bi se te razmere čim prej umirile in da bi sodišče lahko poslovalo brez dodatnih omejitev in ovir. Ob tem vseeno izpostavljam, da smo na celjskem okrožnem sodišču lani rešili več kazenskih in več družinskih zadev, kot smo jih prejeli v obravnavo, kar je svojevrsten dosežek v teh epide-mičnih časih.«
»Poslovanje sodišča je bilo izredno oteženo tako zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužb kot tudi zaradi nepredvidljivih bolniških in karantenskih izostankov zaposlenih. Nemalokrat smo šele zjutraj lahko razporedili zaposlene za nujna opravila, ko smo videli, koliko nas je sploh v službi in koliko obravnav bo možno izvesti. Največja težava je bila pri sodnih zapisnikaricah, kjer imamo že sicer kadrovske težave. Nujni so bili prerazporejanje, sprotno prilagajanje in ogromno potrpljenja ter strpnosti, saj naše stranke v pretežni meri ne hodijo z veseljem na sodišče, praviloma pa so že tako ali tako obremenjene z zadevo in je izvajanje dodatnih ukrepov še toliko težje. Ni pa nobena obravnava odpadla, ker ne bi mogli zagotoviti zapisnikarice za obravnavo,« pravi predsednica Okrožnega sodišča v Celju Petra Giacomelli.
Ko obravnave
»odpadejo«
Drugačna je situacija pri preklicanih obravnavah zaradi drugih odsotnosti obtoženih oziroma drugih strank v postopkih. V letu 2021 je bilo preklicanih 677 razpisanih kazenskih obravnav, 344 obravnav
v pravdnih zadevah, 404 v družinskih zadevah in 277 obravnav v gospodarskih sporih. »To so podatki le za okrožno sodišče, obravnave so odpadale tudi na vseh naših šestih okrajnih sodiščih. Iz vpisnikov sicer brez vpogledov v posamezne spise ni mogoče dobiti podatka, ali so za vse preklice razlog epidemiološke razmere, vendar je vsaj posredno pretežni del preklicev povezan z razlogi epidemije, tudi odkar ni več uradno razglašena,« pojasnjuje Giacomellijeva.
Težava, ki jo sodišče v tem času zaznava, je izkoriščanje trenutne situacije zaradi poskusa zavlačevanja, kar potrjuje tudi sogovornica. »Seveda se je v nekaterih primerih tudi to dogajalo, saj če posameznik pol ure pred obravnavo sodišče obvesti, da je bil v tveganem stiku ali da kaže znake okužbe, sodnik tega ne more preveriti, odločbe o karanteni pa še ni, niti ni rezultata testiranja. Torej je treba v takšnih razmerah zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi obravnavo preklicati. Preklic ne pomeni zgolj objave, da je obravnava preklicana, ampak obveščanje vseh vabljenih, od porotnikov do strank, prič, izvedencev, pravosodnih policistov v priporu in podobno.«
Giacomellijeva dodaja, da so bile takšne razmere za nekatere tudi
Glede na letno poročilo Vrhovnega sodišča RS se na slovenskih sodiščih med epidemijo v letu 2020 število prejetih zadev ni bistveno zmanjšalo, so pa sodišča občutno manj postopkov končala predvsem v marcu, aprilu, maju in decembru 2020. V tem času so sodišča imela tudi manj narokov.
4
GOSPODARSTVO
Celjski Inpos v Žalcu gradi svoje šesto trgovsko središče s tehničnim blagom. Čeprav trenutno še ne kaže tako, bo odprtje že čez nekaj mesecev. (Foto: ŠO)
1ГИ
i&M-ii
mm
mš
Celjski trgovec s tehničnim blagom gradi v Žalcu in na Ljubečni, lani dosegel rekordne poslovne rezultate
Inpos doživlja pravi razcvet
Celjski Inpos v Žalcu gradi svoje novo trgovsko središče s tehničnim blagom. Zemljišče zanj je ob žalski obvoznici kupil že leta 2017. Direktor in solastnik družbe Ivan Pfajfar napoveduje, da bo odprtje junija. Trgovsko središče bo merilo 5 tisoč kvadratnih metrov, vrednost naložbe - vključno z nakupom opreme - znaša približno šest milijonov evrov. Žalsko trgovsko središče ni edina letošnja Inposova naložba. Predvidoma marca bo na Ljubečni začel gradnjo drugega dela svojega težko pričakovanega skladiščnega in transportnega središča. Celjski trgovec s tehničnim blagom očitno doživlja pravi razcvet, saj je lani zabeležil izjemne poslovne rezultate, najboljše v svoji zgodovini.
JANJA INTIHAR
Inpos, ki sodi med najbolj uspešna celjska podjetja, je v tridesetih letih iz lokalnega trgovca z eno pisarno in enim zaposlenim zrasel v pomembno slovensko družbo za maloprodajo in vele-prodajo tehničnega blaga. Prelomno je bilo leto 2003, ko je v Celju zgradil skoraj 40 tisoč kvadratnih metrov velike poslovne in skladiščne prostore, v naslednjih letih je lastna trgovska središča odprl še v Sevnici, Slovenski Bistrici, na Prevaljah in v Krškem. Od leta 2006 ima v lasti podjetje Lesoprodukt, ki je v Sloveniji eden največjih specializiranih trgovcev za prodajo lesnih plošč, je tudi lastnik polovice nakel-skega trgovca z metalurškimi izdelki Mersteel SSC.
danje opekarne. Gre za osem hektarjev veliko zemljišče, ki je bilo v lasti Engrotuša in na katerem je tudi ta celjski trgovec nameraval graditi skla-diščno-transportni center, a je potem zašel v finančne težave. Nepremičnino je zato leta 2018 prodal Inposu, ki je gradnjo transportnega središča in skladišč razdelil v več delov. V prvem je že lani zgradil 2.500 kvadratnih metrov
veliko skladišče za tehnično blago. Marca se bo začel drugi del projekta, v katerem bo Impos zgradil skladiščne in druge stavbe v skupni izmeri 12 tisoč kvadratnih metrov. Druga zemljišča, napoveduje Pfajfar, bodo pozidali po potrebi.
Novo skladiščno-transpor-tno središče na Ljubečni bo stalo 19 milijonov evrov. To je največja Inposova posa-
mična naložba doslej in je tudi ena največjih v Celju v zadnjem času. »Naložba je res ogromna, a so tudi naši načrti veliki. Veliko denarja je bilo treba vložiti že v pripravo zemljišča, saj smo pred začetkom gradnje morali podreti tovarniške hale ter v skladu z zakonodajo urediti celotno zemljišče,« pravi Pfajfar.
Inpos ima večjo nepremičnino tudi v Prekmurju. Leta
Ivan Pfajfar pravi, da bo trgovsko središče v Žalcu med Imposovimi manjšimi. Največje je trenutno v Krškem, najmanjše je v Celju, ki ga bodo, ko bo zgrajen skladiščno-lo-gistični center na Ljubečni, razširili. »Skladiščne prostore, ki jih imamo v Opekarni-ški ulici, bomo izpraznili in jih namenili trgovini. Projekti so že narejeni, tudi gradbeno dovoljenje že imamo. Po prenovi bomo prodajne površine v našem celjskem središču povečali na 7 tisoč kvadratnih metrov,« napoveduje Ivan Pfajfar.
Za Ljubečno 19 milijonov evrov
Inpos svoje skladiščno in transportno središče na Lju-bečni gradi na območju nek-
Inpos je lani ustvaril 73 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 5 milijonov evrov čistega dobička, kar je največ doslej. Uspešen je bil tako v veleprodaji kot prodaji na drobno. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
2017 je na dražbi za malo več kot dva milijona evrov kupil industrijski kompleks Aha Mure v Murski Soboti. Gre za pet hektarjev veliko zemljišče, na katerem stojijo tri proizvodne hale v skupni izmeri 40 tisoč kvadratnih metrov. Ivan Pfajfar pravi, da podjetje 10 tisoč kvadratnih metrov prostorov oddaja, sicer pa ima načrte tudi za to svoje premoženje. V prihodnjih letih namerava tam urediti trgovsko-industrijski kompleks.
Lani rekordni
prihodki in dobiček
Leto 2021 je bilo za celjskega trgovca s tehničnim blagom in za celotno njegovo skupino rekordno. Toliko prihodkov in toliko dobička podjetje doslej še ni ustvarilo. Ivan Pfajfar pravi, da sta bili lani uspešni tako veleproda-ja kot prodaja na drobno, čeprav so bile tehnične trgovine zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa dlje časa zaprte.
Celotna skupina, v kateri sta poleg matičnega podjetja Inpos še družbi Lesoprodukt in Mersteel SSC, je imela 160 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 12 milijonov evrov čistega dobička. Inpos je ustvaril 73 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 40 odstotkov več kot leta 2020, ko so znašali 52,9 milijona evrov. Čistega dobička je bilo 5 milijonov evrov, predlani je dobiček znašal 3 milijone evrov. Mersteel je imel približno 4 milijone evrov čistega dobička, kar je največ doslej, odlično je poslovalo tudi podjetje Leso-produkt.
Dosežki slovenskih podjetij na mreži CNN
Javna agencija Spirit bo tudi letos s pomočjo oglaševalske kampanje na televizijskih in digitalnih platformah mreže CNN International tuji poslovni javnosti predstavljala prednosti in dosežke slovenskega gospodarstva. Pripravila je videozgodbe 41 podjetij, med katerimi so tudi tri s Celjskega. V Spiritu pričakujejo, da bo kampanja dosegla sto milijonov ogledov.
Tuja poslovna javnost bo spoznala podjetja, ki na svojem področju ponujajo edinstvene izdelke in storitve z
visoko dodano vrednostjo ter podpirajo zgodbo zelene, ustvarjalne in pametne Slovenije. Med njimi so tudi druž-
be Plastika Skaza, Kronoterm in Podkrižnik.
Plastiko Skaza odlikujejo inovativnost, hiter razvoj in trajnostna naravnanost s poudarkom na uvajanju novih tehnologij. Je prejemnica številnih domačih in tujih nagrad, z uporabo reciklirane plastike pomembno vpliva na razvoj krožnega gospodarstva. Kro-
noterm izdeluje toplotne črpalke in je znan po nenehnem razvoju vedno bolj učinkovitih ter okolju prijaznih in zanesljivih naprav. Zaradi kakovosti svojih izdelkov je že uveljavljeno ime v mednarodnem okolju. Podjetje Podkrižnik se uvršča med vodilne proizvajalce pogonskih sistemov za različne industrije v Evropski
uniji. Gibalo podjetja so lasten razvoj in inovativne tehnologije, saj že vsa leta veliko vlaga v raziskovalno in razvojno dejavnost.
Med podjetji, ki se bodo predstavljala tuji poslovni javnosti, je tudi družba Aquafil-SLO, ki ima del proizvodnje v Štorah. Podjetje deluje po načelu krožnega gospodarstva
ter predeluje materiale, ki bi sicer končali na deponijah ali bi bili odvrženi v naravi. S kemičnim recikliranjem odvrženih ribiških mrež, odsluženih tekstilnih talnih oblog in plastičnih ostankov izdeluje obnovljeni najlon 6 Reconyl, iz njega pa vlakna Econyl za oblačila in talne obloge.
JI
GOSPODARSTVO
5
Deset kmetijskih zadrug ustanovilo gospodarsko interesno združenje
Zadruge želijo postati učinkovitejše
Oktobra lani se je v Podčetrtku zbralo deset kmetijskih in gozdarskih zadrug ter podpisalo pogodbo o ustanovitvi Združenja kmetijskih zadrug K 10+. Od začetka letošnjega februarja je združenje, ki si je za svoj sedež izbralo Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah, vpisano v sodni register in je torej začelo tudi uradno delovati. Namen združenja je povečati konkurenčnost svojih članov, to je kmetov, ter jim zagotoviti boljše pogoje nabave in prodaje na kmetijskem trgu. Od zadrug na Celjskem so med ustanovnimi članicami združenja Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah, Kmetijska zadruga Šentjur, Kmetijsko-gozdar-ska zadruga Slovenske Konjice in Kmetijska zadruga Šaleška dolina.
JANJA INTIHAR
Z ustanovitvijo združenja so se zadruge, ki so v preteklosti uspešno delovale že kot konzorcij, zavezale k še dejavnejšemu sodelovanju. S skupnim nastopom na nabavnih trgih z repromateria-lom oziroma v razmerju do dobaviteljev si bodo prizadevale doseči ugodnejše pogoje poslovanja, zlasti ugodnejše nabavne cene. V trenutnih razmerah izjemne rasti vhodnih stroškov v kmetijstvu,
kar še zlasti velja za mineralna gnojila, krmila in energijo, ter ob dejstvu, da dobiček običajno ostane tistemu na koncu predelovalne verige, je poslovno povezovanje zadrug izjemnega pomena, so ob ustanovni skupščini poudarili v združenju. Prepričani so, da bodo zadruge le tako lahko svojim članom zagotovile zniževanje stroškov pridelave in reje. Najprej naj bi torej povezane zadruge de-
lovale predvsem na področju nabave, sčasoma bodo morda sodelovale tudi pri prodaji. Poleg tega bo združenje v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije zastopalo skupne in posamezne interese članic pri državnih organih in drugih organizacijah, skrbelo bo za uveljavljanje in utrjevanje položaja slovenskega kmetijstva ter opravljalo druge naloge in dejavnosti, ki so skupne članicam in vodijo k napredku kmetijstva ter zadružništva kot kmetijske gospodarske panoge, je ob ustanovitvi še zapisalo deset zadrug.
Deset polnopravnih
in štiri pridružene
Poleg naštetih kmetijskih zadrug s Celjskega so ustanovne članice združenja še kmetijske in kmetijsko-gozdarske zadruge iz Sevnice, Trebnjega, Izlak, Slovenj Gradca, Medvod in Litije. Združenje vodi Stanko Tomšič, direktor Kmetijske zadruge Trebnje--Krka, ki je tako po območju, na katerem deluje, kot po šte-
vilu zaposlenih in ustvarjenih prihodkih največja kmetijska zadruga v Sloveniji. »Tako povezane zadruge želimo postati še bolj konkurenčen in še boljši ponudnik blaga in storitev svojim članom in družinskim kmetijam,« je na ustanovni skupščini poudaril Tomšič, ki bo enoletni mandat opravljal prostovoljno, torej brez plačila.
V združenju pravijo, da delujejo po načelu enakovrednih partneric, ki odločitve sprejemajo s soglasjem ter z iskrenim pogovorom. Odprti so tudi za prostovoljne pristope drugih kmetijskih zadrug. Kot je povedal Marko Jurak, direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, je trenutno v združenju še vedno le deset polnopravnih članic, ustanoviteljic, imajo pa že štiri pridružene članice, ki so jih na enoletno »preizkušnjo« sprejeli decembra lani. To so kmetijske zadruge s Ptuja, iz Metlike, Cerkelj in Stične. Jurak je še povedal, da je za zdaj o konkretnih uspehih na
področju nabave trgovskega blaga in storitev še težko govoriti. Bo pa moč združenja zagotovo mogoče čutiti že prihodnje mesece, ko se bodo na kmetijah začela sezonska dela in bodo kmetje za pridelavo ter proizvodnjo potrebovali semena, gnojila ter drugo blago in surovine.
Celjani in Laščani še
čakajo
Med večjimi kmetijskimi zadrugami sta na Celjskem tudi laška in celjska, ki se za članstvo v združenju (še) nista odločili. Direktor Kmetijske zadruge Laško Jože Žabkar o razlogih ne želi govoriti, medtem ko direktor celjske kmetijske zadruge Peter Vrisk pravi, da je bolj naklonjen kapitalskemu povezovanju. »Podpiram povezovanje v zadrugo druge stopnje, kot je primer Kapitalske zadruge, ki združuje zadruge lastnice v Deželni banki Slovenije. Dogovori v takšni povezavi so namreč bolj zavezujoči, kot so v gospodarskem interesnem združenju. V naši zadrugi vsekakor želimo, da stanovske organizacije kmetov sodelujejo,
in smo odprti za povezovanje. Ali se bomo vključili v novo združenje, se bomo odločili čez čas, ko bomo videli, kako se bo razvijalo, ter pretehtali vse pozitivne in negativne strani takšnega združevanja,« pojasnjuje Peter Vrisk. Sicer pa takšna povezava ni nekaj novega, še pravi.
Peter Vrisk si tudi sam že od lanskega prihoda na čelo Kmetijske zadruge Celje ponovno prizadeva, da bi povezal zadruge v Savinjski dolini, kjer je pred leti že delovala velika enotna zadruga, ki so jo ob osamosvojitvi Slovenije razbili na več majhnih. »V preteklosti je bilo že nekaj poskusov povezovanja teh zadrug, ki žal niso uspeli. Morda bo zdaj, ko mlajše generacije prevzemajo kmetije, drugače. Posebnega odziva na našo pobudo zaenkrat še ni, a se bo potreba po povezovanju, ki mora biti kapitalsko, sčasoma zagotovo pokazala kot nujna,« je prepričan Vrisk. Kmetijska zadruga Celje je lani s petrov-ško kmetijsko zadrugo že podpisala pismo o nameri o sodelovanju in povezovanju, vendar projekt še ni zaživel.
Združenje kmetijskih zadrug K 10+ si bo prizadevalo za uveljavljanje skupnih interesov svojih članic predvsem na področju nabave in prodaje trgovskega blaga in storitev.
Inovatorji, zbornica že zbira prijave
Regionalna gospodarska zbornica Celje že zbira prijave na razpis za podelitev priznanj inovacijam v celjski regiji za leto 2022. Prijave je treba oddati najkasneje do 31. marca.
Na razpisu lahko sodelujejo podjetja, samostojni podjetniki, samostojni inovatorji in tudi drugi posamezniki iz celjske regije. Inovacija, ki jo bodo prijavili, ne sme biti starejša od dveh let oziroma je bila lahko v proizvodnem ali poslovnem procesu prvič uporabljena po 1. januarju 2020. Inovacije so tudi letos razdeljene na pet kategorij - produktne, procesne, trženjske, organizacijske in družbene. Letošnji inovacijski izziv se glasi: »Z inovacijami presegamo meje.«
Lani se je na razpis celjske zbornice odzvalo dvanajst podjetij, ki so prijavila petnajst inovacij, pri katerih je sodelovalo 46 inovatorjev. Tri najbolje ocenjene inovacije, ki so se potegovale tudi za priznanja na državni ravni, so bile delo inovatorjev v podjetjih Kronoterm, Hermi in Bosio. V Kronotermu so priznanje dobili za novo učinkovito in okolju prijazno toplotno črpalko, v podjetju Hermi za povezovalni element za spajanje kabelskih polic brez uporabe orodja in vijakov, inovacija družbe Bosio je bila plinsko ogrevana industrijska peč za žarjenje, primerna za proizvajalce, ki imajo majhne serije različnih izdelkov. Inovacije vseh treh celjskih nagrajencev so dobile še srebrna nacionalna priznanja.	JI
Za slatinski hotel nobenega zanimanja
Stečajnemu upravitelju slatinskega podjetja RG Hotel Valterju Stepanu v prvem poskusu ni uspelo prodati hotela Slovenija. Napovedano dražbo je pravzaprav kar odpovedal, saj nihče ni napovedal svoje udeležbe oziroma za dražbo ni bila vplačana nobena varščina.
Hotel Slovenija je edino večje premoženje družbe RG Hotel, ki je bila v lasti dveh ruskih poslovnežev. Zaradi finančnih težav je družba leta 2020 propadla. Izklicna cena za hotel, vso opremo v njem, 26 umetniških del ter blagovni znamki Hotel Slovenija in Spa Kristal je bila malo manj kot 2,8 milijona evrov. Predkupno pravico ima koprsko podjetje Uniglobal, ki je hotel najelo junija lani in je vanj vložilo približno sto tisoč evrov.
Stečajni upravitelj, ki je izklicno ceno določil na osnovi tržne vrednosti nepremičnin in pre-
mičnin, ni pričakoval, da bi lahko bila prodaja uspešna že v prvem poskusu. »Cena je očitno še previsoka in tudi časi za nakup turističnih zmogljivosti še niso pravi,« meni Valter Stepan. Kmalu namerava pripraviti nov predlog za prodajo hotela ter v soglasju z upniki ceno znižati za najmanj 10 odstotkov. Pričakuje, da bo nova dražba še pred poletjem.
Upniki so v stečaju družbe RG Hotel prijavili za 4,6 milijona evrov terjatev. Največ terjatev sta prijavila nekdanja lastnika, ki bosta denar dobila le, če ga bo še kaj ostalo, potem ko bodo poplačani drugi upniki. Tretja na seznamu je bila Sberbanka, ki ji je slatinsko podjetje ostalo dolžno malo več kot 900 tisoč evrov. Sberbanka je decembra lani svoje terjatve prodala enemu od luksemburških skladov.
JI
ZAPOSLIMO
Kolektiv Energetike Celje razpisuje prosto delo
INŽENIR SISTEMOV OGREVANJA - m/ž
Minimalni pogoji za zasedbo delovnega mesta:
•	VI/2 stopnjo oz. raven izobrazbe tehnične smeri, alternativa: VI/1,
•	poklic: dipl. inž. strojništva, dipl. inž. elektrotehnike, dipl. inž. mehatronike in drugi diplomanti tehnične smeri in VI/2. stopnje, alternativa: inž.strojništva, inž. elektrotehnike, inž. mehatronik in drugi diplomanti tehnične smeri in VI/1 stopnje,
•	delovne izkušnje: (zaželeno 3 leta) na področju distribucijskih sistemov, proizvodnih energetskih postrojenj ali na drugih podobnih delih v energetiki in vzdrževanju, organizacije dela in vodenja projektov in manjših skupin
•	tekoče razumevanje, govorjenje in pisanje v slovenskem jeziku, vozniški izpit B kategorije, računalniška pismenost, MS Office, baze podatkov, splošna zdravstvena sposobnost (zdravniško spričevalo pooblaščenega zdravnika), znanje angleškega ali nemškega jezika.
Od kandidatov pričakujemo odgovornost, strokovnost, komunikativnost, inovativnost, sposobnost za kritično presojanje vplivov okolja in hitro odzivanje na spremembe, samostojnost, sposobnost hitrega in kreativnega reševanja kompleksnih problemov, sposobnost dela z ljudmi, sposobnost organiziranja in vodenja projektov in manjših skupin.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev (z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja za nedoločen čas), zaradi povečanega obsega dela, s polnim delovnim časom, delo je organizirano v eni (prvi) izmeni. Delo se opravlja na terenu in v pisarni družbe.
Kratka vsebina dela:
•	izvajanje aktivnosti za nemoteno delovanje sistemov ogrevanja na območju Mestne občine Celje, vključno z nadgradnjami v proizvodnji in distribuciji toplote in celovitim vzdrževanjem sistemov,
•	izvajanje aktivnosti za tipizacijo in standardizacijo sklopov sistemov ogrevanja,
•	izvajanje inženiringa in projektov izgradenj in obnove na področju sistemov ogrevanja,
•	priprava letnih načrtov proizvodnje, distribucije in vzdrževanja sistema, izvajanje sistemske kontrole zanesljivosti sistema, izdelava letnih in izrednih poročil o izvedenih aktivnostih,
•	izdelovanje tehnične in tehnološke dokumentacije in navodil za delo iz področja dela,
•	izvajanje aktivnosti energetskega monitoringa,
•	izvajanje nadzora nad upravljanjem kotlovnic,
•	zagotavljanje maksimalne učinkovitosti in produktivnosti proizvodnih in distribucijskih zmogljivosti,
•	izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije in zagotavljanje skladnosti s tehničnimi, ekonomskimi in zakonskimi omejitvami na energetskem področju,
•	spremljanje zakonodaje, napredka tehnike in tehnologije iz področja dela in uvajanje novosti.
Kandidati pošljejo prošnje z dokazili in življenjepisom s podrobnim opisom delovnih izkušenj na naslov sedeža podjetja v Celju, Smrekarjeva 1 ali na el. naslov: info@energetika-ce.si
Zadnji dan za oddajo prošnje je: 07. 03. 2022
ENERGETIKA
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Propadajoč dvorec Lanovž je od občine kupila družba Cep in ga v celoti prenovila. V njem deluje zasebna klinika podjetja Dvorec Lanovž, katerega solastniki so Sabina Majcen, Branka Čretnik in Luka Turk, Urban Majcen je prokurist podjetja. Čez nekaj let bi lahko v okolici dvorca zgradili še dve stavbi, s čemer bi dopolnili in nadgradili dosedanjo dejavnost. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
CELJE - Širitev specialistične klinike in novo poslovno-trgovsko središče
Bo park ob dvorcu Lanovž pozidan?
Podjetji Cetis in Cep sta podali pobudo za spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta na območju Dolgo polje zahod. Lastnika družbe Cep sta zakonca Majcen, ki imata v lasti tudi delež v specialistični kliniki Dvorec Lanovž. Kot so potrdili v celjski občini, je na območju pobude načrtovana gradnja dveh stavb, in sicer medicinskega centra in poslovno-trgovskega objekta.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Zapuščen in propadajoč dvorec je leta 2018 oživel podjetnik Urban Majcen in v njem uredil specialistično kliniko. Propadajočo stavbo je za 241 tisoč evrov odkupil od Mestne občine Celje, v obnovo in prizidek je nato vložil 1,5 milijona evrov, za nakup specialistične opreme je namenil še najmanj dva milijona evrov.
V kliniki Dvorec Lanovž delujejo ambulante radiološke diagnostike, medicine dela, prometa in športa ter interni-stično-kardiološka, ginekološka, ortopedska in psihološka ambulanta. Prav tako v kliniki delujejo specialisti ortopedi-
je, ortodontije, nevrologije in urologije. Vodstvo klinike ima v načrtu še nekaj novosti in tudi širitev, ki se ne bo zgodila čez noč, pravi direktor specialistične klinike Dvorec Lanovž Aleš Osredkar. »Gre za vzpostavitev prostorskih pogojev za gradnjo medicinskega centra kot specialistične klinike z ambulantami in s heliportom na strehi, kar predstavlja širitev dejavnosti ter možnost gradnje novega poslovno-trgovskega objekta,« pojasnjuje Osredkar. Kot zatrjuje, se načrtovani stavbi tlorisno in višinsko prilagajata drugim v bližnji okolici, za kar je bilo dano tudi soglasje ministrstva za kulturo, ki ščiti
podobo dvorca Lanovž in njegovo parkovno okolico.
Klinika Dvorec Lanovž zajema 1200 kvadratnih metrov uporabnih površin. V njej je zaposlenih 15 zdravnikov, sodelujejo pa s še petdesetimi zdravniki. V letu 2020 je klinika ustvarila 813 tisoč evrov prometa in 59 tisoč evrov čistega dobička.
Podjetna menjava
zemljišča
Več kot šest tisoč kvadratnih metrov velika zelenica pri dvorcu Lanovž je bila nekoč v občinski lasti. Pred skoraj štirimi leti jo je celj-
ska občina zamenjala za zemljišče v Medlogu, ki je bilo v lasti podjetja Cep. To zemljišče je občina potrebovala za ureditev protipoplav-nih nasipov. Ker za nakup ni imela denarja, se je odločila za menjavo. Posamezni svetniki so že takrat opozarjali, da tovrstna zamenjava ni smotrna in da se občina ne bi smela kar tako odreči javni zelenici. Majcen je takrat za Delo med drugim dejal, da se je za menjavo stavbnega zemljišča s parkom odločil tudi zato, da ne bi kdo nekoč zraven preurejenega dvorca »česa postavil«.
Osnovna dejavnost podjetja Cep je bila še do nedavnega ravnanje z odpadki. Zakonca Majcen sta v začetku februarja ustanovila novo družbo Insider in nanjo prenesla omenjeno dejavnost. Ime podjetja Cep se je lani v medijih pojavilo tudi zaradi domnevnih povezav z nelegalno odloženim komunalnim blatom v naravi.
Inšpektorica je sredi junija lani družbi izrekla opomin zaradi zavajanja o prevzemu komunalnega blata, saj naj družba ne bi ustrezno vodila evidence o zbiranju odpadkov.
v
Cas za vlaganje kandidatur
V	ponedeljek so začeli teči roki za izvedbo volilnih opravil pred rednimi državnozborskimi volitvami, ki so razpisane za 24. april.
Od ponedeljka lahko tako politične stranke določajo svoje kandidatne liste in vlagajo kandidature. Kandidate za poslance lahko predlagajo tako politične stranke kot volivci. Ti lahko od ponedeljka s podpisi na upravnih enotah izrazijo podporo posameznim listam za vložitev kandidature. Za ta obisk upravne enote se ne bo treba naročiti. Do 9. marca morajo organizatorji volilne kampanje odpreti posebne transakcijske račune za poravnavanje stroškov volilne kampanje, ki se bo uradno začela mesec pred volitvami, torej 24. marca. TC
Tradicionalni obisk otrok
CELJE - Na Celjski koči so minuli teden gostovali otroci iz dveh mest, ki sta pobrateni s Celjem, in sicer iz hrvaškega Slavonskega Broda in bosanskega Doboja. Zi-movanja na Celjski koči so dolgoletna tradicija, s katero občina med drugim ohranja prijateljstva z mesti in skuša to prenesti na mlade, saj je to, kot pravijo na občini, najbolj ključno za dobro sodelovanje tudi v prihodnje.
Otroci so v petih dneh, kolikor so bivali v Celju, preizkusili smučarsko progo, obiskali Stari grad, spoznali knežje mesto in se na kegljišču Golovec pomerili v kegljanju. Še posebej navdušeni so bili nad ponudbo celjskega Tehno-parka. Za konec petdnevnega druženja so se mladi gostje pomerili še na pravi smučarski tekmi.
V	tem mesecu bodo v Celje prišli še mladi iz turškega Gaziantepa.	LKK
Otroci iz Slavonskega Broda in Doboja so v tednu, ki so ga preživeli v Celju, udeležili šole smučanja. (Foto: MOC)
Za boljšo promocijo blagovne znamke
Turistična destinacija Rogla-Pohorje je prejela certifikat za blagovno znamko Okusi Rogle, ki je postala ena od enajstih kolektivnih blagovnih znamk (KBZ), oblikovanih po modelu Izvorno slovensko.
Konec januarja je dvanajst partnerjev oblikovalo Mrežo KBZ (Bohinjsko/From Bohinj, Okusi Rogle, Dobrote Dolenjske, Srce Slovenije, Idrija izbrano, Jeruzalem Slovenija, Okusiti Laško, Blejski lokalni izbor, Sevnica Premium, Naše najboljše in Iz doline Soče ter podjetje Provital). Partnerji v mreži si bodo prizadevali za skupen razvoj in prenos znanj, skupne raziskovalne dejavnosti, prijave na razpise ... Namen mreže je osveščanje o pomenu lokalno pridelane in predelane hrane ter storitev in doživetij s čim manjšim ogljičnim odtisom ter z bolj povezano prodajo. Kolektivne blagovne znamke so namreč v zadnjih letih postale pomembno orodje razvoja podeželja z uspešnimi ponudniki ter s povezovalci, najpogosteje destinacijskimi organizacijami.	TC
Mir ni samoumeven
ZREČE - Pri spomeniku na Stranicah, posvečenem sto frankolovskim žrtvam, je bila v soboto spominska slovesnost, ki sta jo pripravila Občina Vitanje in Spominsko društvo sto franko-lovskih žrtev iz Zreč.
S slovesnostjo so se spomnili 77-letnice zločina nemškega okupatorja 12. februarja 1945. Iz mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporov so nacisti izbrali sto talcev in jih obesili na jablane kot maščevanje za partizansko zasedo v soteski Tesno, v
kateri je nekaj dni prej padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev Anton Dorfmaister.
Spominu na usmrčene talce so se poklonili in položili vence predsednik Republike Slovenije Borut Pahor z župani oziroma s predstavniki okoliških občin.
V nagovoru je predsednik pozval k mirni rešitvi krize na severovzhodu Evrope in poudaril, da je treba zavarovati mir ter storiti vse za nadaljevanje pogovorov. Po njegovem mnenju bomo le tako
lahko odpravili strah, da bi se mirno obdobje Evrope in sveta nenadoma končalo. »Danes je toliko bolj pomembno reči, da mir ni samoumeven, zato si je treba zanj prizadevati vedno in povsod,« je dejal Borut Pahor.
Zahvalil se je vsem, ki skrbijo za spomenik na Stranicah, prihajajo in se poklonijo žrtvam vojne tragedije, prinašajo sporočilo miru in ohranjajo kulturo spominjanja.
TC
Foto: SHERPA
Sobotna spominska slovesnost pri spomeniku frankolovskih žrtev
IZ NAŠIH KRAJEV
7
ŽALEC - Leto preurejanja mostov
Prvega obnavlja, drugeg bo zgradila na n
Še malo in prečkanje Savinje bo za udeležence v prometu varnejše. Občina Žalec je že začela obnovo mostu v Kasazah, medtem ko je nestrpno pričakovana gradnja mostu na cesti med Žalcem in Grižami še v postopku projektiranja. Če se morda na prvi pogled projekta zdita precej podobna, se razlikujeta tako po zahtevnosti izvedbe kot po ceni. Novogradnja griške-ga mostu bo bistveno zahtevnejša in za kar štirikrat dražja kot trenutna obnova v Kasazah.
SPELA OZIR
Most čez Savinjo v Kasazah, ki je bil zgrajen v 70. letih prejšnjega stoletja in je bil glede na svojo starost
sicer v dobrem gradbenem stanju, je z vsakim letom manj ustrezal sodobnim zahtevam. »Konstrukcijski
V najboljšem primeru bo obnovljen most prevozen že sredi junija letos. Do takrat bo promet čez njega urejen s pomočjo semaforjev izmenično enosmerno.
Blill ssfesafe
elementi niso imeli večjih poškodb, v slabšem stanju sta bili le asfaltna prevleka in na nekaterih mestih hi-droizolacija, ki sta bilI potrebni obnove,« so pojasnili v občini. Ena glavnih težav je bila, da na mostu ni bilo posebnih površin za pešce, zaradi česar je bil zanje kot najranljivejše udeležence v prometu nevaren in obenem črna prometna točka v občini. Strokovne službe so se zato odločile, da ga je treba v celoti obnoviti in okrepiti. Po novem bo vozišče širše, ob njem bosta hodnik za pešce in urejena cestna razsvetljava. Izvajalec gradbenih del Markomark Nival naj bi gradbeni projekt, vreden malo manj kot 740 tisoč evrov, končal v petih mese-
cih. Če mu bo uspelo, naj bi bil obnovljen most prevozen že sredi junija letos. Do takrat bo promet čez njega urejen s pomočjo semaforjev izmenično enosmerno.
Uničen, še preden je bil zgrajen
Osrednji most na cesti med Žalcem in Grižami je bil zgrajen med letom 1962 in letom 1964. Že prvo leto gradnje ga je prizadela močna poplava, ki je povzročila precejšnje poškodbe na konstrukciji, katere posledice, ki se kažejo v spremenjeni geometriji in krajši življenjski dobi od pričakovane, so vidne še danes. Bližnji kolesarski most je še starejši, saj je iz leta 1948, pri čemer tudi ni bil zgrajen tako, da
bi ustrezal še danes. Občina Žalec se je glede na stanje obeh mostov in rezultatov analiz odločila, da je najbolj smiselno, da ju poruši in na njunem mestu zgradi enoten nov most. Ta je trenutno v fazi projektiranja. Inženirsko statični biro ISB iz Maribora naj bi do konca tega meseca predal projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje, ki je osnova za nadaljnje korake pri gradnji novega mostu.
Prvi posegi že spomladi
Prvi, sicer pripravljalni, a zelo pomemben in zahteven gradbeni poseg bo že letos spomladi. Podjetje Adriaplin bo prestavilo plinovod, ki je pritrjen na most, in ga vgra-
dilo pod strugo reke Savinje, zaradi česar bo promet na tamkajšnjem območju oviran.
Sledili bosta rušitev obeh mostov in gradnja enega novega, ki bo zajemal vozišče za motorna vozila in površine za pešce ter kolesarje, in sicer vključno s cestno razsvetljavo. Cesta bo med gradnjo popolnoma zaprta, zaradi česar bo obvoz urejen po vzporednih cestah mimo Kasaz in Šešč. Predvideno je, da bo gradnja mostu na cesti Žalec-Griže del projekta izboljšanja poplavne varnosti na povodju Savinje. Investiralo ga bo ministrstvo za okolje in prostor. Občina Žalec bo tako pridobila projektno dokumentacijo in vsa potrebna zemljišča.
Kmalu fizioterapevtski center
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina se bo prijavila na razpis zdravstvenega ministrstva, na katerem bo skušala pridobiti denar za ureditev sodobnega fizioterapevtskega centra v stavbi stare šole.
Če bo občina na razpisu uspešna, bo z javnim naročilom izbrala izvajalca del za ureditev notranjosti stare šole. Po besedah vodje oddelka za investicije v šmarski občinski upravi mag. Anite Reich bi radi notranjost začeli urejati še to pomlad. Upravičenci do fizioterapevtske obravnave bi lahko bili te storitve v novem centru deležni septembra. V pritličju stavbe je predvidena še ureditev zdravstvenovzgojnega centra. V prvem nadstropju zgradbe bo prostore dobila uprava zdravstvenega doma.
Tako imenovana stara šola že ima lepšo zunanjost, delno je namreč končana nova fasada, za katero je občina odštela približno 300 tisoč evrov. Fasada bo povsem končana, ko bo izvajalec del dokončal tudi ureditev okolice stavbe. Anita Reich je pojasnila, da podjetje Mika dom trenutno ureja kanalizacijo, uredilo bo dvanajst parkirnih mest, stopnišče, dostop za gibalno ovirane osebe in javno razsvetljavo. Omenjena dela so ocenjena na osemdeset tisoč evrov.
TS
Tako so na drsališču drsali in uživali učenci OŠ Prebold. (Foto: Ivan Lipičnik)
Milijonska naložba za več udobja Ni jim dolgčas
MOZIRJE - Občina bo letos spomladi začela graditi prizidek k OŠ Mozirje in tamkajšnjemu vrtcu. Oba že nekaj časa pokata po šivih. V zadnjih petnajstih letih je bilo namreč v Mozirju zgrajenih približno 150 novih stanovanj. Večino gradnje bo izvajalec končal še letos, medtem ko naj bi občina upravno dovoljenje pridobila v prvih mesecih prihodnjega leta.
V novem prizidku k šoli, ki je že lani dobila prostor za novo in večjo knjižnico, bo prostor za dva dodatna razreda, zbornico in sanitarije. Ob tem bo občina obnovila še prostore, kjer sta bili do zdaj zbornica in knjižnica. Vrednost naložbe znaša 1,64 milijona evra, a vsega mozirski občini ne bo treba zagotoviti sami. Približno milijon evrov bo prispevalo ministrstvo za šolstvo, drugo je občina zagotovila v letošnjem proračunu.
In kako bo po novem videti vrtec? V prizidku bo prostor za dve novi enoti in kuhinjo. S prerazporeditvijo bodo svoj prostor dobili otroci s posebnimi potrebami. Gradnja prizidka bo stala 1,57 milijona evrov. Tudi v tem primeru bo naložbo sofinanciralo ministrstvo za šolstvo, ki bo prispevalo 760 tisoč evrov. Razliko bo pokrila občina.
ŠO
PREBOLD - To velja za občane, ki lahko še do 9. marca drsajo na umetnem drsališču, postavljenem v športnem parku pri preboldskem bazenu.
Občina Prebold se je za tovrstno začasno pridobitev odločila prvič. Z njo je popestrila ponudbo prostočasnih dejavnosti v sicer nekoliko manj prijazni polovici leta za zunanje dejavnosti. Drsališče, ki je za obiskovalce
brezplačno, enako tudi izposoja drsalk, je od ponedeljka do petka odprto vsak dan med 15. in 18. uro. Ob koncih tedna lahko drsajo tako popoldne kot dopoldne, ko je drsališče odprto še med 10. in 12. uro. Kljub temu da je med tednom drsališče ob dopoldnevih za javnost zaprto, ne sameva. Takrat se na njem učijo drsati učenci OŠ Prebold, ki se je na začasno občinsko pridobitev,
katere najem bo občino stal malo več kot tri tisoč evrov, dobro odzvala. »Uresničili smo željo občanov, da so v sedanjih milih zimah kljub vsemu priča nekaj zimskim užitkom. Sam menim, da je takšno drsališče - drsa se po plastičnih ploščah - bolj slab nadomestek ledu. Verjetno se bodo v bodoče v občini odločali za zagotavljanje brezplačnega avtobusnega prevoza do pravega drsališča v Celju,« je povedal župan Vinko Debelak.
ŠO
8
IZ NAŠIH KRAJEV
VELENJE - Upokojenca, ki sta v požaru izgubila dom, spet pod streho
Držali obljubo in obnovili dom
Po manj kot mesecu sta se lahko zakonca Vodovnik vrnila domov. Mesec po požaru se na obraz Danila Vodovnika vrača nasmeh. (Foto: MOV)
Kot smo že poročali, je v prvih dneh novega leta nesreča z vso silo udarila zakonca Vodovnik iz Podgorja v mestni občini Velenje. V le nekaj minutah jima je ogenj povsem uničil nezavarovano hišo. Takoj po nesreči sta se nastanila pri bližnjih sosedih. Pogorišče je že dan kasneje obiskal velenjski župan Peter Dermol in obljubil pomoč. Odziv lokalne skupnosti, številnih posameznikov in podjetij je bil izjemen. In tako sta se lahko skromna zakonca po mesecu že vrnila domov.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Danilo Vodovnik je nekaj dni po nesrečnem požaru dejal, da si od vsega najbolj želi, da bi se z ženo lahko vrnila domov. Čeprav so prizadevni prostovoljci in člani različnih društev takoj zavihali rokave, si je le malokdo mislil, da bodo nesrečnemu Danilu uspeli željo uresničiti v manj kot mesecu. Obnova sicer še ni končana, a je stanovanjska hiša vendarle že primerna za bivanje in tako sta se zakonca že lahko vrnila pod svojo novo streho.
Kot so sporočili iz Mestne občine Velenje, so v kratkem času po objavi posebnega po-dračuna za dobrodelne namene uspeli zbrati skoraj petnajst tisoč evrov, ki so jih namenili
za nujna dela. Družina je od drugih donatorjev prejela še gotovino v višini skoraj pet tisoč evrov, številna lokalna podjetja so darovala material, na pomoč so priskočili tudi številni prostovoljci iz različnih organizacij.
»Ponosni smo, da smo ponovno dokazali, da v Velenju znamo pomagati. Za izjemno pozitiven in hiter odziv se zahvaljujemo vsem, ki so v najtežjih trenutkih družini takoj ponudili pomoč - krajanom, gostincem, podjetjem in organizacijam ter posameznikom. Ponosni smo, da živimo v srčnem mestu, s srčnimi ljudmi. Vsem donatorjem iskrena hvala za izkazano pomoč,« so sporočili iz velenjske občine.
Spomnimo
4. januarja je v Podgorju požar zajel streho stanovanjske hiše. Kljub temu da je posredovalo kar šestdeset gasilcev, ki so v izjemno težkih vetrovnih vremenskih razmerah uspeli obvarovati bližnji gozd in pogasiti podivjan ogenj, je bila hiša povsem uničena in neprimerna za bivanje. Civilna zaščita Mestne občine Velenje je ob podpori številnih sosedov že naslednje jutro poskrbela za čiščenje pogorišča in odvoz materiala na deponijo. Materiala za odvoz je bilo izredno veliko, saj je bilo po oceni statika treba podreti zgornje nadstropje z ostrešjem, voda je poškodovala tudi nadstropje nižje. Škodo ocenjujejo na približno sedemdeset tisoč evrov.
Največja pridobitev je nov zdravnik
KOZJE - V Zdravstveni postaji Kozje so namenu predali še eno obnovljeno ambulanto družinske medicine in spremljevalne prostore. Občina je za obnovo prostorov namenila 98 tisoč evrov, Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, ki je projekt vodil, je za novo opremo prispeval 68 tisočakov. Ker so ljudje tisti, ki med stene ustanov vnesejo življenje, se v lokalni skupnosti veselijo, ker je ambulanto prevzel domačin in nasledil upokojenega zdravnika.
Občina Kozje z Zdravstvenim domom Šmarje pri Jelšah skrbi za redno vzdrževanje Zdravstvene postaje Kozje. Pred časom sta bili tam obnovljeni dve zobni ambulanti, ki sta dobili še novo opremo, med drugim nova zobna stroja.
Lani poleti je izvajalec, podjetje Ges, začel obnavljati ambulanto družinskega zdravnika, sobo za medicinske sestre in previjališče. Poskrbel je za razširitev urgentne sobe, za obnovo laboratorija. Novo podobo imajo še sanitarije, prostor za čistila, hodniki, čakalnica in prostor za zobno preventivo otrok.
Županja Občine Kozje Mi-lenca Krajnc je dejala, da je izvajalec opravil res celovito obnovo, ki je med drugim zajemala rušitvena in zidarska dela, ureditev tal, pleskanje sten, menjavo notranjega stavbnega pohištva, dograditev in ureditev različnih napeljav. Kot pomembno novo pridobitev je omenila ultrazvok, ki bo omogočil lažje diagno-sticiranje težav bolnikov.
Veseli mlade moči
»Ljudje smo tisti, ki v stavbe vnesemo vsebino, življenje. In tako je tudi v naši zdravstveni postaji. Največja naložba je prihod novega mladega in obetajočega zdravnika Andreja Jazbeca, dr. med., ki se je odločil za službovanje v domačem kraju,« je še poudarila županja. Dodala je, da je to za občane res velika pridobitev, sploh glede na to, ker zdravnikov v Sloveniji primanjkuje in kar 120 tisoč državljanov nima izbranega osebnega zdravnika.
Andrej Jazbec bo v zdravstveni postaji nadomestil Alija Nassiba, ki se je upokojil. V Kozjem za zdravstveno oskrbo občanov skrbi še kon-cesionarka Brankica Petrovič
Zdravnik Andrej Jazbec in županja Kozjega Milenca Krajc v obnovljenih prostorih ambulante družinske medicine (Foto: Jernej Šulc)
Bilič, dr. med. Tudi njena ambulanta je bila deležna nekaterih obnovitvenih del.
Oba zdravnika imata skupaj opredeljenih približno štiri tisoč bolnikov. Po besedah
Krajnčeve je v občini Kozje dobro poskrbljeno tudi za zobozdravstveno oskrbo, za
katero skrbita dve mladi zobozdravnici.
TS
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ŠALEŠKA DOLINA - Gradnja tretje razvojne osi vznemirja ljudi
Jih čaka nov večletni prometni kaos?
»Kakšni so časovni načrti za gradnjo, za zapore, kje bodo urejeni obvozi zaradi zapor, kje sploh bomo tu živeči krajani imeli dostop do službe, šole, vrtca, zdravnika, trgovine, nasploh do sveta? Praksa, ki je bila uveljavljena pred letom z zaporo lokalne ceste proti Velenju, se ne sme nikakor ponoviti!« so jasni v Civilni iniciativi Velunja.
Gradnja hitre ceste tretje razvojne osi na območju Velenja, kjer sicer ves čas močno zagovarjajo izbrano traso, spet razburja tiste, ki živijo v neposredni bližini gradbišča. V zadnjem letu je gradnja močo načela živce domačinom z območja Škal, Hrastovlja in Plešivca. Čeprav so izvajalci del po približno letu cestno povezavo do Graške Gore znova odprli, težavam očitno še ni videti konca. Zaradi gradnje odsekov hitre ceste napovedujejo nove zapore in (neurejene) obvoze. Veliko okoliških cest bo imelo spremenjeno prometno ureditev. Vedno bolj zaskrbljeni so tudi prebivalci ob potoku Velunja.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Člani Civilne iniciative (CI) Velunja že od prvih napovedi o gradnji budno spremljajo poteze odločevalcev, a imajo, kot v imenu iniciative pravi Marjan Kotnik, zelo malo uradnih informacij. V preteklosti so domačini že uspeli prepričati načrtovalce, da je treba cesto speljati ob robu in ne po sredini doline. Takrat so se tudi dogovorili, da lokalna cesta, ki predstavlja edino ustrezno povezavo s Šoštanjem in z Velenjem, ne bo del gradbišča oziroma je gradbinci ne bodo uporabljali za potrebe gradbišča. »A so izvajalci del ob pregledu terena očitno ugotovili, da vsega materiala ne bo mogoče voziti zgolj po začrtani trasi in da želijo tudi to cesto uporabljati za potrebe gradbišča. To pomeni, da bodo naš zaselek spet odrezali od sveta,« pravi Kotnik in opozarja, da so že viadukt v Gaberkah gradili leto dni, kar pomeni, da bodo odsek Ve-lunja, kjer je predviden tudi dvocevni predor, gradili vsaj še kakšno leto več. To je za ljudi nesprejemljivo.
Pravih informacij, kako naj bi izvajalci na tem odseku gradili, še vedno ni. Očitno je že slovenska navada, da odgovorne družbe velike gradbene projekte, ki posegajo v kakovost življenja posameznikov na območju gradnje, vodijo skrito očem javnosti. Znano je le, da je Dars vlogo za gradnjo tega odseka že vložil in da naj bi bilo gradbeno dovoljenje izdano do sredine letošnjega leta.
Obvoz, ki to ni
Civilna iniciativa je pojasnila in odgovore že iskala pri vodstvu šoštanjske občine.. Kot pojasnjujejo pri CI, si do zdaj ni nihče vzel časa, da bi jim pojasnil situacijo, ki bo, kot kaže, že v bližnji prihodnosti postala njihova nočna mora. »Želimo vedeti, kaj in kako se bo gradilo,« pravi Kotnik. Ta vprašanja je civilna iniciativa že naslovila tudi na šoštanjskega župana Darka Meniha in ga pozvala k iskanju odgovorov pri pristojnih ustanovah. »Kakšni so časovni načrti za gradnjo, za
zapore, kje bodo urejeni obvozi zaradi zapor, kje sploh bomo tu živeči krajani imeli dostop do službe, šole, vrtca, zdravnika, trgovine, nasploh do sveta? Praksa, ki je bila uveljavljena pred letom z zaporo lokalne ceste proti Velenju, se ne sme nikakor ponoviti!« so zapisali.
»Eno leto smo bili v smeri proti Velenju popolnoma blokirani. Če se bo zgodilo to, kar naj bi se po naših neuradnih informacijah, bodo razmere za ta severni del šoštanjske in velenjske občine še veliko slabše,« opozarjajo. Kotnik ob tem opozarja, da bi morali odgovorni najprej poskrbeti za ustrezne obvozne ceste. »Če se bodo neuradne informacije izkazale kot pravilne, se bo zgodilo, da bo naš zaselek ostal povsem ujet med gradbiščem in povezavami do njega. Lahko se sicer vozimo nazaj do Raven, kar pot podaljša za več kot deset kilometrov, poleg tega moramo čez hrib, kjer se cesta dvigne na več kot tisoč metrov nadmorske višine in je trenutno še zaledene-la ter prevozna zgolj z zimsko opremo. To je tako časovno kot finančno nevzdržno. Ne govorimo namreč o nekaj tednih, temveč letih,« opozarja Kotnik.
Dodatne rušitve
Obvozi niso edina težava, s katero se srečujejo domačini ob predvidenem gradbišču tretje razvojne osi, ki bo, ko bo zgrajena, Koroško povezala z Velenjem in enkrat tudi z osrednjo prometno žilo, avtocesto A1. Kot opozarja
Gradbišče tretje razvojen osi lani spomladi. Pristojni so se radi pohvalili, kako napreduje gradnja, navadno pa so pozabili na številne tegobe, s katerimi so morali živeti tamkajšnji prebivalci. Mnogi se bojijo, da bo prometni kolaps zaradi gradnje preostalih odsekov še večji. Jim bodo odgovorni prisluhnil in bodo pred glavnimi posegi uredili ustrezne obvoze? (Foto: MOV)
Kotnik, je velika težava, ker se projekti tudi ves čas spreminjajo.
Ob tem opozarja še na dodatne rušitve stanovanjskih hiš, ki pred ogledom terena niso bile predvidene. »Od petindvajsetih hiš jih bo kar dvanajst porušenih. Prej se je govorilo o treh ali štirih. Če vemo, da skoraj v vsaki hiši živita po dve družini, bo nov dom iskalo štiriindvajset družin. Nekaj se jih je o prodaji sicer že dogovorilo,« pojasnjuje sogovornik in poudarja, da bodo največje žrtve gradnje tisti, ki bodo tam ostali.
Kdaj bo na vrsti
varnost?
Na vprašanja Civilne iniciative Velunja sta se že odzvali
obe občini, tako šoštanjska kot velenjska. Šoštanjski župan je v pismu potrdil, da je družba Dars občini res predlagala, da bi del lokalne ceste v dolini Velunje v času gradnje hitre ceste soupora-bljali za potrebe gradbiščne-ga prevoza. »Po pogovorih, v katerih je sodelovala tudi Krajevna skupnost Gaberke, smo se strinjali, da bi bilo treba najprej poskrbeti za varnost vseh udeležencev v prometu ter tudi prebivalcev na tem območju. Zato bo investitor pripravil projektno dokumentacijo, kjer bo predvidel potrebne varnostne ukrepe (pločnik za pešce, prehodi za pešce, potrebne razširitve, javna razsvetljava, redno čiščenje ceste). Ti bodo služili
kot osnova za soglasje,« je v pismu zagotovil župan. Kot je še zapisal, ima občina z Dar-som sklenjen dogovor, da ko bo imela družba pripravljene rešitve, jih bo predstavila tudi krajanom.
Nekoliko drugačen je bil odgovor velenjske strani. V pojasnilo so na občini zapisali, da bodo predvidene rešitve pri gradnji na območju Velunja najprej zajemale obnovo odsekov cest za izvedbo varnih prevoznih poti za gradnjo, v naslednjem koraku pa bodo izvajalci gradbenih del na tem odseku uredili končno stanje, ki bo zajemalo ureditev infrastrukturnih vodov, javno razsvetljavo, hodnike za pešce in avtobusna postajališča.
»Ceneje je odstopiti kot nadaljevati«
»Ne, nismo deležni pritiskov. Še huje, deležni smo ignorance. Občutek imamo, da na vse naše zahteve in prošnje odgovarja stroj, ne človek, ki bi se posvetil argumentiranim pripombam, vprašanjem in bi razumsko razmislil,« pravijo v Združenih civilnih iniciativah Spodnje Savinjske doline.
Kot smo že poročali, je konec lanskega leta računsko sodišče pritrdilo Združenim civilnim iniciativam Spodnje Savinjske doline, ki se zavzemajo za prometno učinkovito, cenejšo in kmetijstvu neškodljivo prometno povezavo med Velenjem in Celjem, da je izbrana prometna povezava F2-2 neustrezna. Kljub številnim opozorilom posameznikov in strokovnih skupin, ki so več let razlagali o nesmiselnosti in potratnosti predvidene trase, je bila ta potrjena. Čeprav vlagatelj, družba Dars, in tudi predstavniki lokalnih oblasti trdijo, da je za ponovno odločanje in morebitno spremembo odločitve prepozno, so predstavniki civilnih iniciativ prepričani, da so to le izgovori. »Ceneje je odstopiti kot nadaljevati,« trdijo.
»Možnost za boljšo rešitev je bila uradno izkazana z revizijskim poročilom računskega sodišča,« so prepričani
člani združenih civilnih iniciativ in poudarjajo, da smo priča povsem enakemu scenariju, kot smo ga spremljali pri gradnji šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. »Tudi takrat so zmoto priznali, a je bilo po mnenju zagovornikov projekta za ustavitev prepozno. Vemo, kam nas je to pripeljalo,« opo-
zarjajo na najdražjo napako v zgodovini države, iz katere se očitno nismo ničesar naučili. Zato v primeru gradnje tretje razvojne osi poudarjajo: »Ceneje je odstopiti kot nadaljevati. Nobena hiša še ni porušena, nič še ni izgubljeno. Do tega trenutka ni nastala še nobena škoda v prostoru. Škoda v
prostoru oz. okolju bo namreč nastala, ostala in se bo samo še stopnjevala.«
Ob tem opozarjajo, da morata tako lokalno vodstvo kot prebivalstvo nasploh narediti miselni preskok. »Nikoli ni prepozno, da se ustavi slab projekt. In trasa F2-2 je dokazano slab projekt. Je cestni blok 6.«
Kot še poudarjajo, ni res, da ne želijo kakovostne cestne povezave proti Koroški: »Je pa to vzorčen primer, kako ceste ne bi smeli graditi. Zavzemamo se namreč za prometno učinkovito, cenejšo in kmetijstvu, okolju ter ljudem neškodljivo prometno povezavo med Velenjem in Celjem.«
Ne pritiski, brezbrižnost
Združene civilne iniciative so v zadnjih letih skušale svoj prav dokazati tudi s pomočjo ustavnega sodišča, kjer za zdaj večjega uspeha niso dosegle. Trenutno so še odprte tožbe na upravnem sodišču. »Ko bodo končane, bomo na osnovi revizijskega poročila računskega sodišča ponovno
sprožili postopke na ustavnem sodišču,« pravijo in ljudi pozivajo, naj se borijo zase in za svoje okolje, saj imajo odločevalci povsem druge interese.
Čeprav so bili predstavniki iniciativ vselej glasni nasprotniki izbrane trase, kot pravijo, posebnih pritiskov niso deležni. »Še huje, deležni smo ignorance. Občutek imamo, da na vse naše zahteve in prošnje odgovarja stroj, ne človek, ki bi se posvetil argumentiranim pripombam, vprašanjem in bi razumsko razmislil. Na naše dolgoletne pomisleke odgovorni odgovarjajo z dokumenti, za katere je zdaj jasno, da so bili sprejeti na pomanjkljivih osnovah.«
LKK
Čeprav je Dars že uspel odkupiti dobro polovico zemljišč in hiš, ki so predvidene za rušenje, pri Združenih civilnih iniciativah Spodnje Savinjske doline opozarjajo, da še ni prepozno za spremembo odločitve o trasi, saj škoda v prostoru še ni narejena. Ob tem zatrjujejo, da je, ne glede na vse, kar je bilo v ta projekt že vloženega, še zmeraj ceneje od njega odstopiti, kot pa z njim nadaljevati. (Foto: arhiv NT / SHERPA)
10
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Redni študij po novem še v dveh visokih šolah
Za dostopnejši študij v domačem kraju
V prihodnjem študijskem letu bosta mladim na voljo dve novi možnosti rednega študija v Celju, in sicer zdravstvene nege ter proizvodnega inženirstva oziroma strojništva. Regijskemu študijskemu središču (RŠS) v Celju so namreč uspela nekajletna prizadevanja, da bi tudi tri visoke šole, ki delujejo v njegovem okviru, pridobile koncesijo za izvajanje študijskih programov.
TATJANA CVIRN
Novembra je vlada objavila razpis za dodelitev koncesij in tri visoke šole, ki delujejo v okviru RŠS v Celju (Visoka šola za varstvo okolja v Velenju, Visoka zdravstvena šola v Celju in Visoka šola za proizvodno inženirstvo v Celju), so se prijavile nanj. Visoka zdravstvena šola in Visoka šola za proizvodno inženirstvo sta se potegovali za redna dodiplomska študijska programa, saj sta doslej omogočali le izredni študij, Visoka šola za varstvo okolja je želela pridobiti redni magistrski študij.
Pred dnevi so v RŠS končno dočakali rezultate razpisa in veseli so, da so uspeli pridobiti razpisna mesta za redni
študij v vseh treh visokih šolah. »Na področju zdravstvene nege so bile razpisane tri koncesije za izvajanje študijskega programa 1. stopnje na področju zdravstvene nege in 90 mest. Visoka zdravstvena šola v Celju je dobila 39 mest. Želeli bi si sicer še kakšno mesto več, a smo prav tako zadovoljni,« pravi direktorica RŠS Katja Esih in dodaja, da bo v Visoki šoli za proizvodno in-ženirstvo v novem študijskem letu na voljo 15 mest za redni študij. »To ni veliko, a upamo, da bomo z dobrim delom dosegli, da bo država povečala število vpisnih mest.« V Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju, ki se je nedavno preoblikovala v fakulteto, je za
Katja Esih, direktorica RŠS v Celju (Foto: osebni arhiv)
podiplomski program na voljo deset mest rednega študija.
Bolj dostopen študij blizu doma
Esihova je vesela, da je vlada prisluhnila potrebam na trgu dela in omogočila mladim vpis brez šolnin v
Če bo v prvem roku v programe preveč vpisanih, kar se je doslej dogajalo pri izrednem študiju v Visoki zdravstveni šoli, bodo šole omejile vpis in upoštevale uspeh dijakov v 3. in 4. letniku ter pri poklicni oziroma splošni maturi. Če bo ostalo kakšno prosto mesto po prvem vpisnem roku, bo mogoč vpis še v drugi polovici avgusta oziroma v tretjem roku, ki bo septembra.
programe, ki izobražujejo za poklice, kjer je pomanjkanje kadra veliko. »To velja zlasti za področje zdravstvene nege, kjer je pomembno tudi, da mlade zadržimo v tem poklicu, kar ni le naloga izobraževalnega okolja, ampak tudi delovnega.« Re-
dni študij je tako odslej bolj dostopen za več mladih, ki lahko tako študirajo v domačem kraju, imajo tudi prakso bližje doma ter jih v tem času spoznavajo delodajalci.
Verjetno se bo z rednim študijem spremenila tudi struktura študentov v omenjenih šolah. »V redni študij se bodo verjetno vpisovali mlajši po končani srednji šoli in bodo imeli več časa za obštudijske dejavnosti, za sodelovanje v razvojnem delu šol in tudi za mednarodne izmenjave, kar pri izrednih študentih zaradi preobremenjenosti s službo ni bilo izvedljivo,« ugotavlja Esihova in dodaja, da bodo šole ohranile izredni študij, saj je povpraševanje na področju zdravstvene nege in strojništva oziroma proizvodnega inženirstva kar veliko. Bodo pa nekoliko zmanjšale število vpisnih mest, da bodo lahko kakovostno izvajale obe obliki študija.
Prvi rok do 18.
marca
Podeljena koncesija je pomembna tudi za delovanje
in razvoj šol. »To pomeni stalen vir financiranja najmanj za obdobje ene generacije študentov, čeprav izkušnje kažejo, da so koncesije podeljene za precej daljše obdobje,« pojasnjuje Katja Esih, ki opozarja, da to pomeni novo možnost razvoja šol in dodatnega zaposlovanje redno zaposlenih učiteljev, kar bo dalo šolam nov zagon tudi na področju razvojno-razi-skovalnega dela.
Rezultate razpisa so sicer v RŠS prejeli pozno, potem ko je bil že objavljen razpis za vpis v študijske programe in so tudi informativni dnevi že mimo. A časa za odločitev mladih je še kar nekaj, saj se bo prvi prijavni rok za vpis iztekel 18. marca.
»Okrepili bomo predstavitve v vseh srednjih šolah, ki izvajajo programe z istega strokovnega področja. Mladi bodo lahko dodatne informacije dobili tudi na posameznih šolah,« pravi Esihova, ki se zaveda, da bo novo študijsko leto zaradi novosti prineslo zahtevne organizacijske in prostorske izzive.
www.vspi.si
info@)vspi.si
REDNI
ŠTUDIJ

Postani DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
v Celju
VISOKA SOLA ZA PROIZVODNO
INŽENIRSTVO
Mariborska cesta 2, Celje
REDNI ŠTUDIJ
visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje ZDRAVSTVENA
NEGA
KULTURA
11
V dneh po kulturnem prazniku
Na Polzeli se je lesketal cekin, v Preboldu plaketa
V dneh po kulturnem prazniku so se vidnim domačim kulturnim ustvarjalcem poklonili na Polzeli in v Preboldu. Prešernov cekin, ki ga Občina Polzela podeljuje za izjemen prispevek k ugledu in razvoju občine na kulturnem področju, je prejela Jolanda Železnik, medtem ko je Občina Prebold plaketo dr. Antona Schwaba izročila Zvonetu Babiču, neutrudnemu kulturnemu delavcu, zbiralcu pevskega izročila, pevcu in ljubitelju ljudske pesmi.
SPELA OZIR
Jolanda Železnik že od leta 2006, ko je prevzela mesto poslovne in programske direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec, uspešno sodeluje in utira kulturno pot občini Polzela. V lokalnem
okolju je znana kot stalna sodelavka kulturnih društev, organizacij, ustanov in svetov. Nekaj let je bila članica uredniškega odbora Polze-lana, poročevalca Občine Polzela, še vedno je njegova
zunanja sodelavka. Sodelovala je pri dejavnostih od začetka, ko so se snovale ideje, do izida publikacij in knjig -Občina Polzela skozi čas, ki z razglednicami kot pomembnimi zgodovinskimi viri sporoča duh časa; Kako so nekoč živeli na območju današnje Občine Polzela, v kateri so zbrani spomini na življenje, kot je bilo nekoč; Dvajset let Občine Polzela (1998-2018), Občina smo ljudje, v kateri je pregled 20-letnega dogajanja in dejavnosti v občini.
Do zdaj je vodila ogromno intervjujev z znanimi Slovenci, prav tako je vodila prireditve na državni ravni z visokim dr-
Zvone Babič v družbi župana Vinka Debelaka, podžupana mag. Marka Repnika in mladih kulturnikov OŠ Prebold
Umetnost in znanost z roko v roki
Velenje do 26. februarja gosti festival konS, ki združuje umetnost, znanost in tehnologijo. Razstavni del spremljajo številne intermedijske delavnice za različne starostne in tudi interesne skupine. Festivalsko dogajanje dopolnjujejo tudi zanimive okrogle mize.
Raba tehnologije v sodelovanju z umetnostjo in znanostjo ponuja nove možnosti in priložnosti. Mreža konS je dejavna od druge polovice leta 2019, njen namen je mapirati, raziskati in predstaviti ter predvsem približati to križišče omenjenih - različnih, včasih tudi nasprotujočih - silnic: znanosti, umetnosti in tehnologije.
»Modul konS v Velenju izhaja iz enotne želje: v lokalnem prostoru delati »z lokalci za lokalce« in znotraj teh sinergij izpostaviti umetnike svetovnega formata, predstaviti umetniške produkcije, ki so nastale pod okriljem platforme konS, ter osvetliti tudi druge projekte, ki se dotikajo omenjenega področja in s katerimi želimo širino sodobnih raziskovalnih umetnosti predstaviti različnim javnostim,« pojasnjujejo organizatorji.
»Vemo, da umetniki zelo kritično razmišljajo o svetu in so hkrati zelo navdihujoči in izvirni v svojih pogledih nanj. Želimo si, da bi se v prihodnje umetniški pogled bolj povezal z gospodarstvom in bi tako lahko skupaj ustvarili inovacije za bolj etično in varno prihodnost,« pravi Lea Lipnik iz Laboratorija za rešitve Kons. S festivalom, ki ga do 26. februarja gosti Velenje, želijo organizatorji ljudem predstaviti in približati svojo dejavnost ter jim predstaviti zanimive umetniške produkcije. Hkrati so obiskovalcem na voljo številne brezplačne delavnice, okrogle mize, predavanja, performansi in pisan glasbeni program.
Na dan odprtja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, so organizatorji v velenjski knjižnici predstavili umetniške upo-
Namen projekta konS - Osnova za sodobno raziskovalno umetnost je vzpostavitev boljših pogojev in okoliščin za vzdrževanje in razvoj sodobne raziskovalne umetnosti v Sloveniji. Dejavnosti v projektu se vsebinsko in strukturno dopolnjujejo z ustanovitvijo nove razvojno-raziskovalne in oblikovalsko--inženirske ustanove, ki bo omogočala produkcijo vrhunske sodobne raziskovalne umetnosti in prevajanje daljnovidnih umetniških idej ter novitet v gospodarstvo ter napredno naravnano družbeno okolje. Cilj projekta je vzpostaviti sistemske povezave med snovalci idej, izumitelji in inženirji za ustvarjanje rešitev za vključujočo družbo ter vzpostavljanje informacijsko-izobraževalnega sistema za različne družbene skupine, ki bodo opolno-močene za kritično rabo novih tehnologij.
Udejstvovanje Jolande Železnik na področju kulture traja že dolgo. Ves čas uspešno krepi sodelovanje z lokalno skupnostjo in s kulturnimi organizacijami v občini Polzela. Prešernov cekin ji je prejšnjo sredo na gradu Komenda izročil polzelski župan Jože Kužnik. (Foto: TT)
žavnim protokolom. Večkrat tudi slovesnost Dan sloven-sko-ameriškega prijateljstva in zavezništva v Andražu nad Polzelo, kjer so poleg predsednika Republike Slovenije prisotni tudi drugi visoki gostje iz Združenih držav Amerike. Zaradi njene prefinjenosti in protokolarnega vedenja so ji zaupani pomembni občinski dogodki, kot so kulturne proslave, proslave ob dnevu državnosti in slavnostne akademije. Ko je čas za dobrodelnost, je tista, ki prva ponudi dobrodelno sodelovanje.
Zvest ljudskemu
izročilu
Zvone Babič, prejemnik plakete dr. Antona Schwaba, je ustanovitelj skupine ljudskih
pevcev Prijatelji 6 še, s katero so nanizali zavidljivo število nastopov v domačem kraju in drugje po Sloveniji. Leta 2004 je zaživela prireditev Ljudska pesem v Preboldu, katere del je postal še mednarodni simpozij o ljudskem izročilu. Nagrajenec je vzpostavil tudi stike z mediji, ki so mu prisluhnili in omogočili predstavitev širši javnosti. Leta 2007 je še s preostalimi pevci ustanovil samostojno Društvo ljudskih pevcev Prijatelji 6 še. Do zdaj so posneli sedem zgoščenk, precej kompilacij, več kot 20 videospotov in drugih sorodnih materialov. »Imel sem srečo, da sem imel v svojem krogu ljudi, ki so mi zaupali in mi sledili pri odločitvah. Veliko truda smo
vložili v zapisovanje in ohranjanje kulturne dediščine ter ljudskega petja, kajti če je to zapisano, ostaja za nami,« je ob prejemu plakete izpostavil v Občinski knjižnici Prebold, kjer je bila podelitev.
Župan Vinko Debelak se je ob tej priložnosti zahvalil tudi mladim kulturnikom OŠ Prebold, ki so kljub trenutnim razmeram ohranili trdno voljo do ustvarjanja in delovanja na različnih kulturnih področjih. Za odlične rezultate na glasbenem področju so priznanja prejeli Matevž Hrboka, Ajda Križnik, Raja Lucija Kumer, Urh Štrakl in Hana Vahčič Miyazaki. Za odličen literarni dosežek pa je priznanje prejel Domen Borinc.
Misel je dozorela že drugič
SLOVENSKE KONJICE - Pozitivne misli spodbujajo optimizem in pomagajo, da vidimo tudi svetlejšo plat življenja, so prepričani v Splošni knjižnici Slovenske Konjice, kjer so že leta 2020 ob začetku epidemije koronavirusa občane povabili, naj napišejo kakšno misel, ki bo prispevala k pozitivnemu vzdušju v mestu. Letos so natečaj Ko misel dozori ponovno pripravili in odziv je bil še večji.
Do 25. januarja je na spletni naslov knjižnice prispelo kar nekaj spodbudnih misli. Kot pravi vodja knjižnice Ana Miličevič, so bili presenečeni nad odzivom. »Dobili smo misli, ki so nam jih poslali tako literati kot ljudje, ki se ne ukvarjajo s pisanjem.« Vse misli, ki so ustrezale pogojem natečaja, so natisnili na plakate in jih obesili na Starem in Mestnem trgu, kjer bodo na ogled do konca meseca. »Želimo ustvariti lepši dan tistim, ki se ustavijo in preberejo misli.«
Lani se knjižnica ni odločila za razpis natečaja, in sicer z upanjem, da je koronačasov konec, letos pa Miličevičeva upa, da je bil natečaj zadnjič zastavljen na to temo.
Vse misli so objavljene tudi na spletni in FB-strani knjižnice. Eno od misli je izbral konjiški župan Darko Ratajc in bo izobešena na »jumbo« plakatu v Konjicah. Gre za misel Alenke Slapnik: »Življenje je narejeno tako, da se lahko včasih tudi izgubimo. A najpomembnejše je, da se najdemo, da stopimo na pot, ki je bila nekoč naša.«
TC
dobitve avtorjev Nejca Trampuža, Srđana Prodanovića, Tima Kropivška z naslovom Byebyeworld.exe in upodobitve avtorja Vo-ranca Kumarja z naslovom Surface.
»Modul konS je nekoliko drugačna zasnova umetnosti, kot si jo navadno predstavljamo. Tukaj so ekrani in programska oprema, nenavadne slike in kipci,« je ob odprtju dejala Lipnikova, ki je na otvoritveni okrogli mizi tudi nekoliko podrobneje predstavila festival.
Ob tem velja izpostaviti še okroglo mizo z naslovom Pametna mesta in skupnosti, ki bo 21. februarja v Vili Bianca. Kot je povedala Lipnikova, ne bo govora zgolj o tem, kaj bi bilo treba v mestih nadgraditi, da bodo le ta »pametna«, temveč tudi o tem, da je treba »nadgraditi« ljudi. »Ljudi je treba seznaniti s tehnologijo, tudi starejše.«
Celoten program festivala lahko najdete na spletni strani Mladinskega centra Velenje.
LKK
Spodbudne misli občanov Slovenskih Konjic bodo na Starem in Mestnem trgu na ogled do konca meseca. (Foto: arhiv knjižnice)
12
NAŠA TEMA
Ko pred terapijo ali po njej bolniki čakajo več ur
V
Čakanje na nenujne prevoze
mučno za bolnike
Predstavljate si bolnika, ki mora tudi do tridesetkrat na obsevanje zaradi onkološke bolezni. Če sam v Ljubljano, kjer izvajajo obsevanje, ne more, ga mora tja odpeljati reševalno vozilo. Gre za tako imenovane nenujne reševalne prevoze. Kar nekaj klicev smo dobili v zadnjem času o tem, da prihaja pri takšnih prevozih do zamud ali do primerov, ko bolnike na Onkološki inštitut Ljubljana nenujni reševalni prevoz pripelje prezgodaj. Bolniki nato čakajo več
SIMONA ŠOLINIČ
ur na terapijo ali po njej na prevoz domov. Po tako naporni terapiji in v slabem zdravstvenem stanju je vsako čakanje bolnikov mučno in izčrpavajoče. Na to je opozarjal celo onkološki inštitut, ki je zdravstvenemu ministrstvu predlagal nadzor prevoznikov. Ti so lahko znotraj javne službe ali koncesionarji. In ne gre le za onkološke bolnike, ampak tudi za dializne, ne nazadnje tudi za bolnike, ki jih morajo iz bolnišnice odpustiti domov. Gre za zgodbe ljudi, ki kažejo, da je v ozadju spet - denar. Več bolnikov naenkrat, kot jih prevoznik odpelje, več denarja dobi.
(Foto: Pixabay)
лОИА
Petnajst minut terapije in ure čakanja na prevoz
»Nikogar nočem kritizirati, a prepričana sem, da bi se dalo stvari bolje organizirati,« meni bralka, ki se je pet tednov vsak delovni dan vozila na obsevanja na onkološki inštitut v Ljubljano in se pri tem jezila na slabo organizacijo prevozov, ki jih izvaja reševalna postaja Zdravstvenega doma Celje. Vse skupaj je bilo zanjo zelo naporno že zaradi bolezni, zaradi ur vožnje in čakanja se je to le še stopnjevalo.
Obsevanja v Ljubljani so žnjo poklicala, da ne bom prišla
trajala le petnajst minut, a je včasih za pot tja in nazaj porabila večino dneva. Vsak dan po vrnitvi iz Ljubljane je morala reševalni postaji v Celju sporočiti uro obsevanja za naslednji dan, potem je upala, da bo voznik s kombijem prišel pravočasno, da ne bo zamudila ali da ne bo tam precej prezgodaj. Dogajalo se je namreč eno in drugo. »Nikoli nisem vedela, kdaj bo šofer prispel, ponavadi je poklical deset minut prej. Tako sem nekajkrat zamudila na obsevanje in sem zato med vo-
pravočasno. V Ljubljani zaradi tega niso bili posebej nejevoljni, razen enkrat, ko sem sama prestavila uro in je administrator komaj našel prost termin zame, nazadnje pa sem zamujala ...«
Še bolj nepredvidljivo je bilo po obsevanju, ko je čakala, da bo kombi krenil nazaj proti Celju. Najmanj dve uri in pol je vsak dan trajalo, da je dočakala prevoz.
Na vprašanje, zakaj se tega ne da drugače organizirati, so ji šoferji odgovarjali, da dobijo zjutraj, ko pridejo v služ-
IIAO^
0Vy-S .WÄQRIDE
i;, it eno":us*
bo, nalog, kam vse morajo, in potem se znajdejo po najboljših močeh. Tereni so zelo raznoliki in oddaljeni, včasih morajo čakati na posameznega bolnika, ki ga v domovih upokojencev ne uspejo pravočasno pripraviti za na pot, ali pa jim ponagaja avto. Bralka domneva, da je za vse prevoze premalo vozil in šoferjev ter da je reševalna postaja pri reševanju teh težav nemočna.
»Vsa leta naj bi že bilo tako in se nič ne spremeni. Ob tem sem med vrsticami razbrala, da sem lahko hvaležna, da sploh imam prevoz. Se strinjam, a organizacija bi zaradi prevozov bolnikov, ki smo že sicer prizadeti zaradi svojih težkih bolezni, verjetno lahko bila boljša,« zaključuje bralka.	TC
1
Nenujni reševalni prevoz s spremljevalcem
je prevoz bolnika, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje spremstvo ali zdravstveno oskrbo zdravstvenega delavca.
Nenujni reševalni prevoz
brez spremljevalca, imenovan tudi sanitetni prevoz, je prevoz bolnika, ki ne potrebuje spremstva ali zdravstvene oskrbe zdravstvenega delavca. Prevoz zjavnim prevoznim sredstvom ali osebnim vozilom bi lahko bil namreč za njegovo zdravje škodljiv. Sanitetni prevozi delimo na sanitetne prevoze na dializo in z nje ter druge sanitetne prevoze, kamor sodijo tudi prevozi onkoloških bolnikov na obsevanja in
kemoterapijo na onkološki inštitut.
(Foto: Pixabay)
Do zdaj že nekaj pobud za nadzor prevoznikov
»Z Onkološkega inštituta Ljubljana smo Ministrstvu RS za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije že nekajkrat poslali pobudo za nadzor nad delovanjem izvajalcev prevozov bolnikov. Težave glede prevozov se namreč pojavljajo večkrat. Med izvajalci javne zdravstvene službe prevozov bolnikov so razlike in nekateri spoštujejo pravico bolnikov, ki izhaja iz Zakona o pacientovih pravicah, torej da je čakalni čas bolnika čim krajši,« pravi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med.
Med epidemijo zaradi Dodaja, da imajo, če bolnik varnosti velja ukrep, da se zamudi na obravnavo, precej
bolnik v bolnišnici ne sme zadrževati dlje časa. »Zgodi se, da reševalci bolnika pripeljejo že zjutraj, čeprav ima obravnavo šele ob 12. uri ali celo kasneje. Bolniki lahko po obravnavi več ur čakajo na prevoz domov. Še večja težava je, da več bolnikov vozijo skupaj v enem avtu. Ce je okužen eden, lahko okužbo prenese še na druge,« je jasna Oblakova.
težav. To predvsem povzroči nezadovoljstvo pri zaposlenih in bolnikih. »Ce pridejo prehitro, pogosto ne moremo narediti veliko, zato čakajo do trenutka, ko so naročeni. Ce zamudijo na obravnavo, jih seveda ne odklonimo, a morajo počakati, da najdemo drug prost termin, ko storitev lahko opravimo,« pojasnjuje Oblakova. Na onkološkem inštitutu imajo pred vhodom ogrevano
čakalnico, kjer lahko bolniki počakajo. »Praviloma jih spustimo v prostore inštituta petnajst minut pred obravnavo. Ce mora bolnik prej oddati še kri, lahko vstopi devetdeset minut pred obravnavo. Po obravnavi bolniki čakajo na prevoz v avli, nepokretni bolniki pa v sobi za ležeče. Na prevoz lahko počakajo tudi v zunanji čakalnici,« dodaja sogovornica, ki ne skriva, da se srečujejo tudi s pritožbami bolnikov zaradi zamud ali prezgodnjega prevoza.
»Na težavo, da prevozniki večkrat pripeljejo po več bolnikov hkrati ob isti uri, čeprav so naročeni različno v dnevu, so bili opozorjeni tudi v svetu pacientov (posvetovalno telo vodstva Onkološkega inštitutu Ljubljana). Tudi oni so že pozivali ministrstvo, naj ustrezno reši zadeve,« še pojasnjuje.
Vprašanje, kako so stvari urejene pri njih, smo poslali tudi v UKC Maribor, kjer pravijo, da se na oddelku za onkologijo ne srečujejo toliko z zamudami prevozov bolnikov na terapije, ampak bolj z zgodnjim prihodom. »Četudi ima bolnik predvideno uro pregleda popoldne, ga prevozniki velikokrat pripeljejo zjutraj. Bolniki povedo, da jih prevoznik >pobere< prej, ker ima več bolnikov z istega območja, in jih peljejo na isti cilj. Bolnik lahko tako čaka na pregled več ur, saj je ura naročanja odvisna tudi od vrste terapije (večurna aplikacija ali samo pregled),« pravijo v UKC Maribor. Ko bolniki končajo obravnavo, se prav tako zgodi, da morajo čakati prevoznike. »Največkrat nastanejo težave v popoldanskem ali večernem času, kjer lahko bolnik čaka tudi do dve uri,« dodajajo v Mariboru.
NAŠA TEMA
13
Začaran krog
Tudi v Splošni bolnišnici Celje omenjajo težave z nenuj-nimi prevozi, predvsem s tistimi, ki bolnike vozijo domov z oddelkov. »Bolniki na prevoz domov čakajo tudi do štiri ure in več. Prevozniki zamud ne napovedujejo oziroma nam ne javljajo, da bodo prevzemi bolnikov zamujali. Ker bolniki na odhod domov čakajo v bolniški sobi oziroma na bolniški postelji, se nad tem večinoma ne pritožujejo. A te zamude predstavljajo težavo za zdravstveno osebje in za druge bolnike, ki čakajo na namestitev na te bolniške postelje,« dodajajo v Splošni bolnišnici Celje.
Pojasnjujejo še, da so že oddelkih. »Na teh oddelkih
večkrat opozorili na pomanjkanje bolniških postelj, ki je zaradi staranja populacije v zadnjih letih izrazito veliko predvsem na internističnih
se je v času pred epidemijo občasno zgodilo, da so bolniki v bolniških posteljah ležali na hodniku ali v delovnih prostorih osebja. Večurne ali celodnevne zamude pri odvozih bolnikov takšne situa-
cije le še poslabšujejo. Zaradi počasnega sproščanja postelj na bolnišničnih oddelkih se tudi v urgentnem centru v opazovalnici podaljšuje čas obravnave bolnikov, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico,« še pojasnjujejo v Splošni bolnišnici Celje.
Od petka do ponedeljka
»V bolnišnici smo že od začetka leta 2017, ko se je k nam preselila celotna dejavnost Službe nujne medicinske pomoči ZD Celje, ugotavljali neustrezno organizacijo nenujnih reševalnih prevozov ob delavnikih med 20. in 6. uro ter ves čas med sobotami, nedeljami in prazniki. ZD Celje namreč v tem času
Nenujni prevozi so pomembni tudi za bolnike, ki morajo hoditi na dializo. »Vendar na tem področju načeloma težav s prevozi nimamo. Obstaja časovno >okno< prihoda in odhoda z dialize, ki je ena ura pred terapijo oziroma ena ura po dializi. Če v posameznih primerih do pritožb pride, jih z izvajalcem nenujnih reševalnih prevozov rešujemo sproti. Enako je v drugih enotah, na primer v dnevni bolnišnici ali >septiki<, kamor bolnike prevozniki vozijo na dnevne obravnave,« še zaključujejo v Splošni bolnišnici Celje. (Foto: SHERPA)
nenujnih reševalnih prevozov ne opravlja. V urgentnem centru smo se tako velikokrat znašli v položaju, ko bi bolnika iz urgentnega centra lahko odpustili domov. Ker pa je za prevoz domov potreboval nenujni reševalni prevoz, ga nismo mogli odpustiti,« dodajajo v bolnišnici.
Tako je lahko bolnik zaradi nedostopnosti nenujnih reševalnih prevozov v urgentnem centru ostal od petka do ponedeljka zjutraj. »Rešitev te problematike je prinesel splošni dogovor za leto 2018, s katerim smo dobili program 0,5 tima nenujnih reševalnih prevozov s spremljevalcem. Program je namenjen zagotavljanju odvoza bolnikov iz bolnišnice v času, ko drugi izvajalci nenujnih zdravstvenih prevozov teh storitev ne opravljajo. To je ob sobotah, nedeljah in praznikih ter od ponedeljka do petka med 19. in 23. uro,« razlagajo v bolnišnici.
Tudi zaradi takšnih potreb bolnikov so v bolnišnici organizirali delo v večjem obsegu, kot ga je priznal ZZZS. »Zadnji dve leti smo izvedli približno dvesto odstotkov načrtovanih nenujnih prevozov, kar pomeni, da je takšna organizacija dela ne le povsem upravičena, ampak tudi za bolnike potrebna. Zato smo ZZZS že zaprosili, da nam v pogodbi prizna program za cel tim nenujnih reševalnih prevozov,« še pravijo v bolnišnici.
»Takšno ravnanje je nedopustno!«
Bolniki so dejali, da je čakanje na prevoz iz bolnišnice izredno izčrpavajoče, še posebej zaradi slabega zdravstvenega stanja. »Takšno ravnanje izvajalcev je nedopustno in nesprejemljivo. Da bi takšne anomalije odpravili, bi moral dispečerski center koordinirati nujne in nenujne reševalne prevoze, a žal na to sistemsko rešitev vse predolgo čakamo,« pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer so lani prejeli tri pritožbe, ki so se nanašale za zamudo pri opravljanju tovrstnih prevozov.
Bolnik se sicer lahko zaradi
prevozi. Gre torej za prevoze zavarovane osebe, ki med prevozom ne potrebuje spremstva ali zdravstvene oskrbe zdravstvenega delavca, prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali osebnim vozilom pa bi lahko bil za njeno zdravje škodljiv. Sanitetne prevoze delimo na prevoze na dializo in z nje ter na druge sanitetne prevoze, kamor sodijo tudi prevozi onkoloških bolnikov na obsevanja in kemoterapijo na Onkološki inštitut Ljubljana,« pojasnjujejo na ZZZS. V sklop nenujnih prevozov spadajo
število točk, vendar največ do načrtovanega obsega. Izjema so sanitetni prevozi na dializo in z nje, ki jih ZZZS plača v skladu z realizacijo po vrednosti točke za sanitetni prevoz na dializo in z nje, določeni v vsakoletnem Splošnem dogovoru v zdravstvu.
Pogoje za sanitetne prevoze natančneje opredeljujejo navodila za uveljavljanje pravice zavarovanih oseb do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili v obveznem zdravstvenem zavarovanju, ki določajo, da smejo izvajalci prevozov hkrati prepe-
Pravico do nenujnega prevoza lahko zavarovana oseba uveljavi, ko njen osebni zdravnik ugotovi, da je utemeljen. V tem primeru osebni zdravnik izda nalog za prevoz. Če gre za prevoze na dializo in z nje ali če je treba zavarovano osebo premestiti v drugo bolnišnico ali iz bolnišnice v zdravilišče, iz bolnišnice ali zdravilišča domov glede na njeno zdravstveno stanje ali od specialista na dom, lahko listino za naročilo prevoza izda napotni zdravnik.
zamude prevoznika tudi pritoži - glede na Zakon o pacientovih pravicah. Gre za obravnavo pred pristojno osebo izvajalca prevozov in nato za obravnavo pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic. Če bolnik pritožbo posreduje še ZZZS, tam preverijo pravilnost ravnanja izvajalca oziroma kako spoštuje sklenjeno pogodbo. A glede na izkušnje, ki smo jih slišali od bralcev, je vprašanje, ali pritožbe sploh kaj pomagajo.
Kdaj nenujni prevozi?
Predpisi določajo, da ima zavarovana oseba pravico do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili, kadar iz zdravstvenih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom. Ti prevozi so nujni, ko gre za nujno zdravstveno pomoč, in nenujni, ko ne gre za reševanje življenja ali za prevoz zaradi nujnega medicinskega posega. »Te prevoze imenujemo tudi sanitetni
še prevozi zavarovane osebe s spremstvom zdravstvenega delavca, to so prevozi zavarovane osebe, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje spremstvo ali zdravstveno oskrbo zdravstvenega delavca.
Delo reševalne službe za nenujne reševalne prevoze je vrednoteno s tako imenovano ceno točke. Pri trimesečnih obračunih plača ZZZS izvajalcem nenujnih reševalnih prevozov s spremljevalcem ter drugih sanitetnih prevozov realizirano
ljati največ toliko zavarovanih oseb, kolikor je registriranih sedežev v vozilu, zmanjšano za dva. Nujne reševalne prevoze krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja stoodstotno, nenujne prevoze v višini dese-todstotne vrednosti. Drugo krije zavarovalnica, pri kateri ima oseba sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
»Zaradi boljše dostopnosti zavarovanih oseb do nenujnih prevozov je bila z novelo pravil obveznega zdravstvenega zava-
SIMONA SOLINIČ
OB ROBU
Denar, prevozov vladar?
Vem, da v zdravstvu dela večina ljudi s srcem. Da pomagajo. A nikoli ne bom razumela sistema. Vse je »ovrednoteno«, »točkovano«, »izračunano«. V vsaki pori je denar vladar. Kot da je sistem robot, ljudje pa izdelki, za katere je točno določeno, koliko in kdaj jih mora robot izdelati in kam postaviti. Če vas bo reševalno vozilo danes odpeljalo na dializo, ste zanj ovrednoteni 0,64 evra za en kilometer.
Vse to gre nekako mimo nas. Čeprav vsak pozna nekoga, ki mora hoditi na onkološke terapije v Ljubljano, ki ga morajo pripeljati iz hospitalizacije domov, ki mora na dializo ... Vsi pa smo ponavadi tiho. Ne drezamo. Razen novinarjev in bolnišnic, ki izgubljajo živce zaradi nenujnih prevozov bolnikov. Ali ni ironično, da na onkološkem inštitutu pravijo, da izvajalci nenujnih reševalnih prevozov bolnike tja pripeljejo več ur prehitro - ker se jim splača pripeljati več bolnikov naenkrat? Zakaj? Zaradi denarja. Oziroma lepše rečeno zaradi ekonomičnosti. Več bolnikov v enem vozilu - več denarja. Na drugi strani se bolnišnice jezijo, ker bolniki, ki so lahko odpuščeni, sami ne morejo domov, zato na iste prevoznike čakajo več ur?
Da se razumemo, kdo tu potegne najkrajšo: gre za najbolj bolne ljudi, za najstarejše, nepomične, nemočne. Ni čudno, ko onkološki bolnik posluša politike, kako »zelo« država skrbi za ranljive populacije ljudi, da jim ne verjame več. A verjame v zdravstveno pomoč. V sistem pa je ljudstvo že nehalo verjeti. Ker ga vedno pusti na cedilu.
Koliko stane?
Delo reševalne službe za nenujne reševalne prevoze je vrednoteno s ceno točke. Izvajalci za vsako prepeljano osebo in pri vseh razlogih obravnave obračunavajo startnino. Pri nenujnih reševalnih prevozih s spremljevalcem znaša startnina 30 točk, pri sanitetnih prevozih (sanitetni prevozi na dializo in z nje in drugi sanitetni prevozi) 8 točk za razdalje do vključno 10 km in 16 točk za razdalje več kot 10 kilometrov. Za nenujen reševalni prevoz s spremljevalcem izvajalci obračunajo poleg star-tnine za vsakega bolnika tudi prevožene kilometre v tako imenovanih točkah. Pri sanitetnih prevozih na dializo in z nje ter drugih sanitetnih prevozih izvajalec ne more obračunati reševalnega prevoza za razdaljo, ki jo prevozi brez bolnika.
Poglejmo primer prevoza na dializo, če je bolnik od dializnega centra oddaljen 11 kilometrov.
Kilometri, ki jih izvajalci načrtujejo, opredelijo v pogodbi in tudi obračunajo za to osebo, so: 11 (km) + 16 (startnina) + 11 (povratni km) + 16 (povratna startnina) = 54 km.
Cena enega kilometra znaša1,16 evra za nenujen reševalni prevoz s spremljevalcem, 0,64 evra za sanitetne prevoze na dializo in z nje ter 0,54 evra za druge sanitetne prevoze, kamor spadajo tudi prevozi onkoloških bolnikov na obsevanja in kemoterapijo na onkološki inštitut. Izvajalec izračuna prevožene kilometre za eno zavarovano osebo tako, da skupno število točk za obračun pomnoži s ceno točke. To znaša v primeru prej omenjenega prevoza na dializo malo več kot 34 evrov. Ta znesek se deli na obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje oziroma doplačilo za eno osebo. Skupno število točk za obračun izvajalec izračuna torej tako, da sešteje točke za startnino in dejansko prevožene kilometre v točkah za vsako zavarovano osebo. To pomeni, če ima v vozilu istočasno tri osebe za dializo, je ta znesek več kot sto evrov.
rovanja oktobra 2018 ta pravica razširjena tako, da so nenujni prevozi zagotovljeni 24 ur na dan vse dni v letu. Sprememba je bila nujna predvsem zato, ker organizacija dela pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ne omogoča vedno, da bi nenujne
reševalne prevoze opravili ob delavnikih od 7. do 20. ure, saj se lahko zdravstvena storitev konča med delavnikom po 20. uri, zaradi zdravstvenega stanja zavarovane osebe pa je potreben nenujni reševalni prevoz,« še pravijo na ZZZS.
Včasih čakajo tudi tri ure
ZD Celje za nenujne prevoze dnevno namenja od 7 do 8 reševalnih vozil in 7 sanitetnih. Prevoze izvaja od 6. do 20. ure, a v zdravstvenem domu pravijo, da morajo zaradi povečanega obsega dela popoldanske ekipe svoje delo podaljšati tudi do 23. ure. Ravno zaradi velike količine dela, dodatne ekipe za nujno medicinsko pomoč, prometnih konic in vremenskih razmer se potovalni časi oziroma časi čakanja tudi kdaj podaljšajo, še dodajajo.
»Bolnika poskušamo vedno pripeljati točno. Marsikdaj tudi 30 minut ali eno uro prej. To je odvisno od števila naročenih in zasedenosti ekip. Prevoze bolnikov domov poskušamo izvesti čim prej, ampak ob večjih delovnih obremenitvah so primorani počakati na prevoz domov
od ene ure do dve, kdaj tudi do tri. Prednost imajo vsekakor akutni bolniki, dializni bolniki, sledijo onkološki bolniki in nato vsi drugi, ki imajo preglede. Prednost imajo še bolniki, ki gredo v bolnišnico, pred tistimi, ki so pregled že opravili in morajo domov,« pravi Rok Repas iz Reševalne postaje ZD Celje.
Dodaja, da je nekaj pritožb zaradi zamud in da jih rešujejo individualno. Bolnik pa, če se zamuda pojavlja večkrat, ne more sam izbrati voznika, ki ga bo odpeljal na terapijo. Prevoze prilagajajo glede na posameznike, ki imajo določene potrebe, denimo, da nekdo ne more sesti v višje vozilo. »Načeloma pa združujemo v vozila bolnike, ki imajo podobno uro terapije oziroma so iz bližnjih krajev. Včasih pa zaradi ure naročila to ni mogoče in mora voznik združiti prevoz bolnikov iz Planine pri Sevnici, Celja, Dobrne in Andraža nad Polzelo. To pomeni, da že pobiranje bolnikov vzame toliko časa kot potovanje iz Celja v Ljubljano,« pojasnjuje Repas.
14
ZAPOSLOVANJE
frgotur
Prodajalec m/ž (Celje, okolica)
Opis delovnega mesta: priprava prodajalne pred odprtjem, zlaganje svežih izdelkov in označevanje cen, delo s strankami, prodaja kruha, pekovskih izdelkov in drugega asortimana v prodajalni, blagajniško poslovanje, dopeka izdelkov v poslovnih enotah, administrativna dela (evidentiranje, izpisi, popisi in reklamacijski zapisniki v zvezi s prodajnim asortimanom), skrb za urejeno prodajalno. Prijave zbiramo do 4. 3. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Pek/pomočnik peka m/ž (Celje, okolica)
Opis delovnega mesta: sprva pomoč izkušenejšemu osebju v pe-
karni pri pripravi pekovskih izdelkov; kasneje: samostojna priprava pekovskih izdelkov in polizdelkov; skrb za urejen prostor. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka; ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. Za nas izobrazba ni merilo. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenej-ših mojstrov peke kruha in drugih pekovskih izdelkov. In ki se je pripravljena naučiti tako, da bo nekoč tudi sama mojster. Prijave zbiramo do 4. 3. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Tehnični nabavnik -
koordinator m/ž (Celje)
K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata,
od katerega pričakujemo: izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logistične smeri, vsaj dve leti delovnih izkušenj na področju nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehnologije, interes za tehniko, strojništvo in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših projektov. Prijave zbiramo do 20. 2. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar/varilec
(delavec v proizvodnji)
m/ž
Kaj pričakujemo od kandidatov: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev. Dolgoročna zaposlitev v stabilnem podjetju. Motivacij-
sko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Delo v urejenem okolju, ki se konstantno razvija, mlada in motivirana ekipa. Prijave zbiramo do 20. 2. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist m/ž (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: V. stopnjo ekonomske, komercialne ali druge tehnične smeri izobraževanja, eno leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, zelo dobro znanje enega tujega jezika, prodajne veščine, smisel za komunikacijo s strankami in psihologijo prodaje, vozniški izpit B-kategorije, dobro računalniško pismenost, MS office, komunikativnost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece, urejeno delovno okolje, stabilno, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju, stimulativno plači-
lo za opravljeno delo, sodelovanje z vodilnimi slovenskimi in tujimi korporacijami. Prijave zbiramo do 20. 2. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž (Celje)
K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo: IV. stopnjo poklicne izobrazbe prodajalca, oblikovalca kovin ali skladiščnika oz. druge relevantne primerljive smeri (ni pogoj), vsaj dve leti delovnih izkušenj (ni pogoj), izpit B-kategorije, znanje upravljanja viličarja (ni pogoj), osnovno računalniško pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem dva meseca, urejeno delovno okolje, stabilnost, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 20. 2. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
@ MojeDelo.com
Skladiščnik (m/ž) (Velenje)
Če ste v naših vrednotah zaznali svoj navdih in ste skupaj z nami pripravljeni ideje zbrusiti do ravni, ki spremeni pričakovanja ljudi, potem vas vabimo, da se nam pridružite. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 28. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja tehnološke in operativne priprave dela (m/ž) (Celje)
Od kandidatov/kandidatk pričakujemo najmanj univerzitetno izobrazbo tehnične smeri (priporočena kem. inženirstvo ali kem. tehnologija), sposobnost motiviranja zaposlenih za doseganje organizacijske odličnosti. Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Višji specialist na področju korporativnih financ (m/ž) (Velenje)
Pričakujemo: željo po pridobivanju znanja na področju finančnih in poslovnih analiz, zaključeno ekonomsko fakulteto, zaželeno področje finance ali računovodstvo, organiziranost, natančnost, odgovornost, samoiniciativnost, samostojnost, timske in komunikacijske sposobnosti, napredno poznavanje računalniških orodij Microsoft Office, dobro znanje angleškega jezika. Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 13. 3. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Operater proizvodnih linij - predelovalec/ obdelovalec kovin (m/ž) (Ljubno ob Savinji)
Pričakujemo: vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (npr. strojni mehanik, mehatronik operater), alternativa je tudi druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri z dobrimi delovnimi navadami. KLS LJUBNO, d.o.o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 24. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skrbnik sistema kakovosti (m/ž) (Ljubno ob Savinji)
Pričakujemo vsaj tri leta izkušenj na podobnem delovnem mestu, zaželeno je poznavanje standardov ISO 14001 in IATF 16949. KLS LJUBNO, d.o.o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 24. 2. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž) (Arja vas pri Žalcu)
Postani del naše ekipe skladiščnic in skladiščnikov, ki iz logističnega centra oskrbuje Lidlove trgovine po celi Sloveniji. Smo podjetje, ki verjame v potencial vsakega sodelavca, zato cenimo njihovo odgovornost, zanesljivost in delavnost. Lidl Slovenija, d.o.o. k.d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 28. 2. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Trainee program -prodaja pohištva in dodatkov za dom (m/ž) (Celje - Levec)
Iščemo kandidate, ki so pripravljeni na izzive v prodaji pohištva in dodatkov za dom. So visoko motivirani in odločni, orientirani k rezultatom in iskanju rešitev, veseli jih delo v prodaji ter se hitro učijo. Lesnina Les-MMS, trgovska družba, d.o.o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 28. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja projektov (m/ž) (Šoštanj)
Iščemo samostojno in odgovorno osebo za vodenje in nadzor projektov na deloviščih - pregled nad materialom, izvajanjem del, dogovorjenimi roki ... Redno, stimulativno plačilo z nagrajevanjem za uspešnost, delo v urejenem kolektivu. Krevzel instalacije, storitve, d.o.o., Metleče 14 a, 3325 Šoštanj. Prijave zbiramo do 27. 2. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Varilec (m/ž) (Žalec)
Smo globalno podjetje, saj več kot 90 % izdelkov prodamo po vsem svetu od Amerike do Avstralije. Zaradi širitve proizvodnega programa in povečanega obsega dela aktivno iščemo varilce za delo v proizvodnji. Zottel Trade, d.o.o., Ulica Žalskega tabora 19, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 25. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja skupine -planiranje in embalaža (m/ž) v oddelku logistike (Prebold)
Nudimo vam: dinamično delo v mednarodnem in urejenem delovnem okolju, stimulativno plačilo, prijeten kolektiv ter možnost strokovnega in kariernega razvoja. Odelo Slovenija, d.o.o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 20. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strokovni delavec v ekonomiki in financah (m/ž) (Zreče)
Vam je delo s številkami v veselje in izziv? Že imate izkušnje
z delom na finančnem področju? Vam je pomembno, da imate pregled nad procesi in poznate ter razumete širšo sliko svojega dela? Si želite svoje znanje uporabiti v sodelovanju z uspešno ekipo mednarodnega podjetja? Je vaša prednost, da v dani situaciji najdete najboljše rešitve? Weiler Abrasives, d.o.o., Titova cesta 60, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 23. 2. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Terapevt/tka (Celje in
Velenje)
V podjetju Linea Snella, d.o.o., iščemo dva nova sodelavca/sodelavki za delo v centru za napredno oblikovanje telesa za lokaciji Celje in Velenje. Prijave zbiramo do 28. februarja 2022. Linea Snella, d.o.o., Zaloška 159, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 28. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščnik - komisionar
(m/ž) (Šentjur)
Opis delovnih nalog: vožnja viličarja, priprava surovcev za odpremo, priprava surovcev za prašno lakiranje ... Tegometall, oprema
trgovin, d.o.o., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 13. 3. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Varilec - ročno in robotsko varjenje (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini)
Naša prodajna mreža je globalno razširjena v več kot 45 državah, s Francijo, Avstrijo, Švico, Nemčijo in Italijo na čelu. Zaradi povečanja obsega proizvodnje vabimo k sodelovanju večje število sodelavcev, in sicer: varilec - ročno in robotsko varjenje. SIP, strojna industrija, d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini. Prijave zbiramo do 12. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja službe II (m/ž) (Velenje)
V operativni nabavi za tovarno pralno-sušilnih strojev in pomivalnih strojev imamo prosto delovno mesto vodja službe II (m/ž). Gorenje, d.o.o., Partizanska 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 8. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
KRONIKA
15
Kurjenje v naravi se lahko konča katastrofalno
Trenutek neprevidnosti in zgori lahko cel gozd
V Vitanju je pred dnevi izbruhnil večji travniški požar. Po podatkih policije ga je povzročil občan, ki je na svojem travniku zakuril podrast. Zaradi vetra se je požar razširil na sosednji travnik in gozd. Zajel je približno tri hektarje površine. Pri gašenju je sodelovalo štirideset gasilcev. Kriminalisti so opravili ogled kraja, zbirajo tudi obvestila o sumu kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti.
SIMONA SOLINIC
Prostovoljni gasilci z območja Vitanja so posredovali več ur, gašenje je bilo zaradi strmega terena oteženo in zelo naporno. »Z gasilci iz Zreč, Stranic, Socke in Nove Cerkve
kurjenju v naravi, saj so takrat morali posredovati zaradi požara na območju naselja Hu-dinja. Sicer so bili v zadnjem tednu na širšem Celjskem še trije požari v naravi. Dva na območju Šentjurja in eden na območju Rogaške Slatine. V dveh primerih sta lastnika zemljišč požar pogasila sama še pred prihodom gasilcev.
Zaradi nadpovprečno visokih temperatur v prvih mesecih letošnjega leta so se mnogi nekoliko prej odločili za čiščenje okolice, zato gasilci in policisti že opozarjajo, da morajo biti ljudje pri kurjenju v naravi izredno pozorni. »Pri požiganju trave, listja in vejevja se nemalokrat zgodi, da ogenj uide izpod nadzora
Kako ravnati pri požaru v naravi?
Ostanemo mirni.
Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja ...).
Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno.
O požaru takoj obvestimo center za obveščanje oziroma gasilce na številko 112 in povemo: kdo kliče, kje gori, kaj gori,
kdaj se je začel požar, kakšen je obseg požara, kakšna pomoč je potrebna, ali so ogroženi ljudje in živali.
Počakamo gasilce in jih napotimo proti kraju požara.
smo požar omejili ter pogasili,« so zapisali na Facebookovi strani Prostovoljnega gasilskega društva Vitanje. Nekaj dni pred tem so na isti strani ljudi opozarjali na previdnost pri
V noči na minuli petek je zagorelo tudi na travniku v Studencah. Gasilci so uspeli požar pravočasno pogasiti in preprečiti, da bi se razširil do bližnje hiše. V tem primeru kriminalisti vzrok požara še preiskujejo. Sumijo, da gre za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti.
in ogrozi zdravje ter življenje ljudi. Sunki vetra ogenj v trenutku razplamtijo, pri čemer ga je težko ukrotiti,« pravijo na Policijski upravi Celje
V Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je določeno, da je treba kurišče v naravnem okolju urediti tako, da je obdano z negorljivim materialom in da
je vsaj meter od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi. Kurišče mora ves čas kurjenja nadzorovati polnoletna oseba, po kurjenju je ogenj treba popolnoma pogasiti. Prav tako je določeno, da se ob povprečni hitrosti vetra, večji od 20 km/h, ali ob sunkih vetra, močnejših od 40 km/h, ne sme kuriti.
Prostovoljni gasilci iz Vitanja, Zreč, Stranic, Socke in Nove Cerkve so pretekli teden opravili hvalevredno delo, ko so pogasili enega večjih požarov na našem območju. (Foto: Facebook PGD Vitanje)
Ne nasedajte spletnim prevaram
Lani so pri SI-CERT zabeležili 3197 prijav spletnih prevar. Od tega je bilo 30 odstotkov primerov »phishin-ga«. Število spletnih prevar se vsako leto povečuje. Za varnost lahko največ stori vsak posameznik s previdno uporabo storitev. V zadnjem času so pogoste tarče uporabniki bančnih storitev.
Phishing je spletna goljufija, ki je usmerjena proti strankam bank, da bi goljufi pridobili podatke za izvedbo kartičnih transakcij ali gesla, ki so nujna za vstop v elektronsko ali mobilno banko. Takšen napad se začne z elektronsko pošto ali SMS-sporo-čilom, ki ga napadalci pošljejo množično. V teh sporočilih je povezava, ki vodi na lažne spletne strani pod nadzorom napadalcev.
Če uporabnik na spletni strani vnese svoje podatke, na primer uporabniško ime in geslo, se napadalci hkrati prijavijo v spletno ali mobilno banko ogoljufane osebe. Povprašajo še za dodatne varnostne elemente, na primer za potrditveni SMS, kar jim omogoča izvedbo transakcije. Za tovrstne prevare niso dovzetni le nevešči uporabniki
interneta. Zlasti tisti, ki spletno ali mobilno bančništvo uporabljajo pogosteje, včasih prevare sploh ne opazijo.
Ugodni krediti?
Prav tako se pojavljajo lažne spletne ponudbe ugodnih kreditov, pri katerih žrtve plačujejo stroške za odobritev in zavarovanje, a kredita ne dobijo. Na Novi KBM, kjer opozarjajo na večjo previdnost ljudi, se je število oškodovanih strank lani povečalo za 35 odstotkov, največ so k temu prispevale prav prevare na področju naložb v kriptovalute. Kot poudarjajo pri Združenju bank Slovenije, imajo banke vzpostavljene sisteme in mehanizme, s katerimi skušajo zmanjšati tve-
ganja, ki jih spletne goljufije predstavljajo tako za banke kot za stranke. Toda banke v primeru, da stranka sredstva nakaže na račun goljufov, te transakcije ne morejo razveljaviti oziroma so takšni primeri zelo redki.
Na policiji so lani obravnavali več kot 600 primerov prevar s skupnim oškodovanjem več kot 12 milijonov evrov, kar v primerjavi z letom 2020 pomeni približno 50-odstotno povišanje obravnavanih zadev in 150 odstotkov višjo materialno škodo. Rast števila goljufij se letos nadaljuje, saj je policija obravnavala že več kot 80 primerov s skupnim oškodovanjem v vrednosti več kot 2,5 milijona evrov.
Podatki policije kažejo, da so med najpogostejšimi spletnimi prevarami naložbene, sledijo vdori v elektronsko pošto, ljubezenske prevare, t. i. nigerijske prevare, prevare z lažnimi krediti, prevare z oddaljenim dostopom pod pretvezo tehnične podpore in t. i. denarne mule. V slednjem primeru gre za pravne in fizične osebe, katerih bančni računi so pogosto brez vednosti lastnika uporabljeni za izvedbo kriminalnih dejanj. V Evropi je bilo lani uspešno odkritih več kot 18 tisoč denarnih mul, slovenska policija jih je odkrila več kot 150, med njimi tudi nekatere slovenske državljane.
Poškodovalo ga je drevo
V	Vonarju se je konec preteklega tedna zgodila delovna nesreča. Pri podiranju drevja v domačem gozdu se je poškodoval 65-letni domačin. Nanj je padla večja veja. Hudo poškodovanega 65-letnika so s helikopterjem odpeljali v UKC Maribor, kjer je ostal na zdravljenju. Tuja krivda za nastanek nesreče je izključena.
Zagorel prizidek
V	nedeljo popoldne je zagorelo v stanovanjski hiši v Črnovi. Poškodovan ni bil nihče, požar je uničil prizidek hiše z ostrešjem. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Tujo krivdo za nastanek požara so kriminalisti izključili.
Pijan za volanom
Policisti so ukrepali zoper voznika osebnega avtomobila, ki so ga pred dnevi ustavili na območju Vojnika. Moški je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. V krvi je imel 1,5 promile alkohola. Na vozilu je imel registrske tablice, ki so pripadale drugemu vozilu. Vozniku so avtomobil zasegli, zaradi vožnje pod vplivom alkohola bodo zoper njega podali obdolžilni predlog, zaradi posesti ukradenih registrskih tablic ga bodo kazensko ovadili.
»Nismo izvajali ukrepov, a ugotovili smo ...«
Celjska policija pri sprejemih olimpijcev Tima Mastnaka in Glorie Kotnik, ki sta osvojila srebrno in bronasto medaljo, ni odkrila nepravilnosti. Okoliščine sprejemov v Celju in Velenju naj bi celjski policisti morali preveriti na podlagi navodila iz Generalne policijske uprave.
Razlog za preverjanje naj bi bili epidemiološki ukrepi, saj je šlo za zbiranje večjega števila ljudi, kar je glede na vladne sprejete ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa prepovedano ...
Generalni direktor policije Anton Olaj je na družbenem omrežju po medijski objavi o nadzoru sicer zapisal, da ne drži, da bi policija izvajala ukrepe zoper organizatorje sprejemov, a hkrati dodal, da kršitev niso ugotovili in da je šlo za spontano zbiranje ljudi ... Na policiji naj bi sicer imeli pod drobnogledom nekatere dogodke, ki kažejo znake javnih shodov ali prireditev. Olaj je v objavi zapisal še, da na policiji razumejo želje vseh po druženju z olimpijskimi prvaki, zaradi česar naj bi policija aktivno sodelovala s pobudniki tovrstnih sprejemov in jih seznanjala z možnimi izvedbami le-teh. Novica o tem je marsikoga neprijetno presenetila, a na policiji pravijo, da so ukrepi o omejitvi pri javnih prireditvah še vedno v veljavi.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo aliodlično storitev?
i POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
PRED PRENOVO
Vse za gradnjo
in urejanje doma
Kopalnica na ključ. Popolna prenova kopalnice od ideje do izvedbe.
V gradbeni trgovini G7 -streha in fasada na ključ.
Trgovina G7, d. o. o., je bila ustanovljena leta 2005 s sedežem v Zrečah. Kot pravi direktor in lastnik Tomaž Goršek, so bili začetki težki in naporni, vendar so s trdim in kakovostnim delom prišli tudi dobri rezultati.
Posledica dobrih rezultatov je, da so lahko leta 2008 začeli
graditi nov sedež trgovine, in sicer v Spodnjih Stranicah. Gradnja je bila končana v začetku leta 2009 in tako so se lahko preselili v nove prostore, kjer lahko kupcem nudijo veliko več kot v prejšnjih prostorih. V novih prostorih imajo 450 m2 notranjih razstavno-prodajnih prostorov in 1200 m2 zunanjih
IZDELAVA FASAD
SALON KERAMIKE
GRADBENI MATERIAL
razstavnih prostorov s skladiščem. Pred kratkim so kot uvoznik petnajstih blagovnih znamk keramike in ponudnik 3D-izrisa kopalnic povečali še salon keramike. Med drugim so razširili gradbeni oddelek in oddelek za vodovod.
Tisti, ki trgovino že poznate in ste že kupovali v njej, boste vedeli, da so nekatere izdelke dodali in ohranili kar nekaj tistega, kar so prodajali v preteklosti.
V	njihovi trgovini v Spodnjih Stranicah dobite vse za gradnjo od temeljev do strehe. V pritličju in dvorišču so razstavljeni barve, lepila, delovna zaščita, orodja, vijaki, zidaki, tlakovci, strešne kritine, strešna okna, vse za ogrevanje ...
V	drugem nadstropju boste našli vse za kopalnico (materiale in salon kopalnic).
ШЗД:...........
Kot pravi direktor Goršek, se ves čas trudijo, da so njihovi izdelki najvišje kakovosti in cenovno ugodni, zato imajo med letom razporejene akcijske ponudbe. Poleg prodaje gradbenega materiala nudijo še naslednje storitve:
-	prevoz materiala na dom z avtodvigalom
-	izdelavo fasad
-	izdelavo napuščev
-	izdelavo estrihov
-	krovska dela
-	obrtniška dela
-	montažo vodovoda in ogrevanja
-	izdelavo kopalnice »staro za novo«
Dela prevzamejo v trgovini skupaj z dobavo materiala.
Optika
OFTALMOS 070 458 485
info@optika-oftalmos.si www.oDtika-oftalmos.si

Naroči se na brezplačno kontrolo vida
CEHE - PTUI - ROGAŠKA SLATINA

www.fingust.si
03/492-71-30
Cesta na Ostrožno 22, Celie
_ FINTERA
POSOJILA
za podjetja in samostojne podjetnike
do 20.000 €
ENOSTAVNA IN HITRA ODOBRITEV, TAKOJŠNJE NAKAZILO
064 281 377
www.fintera.si info@fintera.si
FINTFRA ri.n.o.. Ulira 11 maia 71. Rariprp
BRd®
VSE ZA PISARNO
♦	ProctoJc> naj&m In «rvJe mulltfunkcijsklh naprav
*	Celovito рсписјђс □l«ornl£koaa matorlalu
W nirnhH .1 It! 03 ilf, fliaaiC Infnrrhlrnhil ■
ŠPORT
17
Tim Mastnak po odličnih vožnjah na OI v Pekingu
»Ni izgovor, a očala sem imel zamegljena«
Čeprav se Tim Mastnak vedno smeji, tudi ko mu ni do smeha, ga tako nasmejanega, kot je bil v petek, še nismo videli. Že na kočiji v Medlogu so se mu usta razlegala do ušes.
DEAN SUSTER
Olimpijski podprvak Tim Mastnak je upravičeno vse garanje pretopil v rajanje s prijatelji iz smučarske srenje, s sosedi in z znanci.
Vama je bilo z očetom žal, ker se iz Kitajske nista vrnila prej, na primer že v sredo, tako kot Gloria Kotnik?
Takšen je bil najin prvotni načrt. Če bi lahko izbirala, bi se vrnila v četrtek. Dan prej pa je bilo za naju prezgodaj. Gloria je morala zelo hiteti pri pripravi prtljage. V Peking sem odpotoval, da bi osvojil medaljo. Zato nisem načrtoval takojšnje vrnitve.
Zelo ste me presenetili pred odhodom v Kitajsko. Dejali ste, da se ne bi zadovoljili z bronasto medaljo.
Spomnim se teh besed. In dokazal sem, da sem sposoben še za več. Verjel sem v velik uspeh, čeprav se mi v finalnih nastopih na tekmah svetovnega pokala ni popolnoma izšlo. Toda zelo dober sem bil v kvalifikacijskih vožnjah. Nestrpno sem čakal na najpomembnejšo tekmo.
V Pekigu ste bili odlični v kvalifikacijah, osmini finala, četrtfinalu, polfinalu in tudi na večini proge med finalnim obračunom. Premalo je bil izpostavljen snežni oblak, ki vas je zavil. V kolikšni meri vas je ovirala zavesa, ki jo je po napaki proti vam izpod deske poslal Benjamin Karl?
Vedno lahko najdemo izgovore. A dejstvo je, da so se mi
očala zameglila. Slabo sem videl. Morda bi se moral peljati brez očal. Sledila je moja napaka. Med prejšnjim dvobojem z ruskim tekmecem se mi je tudi prikradla napaka, a sem jo uspel z dobro vožnjo izničiti.
Vas je razveselil sprejem v Medlogu?
Slutil sem, da nekaj pripravljajo, a da bo tako ... Noro. Zahvaljujem se vsem, ki so prišli.
Kakšna čustva je kazal oče?
Ko stoji z mano na startu, skuša skriti čustva. Ko je bilo vsega konec, sva se srečala v cilju in opazil sem, kako mu je odleglo. Kako je srečen, sem videl šele v sobi, ko sva bila sama.
Kaj pa mama? Šalili ste se, da se ni oglasila na telefonske klice.
Da, kar »odpikala« me je (smeh). Z očetom sva seveda takoj izvedela, da ima doma neznansko gnečo. Vem, da je bila neizmerno srečna.
Foto: SHERPA
Maja Rorića je le kanček sreče ločil od tega, da bi povedel svoje moštvo na tekmi, ki je bila »razprodana«, kot so navedli v domačem taboru.
Nizajo poraze in nakupe
Na zadnji tekmi 21. kroga v 1. slovenski nogometni ligi je Kalcer iz Radomelj zmagal v Kidričevem s 4:0 in se je na lestvici izenačil s Celjem, ki je v soboto doživelo že enajsti prvenstveni poraz. Koprčani so zmagali z 2:1.
Drugi izidi so bili: Domžale
-	Tabor 1:1, Mura - Bravo 2:2 in Olimpija - Maribor 1:0 (0:0). Celjani so sredi prvega polčasa izkoristili napako koprskega branilca, pohiteli v protinapad in ga z obilo sreče uspešno končali. Gostje so kmalu izenačili. V uvodu drugega dela je imel Ivica Guberac, sin predsednika Kopra Anteja, izjemno priložnost, a je žogo
Celje (4-2-3-1): Jurhar
-	Marandici, Vuklišević, Zaletel, Lartey - Šporn, Ja-njičić - Begič, Svetlin, Kuz-manović - Sokler. Igrali so še Jakobsen, Majevski, Sto-jinović, Rorić, Panić.
poslal med Celjske grofe. Tarnal je, da je žoga odskočila na neravnem igrišču. Celjani, ki so prvič odigrali uradno tekmo pod vodstvom trenerja Simona Rožmana, so sredi sedemdesetih minut imeli vse kot na pladnju za zmago - Maj Rorič in Tamar Svetlin sta bila premalo spretna v zaključkih akcij.
Oškodovani
Tik pred koncem je prišla kazen. Sodniki so se osmešili, a Celjanom ni bilo do smeha. Še drugič je zadel Parris, ko se je Barišić v nedovoljenem položaju sklonil, da je žoga švignila v mrežo. V sobi za Var je okleval sodnik Alen Borošak. Posnetek si je ogledal glavni sodnik Rade Obrenović in zadetek priznal. Najprej so pristojni pojasnjevali, da je vratar Celja Metod Jurhar videl žogo pred strelom. Temu je oporekal Rožman: »Gre za zelo sporno odločitev. Jurhar ni videl žoge.« Nekdanji sodnik Darko
Lestvica 1. SNL				
KOPER 21	12	5 4	37:25	41
OLIMPIJA 21	12	3 6	30:22	39
MARIBOR 20	11	4 5	24:17	37
BRAVO 21	8	7 6	20:18	31
MURA 21	7	9 5	28:28	30
D0M2ALE 20	6	6 8	25:28	24
CELJE 21	6	4 11	22:27	22
RADOMLJE 21	6	4 11	27:33	22
TABOR 21	5	5 11	20:22	20
ALUMINIJ 21	Г	7 10	19:32	19
V Hramšah zlata in srebrna olimpijska medalja
Čeferin je razblinil dvome. Gol ne bi smel veljati. To je povedal v televizijski oddaji, ki jo je nogometna Slovenija potrebovala. Postranska škoda je, da so ljubitelji nogometa prikrajšani za ogled vrhunske oddaje, ki je istočasno na hrvaški televiziji. Celjsko moštvo bo v soboto gostovalo v Ljubljani pri Bravu. Zadnja v dolgem nizu okrepitev sta Lovro Bizjak in Tomi-slav Tomić. Čas je za vzpon po lestvici.
DŠ, foto: SHERPA
Od sedmih slovenskih kolajn na olimpijskih igrah se skakalci in skakalke v domovino vračajo s štirimi - z dvema zlatima in s po eno srebrno ter bronasto. Urša Bogataj ima dve zmagi, po eno zlato in srebrno medaljo sta osvojila Peter Prevc in Timi Zajc.
Enaindvajsetletni Zajc bo v Hramše prinesel dve odli-čji. Če bo šlo vse po načrtih, bodo olimpijskega šampiona pričakali danes. Kako bodo to izvedli, še ni znano. Policisti so namreč v ponedeljek začeli preiskovati, kdo sta bila organizatorja sprejemov za dobitnika olimpijskih medalj Glorio Kotnik in Tima Mastnaka v njunih domačih krajih. Zajc je v Pekingu slavil zmago z mešano ekipo, naši »orli« so bili v ponedeljek srebrni na moštveni tekmi. Na veliki skakalnici je bil Timi s šestim mestom najboljši slovenski skakalec - po prvi seriji je zasedal tretje mesto.
Po fantastičnem dnevu v Pekingu, kjer sta medalji osvojila Mastnak in Kotniko-va, je nastopil še en Celjan. Triindvajsetletni Štante je v snežnem parku izboljšal 25. mesto s prejšnjih iger v
Pjongčangu. V kvalifikacijah je zasedel 22. mesto, kar je bilo premalo za uvrstitev v finale: »To je moj drugi nastop na olimpijskih igrah. V Južni Koreji je bilo bolje, tam sem izpeljal nastop, tu pa mi ni uspelo. Nisem imel sicer pripravljene predstave za finale. Tu je kar precej tekmovalcev,
Japoncev in drugih, ki so nekaj ravni višje od mene. Zato nisem imel previsokih pričakovanj. Žal nisem izpeljal programa tako, kot znam.« Študent okoljevarstvenih ved v ZDA je nastopil na treh svetovnih prvenstvih. Najvišje je bil na 16. mestu lani v Aspnu.
Foto: SZS
Timi Zajc se navdušen vrača iz Pekinga.
Šutejeva do četrtega izida sezone na svetu
Članica Kladivarja Tina Šutej je zmagala v skoku s palico na mitingu v francoskem mestu Val-de-Reuil. V prvem poskusu je preskočila 4,70 metra, kar je njen najboljši izid v zimski sezoni.
Ko je bila letvica na višini 4,75 metra, je bila Tina žal trikrat neuspešna. V primeru uspešnega poskusa bi izboljšala svoj državni dvoranski rekord. Na svetovni lestvici se je povzpela na četrto mesto. Na vrhu je Rusinja Anželika Sidorova, ki je v Moskvi preskočila 4,80 metra. Glavna Tinina naloga v zimskem delu sezone je uspešen nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Beogradu.
Luka Janežič v teku na 400 metrov trenutno nima norme za nastop v srbski prestolnici. Iz nastopa v nastop se ji približuje. Na mitingu v Novem mestu je progo pretekel v času 46,77 sekunde. »Danes sem imel cilj teči hitreje od 47 sekund, kar mi je uspelo. Med tekom sem bil osamljen, a v dvorani je to včasih celo bolje kot s konkurenco, saj ni taktiziranja in prerivanja,« je povedal Janežič, ki mora svoj letošnji najboljši čas izboljšati še vsaj za 27 stotink. Če bo povabljen, bo tekmoval v tujini, sicer se bo konec tedna vrnil v Novo mesto, kjer bo državno dvoransko prvenstvo.
DŠ
18
ŠPORT
Med solzami in smehom	Pri 32 letih ji je uspela najboljša tekma. (Foto: Profimedia)
Z Glorio Kotnik o olimpijski medalji, najbližjih in trenerju
»Mojo slabo vest pregnal širok
Majev nasmeh«
V Celju sta dve olimpijski medalji, bronasta Glorie Kotnik na Ljubljanski cesti in srebrna Tima Mastnaka v Medlogu. Tim se je vrnil v petek, pripravili so mu prisrčen sprejem. Velenjčani so Glorijino medaljo častili v nedeljo ob jezeru. Že v sredo, pred osmimi dnevi, je obiskala starše in stare starše v Velenju. Poskrbela je za eno večjih olimpijskih senzacij.
DEAN ŠUSTER
Članica kluba Deska Velenje je bila 27. v veleslalomu v Vancouvru. Za tri mesta je v isti disciplini izboljšala svojo uvrstitev štiri leta kasneje v Sočiju, v slalomu je bila 23. V Pjongčangu se je v veleslalomu uvrstila v izločilne boje s petnajstim dosežkom kvalifikacij, nato
Vihar čustev je dolgo divjal. (Foto: Profimedia)
je izgubila dvoboj. Čeprav je nenehno stopnjevala kakovost svojih dosežkov na olimpijskih igrah, medalje v Pekingu ni skoraj nihče pričakoval. Četrta z mladinskega svetovnega prvenstva v Bad Gasteinu se še ni uspela uvrstiti na zmagovalni oder na tekmah svetovnega pokala. Leta 2018 je izgubila vse tri dvoboje za tretje mesto, v Banskem, na Rogli in v Cor-tini d'Ampezzo. Zapustila jo je sreča, vrstile so se poškodbe, še prometna nesreča se ji je zgodila, toda volja je ni zapustila. Ali je 32-le-tno deskarko do vrhunca športne poti pripeljalo prav materinstvo? Nazadnje je v rokah držala knjigo Maček Muri. Gloria Kotnik in njen Željko sta nas sprejela v svojem celjskem domu. Doslej smo jo srečevali razočarano po tekmah na Rogli. Zdaj je
»Maj me je pozdravil s širokim nasmeškom. Ves dan je bil dobre volje, ni me spustil izpred oči. Zaradi devetih dni odsotnosti sem imela slabo vest, a je minila z Majevim nasmehom.«
prikupna, kot še ni bila. 8. februarja 2022 ne bo pozabila nikoli.
A pojdiva nazaj. Ni vas bilo na prvotnem spisku potnikov v Peking. Rok Marguč in Tim Mastnak sta mi namignila, da boste naknadno uvrščeni nanj. Pred osemnajstimi leti je podobno srhljivko doživela Urška Žolnir in nato v Atenah osvojila bronasto medaljo. Kako je bilo z vami?
Nemška deskarka je končala športno pot, a je še imela pravico do odhoda na olimpijske igre. Avstrijka Claudia Riegler se ni hotela
Gloria, Maj in Željko (Foto: Urška Hrastnik)
»V deskanje sem se vrnila zaradi Željka. Izrazil je željo, da bi še enkrat poskusila. Da si ne bi v prihodnosti očitala, da tega nisem storila.«
cepiti. Vstopnici sta vrnili nemška in avstrijska zveza. Podobno je storila kanadska zveza zaradi strogih lastnih kriterijev. Pravico do nastopa sva dobili s češko repre-zentantko.
Velenjčani so vas sprejeli, vas pozdravili, vam čestitali in vas tudi nagradili na imenitnem prizorišču.
Zelo lepo je bilo. Mestna občina Velenje in Športna zveza Velenje sta se resnično potrudili. Bila sem ganjena, tudi zaradi velikega števila obiskovalcev. Ljudje so prišli ob jezero, čeprav organizatorji niso smeli oglaševati prireditve zaradi ukrepov. A moji sokrajani so vedeli, da bom tam.
V Velenju ste bili že v sredo, dan po zgodovinskem podvigu. Kdo vas je pričakal?
ŠPORT
19
Kos kovine, ki jo je neizmerno osrečil in ga skrbno hrani doma. (Foto: DŠ)
»Pred odrom za zmagovalce sem bila zasanjana in Ester mi je rekla: »Gloria, Gloria, na oder moraš stopiti!« Lepo je bilo z njo deliti oder za zmagovalke.«
Pripeljala sem se pred domačo hišo. Takrat je bilo še bolj pristno, pripotovala sem neposredno z letališča. Dolgo smo se objemali.
Dva dneva kasneje niste želeli manjkati v Medlogu, kajne?
Z Željkom sva bila na Ti-movem sprejemu. To se je spodobilo.
Večkrat ste na Kitajskem poudarili, kako pogrešate družino. Ste v sredo ostali brez sinovega objema?
Res je, prepozna sem bila. Maj gre v posteljo ob osmih, zato je ostal v Celju. Malo sem bila razočarana, toda videla sem ga naslednje jutro. Od srca se mi je odvalil velik kamen, kajti Maj me je pozdravil s širokim nasmeškom. Cel dan je bil dobre volje, ni me spustil izpred oči. Zaradi
devetih dni odsotnosti sem imela slabo vest, a je minila z Majevim nasmehom.
Vaš čarobni napoj sta bila Maj in Željko. Kdaj sta se spoznala z vašim srčnim izbrancem?
Poznava se že iz srednješolskih let (smeh). Prihranila sva si čas za pravi trenutek ... (daljši smeh). Fanta mi dajeta ogromno energije. K deska-nju sem se vrnila zaradi Želj-ka. Izrazil je željo, da bi še enkrat poskusila. Da si ne bi v prihodnosti očitala, da tega nisem storila. Rekel je še, da nimam česa izgubiti. Naj poskusim in da bodo vsi okoli mene poskrbeli za Maja.
Psiholog Roman Vodeb je napovedal, da boste zaradi materinstva prikazali vse, kar je v vaši moči. Ste to tudi vi pričakovali?
»Odločno sem si rekla, da ne bom še enkrat četrta. Preveč je bilo četrtih mest. Prepričana sem bila, da ne bom storila napake.«
Sem. Namreč z družino sem izpolnila svoj življenjski cilj. Ko mi je to uspelo, sem se popolnoma spremenila. Poglavitna je bila sproščenost, energija se je začela kopičiti tam, kjer jo potrebujem. Zdaj sem druga oseba. Umirjena sem. Ko gre kaj narobe, se spomnim le na Maja. Včasih sem bila pod nenehnim pritiskom. Preveč stvari sem si naložila. In bremena nisem zmogla nositi.
Zaradi pomanjkanja časa je najin pogovor omogočil Željko in poskrbel, da je bil Maj umit in oblečen v spalno srajčko.
Željko opravlja izjemno delo. Da je on kopal Maja, ste krivi vi (smeh). Sicer bi za to poskrbela sama oziroma skupaj z njegovo pomočjo. Željko je družinski človek, zelo rad je z nama in nič mu ni v breme.
Dejali ste, da so vam bile tekmice v boju na izločanje pisane na kožo in da ste se tudi zato malo lažje dokopali do stopničk.
S tekmicami se sploh nisem obremenjevala. Moj kvalifikacijski dosežek je bil slab in tekmice so izbirale progo ter me pošiljale sem in tja. Sprijaznila sem se, da ne morem ničesar izbirati in
»Zadnjih sedem let sva skupaj. Gre za posebno osebnost. Aco je genij.«
da je vseeno, s katero se bom spopadla in na kateri progi. Nekaj pa moram priznati. Imela sem srečo, da sem se izognila Ester Ledecka, ki se zdi nepremagljiva. Preostale tekmovalke, ki smo se uvrstile v osmino finala, smo dokaj enakovredne.
Kaj vam je dejala na podelitvi priznanj takoj po tekmi?
Opazila je, da sem objokana in malo zmedena. Prišla je k meni in me objela. Pred odrom za zmagovalce sem bila zasanjana in Ester mi je rekla: »Gloria, Gloria, na oder moraš stopiti!« Lepo je bilo z njo deliti oder za zmagovalke.
Še dobro, da ne skače ali drsa, namreč kar si je do zdaj obula, ji je prineslo zmage.
Zelo prizadevna in tekmovalna je. Zna ceniti pomoč, ki je je bila deležna od mene in Aca Sitarja glede novih plošč. Naklonjena mi je tudi zato, ker je opazila, da se trudim na več področjih. To mi je večkrat omenila.
Po uvrstitvi v polfinale vedno nekdo doživi dva poraza in ostane brez medalje. Vi se po edinem porazu na olimpijskih igrah niste predali. Kaj vas je sprele-telo?
Nič. Še nikoli nisem tako uživala na tekmi kot 8. februarja. Bila sem izjemno samozavestna, povsem sem bila prepričana, da mi bo uspelo. En teden na treningih nisem delala napak. Karkoli sem poskusila, mi je uspelo. Ustrezal mi je sneg, vse mi je ustrezalo. Imela sem zgolj en cilj: da pokažem vse, kar znam. V tem primeru bodo moji ponosni name. Pred tekmo za tretje mesto je postalo resno. Tedaj sem se začela zavedati, kaj je pred menoj. Odločno sem si rekla, da ne bom še enkrat četrta. Preveč je bilo četrtih mest. Prepričana sem bila, da ne bom storila napake. Nizozemka ni zmogla
Gloria Kotnik pred potjo na svoje četrte olimpijske igre (Foto: OKS)
nadoknaditi zaostanka in je padla. Nisem videla, kje in kdaj je padla.
Najbrž ne nameravate končati kariere?
Imam željo po nadaljevanju, imam podporo. Maj je večji. Ko je začel obiskovati vrtec, sem imela čas za vadbo. Čeprav se mu popoldne popolnoma posvetim, menim, da bom še lahko tekmovala.
Aco Sitar je trener in snovalec sodobnih desk. Kaj lahko poveste o njem?
Zadnjih sedem let sva skupaj. Gre za posebno osebnost. Aco je genij. Izumil je podložno ploščo Allflex, ki jo uporablja vseh šest dobitnikov medalj v Pekingu. To je kos opreme, ki ga moraš imeti, če hočeš zmagovati. Skratka, inovator, predan delu, dober človek.
Ste se kdaj preizkusili v deskarskem krosu?
Sem, v otroških kategorijah in na kratko, ko sem bila mladinka. Po neprijetnem padcu se nisem več znala sprostiti. Strah se je vlekel vame in posvetila sem se paralelnima disciplinama.
Pekinške igre so za vas daleč najlepše. Kakšne so bile v primerjavi z drugimi, na katerih ste tekmovali?
Organizatorji so poskrbeli, da smo se športniki počutili varno v olimpijski vasi. Navadili smo se na vsakdanja testiranja. Prostovoljci so nosili skafandre. Vesela sem, da ni bilo velikega osipa tekmovalcev in da so favoriti nastopili. Nastanitev je bila odlična, prizorišča so bila na dosegu roke. Nisem izbirčna glede hrane, boljša se mi je zdela azijska. Nekaj dni sem uživala v njej, potem se mi je zdelo, da ima vse isti okus. Evropska hrana pa skoraj ni imela okusa.
Kaj si želite, ko si sprejemi in intervjuji podajajo kljuko na vratih?
Medijska vnema mi še ne preseda. Želim si le, da bi en dan pustila telefon v kotu
in se naužila miru s svojo družino. Je pa razumljivo, da smo uspešni tekmovalci po izjemnih dosežkih v središču pozornosti. Težko je ugoditi vsem. Trudim se, a je zelo naporno.
Se pa zavedate, da bo pritisk pojenjal in čez čas povsem izginil ...
Vsekakor, vse je minljivo. Nekaj dni še moram zdržati, potem se bo umirilo. Bom pa vesela, če ne bom kasneje povsem pozabljena (smeh).
Na svidenje na Rogli 16. marca?
Seveda, naše domače tekme ne smem izpustiti. Vseh naslednjih tekem se po vrhunskem dosežku zelo veselim. Upam, da bom nadaljevala v podobnem slogu.
Deskanje je posebno tudi zaradi povezanosti tekmovalcev s starši. Roka Mar-guča in Tima Mastnaka spremljata očeta. Kakšna je bila vloga vašega očeta Petra, ki je dolga leta vodil kitajsko reprezentanco?
Ogromna. Oče in mami sta nekega dne smuči zamenjala za deski. Tedaj sem jima povedala, da ne grem z njima na smučanje, dokler mi ne kupita deske (smeh). Živela sta za moj šport in ni jima bilo lahko. Oče mi je pomagal tako v klubu kot tudi v slovenski mladinski reprezentanci, kasneje še v članski izbrani vrsti. Delal je tudi v tujini. Moj trener je bil, dokler se ni dogovoril z ekipo Kitajske. Potem je meni in mojemu trenerju Acu omogočil, da sva se pridružila pripravam, ki so bile zelo kakovostne. Oče je imel privilegij, da je moje vožnje spremljal v ciljnem prizorišču in se potem veselil z mano. Kitajsko deskanje je iz nič pripeljal do prvega mesta na tekmi svetovnega pokala v ženski konkurenci. A Kitajce je kriza zaradi koronavirusa najbolj zdelala. Žal mi je, da niso osvojili medalje.
Gloria je z veseljem pomahala svojim navijačem v Velenju. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
»Oče in mami sta nekega dneva smuči zamenjala za deski. Tedaj sem jima povedala, da ne grem z njima na smučanje, dokler mi ne kupita deske.«
20
MA LI OGLASI / INFORMACIJE
JAVNO VODSTVO
GROFJE CELJSKI
Sobota, 19. februar 2022, ob 11.00, Knežji dvor.
Vstopnina: 4€
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
FILTER
www.reporter.si

ТРГТРШ!
VOZIL A
KUPIM
AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 5d7-747.
85
ShTROJI
PRODAM
FREZO prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 953-63 d.	120
TROSILEC za gnoj Orion Z5, malt. rabljen, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 2Z9-449.	12444
KUP IM
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, katere koli znamke, od letnika 1975 naprej, in priključke, kupim. Telefon 041 567-747.
85
POSEST
NAJAMEM
TRAVNIŠKE površine, na katerih je možna strojna obdelava, v okolici Socke, Nove Cerkve, Vojnika in Dobrne, najamemo. Telefon 731 621-055.	126
75p7)(:hhp^n,t-7^c:hhs7hi
naiodnozabavna TV oddaja
V četrtek, 17. 2. 2022 ob 20.00 uri
Pajdaši
VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
STANOVANJE
KUPIM
STANOVANJE v Celju ali odolici, do 130.000 EUR, kuPim. Telefon 069 726-751. 128
NAJAMEM
SEM 66-letna upokojenka, nekadilka, ne-alkoholičarka, mirna. V najem vzamem enosobno stanovanje v Celju, po možnosti dostop z dvigalom (težje hodim). Najemnina od 300 do 350 EUR. Resne ponudbe po telefonu 041 646-894. 118
PRODAM
TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam.
Telefon 031 559-820.	108
ODOJKE in svinje za zakol prodam. Telefon 041 916-939.	119
KRAVO simentalko, staro 4 leta, brejo v 9. mesecu, navajeno paše, prodam. Telefon 031 515-187.	122
PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476.	p
KOKOŠI nesnice, stare 6 mesecev, že v nesno-sti, črne, rjave, grahaste, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294, 070 859446.	p BIKA, težkega 350 kg, prodam. Telefon 041 663-137. 784 TELIČKO lisaste pasme, staro 5 mesecev, prodam. Telefoo 051 223-44k. 127
ZkSNICE, rjave, grahaste, črne, pred neino-stjo, prodamu. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzrzja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOhOŠI eesnice jarkice, pove, čine in grahaste barve, |)red nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telufon 070 545-481.p
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim, plrčilo takoj + davek. Telefon 041 65328 6. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-tki, ku|)im. Plačilo takoj + davek. Tejefon 040 647-223.	p
SLOVENSKI TALiBANi V,
Krščanski skrajneži ponižujejo slovenske olimpijke
UKRADENE VOLITVE
Bodo poraženci vpili o volilnih prevarah?
ALEŠ MAVER
Glas proti Janši je hkrati glas za Goloba
RUSKA KOLONIJA
Kdo se je polastil hotelov v Rogaški Slatini
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Ljubil delo si, mu bil predan, bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast. In prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata, pradedka, brata in strica
KARLA JAKOBA DUHA
iz Rakovca (225. 6. 1941-5, 2. 2022)
se iskreno zahvaljuj emo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala njegovi osebni zdravnici ds. Jugovi in Splošni bolnišnici Celje. Hvala govorniku gosp odu Darku Bezenšku za ganljive besede slovesa, župniku, pevcem izpod Rogle, trobentaču gospodu Borutu Lorgerju za odigrano Tišino ter pogrebni službi Gekott za organizacijo pogreba.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
p
Ne bom vas več pozdravil na domečem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak veš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni...
(hčere, sinovi)
ZAHVALA
V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi ata, stari ata, pradedi, brat, stric in tast
JOŽE MAROT
iz Šentruperta nad Laškim (25. 7. 1929-30. 1. 2022)
Odhod dragega očeta se je spremenil v žalost. Nismo bili sami. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, vsem, ki ste ga poznali, ga spoštovali in imeli radi. Hvala za besede sožalja, tolažbe in sočutja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala gastro oddelku SB Celje za strokovno pomoč in spoštljiv odnos v zadnjih dneh njegovega življenja. Iskrena hvala govornikoma za srčno izbrane besede ob slovesu, pevcem za sočutno ubrano petje in igranje pri grobu in v cerkvi ter pravnuku za srčno odigrano melodijo na klarinetu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovnikoma za spoštljiv pogrebni obred in darovano sveto mašo zadušnico. Zahvala Komunali Laško za lepo opravljene pogrebne storitve in zahvala praporščakom. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali.
107

Ал >/■
TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031
832-520.
102
PRODAM
SUHO koruzo prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334.	p SENO in otavo, v kockah in rinfuzi, prodam.
Telefon 041 518-421.	121
KORUZO v zrnju, slamo v balah in seno v rinfuzi ali v kockah, prodam. Telefon 041 763-078.	125
OSTALO
PRODAM
SUHA metrska drva, bukev, prodam. Telefon 031 876-622.	111
Poroke
Velenje
Poročila sta se: Enesa LA-TIĆ iz Maribora in Elvedin AŠČERIĆ iz BIH.
novi tednik
vMm г штј!
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.	p
BOJLER, nerjaveč, 150 l in kolektor, 100 x 200, prodam ali menjam za drva. Telefon 040 890-385.	109
POLSUHA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, cena 140 EUR/paleta, prodam. Možna dostava. Telefon 041 252-132.	p
VEČJO količino smrekovih sušic - »rante«, prodam. Telefon 041 794-433. p
KUPIM
PRIKOLICO za kampiranje, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 85
Smrti
Celje
Umrli so: Jožef MAROT iz Šentruperta, 93 let, Karel TURNŠEK iz Celja, 85 let, Neža ŠUSTER iz Pongraca, 91
let, Justina STERNAD iz Griž, 78 let, Jožefa STRAJNŠEK iz Galicije, 83 let, Anton BU-ČEJ iz Liboj, 85 let, Ljudmila GOLČMAN iz Dramelj, 84 let, Angela GRADIČ iz Dobja pri Planini, 84 let, Frančiška KOS iz Celja, 83 let, Ana MURKO iz Celja, 92 let, Marija ROZMAN iz Šentjungerta, 84 let, Marjan LORGAR iz Žalca, 71 let, Frančiška PUTNIK iz Petrovč, 100 let, Frančiška VRHOVSKI iz Gotovelj, 87 let.
Šentjur
Umrla sta: Stanislav LESNIKA iz Šentjurja, 77 let, Ivan SIMON iz Ostrožna pri Ponikvi, 78 let.
Žalec
Umrli so: Frančiška ČETI-NA s Polzele, 99 let, Mihael
Ni večje bolečine kot v dnevih žalosti
nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
V SPOMIN
Če ravno te ni več med nami, v nas živijo spomini, izkušnje in doživetja, ki smo jih ustvarili skupaj ter vsa tvoja dejanja in modrost, ki nas plemenitijo.
Minilo bo leto, dolgo kot večnost, odkar nas je zapustil naš dragi
LEOPOLD MLAKAR
(13. 11. 1942-21. 2. 2021)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.
V SPOMIN
Minilo je šest let, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in ata
ALOJZ ROZMAN
iz Kostrivnice pri Kalobju (27. 8. 1940-17. 2. 2016)
Iskrena hvala vsem, ki z lepo misijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi
SLEMENŠEK s Polzele, 92 let, Ernest ŠARLAH s Polzele, 90 let, Drago ŽELEZNIK iz Orove vasi, 80 let.
Velenje
Umrli so: Marijan FELICI-JAN iz Šmartnega ob Paki, 82 let, Alojz AVBERŠEK iz Lopa-tnika pri Velenju, 79 let, Dra-gojlo SEKULIĆ iz Šoštanja, 87 let, Mira ZAGER iz Šmartnega ob Paki, 64 let, Franc KOVAČ iz Velenja, 77 let, Eromen PLASKAN iz Šmartnega ob Paki, 83 let, Ana ZALJUBER-ŠEK iz Velenja, 87 let, Marija ROGOVNIK iz Velenja, 85 let, Jože VOLER iz Velenja, 65 let, Marija PIRNAT iz Šoštanja, 79 let, Milena STRNIŠNIK iz Velenja, 59 let.
V SPOMIN
SREČKO ŠROT
(8. 11. 195316. 2. 2015)
Minilo je sedem let od tvojega slovesa. A čas ni niti za en dan zbrisal spomina nate. V naših srcih še vedno živiš.
Hvala vsem za vsako dobro misel. Nada, Žiga, Jaša, Nataša, Ajda
Če me iščete, me iščite v svojih srcih. Če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustil
FRANC PLANKO
po domače Mežnarjev Franček iz Ravnega 4, Dobje (28. 11. 1941-26. 1. 2022)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala župniku Petru za opravljen obred, Gasilskemu društvu Dobje, vsem praporščakom sosednjih gasilskih enot, pevskemu zboru, gospodu Le-skovšku in gospodu Uduču za poslovilne besede, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Žalujka, d. o. o., za organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V božji objem je odšla naša draga
TILČKA GORENJAK
(9. 2. 1924-2. 2. 2022)
Ob njenem slovesu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Lepa hvala za darovane molitve, svete maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala gospodu župniku Štefanu za opravljen obred ob njenem odhodu v večnost.
Vsi njeni
n
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kino
CINEPLEXX
Spored od 17. do 23. 2.
Padec lune - akcijski, pustolovski, fantazijski
četrtek, nedelja, torek, sreda: 19.45
petek, sobota: 19.45, 21.30 Peter Zajec: Skok v pustolovščino - animirani, komedija, pustolovski
četrtek, torek, sreda: 16.50, 17.50 petek, sobota, nedelja: 14.50, 15.50, 16.50, 17.50 Poročiva se - komedija, romantični
četrtek, torek, sreda: 18.15, 19.15, 20.30
petek, sobota, nedelja: 15.45, 18.15, 19.15, 20.30 Smrt na Nilu - kriminalni, drama
četrtek, torek, sreda: 17.45, 18.45, 20.15, 21.15
petek, sobota, nedelja: 15.20, 17.45, 18.45, 20.15, 21.15 Spider Man: Ni poti domov -fantazijski, akcijski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.00, 20.50 Uncharted - akcijski, pustolovski
četrtek, torek, sreda: 17.30, 18.30, 20.00, 21.00
petek, sobota, nedelja: 15.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00 Veliki rdeči pes Clifford - družinska pustolovščina, animirani četrtek, torek, sreda: 17.15 petek, sobota, nedelja: 15.15, 16.15, 17.15
Zapoj 2 - animirani, glasbena komedija
petek, sobota, nedelja: 16.15
SOBOTA in NEDELJA
19.00 Stena - vzpon do zlata -
dokumentarni SREDA
19.00 Beli bojevnik v črni obleki - dokumentarni, premiera + pogovor
16. festival gorniškega filma
ČETRTEK
17.30 Pot / Veliki šejki / Janja Garnbret: Popolna sezona 20.00 Prvenstvena smer v Druju / Davlagiri je moj Everest
PETEK
17.30 Pume - Legende ledenih gora / Big Bend: Ameriška divjina
20.00 Nagrajeni filmi
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
SOBOTA
17.00 Šola čarobnih živali - družinski
19.00 Smrt na Nilu - misteriozna kriminalna drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Smrt na Nilu - misteriozna
kriminalna drama
SOBOTA
17.00 Šola čarobnih živali - družinska avantura
20.00 Uncharted - pustolovščina NEDELJA
16.00 Pri Adamsovih 2 - animirana komedija, sinh. 19.00 Junak - triler, drama PONEDELJEK 19.00 Telesce - drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 17. 2.
18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Letni koncert trobilcev GŠ Velenje
19.00 Galerija Velenje_
Katja Felle: 500GB
pogovor z avtorico bo vodila kustosinja razstave Milena Koren Božiček
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Janez Novak
komedija
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Poklon Himalaji
predstavitev knjige Barbare Popit
19.30 Gledališče Celje_
Goran Vojnović: 14 dni
abonma Četrtek večerni in izven
20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Zbogom korona, mi gremo na dopust
stand up predstava z akordi SiTi Teatra BTC
PETEK, 18. 2.
11.00 Glasbena šola Celje, koncertna dvorana
Javni nastop tekmovalcev GŠ Celje
15.00 Spodnji vrt Savinje Laško
Veseli pust
odprtje razstave na prostem
18.00 Galerija Mozirje
(Ne)znanci naše doline: portretne fotografije iz Zgornje Savinjske doline fotografa Volbenka Pajka
odprtje razstave, o fotografu bo spregovorila
avtorica razstave Andželina Jukić
18.00 in 20.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Mali otroci, veliki problemi
stand up komedija v izvedbi Aleša Novaka in Uroša Kuzmana
18.30 Cerkev svetega Jožefa
Celje_
Skupni orgelski koncert glasbenih šol
nastopajo: Orglarska šola sv. Jožefa Celje, GŠ Celje, GŠ Fran Korun Koželjski Velenje in GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur
19.30 Gledališče Zarja Celje Miloš Mikeln: Pod svobodnim soncem
gledališka predstava v izvedbi Združenih ljubiteljskih gledališčnikov kulturnih društev ZKD Celje
19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
Luka Gojkošek
orgelski koncert
20.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana
KonS modul 2022
Gašper Selko projekt X. U. L in zasedba Borzak, koncert
20.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Plašč
lutkovna predstava
SOBOTA, 19. 2.
9.00 Park Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje 1. Ex- tempore Zima IV. celoletne likovne kolonije Štirje letni časi 2022
za slikarje in fotografe v organizaciji Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje in Zveze kulturnih društev Celje v sodelovanju z JSKD OI Celje
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Mojstri pajki
glasbena sobotnica, ustvarjalci: Tomaž Trop, Nuša Komplet Peperko, Nuša Ofentavšek, pevci Kreativne glasbene šole eNota
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
17.00 Gledališče Celje_
Mike Bartlett: Klinc
ГПП7Г
muzeinoveišezEodovine I celie
VEČER V MUZEJSKI KAVARNI
V sredo, 23.2.2022, vas ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na pogovorni večer z Danielom Siterjem, avtorjem knjige
ROGAŠKA SLATINA POD KLJUKASTIM KRIŽEM
Zdravilišče med okupacijo 1941-1945.
Z gostom se bo pogovarjal direktor MnZC, dr. Tonček Kregar.
Obvezne predhodne prijave na e-naslov katja.pur@mnzc.si ali telefonsko številko 03 428 64 26, najkasneje do torka, 22.2.2022.
Vstop prost.
http://www.muzej-nz-ce.si
abonma po posebnem razporedu in izven
NEDELJA, 20. 2
17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Micka se moži
komedija Gledališkega društva Radeče, Nedeljski gledališki abonma
PONEDELJEK, 21. 2.
10.00 Muzej Velenje, spletne platforme
Podkast Muzeja Velenje: Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas!
pogovor z odličnim poznavalcem življenja in dela Karla Destovnika -Kajuha, Vladom Vrbičem
13.00 Glasbena šola Celje, koncertna dvorana
Javni nastop tekmovalcev GŠ Celje
17.30 Osrednja knjižnica Celje, spletni dogodek
Sosedje Slovenci -Slovenci na Hrvaškem (1886 - 1991)
ob mednarodnem dnevu maternega jezika, spremno predavanje ob razstavi Sosedje Slovenci - Slovenci na Hrvaškem (1886 - 1991), avtorica razstave Helena Janežič
90,6 95,1 95,9 100,3
TOREK, 22. 2.
Г51« [•
Vedno? г штј!
11.30 Glasbena šola Celje, koncertna dvorana
Javni nastop dijakov srednje stopnje GŠ Celje
oddelka pihal, godal, trobil in tolkal, petja ter komornih skupin
18.00 Celjski dom_
Poezija iz Samovarja
Ruska čajanka Gimnazije Celje - Center in Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje bo posvečena Marini I. Cvetajevi 20.22 Dom kulture Velenje, mala dvorana
KonS modul 2022: Boštjan Pernovšek + OM produkcija
zvočna prepletanja V5.6, koncert
SREDA, 23. 2.
11.30 Glasbena šola Celje, koncertna dvorana
Javni nastop dijakov srednje stopnje GŠ Celje
oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin
17.00 Gledališče Celje_
Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri
za izven 18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Večer v muzejski kavarni: Rogaška Slatina pod kljukastim križem z avtorjem knjige Danielom Sitarjem se bo pogovarjal dr. Tonček Kregar; vstop prost
Ostale prireditve
ČETRTEK, 17. 2.
15.15 do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani Tehnoparka
16.00 Mladinski center Žalec
Majčka v masko
delavnica za otroke
16.00 Kuniginda - Multimedijski center Velenje KonS modul 2022 -Brida: likovni tokokrog
kreativna otroška delavnica
18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba
Cool knjiga
krožek bo vodila Andreja Kac
18.00 Občina Podčetrtek, sejna soba Tibet
potopisno predavanje Mateja Koširja
19.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Arhitekt Jože Plečnik: njegovo življenje in vera
predavanje ob 150-letnici rojstva velikega arhitekta, predavatelj mag. Anton Berčan (preko Zoom aplikacije)
PETEK. 18. 2.
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1
Četrtek, 17. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
I 95.9 I
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 18. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
100.3 MHz
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 19. februar
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 20. februar
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 21.februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 22. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 23. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23 ■
novi tednik
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Tista o hvaležnem medvedu
Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi v otroškem muzeju; za skupine
10.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Beremo v naročju staršev
srečanja študijskega krožka
17.00 Tehnopark Celje_
Degustacijska delavnica in osnove varjenja piva
prijave na spletni strani Tehnoparka
18.00 Splošna knjižnica
Slovenske Konjice, spletni dogodek
Pesniško motrenje z Alešem Jelenkom
FB profil Splošne knjižnice Slovenske Konjice
SOBOTA, 19. 2.
8.00 do 12.00 Tržnica pri Fontani Žalec Podeželska tržnica Žalec
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike prijave na spletni strani Tehnoparka
10.30 Tehnopark Celje Stoletni kuharski zapiski za sodobno rabo #receptiizarhiva
kulinarična delavnica, prijave na spletni strani Tehnoparka
11.15 do 12.15 Tehnopark Celje Trajnostne kreativne tehno delavnice: REuse v sklopu ogleda Tehnoparka prijave na spletni strani Tehnoparka
21.00 eMce plac Velenje
KonS modul 2022: KonS
spremljevalni glasbeni program: Drum'n' bass konS edition
NEDELJA, 20. 2.
11.00 do 15.00 Tehnopark Celje Programiranje robota Photon v sklopu ogleda Tehnoparka
prijave na spletni strani Tehnoparka
18.00 Gimnazija Celje - Center, plesna učilnica Začetni tečaj argentinskega tanga
prijave: info@ tangoembracecelje.si
PONEDELJEK, 21. 2.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
16.00 Zbirno mesto Pub Beli konj Slovenske Konjice Konjiško usnje
brezplačno tematsko vodenje na mednarodni dan turističnih vodnikov
17.00 Dom svetega Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti
voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar; preko Zoom aplikacije; povezavo do dogodka boste prejeli ob prijavi ali info@jozef.si
18.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Pravljični večer za odrasle z Janjo Sivec
19.00 Celjski mladinski center, spletni dogodek Virtualno vodenje po Celju z Gregorjem Vidicem, 1. del popeljal vas bo skozi zgodovino Celja; prenos v živo na FB strani in YT kanalu MCC
TOREK, 22. 2.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Obleka naredi lisjaka?
Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Priprava tal na pomladno setev
predavanje ddr. Ane Vovk za UTŽO
12.30 do 14.00 Tehnopark Celje Soba pobega: Soba prvošolke Ane
primerno za otroke od 11 - 14 let in družine; prijave na spletni strani Tehnoparka
15.00 do 16.00 Tehnopark Celje Pustno obarvane ustvarjalnice v sklopu ogleda Tehnoparka
tudi v sredo ob istem času
16.00 Celjski mladinski center, spletni dogodek Predstavitev programa Erasmus za mlade podjetnike
program bo predstavila Nastja Podobnik iz BSC Kranj; Kje? Aplikacija Zoom
16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovorna skupina Šmarnice
pogovor vodi Jožica Šmon 17.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Zvočna harmonizacija telesa in duha z Matejo Bobek
17.00 Knjižnica Luče
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
17.00 Knjižnica Mozirje
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Bralni študijski krožek
20.00 Dom svetega Jožefa Celje Biblični tečaj: Psalmi, biseri svetopisemske duhovnosti
voditelj: mag. Klaus Einspieler, preko Zoom aplikacije; vse informacije na spletni strani www. jozef.si
SREDA, 23. 2
9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan
Ustvarimo portret
fotografska ustvarjalnica; za skupine
9.00 Večgeneracijski center -Planet generacij Velenje Življenje
pogovorna delavnica z Bojanom Krevhom
9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček
prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij
11.00 Tehnopark Celje Pokončna drža in robotek Teo
prijave na spletni strani Tehnoparka
14.00 Tehnopark Celje_
Delavnica holograma: Izdelaj sam svoj avtoportretni hologram
za otroke od 5. do 9. razreda; prijave na spletni strani Tehnoparka
17.00 Vila Bianca Velenje KonS modul 2022: Sodobna raziskovalna umetnost
predavanje Maje Smrekar
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic
namenjena otrokom starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik
17.00 Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
18.00 Knjižnica Gornji Grad
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Knjižnica Šmarje pri Jelšah,
spletni dogodki:
na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube:
PONEDELJEK, 21. 2.
18.00 Moj, tvoj, naš jezik, pogovor z dr. Karlom Gržanom
SREDA, 23. 2.
18.00 Pravljični večer za odrasle posvečen Jožetu Šmitu
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Ženske zgodbe - mit-ske podobe in realnost skozi muzejske predmete; do 31. 3., Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022
Muzej novejše zgodovine Celje:
Hermanov bonton; do konca leta 2022, Lepo mesto: 150 let Turističnega in kulturnega društva Celje; do 28. 2. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti, Likovni salon in Galerija Račka Celje: Festival Račka 2022: Prostori in artikulacije seksualnosti; do 17. 4.
V izložbah mestnih lokalov Celja: razstava Pristneži, avtorica slike Lidija Špiljak, avtor fotografije Nik Jarh; do 28. 2. Osrednja knjižnica Celje, ploščad: panojska razstava 150 let gasilstva v Celju, avtorice dr. Andreje Videc; do nadaljnjega Savinov likovni salon Žalec: razstava Vztrajnostni moment upora, razstavljata Vesna Bukovec, risba in Janez Zalaznik, fotografija; do 5. 3. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec in plakatna mesta po občini Žalec: Sobivanje: razstava likovnih izdelkov dijakov umetniške gimnazije - likovna smer GCC; do 28. 2.
Galerija Zgornji trg Šentjur:
razstava likovnih del Anžeta Ipa-vica - pravnuka Josipa Ipavca z naslovom Meditacije 2; do 4. 3. TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Knjižnica Rogaška Slatina: razstava zbirke Uradnih poštnih znamk Pošte Slovenije ob 30-le-tnici njenega obstoja 1991-2021 iz zbirke Vlada Kučana, predsednika zbirateljskega društva Rogaška Slatina; do 28. 2. Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 28. 2. Galerija Velenje: razstava Katje Felle, slikarstvo; do 5. 3. F-bunker Velenje: Nosimo naš prostor/Holding our space, fotografska razstava Ive Suhadolnik; do 28. 2.
Podhod pošta Velenje: razstava MPT praznuje; do 28. 2.
Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 28. 2.
Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotografska razstava fotografij Velenjskega gradu; do marca 2022 Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Pozdrav olimpijskemu ognju, sprehod skozi preteklost
in sedanjost zimskih športov v našem okolju; do 28. 2. Knjižnica Velenje, sončna stena: razstava 48. Mala Napotni-kova kiparska kolonija; do 28. 2. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Mohorjevi koledarji iz zbirke Janeza Oseti-ča; do 28. 2.
Knjižnica Velenje, mladinska soba: V iskanju figure, razstava likovnih del učencev OŠ Gorica; do 28. 2.
Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Lea Verzel; do 28. 2. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Ugriznimo v zlate hruške, razstava mladinskih knjig, ki so prejela znak zlata hruška; do 28. 2.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 28. 2. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 28. 2.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 28. 2.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 28. 2.
Muzej premogovništva Slovenije, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 28. 2. Razstavišče Vila Bianca Velenje: Kak'lepo se rosa bliska, moje najljubše delo, razstava del članov Društva šaleških likovnikov; do 25. 2.
Galerija Mozirje: fotografska razstava Ob 25. obletnici Slovenskega društva Hospic avtorja Matije Tomca; do nadaljnjega
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-
I
Komu koristi ta razdvojenost družbe?
PROBLEM NI ENOUMJE, TEMVEČ BREZUMJE
Moral bom začeti prodajati stvari, to je kruta realnost
POLONA VETRIH
Ko nas niti spolna želja več ne sili, da bi šli k drugemu človeku, smo res v težavah
-iT*.'--. - '
SE VEDNO ZA HLAPCE ROJENI
ZA HLAPCE VZGOJEN
BRANJE Z ZANOSOM
ZE V PRODAJI
ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur. com
Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini
Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let po-
slovno-konferenčnega hotela Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS
Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba:
Veščina, šport, umetnost, način življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška
Podatke za napovednlkjezbralaTea Podpečan.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,65 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
24
FOTO TEDNA
Komu zvoni?
Foto: SHERPA
Na sončni strani
Foto: Andraž Purg - GrupA
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 7/ Leto 77 / Celje, 17. februar 2022
Elizabeta Selić, učiteljica slaščičarstva
str. 32-33
Foto: Andraž Purg - GrupA
Tanja Sonc, vrhunska Ukrajinka Galina o violinistka iz Radeč krizi v domovini
Sprejema olimpijcev
Tima in Glorie str.
38-39
26
INTERVJU
Sopranistka in prejemnica nagrade Prešernovega sklada
Opera je življenje
in življenje je opera
Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, zaposlena v Operi Slovenskega narodnega gledališča Maribor, je letošnja prejemnica nagrade Prešernovega sklada, ki jo je pretekli teden prejela iz rok predsednika države Boruta Pahorja. Leta 2015 je prejela tudi nagrado Sama Smerkolja. To je edina nagrada, namenjena opernim pevcem, ki jo podeljuje Slovensko glasbeno komorno gledališče. Leta 2017 je prejela srebrni grb Mestne občine Celje. Njen poklic ni samo poklic, temveč način življenja.
LUKA ŽERJAV
Rodila se je v družini, v kateri sta imeli glasba in umetnost nasploh zelo pomembno mesto. Starši in starejši brat so že zelo zgodaj, pred njenim prvim letom, začutili in prepoznali ta njen dar. Tako je petje postalo zelo pomemben del njene biti, še preden se je tega sploh zavedala. Sami od sebe so se potem začeli tudi nastopi v osnovni šoli v Žalcu in se nadaljevali na I. gimnaziji v Celju (tedanji srednji družboslovni šoli), kjer se je pridružila ustvarjanju predstave, ki je bila sestavljena iz igre Mali princ in iz francoskih šansonov. S projektom, ki ga je zasnoval in vodil profesor Slavko Deržek z ženo profesorico Carmen Deržek in v katerem je imela pomembno vlogo v šansonskem delu, so prepotovali skoraj vsa glavna mesta nekdanje države in povsod doživeli velik uspeh. »K profesorju Deržku se vsa leta svoje poklicne pevske poti, kadar pripravljam vlogo v francoski operi ali
jezike. Potem sem šla poskusit srečo še na visoko šolo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Ker sem bila na sprejemnih izpitih uspešna, sem vpisala študij še tam. Ob tem sem diplomirala tudi na pedagoški fakulteti, čeprav v razred kot profesorica glasbe nisem nikoli stopila. Še pred diplomo v Gradcu sem dobila v mariborski operi prvo vlogo v opereti Pri belem konjičku, ki sta ji sledila zaposlitev in prvi javni operni nastop v vlogi Rosine v Seviljskem brivcu leto kasneje. Oče žal ni dočakal moje prve vloge. Mama je na srečo dočakala vsaj moja prva štiri leta poklicne pevske poti, ki so bila zelo plodna v obeh opernih hišah, v katerih sem takrat delovala, tako da ji je bilo dano doživeti kar precej mojih lepih vlog v predstavah, v katerih sem sodelovala, in koncertov. To nama je obema neizmerno veliko pomenilo.
V teh dneh še posebej veliko razmišljam o ljudeh, ki so pomembno vplivali na mojo pev-
»Operni pevec mora podobno kot športnik neprestano vzdrževati svojo pripravljenost. Osnovo za ohranjanje brezhibnosti glasu predstavljata dobra pevska tehnika in dovolj počitka. Pri tem nimam v mislih le dovolj spanja ponoči, ampak tudi to, da po predstavi ne govorim, se ne družim, ampak grem, če je le mogoče, takoj domov.«
se pripravljam na koncert francoskih samospevov, zatekam po dragoceno pomoč tako v lektorskem smislu kot v smislu razumevanja zahtevne poezije in besedil. Poleg tega nas povezuje tudi iskreno prijateljstvo,« je dejala.
Kdo ali kaj je na vas najbolj vplival na začetku? Kdaj in kako ste odkrili, da je vaš glas primeren tudi za operno petje?
Moj oče je bil tisti, ki si je najbolj prizadeval, da sem razvijala svoj dar. Kot velik ljubitelj opere, ki si je kot študent raje kot hrano kupil vstopnico za ogled operne predstave, me je začutil in videl, da bi lahko bilo to moje poslanstvo. Imel je prav. Na nežen in nevsiljiv način me je usmeril na to pot. Sicer sem že od prvega razreda osnovne šole obiskovala tudi glasbeno šolo v Žalcu in se učila klavir pri profesorici Zlati Prodan, pri kateri sem se učila igranja klavirja vse do konca gimnazije. Ob tem sem se v tretjem letniku gimnazije vpisala še v srednjo glasbeno šolo v Mariboru, smer solopetje pri profesorici Bredi Janko. Ker sem želela z učenjem solopetja nadaljevati, sem se po gimnaziji vpisala na mariborsko pedagoško fakulteto, in sicer na smer glasbena pedagogika, čeprav sem prej vedno mislila, da bom študirala
Andreja Zakonjšek Krt je za svoje delo prejela mnogo priznanj. (Foto: SHERPA)
sko pot, mi pomagali. Med njimi ima izredno pomembno vlogo mezzosopranistka Dragica Kovačič, nekdanja prvakinja mariborske opere, ki mi je ves čas študija v Gradcu in v prvih letih poklicne pevske poti nesebično posredovala dragoceno znanje, izkušnje in modrosti. Njeni dragoceni nasveti še vedno živijo v meni, čeprav bo spomladi minilo že dvajset let, odkar se je na vrhuncu svojih moči morala posloviti.
Opera združuje igro, petje in orkestralno igro. Vas je kdaj zanimala tudi gledališka igra? Kolikšen delež vaj namenjate igri?
Gledališka igra je nujen sestavni del, vse operne vloge zahtevajo od pevca tudi zelo močno igralsko plat. Pri operetah je igralski vidik še pomembnejši, saj so tam ob petju tudi govor, ples ... Če je nekoč veljalo, da je bila v operi igra podrejena petju, to že nekaj časa ne velja več. Odkar sem pred šestindvajsetimi leti stopila na to pot, lahko rečem, da je igralski vidik zelo pomemben. Sicer je veliko odvisno od režiserja, kako in koliko prilagaja režijo glasbi in petju ter pevcu s tem pomaga ali mu nalaga dodatno breme. Tudi v najtežjih režijah, ki otežujejo petje, poskušam videti in najti izziv ter se potrudim po
Družina in preživljanje skupnega časa ji pomenita zelo veliko.
najboljših močeh vse izpeljati. Seveda je veliko lažje in tudi prijazneje do pevca, če režiser zna prilagoditi režijo pevskim zahtevnostim. A vendar je petje v operi na prvem mestu, vsaj moralo bi biti. Režijske vaje imamo približno mesec pred premiero vsak dan dvakrat. Izrednega pomena na poklicni poti opernega pevca je njegov prvi stik z igro, z režijo. Imela sem veliko srečo, da je bil režiser v opereti Pri belem konjičku, ki je bila moja prva predstava, gospod Vlado Šte-fančič iz Zagreba, ki je zelo rad oblikoval mlade pevce z malo ali nič igralskimi izkušnjami. Od prvega trenutka je verjel vame, čeprav sem bila takrat še polna pomislekov in dvomov glede svojih igralskih sposobnosti. Rekel mi je: »V sebi imate ogromno igralskega talenta, ker so vaše oči žive!« Velikokrat se spomnim teh njegovih besed in vidim, da so resnične. Oči so ogledalo duše, če so žive in iskrive, se v človeku skriva igralski talent.
Katera pesem oz. vloga je po vašem mnenju najpomembnejša na vaši poklicni poti? Zakaj?
pripravami na samostojen ali kateri drug koncert. Takrat črtam s seznama vse družabne dogodke in pazim, da v prostem času dam možnost glasilkam, da se obnovijo. Pravzaprav je treba zasebno življenje zelo, včasih tudi povsem, podrediti skrbi za glas. Poklic opernega pevca je mnogo več kot le poklic, je poslanstvo in način življenja, zahteva veliko odrekanj. A tudi, ko je težko, gre, če je ljubezen do poklica dovolj močna.
Kakšen je povprečen delovni dan operne pevke? In za primerjavo: kakšen je delovni dan tri dni pred premiero?
O povprečnem delovnem dnevu težko govorim, saj nimam ustaljenega urnika. Velika razlika je, če pripravljam premiero ali če sem prosta. Kadar se pripravljam na premiero, imam dvakrat dnevno vaje v operi in se dvakrat dnevno vozim iz Celja v Maribor. Bile so tudi sezone, ko sem bila zasedena zaradi vseh projektov in sem imela takšen urnik od septembra do junija, kar je bilo izredno naporno, sploh v obdobju, ko je bil sin Vid še majhen. Pridejo tudi obdobja, ko sem pro-
»Menim, da predsodki nikoli in nikjer niso dobri. Seveda sta opera in tudi klasična glasba nasploh zahtevni, a se s svojo lepoto v najžlahtnejši obliki lahko še posebej dotakneta človeških src, zato
II*	•	•	I	I v* v	v«
ne bi bilo prav, da bi se ju ograjevalo od širše množice.«
Skoraj vse vloge, v katere sem se vživela na moji pevski poti, so mi zelo ljube, zato bi težko izpostavila le eno. Imela sem srečo, da sem od začetka dobivala v obeh opernih hišah same očarljive velike vloge. Morda vendarle izpostavim Ro-sino, Suzano, Pamino, Zerlino, Adino, Micaelo, Liu, Mimi, Antonijo, Margareto, Amelio, Hano, Rozalindo ... In ne nazadnje naslovno vlogo v operi Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca, ki smo jo pred triindvajsetimi leti krstno uprizorili v mariborski operi sedeminosemdeset let po njenem nastanku, za kar ima največje zasluge cenjeni ddr. Igor Grdina, ki je vložil ogromno dela in naporov, da je opera doživela krstno uprizoritev. Za mlado pevko, kot sem bila takrat, je bila to velika čast, ki sem se je zavedala in se je s hvaležnostjo v srcu zavedam tudi danes. Nisem pa takrat vedela, da sem bila pravzaprav del renesanse po krivici pozabljenega glasbenega mojstra, kot o Josipu Ipavcu danes pišejo onkraj naše severne meje.
Športniki trenirajo mišice in si pomagajo tudi s prehranskimi dopolnili. Petje opere je tudi zahtevno fizično opravilo. Ali na poseben način trenirate glasilke? Si pomagate s prehrano? Kako skrbite za brezhibnost svojega glasu?
Operni pevec mora podobno kot športnik neprestano vzdrževati svojo pripravljenost. Osnovo za ohranjanje brezhibnosti glasu predstavljata dobra pevska tehnika in dovolj počitka. Pri tem nimam v mislih le dovolj spanja ponoči, ampak tudi to, da po predstavi ne govorim, se ne družim, ampak grem, če je le mogoče, takoj domov. Tako ravnam tudi v obdobju intenzivnih vaj v operi (dvakrat na dan) in tudi med intenzivnimi
sta in imam več časa zase in za družino. Kljub temu vsak dan vadim, da vzdržujem kondicijo. Tri dni pred premiero pa je tako: glavna vaja s kostumi, generalka, dan za počitek in premiera.
Pred pandemijo ste zaradi svojega poklica prepotovali svet. Katera operna gostovanja so bila najbolj pomembna in zanimiva?
Najbolj zanimivo je bilo enomesečno gostovanje na Japonskem (junij 2014), kjer smo z mariborsko opero s predstavo Carmen prepotovali skoraj vso državo od severa do juga in izvedli dvaindvajset predstav v osemnajstih različnih mestih. Z mano sta bila tudi mož Primož, ki je pel v opernem zboru, in sin Vid, ki je z velikim navdušenjem svoj sedmi rojstni dan praznoval v Tokiu in ki je ves mesec neizmerno užival, bil izredno prilagodljiv, potrpežljiv, priden in v veselje ne le nama, ampak vsej karavani. Kot velik ljubitelj vlakov je bil očaran nad čudovitimi vlaki, nad katerimi smo bili navdušeni vsi, saj je ob njih težko ostati ravnodušen. Izredno lep spomin imam tudi na japonsko občinstvo, katerega navdušenje je bilo nekaj izjemnega, nekaj, česar nismo bili vajeni. Po vsaki predstavi so nas, soliste, obiskovalci koncerta potrpežljivo čakali z gledališkimi listi, da smo se jim podpisali. V zelo lepem spominu imam tudi gostovanja v Italiji. Italijansko občinstvo je do tujcev sicer bolj zahtevno kot do domačih pevcev, sploh če gre za izvedbe del njihovih skladateljev. Zato mi še toliko več pomeni čudovito in nepozabno doživetje na gostovanju mariborske opere s Puccinijevo opero Turandot na lepem trgu v Oderzu, kjer sem kot Liu doživela izredne aplavze že po arijah, še posebej pa
INTERVJU
27
Pretekli teden je iz rok predsednika republike prejela nagrado Prešernovega sklada.


»Hvaležna sem tudi za prijatelje, s katerimi se lahko iskreno in sproščeno pogovarjam, jim zaupam, potožim, s katerimi sem lahko jaz. Vse to v opernem svetu največkrat žal ni mogoče. Tam velikokrat ne igramo le na odru, ampak tudi za njim.«
ob svojem zaključnem poklonu, kjer je bilo navdušenje skoraj primerljivo s tistim na nogometni tekmi.. Česa takšnega v Sloveniji nisem nikoli doživela.
Sta nastopanje in življenje v tujini kdaj predstavljala željo ali vsaj možnost?
Od začetka svoje poklicne poti sem imela ogromno dela v obeh opernih hišah in na koncertnih odrih. Mnogokrat sem komaj dohajala vse obveznosti. Zato nisem čutila potrebe - tudi časa nisem imela - da bi šla v tujino, saj so se čudovite priložnosti v obliki najlepših opernih in tudi operetnih vlog ter koncertov nizale druga za drugo. Vse, kar sem si želela in o čemer sem sanjala in še več, sem imela doma
Ko govorimo o prila goditvah, je bilo ve liko umetniških ustvarjalcev v zadnjih dveh letih pri-moranih
dolo-č e n e
prila-g°
di-
tve. Kako je čas epidemije vplival na vaše delo in tudi na opero na splošno?
Umetniki, ki smo redno zaposleni v kulturnih ustanovah, tega težavnega obdobja nismo posebej hudo občutili. Vsaj jaz osebno ne. Razen tega, da nekaj časa nismo mogli delati, kar seveda ni bilo spodbudno ali lahko, a je bilo v finančnem smislu za nas poskrbljeno. Vsekakor je to obdobje postavilo na preizkušnjo našo potrpežljivost in sposobnost spopadanja z občutkom negotovosti in nemoči, ki iz nje izhaja. Zelo sem hvaležna, da sem imela prav v času, ko je bilo vse zaprto, natančneje 5. februarja 2021, v Vokalnem abonmaju Slovenske filharmonije koncert samospevov s harfistko Urško Križnik Zupan, ko sva izvedli dela C. Debussya, G. Faureja, B. Ipavca, R. Schu-manna, R. Straussa in novost skladateljice Katarine Pustinek Rakar. Ob neposrednem videoprenosu je prenašal koncert tudi Radio Slovenija. Pogled z odra v prazno dvorano je bil seveda nenavaden, stres je bil zaradi razmer še večji kot sicer. Vseeno je ta koncert nekaj najlepšega v zadnjih letih mojega ustvarjanja. Tudi zato, ker sem se lahko v miru poglobila v študij samospevov, ki so me ponesli v svet čudovite poezije in glasbe, kjer vsakdanje skrbi in strahovi izgubijo moč. Nekaj mesecev kasneje sva z Urško te samospeve posneli za Radio Slovenija in kmalu bo izšla najina zgoščenka pri ZKP RTV Slovenija.
Opere se drži predsodek, da ni za vsakogar, da je zahtevna, da ni za glasbene nepoznavalce. Menite, da ta rahlo »elitistična drža oz. stigma« operi koristi ali škodi? Morda oboje?
Menim, da predsodki nikoli in nikjer niso dobri. Seveda sta opera in tudi klasična glasba nasploh zahtevni, a se s svo-
jo lepoto v najžlahtnejši obliki lahko še posebej dotakneta človeških src, zato ne bi bilo prav, da bi se ju ograjevalo od širše množice. Veseli me, da v zadnjih letih tudi pri nas sledimo zgledom iz tujine s prirejanjem koncertov opernih arij na prostem. V Mariboru je koncert Operna noč v mestnem parku postal že tradicija, vsako leto koncerte izvedemo tudi v drugih slovenskih krajih na prostem, od Portoroža do Murske Sobote. Bilo bi mi v veselje in verjamem, da tudi Celjanom, če bi koncert izvedli kdaj tudi v knežjem mestu.
Pretekli teden ste dobili nagrado Prešernovega sklada. Tudi sicer ste bili v preteklosti prejemnica različnih nagrad. Kakšen pomen imajo za vaše delo in kaj za vas pomeni prejetje nagrade Prešernovega sklada?
Vsako nagrado hvaležno dojemam kot priznanje mojemu delu, ustvarjanju in dosežkom, kar zajema tako operne kot operetne vloge, koncerte in snemanja. Nagrada Prešernovega sklada ima zame s tem, kar je, še poseben pomen.
Vsak dober glasbenik mora menda znati tudi poslušati. Kakšno glasbo ste poslušali v različnih življenjskih obdobjih? Najverjetneje ne poslušate samo opere ali klasike?
Kot punčka sem imela zelo rada slovensko popevko. To je bilo njeno zlato obdobje. Zelo veliko popevk sem znala na pamet, jih kar naprej prepevala doma. Kot desetletna (najmlajša med tekmovalci, ki so bili iz celotne celjske regije) sem zmagala na prireditvi Pesem in mladost v Žalcu s popevko Moja pesmica. Malo kasneje sem se navdušila nad Abbo in The Beatles ... Odkar je petje tudi moj poklic, mi včasih najbolj prija tišina, saj potrebujem odmik od vseh dražljajev zunanjega sveta, ki je še posebej v času intenzivnih vaj, predstav, koncertov nujen. Spočiti si je treba tudi dušo in telo, ne le glasilke, in se umiriti. Sicer pa rada poslušam raznoliko glasbo, kot so raznolike tudi življenjske situacije in priložnosti..
Najverjetneje se v prostem času ukvarjate tudi s kakšnim konjičkom, ki ni nujno povezan z glasbo. Kako najraje preživljate prosti čas?
Prosti čas preživljam z družino. Radi smo doma, kjer se vedno najde kaj za postoriti. Radi tudi kam odpotujemo, na primer v tujino, ali spoznavamo Slovenijo, ki ima kljub svoji majhnosti neskončno lepot, ki jih še nismo spoznali. Hvaležna sem tudi za prijatelje, s katerimi se lahko iskreno in sproščeno pogovarjam, jim zaupam, potožim, s katerimi sem lahko jaz. Vse to v opernem svetu največkrat žal ni mogoče. Tam velikokrat ne igramo le na odru, ampak tudi za njim. Prav iskreni in topli medčloveški odnosi pa so tisto, kar ljudje najbolj potrebujemo, kar nas opogumlja in nam pomaga, da lažje, lepše in kakovostneje plujemo skozi življenje. Operni poklic je kljub vsej svoji zahtevnosti in odrekanjem čaroben. A vendar se je treba, ko se zastor spusti in ugasnejo luči, vrniti v resničnost vsakdanjega življenja. In nadvse lep občutek je, da lahko ta vsakdan s kom deliš, da v njem nisi sam. Pravzaprav je to milost. In hvaležna sem zanjo.
Operni pevci se nemalokrat spustijo tudi v bolj komercialne glasbene vode. Niso redki tudi dueti opernih pevcev s pop ustvarjalci. Če bi lahko sodelovali s kom s popularne glasbene scene, kdo bi to bil?
O tem nisem razmišljala, zato bi vam težko odgovorila. Si pa želim enkrat posneti lep angleški valček z naslovom Večerni mrak je pal, s katero se je moj oče kot avtor glasbe na prvi popevki leta 1961 uvrstil med prvih deset.
Foto: osebni arhiv
28
NAŠI UMETNIKI V TUJINI
Tanja Sonc, vrhunska slovenska violinistka, ustvarja v Švici
»Glasba je del mene in vsak dan je prepleten z njo«
Po telefonu sem jo ujela v Hamburgu sredi dvotedenske nemške turneje s komornim orkestrom Zürcher Kammerorchester. Vesela je, da je do turneje sploh prišlo, saj v orkestru dolgo niso vedeli, ali bo izvedljiva. Izkazalo se je, kako zelo so ljudje željni koncertov v živo. Na njih uživajo tudi glasbeniki, čeprav so turneje, kot je ta, kar naporne. A kot pravi mlada nadarjena violinistka Tanja Sonc, ni težko, če potuješ z ljudmi, ki jih imaš rad in se z njimi dobro počutiš. »To nas bogati in smo ustvarjalnejši ravno zato, ker veliko časa preživimo skupaj tudi zunaj koncertnih dvoran, spoznavamo druga mesta, kulture.« Ko igra, nima občutka, da je to njena služba, saj je vse njeno življenje prepleteno z glasbo, umetnostjo, ^ ustvarjanjem.	|
TATJANA CVIRN
V rodnih Radečah se je violino začela učiti pri petih letih. Kmalu se je pokazalo, da izstopa po svoji nadarjenosti, in izbrala je zahtevno pot profesionalne glasbenice ter s tem nenehnega učenja in umetniške rasti. Izobraževalna pot jo je vodila iz Ljubljane in Salzburga do Züricha, kjer živi in ustvarja zadnjih deset let. V različnih zasedbah in kot solistka nastopa po Evropi in zunaj nje. S svojimi projekti se redno vrača v Slovenijo. V Radečah že od leta 2016 vsako poletje organizira Sonc festival komorne glasbe, njen zadnji projekt, ki je luč sveta ugledal pred kulturnim praznikom, je njena prva zgoščenka z naslovom Glasba slovenskih skladateljev. Izšla je pod pokroviteljstvom Banke Slovenije in je dosegljiva na vseh digitalnih platformah.
Verjetno izbira osmih skladb slovenskih skladateljev in izvajalcev ni bila povsem preprosta. Kako ste zasnovali zgoščenko?
Dolgo sem sanjala o svoji zgoščenki in se spraševala, ali lahko ponudim kaj novega, saj so bile skladbe iz klasičnega in romantičnega violinskega repertoarja že velikokrat posnete. Lani sem na prireditvi Banke Slovenije izvajala delo slovenskega skladatelja in po koncertu sem imela kratek pogovor z gospodom guvernerjem. Omenil mi je svojo idejo o zgoščenki ob tridesetletnici banke in me vprašal, ali bi me zanimalo sodelovanje. Tako smo prišli na idejo, da bi posnela svoj izbor slovenske glasbe z različnimi zasedba-
»Želim, da se na Sonc festivalu ustavi čas, da lahko glasbeniki gremo v globine skladb, da eksperimentiramo z interpretacijami, za katere sicer ni časa, in se ob tem družimo ter uživamo v kulinaričnih dobrotah.«
mi, kar ni običajno. Na zgoščenki so skladbe za solo violino, za violino in klavir, za klavir in dve violini, za violino in kitaro ter za godalni kvartet. To je bil projekt, ki si ga bom za vselej zapomnila. Najlepši del je, da je album izšel ob tridesetletnici Slovenije, da tudi Banka Slovenije slavi enak jubilej in da bom letos tudi sama dopolnila trideset let. Lepo je imeti v rokah rezultat enega dela svojega življenja, na katerega sem
lahko ponosna, hkraü je powzan z do- Violinistka Tanja Sonc izhaja iz Radeč. Je članica komornega orkestra Zürcher ^.fcr je tudi zel° dragoceno. Veliko Kammerorchester ter prejemnica številnih nagrad na državnih in mednarodnih teh skladb ni bil° p°snetih mveseli me, tekmovanjih. Ob tridesetletnici Banke Slovenije je izšla njen prva zgoščenka Glasba da sem ilekaj doprinesla k zg°d°vini sl°- slovenskih skladateljev. Vsako poletje pripravi Tanja Sonc v domačih Radečah ven glasDe.	Sonc festival s številnimi priznanimi glasbenimi gosti.
Izbrala sem svoje najljubše slovenske skladatelje, katerih dela rada izvajam. Na zgoščenko nisem želela uvrstiti preveč materiala, bolje manj, a tisto kakovostno, da človek dobi vtis o slovenski glasbi. Zgoščenko bo imela Banka Slovenije kot promocijsko darilo, medtem ko je glasbo mogoče slišati na spletnih platformah.
Igrate na violino Jeana Baptista Vuillau-ma iz leta 1850, ki je last Banke Slovenije. Album je tudi promocija tega vrhunskega glasbila. Je stresno nositi okrog tako dragoceno violino? Kako je sploh prišlo do tega sodelovanja z banko, kakršno pri nas ni ravno običajno?
Ni stresno, violina je postala del mene.
Banki sem hvaležna za podporo in za to, da se je odločila za takšno naložbo v umetnost, kar je v tujini pogosta praksa, medtem ko je bilo pri nas to prvič. Hvaležna sem, da imam možnost igrati na tako dobro violino, ki ima odličen zvok. Pomagala mi je pri ustvarjanju kariere, kjer je vsaka podrobnost zelo pomembna in kakovost glasbila igra veliko vlogo. Zvok te violine je res nekaj posebnega, to je francoski Stradivari. Po zmagi na Brahmsovem tekmovanju v Pörtschachu v Avstriji leta 2011 se je pokazalo, da res potrebujem boljšo violino, da me lahko ponese v svet. Ustanova Gallus v Ljubljani mi je kot svoji varovanki poma-
gala pri iskanju boljšega glasbila. Tako smo prišli v stik z Banko Slovenije in skoraj leto iskali primerno violino ter jo nazadnje našli na Dunaju.
Trenutno ste z Zürcher Kammerorche-strom na turneji v Nemčiji. Verjetno so ljudje željni koncertov v živo ...
Res so dvorane polne, kolikor so lahko glede na pravila. Mogoče tudi zato, ker je program bolj džezo-vsko naravnan, saj na koncertih predstavljamo novo zgoščenko z naslovom America, ki jo je ustvaril naš umetniški vodja, violinist Daniel Hope. Ljudje res potrebujejo nekaj sproščenega, ploskajo po solo vložkih,
vmes smo celo slišali klice hvala ... Cenijo ta trenutek, ta čustva ob izvedbi v živo, česar ljudem pred zaslonom zagotovo ni mogoče pričarati.
Glasbeniki ste verjetno težko ohranjali igralno kondicijo v času, ko tako rekoč ni bilo nastopov. Kako ste si pomagali?
Zadala sem si cilj, da bom uro na dan vadila tehniko ali kakšno Bachovo skladbo. To je vsakdanji obred, kot umivanje zob. Tehnične vaje mi zelo pomagajo, so kot neka meditacija, ko se umirim in pridem v stik s sabo. Tudi če se nenadoma pokaže priložnost za koncert, nisem v stresu, ker vem, da sem imela ves čas vajo. Pride tudi dan, ko sem lena in se mi ne da .
Verjetno ste tako kot vsi glasbeniki morali na začetku kariere veliko več vaditi kot danes, ko je za umetniško rast treba še kaj več.
Kot najstnik moraš postaviti celo osnovo igranja, tehniko, položaj rok ... in je vaje res veliko. Da se razviješ kot glasbenik, moraš početi še druge stvari, se odpraviti na potovanja, v muzeje, brati knjige, gledati filme, spoznavati zgodbe nekdanjih mojstrov glasbil ... Meni je zelo pomagalo, da sem s pomočjo moža prišla v stik s slikarstvom, kar mi je dalo drugačen pogled na glasbo. Začela sem povezovati, kako so različni umetniki dojemali svoj čas. Vsak mora najti svoj glas, zvok, interpretacijo skladbe. Če bo igral samo tako, kot ga je naučil profesor, ali tako, kot igra nek vzornik, ne bo prepričal ljudi. Izhajati mora iz sebe, a najti sebe je najtežje. Zato je treba vse življenje raziskovati.
Zelo zanimivo je, da je glasba tesno povezana z jezikom. Italijanska opera je čisto drugačna kot nemška, francoščina je spet drugačna in glasba prav tako. Treba se je poglobiti, sicer pred občinstvom nimaš česa povedati.
Pri petih letih so vam dali v roke violino. Verjetno vam učenje ni bilo vedno samo v veselje?
Mama je glasbena pedagoginja, na začetku sem veliko vadila z njo, saj je pianistka, znala me je usmerjati, me na lep način pripraviti do tega, da sem vadila, saj bi sama sicer ves čas gledala risanke Tom in Jerry. Če mladi glasbeniki nimajo tako izobraženih staršev, so pogosto profesorji tisti, ki jih spodbujajo in usmerjajo.
Velikokrat vse to primerjam s športom.
Tudi pri glasbenikih je veliko vaje, discipli-
»Znanje, ki sem ga dobila v tujini, želim prenesti v domovino in s tem mladim dati možnost, da slišijo komorno glasbo, ki je zame nekaj najlepšega.«
ne, ki ni prav nič navdihujoča, tudi mi moramo paziti, da smo zdravi, na to, kaj jemo ... A ko dosežemo neko raven, je igranje res užitek, sploh v družbi s podobnimi glasbeniki.
Zgodaj ste se odpravili v tujino na izobraževanje. Zakaj ste izbrali Salzburg in nato Zürich? Ponavadi so pri tem odločilni profesorji.
V	Ljubljani sem se izobraževala pri Primožu Novšaku, v Salzburg sem šla k Igorju Ozimu, ki je bil vrhunski solist in je imel sloves enega najboljših profesorjev.
V	Zürich sem šla na podiplomski študij na Zürcher Hochschule der Künste v razred Nore Chastain. Bila sem v pravem trenutku na pravem mestu, saj sem istočasno ob opravljenem sprejemnem izpitu na omenjeni šoli zmagala tudi na avdiciji za mesto akademistke v orkestru Tonhalle Zürich. To je bila odlična kombinacija s študijem, saj sem se v praksi veliko naučila in imela stik s profesionalnimi glasbeniki.
Sicer je lahko za mladega človeka kar težko, ko se mora sam znajti v tujini. Ste imeli kaj težav?
Ni mi bilo težko, saj sem že zelo mlada hodila v poletne šole po svetu in vedno sem si želela v tujino, kjer bi spoznala svojo mednarodno
NAŠI UMETNIKI V TUJINI
29
konkurenco. Med bivanjem v tujini sem bila zelo povezana z družino, slišali smo se vsak dan, kar mi je dalo čustveno stabilnost. Na srečo je to s sodobno tehnologijo lažje. Tujina mi je pomagala, da sem se našla, da sem se razvila. Mislim, da je zdravo, da človek preživi razvojna leta sam.
Je bilo lažje tudi zato, ker v tujini ni pomembno, od kod si, čeprav je na drugi strani konkurenca bistveno večja?
Meni je tujina prinesla nove možnosti. Všeč mi je bilo, da smo bili vsi enaki, da ni bilo pomembno, od kod si in kdo so tvoji starši, ampak kako igraš. Nekaterim je težko, če so sami in se morajo nenehno dokazovati v zelo močni konkurenci. Mene je to spodbujalo, veliko sem se naučila od boljših študentov, videla sem svoje napake. Proces lahko traja več let in če si iskren sam s seboj, napreduješ.
Kdo vas navdihuje, kakšno glasbo poslušate?
Mogoče se bo komu zdelo čudno, a poslušam zelo malo glasbe, sploh skladb, ki jih študiram, prej ne poslušam, dokler ne najdem svoje inter-
»Rada se vračam v Radeče, saj ne želim pozabiti, od kod sem in kje me ljudje podpirajo od začetka.«
pretacije. Individualnost zvoka in izvedbe mora človek najti sam, ne s poslušanjem posnetkov. Raje si vzamem čas in naštudiram skladbo, preberem kaj o času, v katerem je nastala, o skladatelju ...
Zelo rada poslušam džez in Ello Fitzgerald, Nino Simone ... Med korono sem se tudi sama začela učiti petje. Imela sem dovolj časa in me je zanimalo, kako deluje moj glas. Profesorji violine so mi večkrat rekli, naj igram tako, kot pojem. A kako, če ne znam peti, sem razmišljala. Vsaj ne tehnično pravilno. To je zame nov izziv, s katerim se spopadam. Pomaga mi pri igranju violine, ker je vse povezano s telesom.
Eden vaših projektov je poletni Sonc festival v Radečah. Ali gre tudi za ohranjanje stikov z domačimi kraji in jezikom?
Festival organiziram za svojo dušo, za povezavo s krajem in krajani. Lepo je imeti svoj projekt, kjer lahko nekaj ustvariš brez omejitev. Na festival povabim prijatelje glasbenike iz tujine, da vidijo, od kod izhajam, da spoznajo našo kulturo in mentaliteto. Fest pomeni, da nekaj praznujemo, to je torej teden, ko ustvarjamo glasbo, ki jo izberem, z ljudmi, ki jih povabim. To je res posebno darilo, za katerega želim, da se ohrani vse življenje.
Brez soumetniškega vodje Boštjana Lipovška ter moje mame Božene Hrup si težko predstavljam Sonc festival. Zelo dobro se dopolnjujemo in skupaj smo vedno močnejši.
»Zadnja leta se učim tudi francoščino. Več jezikov govoriš, bolj si povezan z različnimi ljudmi.«
Imate podporo okolja?
Občina Radeče je naš največji donator že od prvega leta festivala. Ima razumevanje in želi sodelovati, za kar sem neizmerno hvaležna.
Si zastavljate dolgoročne cilje ali se prepuščate razmeram, ki so postale bolj nepredvidljive?
Korona nas je naučila, da smo bolj spontani, manj je načrtovanja za nekaj let vnaprej. Seveda imam načrt sezone v okviru orkestra, so pa vmes prosti dnevi, ko lahko vključim svoje projekte. Komorna glasba me najbolj osrečuje.
Kaj priporočate mladim, ki se podajajo na podobno pot, kot je vaša? Verjetno, da naj veliko vadijo?
Seveda, drži stari rek, ki pravi, da je formula za uspeh 90 odstotkov dela in 10 odstotkov talenta. Ob tem jim svetujem, naj v težkih časih ne obupajo. Sploh zdaj, ko je na spletu vse prikazano v superlativih in pozitivno, čeprav vsak bije bitko sam s sabo in z življenjem. Treba je najti povezavo s sabo, svoj mir, početi tisto, kar nas veseli, biti odprt za učenje novih stvari. V času sodobne tehnologije imamo veliko manj
potrpljenja, takoj želimo videti rezultat. Kot je rekel moj profesor Igor Ozim, vsi pričakujejo, da pritisneš na gumb in se bo nekaj zgodilo. Pri učenju glasbila v klasični glasbi so potrebna leta truda, da so vidni rezultati. Pri tem je pomembna podpora okolja in družine. Če koga to res veseli, bo našel pot. Pravila ni, vsak ima svojo in mora zaupati vanjo, je pa to boj, saj je konkurenca velika.
Ali v prostem času počnete še kaj poleg igranja?
Kar počnem, zame ni delo, zato definicija prostega časa po mojem velja za tiste, ki delajo nekaj, kar jim ni všeč. Glasba je del mene in želim, da je vsak dan prepleten z njo. Sicer pa zelo rada tudi smučam, ker v otroštvu za to ni bilo ne časa ne denarja. Ob tem se učim jezike, petje in se izobražujem na področju slikarske umetnosti.
Kako si pomagate, ko gre v življenju kaj narobe?
Spomnim se očeta, ki je rekel, da ko je težko, je najboljše, kar lahko narediš, da se boriš naprej in rezultat se bo pokazal, če ne danes, pa jutri. Pomembno je tudi, da imaš optimističen pogled na vsak dan, da razmišljaš pozitivno, ker potem privlačiš dobre stvari. Vse ne gre vedno po načrtu, vsak dan urim tudi svojo psihično kondicijo, ne le telesno vzdržljivost, da se lažje spopadam z izzivi vsakdana.
Foto: MITJA RESNIK
Gf&isfci в^етОЈг
JHmiof^
Siovemcm composers
Leta 2017 se je Sonc festivalu kot umetniški vodja in izvajalec pridružil še Boštjan Lipovšek, ki deluje kot profesor na akademiji za glasbo v Ljubljani ter Zagrebu in je solo hornist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Na albumu Glasba slovenskih skladateljev so skladbe Lucijana Marije Škerjanca, Alojza Srebotnjaka, Marijana Lipovška, Nenada Firšta, Huga Wolfa, Slavka Osterca in Matija Krečiča. Tanja Sonc je k sodelovanju povabila svoje glasbene prijatelje in tako se predstavljajo Matjaž Bogataj (violina), Gea Pantner (viola), Maruša Turjak Bogataj (čelo), Aljaž Cvirn (kitara), Marie Sophie Hauzel (klavir). Producent je bil Matija Krečič, za zvok je poskrbel Dejan Lapanja, za fotografijo Miran Kambič.
30
NEMIR NA VZHODU
Kijev, v katerem živi 2,5 milijona ljudi, leži ob reki Dneper. (Foto: Pexels)
Osnovni namen ukrajinsko-slovenskega društva Bereginja, ki letos praznuje deset let, je povezovanje bogate kulture in ljudskih izročil Ukrajine in Slovenije.
Kljub temu da že četrt stoletja živi v Sloveniji, ni pozabila na ukrajinsko kulturo. Kot predsednica društva Bereginja jo ohranja z organizacijo in s sodelovanjem na različnih prireditvah.
»Če Ukrajinci ne bodo kos nasprotniku, se ta zagotovo ne bo zaustavil, temveč bo v nadaljevanju enako ravnal drugje. Katera meja bo naslednja?«
Ukrajinka Galina Malovšek svari pred velikoruskimi idejami
Pogled zaskrbljeno upira v rodno Ukrajino
V teh dneh so vse oči svetovne javnosti usmerjene v vedno bolj zaostrene odnose med Rusijo in Ukrajino. Napetostim na njuni meji namreč ni videti konca. Na razmere v Ukrajini s težkim srcem gleda Galina Malovšek, rojena Ukrajinka, ki zadnjih šestindvajset let živi v Žalcu. Kot pravi, ne gre za zaostrovanje, temveč že za pravo vojno, ki ni nič novega, temveč traja že zadnjih osem let, od takrat, ko je leta 2014 Rusija zavzela Krim in začela nadzorovati večino meje med državama.
ŠPELA OŽIR
»Ukrajinci na srečo v vsakdanjem življenju ne čutijo napetosti in živijo, kolikor ob epidemiji lahko, normalno. Seveda so v pripravljeno-
sti, če bi se razmere po vseh teh letih spremenile. Srčno upam, da do tega ne bo prišlo,« je pojasnila Malovškova, ki je zaradi potez Rusije iz-
jemno kritična. »Ukrajinske zemlje si ne more in ne sme lastiti nihče drug. Če Ukrajinci ne bodo kos nasprotniku, se ta zagotovo ne bo zaustavil, temveč bo v nadaljevanju enako ravnal drugje. Katera meja bo naslednja? Tega se mora zavedati ves svet,« je jasna sogovornica, ki dodaja, da bi morale vse države stopiti skupaj in - preden bo prepozno - ustaviti Vladimir-ja Putina.
Ruske ideje z dolgo brado
Ukrajina, katere glavno mesto je Kijev, je ena od petdesetih največjih držav sveta in največja država, ki v celoti leži v Evropi. Večino njenega površja predstavljajo rodovitne ravnice, posejane z žitom. Na račun tega je dobila vzdevek žitnica Evrope. V njej živi približno 48 milijonov ljudi, od katerih je večina Ukrajincev, medtem
ko so med pripadniki drugih narodnosti najštevilnejši Rusi, ki jih je sedemnajst odstotkov. V Ukrajino so se preselili v sovjetskem obdobju in predstavljajo tretjino do polovico prebivalstva na Krimu ter v mestih Doneškega bazena, torej na vzhodu države. Veliko-ruske ideje imajo po besedah Galine, ki sicer izhaja iz mesta Lviv na zahodu države, dolgo brado. Že pred desetletji so bile še posebej za to narodnostno mešano ozemlje težnje, da bi ruščina izpodrinila ukrajinšči-no, ki je uradni jezik postala leta 1989. »Ukrajina je bila, je in bo samostojna. Želim, da v njej zavlada mir. Prilastil si je ne bo noben napadalec. Ukrajinci smo ponosni na svojo kulturo in jezik, ki ga bomo ohranili.«
Ohranja svojo
kulturo
Galino Malovšek je v Slovenijo pot zanesla zaradi moža. Spoznala sta se v Ukrajini, se poročila in krajši čas živela
vsak v svoji državi. Nato se je Galina odločila, da se bo preselila k njemu v Spodnjo Savinjsko dolino, kjer še danes ni pozabila na svoje korenine. Pred desetimi leti je ustanovila Društvo Ukrajincev v Sloveniji Bereginja, katerega namen je povezovanje bogate kulture in ljudskih izročil Ukrajine in Slovenije. Društvo je organizator festivala ukrajinske kulture in podobnih prireditev ter vezni člen med Ukrajinci, ki živijo na Celjskem in niso pozabili na svoje korenine.
Galina trenutno skrbi za otroke s posebnimi potrebami, medtem ko prosti čas najraje preživlja z vnuki. V Ukrajini, kjer živijo njeni sorodniki in prijatelji, zaradi epidemije ni bila zadnji dve leti. V stiku z njimi je s pomočjo spleta, kamor so se preselile tudi dejavnosti društva. Načrtuje, da bo v bližnji prihodnosti odpotovala v Ukrajino, ki ji želi vse dobro v napetih rusko-ukra-jinskih odnosih.
Foto: osebni arhiv
»V Ukrajini je vojna z Rusijo že zadnjih osem let. Ukrajina toliko časa brani svoje ozemlje pred Rusijo.«
OGROŽENA LEPOTICA
31
Nejc Jogan: »Uspešnost razmnoževanja je vprašljiva, saj semena ne kalijo uspešno, populacija blago upada. Iz leta v leto lahko vidimo navidezna izboljšanja. Gre za to, da posamezno leto cveti nekoliko več poganjkov, razvije se več cvetov, ne gre pa v resnici za nove rastline.«
V minulih desetletjih so se za varovanje rastišč velikonočnice na Boču trudili člani Planinskega društva Poljčane, v Boletini pri Ponikvi pa člani turistič-noolepševalnega društva. A obema rastiščema predstavlja največjo grožnjo narava. (Foto: Ivan Borovnik)
Ni jasno, kaj bi velikonočnica potrebovala, da bi pri nas preživela
Skrivnostna rastlina, ki se ji ne piše najbolje
Velikonočnica je ena redkih predstavnic stepskih rastlin pri nas. Ljudje jo radi spremljajo v Boletini pri Ponikvi in na Boču, kjer skušajo lokalna društva s svojimi dejavnostmi prispevati k odgovornejšemu vedenju obiskovalcev. Medtem ko varuhi narave opažajo manj izkopavanj, jih skrbijo ljubiteljski fotografi, ki so za posnetek s pametnim telefonom pripravljeni stopiti na rastišče. Ob tem lahko poteptajo kopico rastlin. To ni edina grožnja tej vijolični cvetlici. Strokovnjaki opozarjajo, da so rastline stare in da se ne pomlajujejo. To lahko pomeni, da te znanilke pomladi čez nekaj desetletij ne bo več na naših tleh.
TINA STRMČNIK
Velikonočnica je bila v Sloveniji odkrita konec 19. stoletja. Prve najdbe so bile prezrte in hitro pozabljene. Šele v obdobju med obema vojnama, ko je nanjo opozoril botanik Viktor Petkovšek, je postalo rastišče na Boču bolj znano. Še pred objavo Petkovškovega prispevka v Biološkem vestni-ku je bila ta vrsta vpisana v seznam zavarovanih rastlin.
Od 60. let 19. stoletja se je močno povečalo število ljudi, ki so obiskovali rastišče, mnogi so rastlino izkopavali oz. nabirali. »Marsikdo misli, da je najboljši varuh narave, če tako redko rastlino preseli na vrt. To je še vedno največji
pritisk, ki ogroža rastlino na Boču,« je v okviru predavanja ob 70-letnici proučevanja in obiskovanja tamkajšnjega rastišča dejal izredni profesor na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Nejc Jogan.
Povedal je, da je nižinsko nahajališče velikonočnice v Boletini pri Ponikvi bogatejše, medtem ko na Boču razmere niso tako rožnate. Čeprav je rastišče zadnjih nekaj desetletij varovano z ograjo, to ne pripomore, da bi zaščitena rastlina bolje uspevala. Po Joganovih besedah biologi in naravovarstveniki namreč
Dr. Nejc Jogan je o velikonočnici predaval v sklopu intergriranega projekta Life za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji.
še danes ne vedo natančno, kaj bi ta rastlina potrebovala, da bi pri nas dolgoročno preživela.
Preobilne padavine
Na Madžarskem, Slovaškem, Moravskem in v vzhodni Avstriji so območja velike razširjenosti te rastline. Tam na posameznem travniku
raste tisoč in več primerkov. Domačine spravlja vprašanje, katere suhe travnike naj sploh varujejo, v zadrego, saj velikonočnica raste na veliko mestih.
Eden od razlogov, za kaj pri nas velikonočnici kaže vedno slabše, so preobilne padavine. Tej stepski rastlini namreč ustreza od 500 do 750 milimetrov padavin letno. Pri nas v najbolj sušnih predelih države zabeležimo več kot 800 milimetrov padavin letno, na Boču letno pade celo od 1200 do 1300 milimetrov padavin. »To pomeni, da je na Boču skoraj dvakrat toliko padavin kot v predelih, kjer se velikonočnica dobro počuti,« je poudaril Jogan. Dodal je, da padavine močno vplivajo na vegetacijo in na to, ali
bo rastlina na nekem mestu lahko obstala ali ne. Da bi tla dobro sprejela veliko padavin in da bi blažila izdatno zalivanje rastline, bi morala biti bolj kamnita in prepustna. Na Boču je količina humusa iz leto v leto večja, prepustnost tal je zaradi tega vedno manjša. To po besedah izrednega profesorja pomeni, da se velikonočnici v Boletini pri Ponikvi in na Boču ne godi najbolje.
Zakaj se ne
pomlajuje?
Velikonočnice ne uspevajo kjerkoli. Rastejo le na trajnih travnikih, ki so na istem mestu stoletja ali vsaj desetletja. Največja populacija veliko-nočnice v državi je na Bole-tini pri Ponikvi, kjer včasih cveti več kot tisoč rastlin. Na Boču zadnja leta ne cveti več kot sto rastlin.
Posebna težava glede ohranjanja te rastline je po Joganovih besedah njeno pomlajevanje oz. obnavljanje. »Odkar jo podrobneje preučujemo, se je kot kritična točka izkazalo to, da iz semen, ki sicer nastanejo, ne zrastejo nove mlade rastline. Nimamo podatka o tem, da bi kdorkoli kadarkoli na območju videl rastlino, ki bi se sama zasejala iz semena. Včasih do takšnega napačnega sklepanja pripelje, ko zacveti rastlina, ki dolgo časa ni cvetela.«
Posledično raziskovalci sklepajo, da rastišče na Boču tvorijo same zelo stare rastline. »Žal ne vemo, kako dolgo lahko živi ena takšna rastlina, morda desetletja, morda celo stoletja. Starosti tovrstnih rastlin ni mogoče določiti tako, kot to lahko naredimo pri drevesih, ko o njihovi življenjski dobi sklepamo iz letnic v deblu.«
Dobre prakse iz
tujine
Jogan je raziskoval, kako rastišča velikonočnice vzdržujejo v drugih državah, kjer imajo pri tem daljšo tradicijo. Izvedel je, da bi lahko rastišču koristilo, če bi tam vzpostavili pašo ovc. Slednje bi pojedle travo in nekatere rastline okrog velikonočnice, listom te zaščitene rastline, ki so zanje strupeni, bi se izognile. Tako bi bile posamezne rastline velikonočnice deležne več svetlobe. Morda bi paša ovc, katerih kopita preluknjajo rušo, spodbudila boljše kaljenje semen in pomlajevanje te rastlinske vrste.
Primerna bi bila tudi zgo-dnjepoletna košnja, ko vsi plodovi že odpadejo. Morda bi se katero od semen vendarle razvilo v novo rastlino. Še eno košnjo Jogan svetuje ob koncu jeseni. »Morda bi
tako ohranjali liste veliko-nočnice, ki so razprostrti bolj pri tleh, hkrati bi zmanjševali njihovo zasenčenost z drugimi rastlinami. Kositi ne smemo prenizko, prav tako ne smemo kositi s kosilnico na nitko.«
Ograja ne ustavi nespoštljivih
Ograja, ki je nameščena okoli rastišč, po Joganovih besedah kolikor toliko spo-
štljivim obiskovalcem nakaže, kam ne smejo stopati. »Vsi obiskovalci niso spoštljivi. Nekateri so celo zelo nesramni. Izkoristijo trenutke, ko ni nadzora nad cvetočimi rastlinami. Takrat gredo namenoma na Boč, da bi tam poležavali ali velikonočnico fotografirali z vseh zornih kotov. Vsako leto žal kakšno izkopljejo. Glede na to, da je populacija stara, je to zanjo kritično. To pomeni, da ljudje zmanjšujejo populacijo, ki se preprosto ne more več povečati.«
Tej zavarovani rastlini škodi še več stvari, med drugim mulčenje, gnojenje, označevanje posameznih rastlin, izpuščanje psov, ki škodo povzročajo s teptanjem in z uriniranjem po rastlinah. Problematično je tudi sajenje novih kupljenih rastlin. »Marsikdo ima idejo, da bi nasadili velikonočnice iz vrtnarij. To bi zaradi siromašenja genetskega sklada in mešanja z gojenimi oblikami še pospešilo propadanje rastlin na rastišču.« Čeprav strokovnjaki velikonočnice raziskujejo, da bi jih bolje razumeli, je Jogan poudaril, da je treba biti pri raziskovanju izjemno previden in spoštljiv. V nasprotnem primeru lahko ima tudi tovrstna dejavnost negativne posledice.
Glavna grožnja je
narava
Povedal je, da si strokovnjaki prizadevajo, da bi za rastišče na Boču uradno sklenili sodelovanje s poljčan-skim planinskim društvom in da bi jasneje določili ukrepe za varovanje rastline.
Glavna grožnja obema rastiščema je narava. »Veliko-nočnice so stare in se, kot kaže, ne pomlajujejo več. Ker tega kljub našim prizadevanjem ne znamo spremeniti, te rastline najverjetneje v naslednjih desetletjih pri nas več ne bo,« je bil jasen. Omenil je, da je doseljevanje rastlin od drugod zelo vprašljivo. Če bi že našli primerljive rastline, jim verjetno ne bi ustrezale naše razmere, kjer je padavin dvakrat več kot drugod in kjer je prst prekrila kamnita tla. Ogromno truda bi bilo torej treba vlo-
žiti za nekaj, kar morda ne bi obrodilo sadov.
Kako dolgo bomo pri nas še lahko občudovali to vijolično cvetico, poraslo z dlačicami? Jogan je dejal, da napovedi niso najboljše, saj strokovnjaki te vrste ne razumejo dovolj dobro, da bi jo bili sposobni ohranjati in povečevati. »Trudimo se, da bi to, kar je še na Boču, ohranjali čim dlje. A se zdi, da narava velikonočnici ne obeta najboljše prihodnosti.«
Nejc Jogan: »Velikonočnica je izpostavljena istim težavam kot vse druge rastline na meji območja razširjenosti. Očitno je pri njej zelo pomemben naravni dejavnik količina padavin. Stepske rastline ne prenesejo toliko mokrote. Dejavnikov, ki ji ne ustrezajo, je več. To, da jo ljudje izkopavajo, le še prispeva k celotnemu sklopu negativnih dejavnikov.«
Nejc Jogan: »Na Boču je populacija velikonočnice premajhna. Veliko vprašanje je, ali je smiselno vlagati toliko energije in napora, da bi preživelo nekaj, kar je po naravni poti žal obsojeno na propad.«
32
PORTRET
Elizabeta Selić, učiteljica slaščičarstva in dolgoletna rejnica
»Dobra sladica v nas prebudi vsaj malo slabe vesti«
Da bo v življenju slaščičarka ali zlatarka, ji je že v otroštvu napovedal oče, s katerim sta se v njeni mladosti rada vrtela po kuhinji. Iz gospodarstva jo je pot zanesla v izobraževanje. Letos mineva petindvajset let, odkar v Srednji poklicni in strokovni šoli Šolskega centra Šentjur dijake uči pri praktičnem pouku slaščičarstva. Pod njenim mentorstvom se mladi učijo ustvarjati majhne pregrehe za posebne priložnosti. Učiteljici, ki jih zna poslušati, radi povejo o svojih uspehih, a tudi o svojih strahovih in težavah. Prav zato, ker si zna pridobiti zaupanje mladih, je bila vrsto let zvesta poslanstvu rejnice. Do lepše prihodnosti je pomagala kar devetim najstnikom.
TINA STRMCNIK
Elizabeta Selić je odraščala v skromni družini. Zato je bila pozorna, ko je podjetje Klasje zaradi želje, da bi izobrazilo svoje zaposlene, ponudilo kup ugodnosti za tiste, ki so se odločili za poklic slaščičarja in nato nadaljevali izobraževanje za živilsko-prehran-skega tehnika. Mladim je ponudilo štipendijo, plačalo jim je bivanje v študentskem domu ter jim kupilo vso potrebno gradivo. »V tem poklicu sem se našla in mi nikoli ni bilo žal. Če bi lahko izbirala še enkrat, bi izbrala enako,« je dejala.
Še posebej je uživala pri pouku slaščičarstva pri profesorici Darinki Gostenčnik. Slednja je dijakom o sladicah pripovedovala tako živo, da so si v mislih predstavljali njihov okus, je pojasnila sogovornica, ki je nato v Šolskem centru Šentjur postala inženirka živilstva. V obdobju, ko je Klasje vodil direktor Edvard Stepišnik, se je v tem mlinskopre-delovalnem podjetju zaposlila. Tam je zelo uživala. Izkušenejše sodelavke so prepoznale, da ima dobre slaščičarske sposobnosti. Zato so ji velikokrat prepustile kakšno odgovorno nalogo.
Pekla sta z očetom
Doma je vedno pekla z očetom. Kadar sta se lotila priprave kvašenega testa, je bila hiša vedno dobro ogreta, vsa okna so bila zaprta, da se testo ne bi »prehladilo«. Skupaj sta izrezovala krofe, jih oblikovala
kako sem se pripravljala na razgovor za novo službo. Oblekla sem svoj moder kostim in s seboj prinesla številne fotografije svojih slaščičarskih izdelkov.« Direktor šolskega centra jo je zelo lepo sprejel. Komaj je zapustila šolsko poslopje, že je prejela klic, da je izbrana za delovno mesto.
Vsak dan kaj novega
»Ko sem začela učiti v Šolskem centru Šentjur, je k meni prišla dijakinja in me vprašala, ali bom njen razred jaz učila slaščičarstvo. Takrat sem se šele začela zavedati, da delam v šolstvu in da je moj cilj svoje znanje prenesti na mlade.« V prvih urah pred dijaki jo je prežemal strah. A ko je prevladal pogum, se je spet potrdilo, da je v življenju izbrala pravo pot, ki ji jo je napovedal že oče.
V petindvajsetih letih poučevanja se je na področju slaščičarstva veliko spremenilo. Čeprav so mladim danes na voljo najsodobnejše naprave, se sogovornici še vedno zdi izjemno pomembno, da dijaki v rokah dobijo pravi občutek in da osvojijo osnovne tehnike ter postopke. Tako so kos svežim idejam, ki se v slaščičarstvu rojevajo skoraj vsak dan. Tudi sama kot učiteljica ves čas spremlja novosti, da ostaja v koraku s časom. »Pri delu z mladimi se mi zdi zelo pomembno uporabljati besedi hvala in
»Ne bi bila srečna v poklicu, kjer bi ves delovni čas sedela v pisarni ali kot učiteljica otrokom ves pouk le razlagala. Čutim namreč potrebo, da ustvarjam s svojimi rokami.«
v kroglice, med cvrtjem sta včasih zažgala posodo. A na koncu jima je uspelo. Elizabeti Selić ti spomini še danes pričarajo prijetne občutke. Očeta ima pred očmi tudi, ko pomisli, kako je pekel kruh in kako je takrat dišalo po hiši. »Imel je poseben značaj. Zelo ga cenim. Pokojen je že osem let, a ga neizmerno pogrešam. Bil je zelo strog, vendar nam je otrokom znal svetovati. Naučil nas je pravih vrednot za življenje, pripravil nas je na to, da ne bo vedno preprosto.«
Ko je šlo Klasje v stečaj, je svojo priložnost našla v mesnoprede-lovalnem podjetju Jurmes. V eni od poslovalnic se je ukvarjala s prodajo mesa in delikatese. Žal je mesnica nato zaprla svoja vrata. Takrat ji je prijateljica iz otroških dni omenila, da v Šolskem centru Šentjur iščejo nekoga, ki bi poučeval slaščičarstvo. »Bila sem v zelo težkem obdobju življenja. Bila sem brezposelna, poleg tega sem se ločevala od moža. Res je bilo hudo. Kot bi bilo včeraj, se spominjam,
oprosti ter priznati napako, kadar se zmotim. Iz napak se učimo. Takšen pristop odpira vrata k spoštovanju in zaupanju. Nikoli me ni sram priznati, če česa ne vem ali če česa še nisem videla. Dijakom obljubim, da se bom pozanimala in se naučila, nato jim predam osvojeno znanje.«
Od prelivov do makronov
Za marsikatero sladico lahko kalorične in sladke sestavine nadomestimo z bolj zdravimi. A Elizabeta Selić meni, da so najbolj slastne prav sladice, za katere uporabimo žlahtno čokolado, pravo smetano, maslo, jajca in druge izbrane sesta-
vine. Dodala je, da si je bolje privoščiti manj sladkarij, a tiste kakovostnejše. Zelo pomembno se ji zdi, da si za sladkanje vzamemo čas, da dobrote res zaužijemo z občutkom in ob njih uživamo. »Sladica je pika na i pri obroku, pomaga soustvariti zadnji vtis jedi. Res nas mora pritegniti, da po njej posežemo, ko smo pravzaprav že siti. In tako poskrbi za dodatno zadovoljstvo.«
»Srečni smo lahko, kakšne otroke imamo
v naši šoli. So spoštljivi, pristni, pogovarjamo se o vsem, ne le o slaščičarstvu, temveč tudi o življenju.«
marsikaj. Oči se marsikomu za-iskrijo ob posebnih svetlečih prelivih za torte. Veliko ljudi v zadnjem času ceni tudi makrone, ki izvirajo iz Francije. Pri pripravi slednjih sta pomembna natančno tehtanje sestavin ter poznavanje vseh korakov in drobnih zvijač, ki vodijo do cilja. Elizabeta Selić se je priprave tega
peciva, k a t e -
Trenutno so v slaščičarstvu moderne tri-dimenzional-ne sladice v obliki jabolk, hrušk in drugega sadja. Čeprav bi marsikdo pomislil, da je takšne dobrote težko izdelati, je, zahvaljujoč slaščičarskim pri pomočkom in drobnim trikom, mogoče narediti
osnova so lupinice iz mletih mandljev, beljaka in sladkorja, učila pri slaščičarskemu mojstru Karimu Merdjadiju. Kot mentorja ga izjemno ceni, saj je udeležencem izobraževanja razkril vse malenkosti, ki so odločilne, da končni izdelek uspe. »Ko sem po izobraževanju makrone doma poskusila narediti sama, sem vse znala narediti tako, kot je treba. Medtem ko nekateri strokovnjaki, kljub temu da izobraževanje pri njih plačaš, skrivajo ključne podrobnosti.«
»Bila sem peti otrok po vrsti, en brat je zaradi pljučnice žal umrl, ko je bil star mesec dni. Še en brat je umrl v prometni nesreči na službenem potovanju. Ker sem bila edina deklica, sem pri nas doma res imela privilegije. Še danes imam včasih občutek, da mi brata to malo zamerita,« je dejala.
V preteklih mesecih je svoje znanje delila z množico že zaposlenih oseb, ki so se izobraževanja o sodobnem slaščičarstvu udeležile v evropsko podprtem projektu Mune-ra 3.


PORTRET
33
Med poukom se vedno pridruži dijakom pri pripravi sladic. Ko je slabe volje, se doma loti peke rogljičkov. V kuhinjo jo vleče, tudi ko so v šoli počitnice. »Edina težava je, da mi zmanjkuje jedcev,« se je pošalila.
w\
Ponosna je, da so z dijaki uspešno prebrodili obdobje, ko je bil praktični pouk na daljavo. »Prvič sem se srečala s tablico, spletno učilnico, naučila sem se posneti, pripraviti video. Čeprav mi je bilo na začetku vse tuje, smo z učenci nato sodelovali brez težav.«
Mladim skuša iti naproti
Kot mentorica dijakov si prizadeva, da bi vzljubili slaščičarski poklic, kljub temu da vsi niso odličnjaki. »Ne zdi se mi prav, da bi se osredo-točali le na ocene. Marsikdo, ki nima najboljšega uspeha, je lahko odličen slaščičar.« Pred leti so mladi po opra-
hitro zazna, ali je kdo slabe volje ali se morda slabo počuti. »Imamo tudi otroke, ki pridejo bolni k pouku, saj so odgovorni in pridni. Svetujem jim, naj se najprej pozdravijo in bodo nato vse nadoknadili.« Med praktičnim poukom se mladi radi odprejo in velikokrat spregovorijo o svojem življenju.
»Imam enega vnuka, moje rejenke pa imajo tudi že svoje otroke. Ko je materinski dan, mi telefon skoraj pregori. Moja miza doma je polna cvetja.«
vljeni srednji šoli večinoma nadaljevali izobraževanje v višji šoli. Zdaj ko jim številni delodajalci že med izobraževanjem ponudijo možnost opravljanja prakse, študentskega dela in nato redno delo, se mnogi zaposlijo že prej. Nekateri razmišljajo tudi o samostojni podjetniški poti.
Prepričana je, da je treba dijakom, ki so v občutljivem obdobju življenja in iščejo svoje mesto pod soncem, vedno iti naproti. Ko stopi v razred, zelo
Priznajo tudi, če so namesto na prakso zavili v kavarno, da bi proslavili rojstni dan sošolca. »Presenečeni so, ko rečem, da smo tudi mi počeli enako. Zakaj bi jim lagala? Tako postanejo zaupljivejši in morda naslednjič celo dvakrat premislijo, ali bodo manjkali pri pouku,« se nasmeji.
Rejnica z velikim srcem
Kaj še bogati življenje Elizabete Selić? Iskreno pove, da je po težki ži-
vljenjski preizkušnji, ko se je ločila od prvega moža, imela slabo samo-podobo. Zdelo se ji je, da ni vredna lepih stvari. Njena hči se je takrat rada družila z deklico, za katero je center za socialno delo določil odvzem iz družinskega okolja. Svojo mamo je vprašala, ali bi deklica lahko prišla živet pod njuno streho. Tako se je sogovornica srečala z rejništvom. V reji je imela devet otrok v najstniških letih. »Marsikdo jih ne bi sprejel, saj so pri takšni starosti že oblikovane osebnosti. Z mojo pomočjo so vsi pridobili izobrazbo, nikomur ni bilo treba iti v zavod. Postali so čudovite osebe, danes imajo že svoje družine. Njihovi otroci so mi kot vnuki. Velikokrat me obiščejo, radi mi pišejo,« je dejala.
Vsi otroci so imeli za seboj težke zgodbe. Prišli so iz družin, kjer sta njihov vsakdan krojila nasilje in alkoholizem staršev. Nekega dne je Elizabeta Selić domov v Sodno vas pri Podčetrtku odpeljala eno od dija-
kinj v šentjurskem šolskem centru, ki ni želela več k svojim staršem. Razmere so bile tako težke, da se je samopoškodovala. Kot je kasneje razkrila svoji rejnici, je bila doma spolno zlorabljena, po pol leta v rejništvu si je z rezanjem nehala zadajati bolečino.
Radi bi bili slišani
Na obdobje, ko je bila rejnica, ima številne lepe spomine. Skrb za »otroke« je na svoja ramena lahko prevzela, ker je imela v svoji hiši dovolj prostora in ker ji je bil pri tem poslanstvu pripravljen pomagati njen sedanji mož.
Vse rejence je skušala vzgajati z veliko mero prilagajanja, a nikoli s trdo roko. Po njenih besedah so si vsi najstniki želeli le to, da bi bili slišani in upoštevani. Svoje želje, pobude in pripombe so lahko pisali na list in jih anonimno odložili v posebno skrinjico. Ob nedeljah, ko se se pri kosilu vsi zbrali za mizo, so
prebirali ta sporočila in razpravljali o njih. Tako so odprli številne tematike, o katerih so želeli govoriti. Do vseh rejencev je bila vedno spoštljiva, želela je slišati, kar so ji hoteli sporočiti. Dejala je, da ji niso nikoli grdo odgovarjali, nikoli niso nad njo povzdignili glasu. »Bali so se, da bi me prizadeli. Če so me videli žalostno, so bili tudi sami žalostni. So pa velikokrat preizkušali, ali se bom na njihove težave odzvala enako, kot so se odzvali njihovi biološki starši. Zanimalo jih je, ali jih bom razumela, ali jih bom še imela rada, če bodo kaj naredili narobe.«
Ko z ljudmi govori o svojem obdobju rejništva, marsikdo pomisli, koliko razdajanja je treba za takšno poslanstvo. A sogovornica pravi, da je ob rejencih ponovno pridobila samozavest in se začela spet ceniti. Poudarja, da je dobila več ljubezni in pozornosti, kot je je ranjenim dušam razdala sama.
Foto: Andraž Purg - GrupA
34
MOTORNI HLAPI
Nadvse uspešen motokrosist osvaja vrhove tudi v spidveju
22-letni Laščan Nick Skorja ima vse lastnosti, da za spidvej v Sloveniji naredi to, kar je Tim Gajser za motokros: vzbudi zanimanje za ta precej neznan šport tako med mladimi, ki se odločajo za treniranje s hitrimi motorji, kot med športnimi navdušenci. Nick Skorja je kot mladinec v spidveju osvojil vrsto zmag, po lanski priključitvi k članom na sam vrh cilja tudi v tej kategoriji. V novi sezoni se bo vrnil k poljskemu klubu, vendar si želi razvoj spidveja tudi v Sloveniji
MONIKA OSET
Nick Skorja se je začel ukvarjati z motošportom že kot zelo mlad: »Pri treh letih sem dobil prvi motor, potem sem pri štirih letih že začel trenirati motokros in tekmovati v kategoriji petdesetkubičnih motorjev, ki nimajo prestav.« Za motokros ga je navdušil oče, ki se sicer ni nikoli profesionalno ukvarjal z njim, a je od nekdaj velik ljubitelj jeklenih konjičkov: »Imel je cestni motor, vodni sku-ter, motorne sani in še kaj. Žal sam ni nikoli imel možnosti, da bi uspel na tem področju, je pa voljo do adrenalina in hitrosti uspešno prenesel name.«
Z enega motocikla
presedlal na drugega
V enajstih letih dirkanja v mo-tokrosu je Škorja uspel pridobiti naziv enega najbolj talentiranih motokrosistov pri nas. V žep je pospravil kar šest naslovov državnega prvaka in več kristalnih čelad. Odlični uspehi pri tovrstnih športih prinesejo precej tveganja in poškodb: »Na progi v Slovenskih Konjicah sem padel in s tekme odšel z reševalnim vozilom. Počila so mi namreč jetra. Potem sem bil še pet dni v komi in skoraj mesec v bolnišnici. Vendar so poškodbe sestavni del tega športa, zlomljene roke, noge in ključnica so skoraj
stalnica.« To, da je Škorja svojo zadnjo sezono odvozil leta 2014, ni bila posledica strahu pred padci, ampak je bila razlog nova ljubezen.
»Prijatelj iz Ljubljane mi je povedal, da imajo na tamkajšnjem stadionu za spidvej dan odprtih vrat in da se lahko v vožnji preizkusi vsak. Šel sem poskusit. Bolj ko sem gledal voznike, manj mi je bilo jasno, kako se lahko sploh peljejo,« pravi Škorja o začetkih spoznavanja spidveja. Čeprav je nov šport malo odmislil in je dirkal še eno sezono v motokrosu, se je dneva odprtih vrat ponovno udeležil leto kasneje: »Takrat je bil tam podkovan voznik, ki si je vzel čas in nam razložil tehniko vožnje motorja za spidvej. Potem mi je uspelo speljati pol ovinka, kar je za novinca precejšen uspeh. Po vožnji so mi ponudili, da bi začel ta šport resno trenirati.« Po tehtnem premisleku se je takrat šestnajstletni Škorja odločil prestopiti iz motokrosa v spidvej.
»Pred dirko sem vedno tako živčen, da sploh ne vem, kako bom odpeljal. Velikokrat imam občutek, da sploh nimam moči. A ko se dvigne vrvica, se spremenim v čisto drugo osebo.«
MOTORNI HLAPI
35
Na Poljskem je spidvej eden najbolj priljubljenih športov, ligaško dirko si pride ogledat približno trideset tisoč navdušencev.
Škorja je v motociklistični karieri uspel pridobiti veliko lovorik, v prihodnosti želi svojo zbirko še razširiti: »Načrt je, da bi čim bolj napredoval in tako doprinesel k razvoju spidveja v Sloveniji.«
Zdaj vozi štirikrat močnejši motor
Po letu treniranja se je že udeležil svoje prve tekme v spidveju. Čeprav mu je znanje o vožnji motokrosa prišlo zelo prav pri osvajanju novega športa, pravi, da je spidvej popolnoma drugačen: »Veliko bolj mi je všeč spidvej kot motokros, a je res, da je pri prvem veliko nelogičnih stvari. Hitreje ko se pripeljem v ovinek, lažje ga odpeljem, motor nima zavor, najbolj pa mi je bilo na začetku zanimivo, da se v vožnji skozi ovinek ne sedi na motorju, temveč si rahlo prevzdignjen, z vso težo na desni nogi.«
77-kilogramski motocikel ima sto konjev in petstoku-bični motor, kar je v primerjavi z motokrosom veliko več. Škorja je namreč svojo motokrosistično športno pot končal v kategoriji 125-ku-bičnih motorjev. Pri spidveju so višje tudi hitrosti: »Ko se peljem po ravnini, dosežem približno sto dvajset kilometrov na uro, skozi ovinek približno devetdeset.«
Tujci zgrabili priložnost
Škorja, ki je v spidveju že štirikrat osvojil naslov mladinskega državnega prvaka, je hitro začel zanimati tudi tuje klube. Njegov talent so najprej opazili Poljaki, pri katerih je spidvej šport številka ena: »Že leta 2018 so me povabili v klub Wilki Krosno in me vzeli pod svoje okrilje. Potem sem se za leto pridružil nemški ekipi, v letošnji sezoni se bom vrnil na Poljsko.«
V sezoni lahko dirkač tekmuje tudi na več kot sedemdesetih dirkah, Nick jih povprečno odvozi malo več kot štirideset: »Pri spidveju je voznik lahko v isti sezoni
»Ni voznika v motokrosu ali spidveju, ki ne bi bil vsaj enkrat poškodovan, pa velikokrat padec sploh ni lastna krivda. Ampak da so poškodbe stalnica, se moraš zavedati že, ko vstopiš v tovrsten šport.«
v več klubih, ampak ne sme- ke na Poljskem ustavil še na Zaradi koronavirusa je mo- podpisano pogodbo, pripra-jo biti iz iste države. Tako Češkem in odvozil tekmo v ral izpustiti priložnost dirka- vljene motorje, skoraj sem že sem se recimo na poti z dir- tamkajšnji ligi.«	nja za Angleže: »Imel sem že pripravljal kovčke, potem so
»V Sloveniji je spidvej precej zapostavljen. Čeprav se v Krškem trudijo širi interes in privabiti podmladek, je v Sloveniji samo osem registriranih voznikov spidveja.«
t r Г
M'
Vsaka proga za spidvej je drugačna, saj so različno dolge, ovinki imajo različen naklon: »Pri spidveju ne obstajata dva ista ovinka, vsak je drugačen. Skupno jim je to, da so vedno levi.«
organizatorji zaradi epidemije odpovedali celotno angleško ligo.« Potem o selitvi v Anglijo ni več razmišljal. »Največja težava je nastala zaradi brexita in carine, saj moram pošiljati motor na servis v Slovenijo. Tako bi nastalo veliko nepotrebnih stroškov,« doda nadebudni spidvejist.
V Sloveniji večini
neznan šport
Kljub temu da Nick Škorja in Matej Žagar že več let dosegata odlične uspehe vsak v svoji kategoriji in da je bilo v Krškem že večkrat svetovno prvenstvo v spidveju, marsikdo tega športa ne pozna: »Spidvej ni medijsko podprt šport, kar ga ohranja nezanimivega in neprepoznavnega za širše občinstvo. Prav tako je močno zapostavljen, saj smo Slovenci večji navdušenci nad nogometom, košarko in zimskimi športi.« Poleg proge v Krškem imamo v Sloveniji le še progo v Lendavi. Ljubljansko dirkališče so namreč preuredili v stadion za nogomet. »V Sloveniji se državnega prvenstva v spidveju udeležujejo tujci, saj brez njih tekme ne more biti. Minimalno število dirkačev je namreč šestnajst, v Sloveniji imamo registriranih osem,« pove Škorja.
Vzročno-posledično primanjkuje sponzorjev, pri čemer ta šport predstavlja velik finančni zalogaj. »Pred nekaj leti smo sami stopili v stik z morebitnimi sponzorji in ugotovili, da približno sedemdeset odstotkov klicanih ne pozna spidveja oziroma ne ve, kaj to je,« se spominja Škorja. Kljub temu da tekmuje pod okriljem poljskega kluba, mu to ne prinaša želene varnosti. Plačani so namreč le prihod na dirko in osvojene točke: »To pomeni, da če se poškodujem in ne morem dirkati, ne dobim nič.«
Za Nicka Škorjo
bomo še slišali
»Za letošnjo sezono upam, da mi bo uspelo ponoviti uspeh v poljski ligi, ko smo bili z nemškim klubom prvaki, osvojiti naslov državnega prvaka tudi med člani in seveda odvoziti sezono s čim manj poškodbami,« o svojih načrtih pove Škorja. V prihodnosti želi tudi dirkati na Švedskem in se na Poljskem prebiti v prvo ligo.
Foto: osebni arhiv, Monika Oset
36
PREIZKUS TELESA IN DUHA
Trideset zaporednih vzponov
V Šentjurju na najvišjo goro sveta
Kaj je everesting? Podvig, pri katerem si izbereš hrib ali goro in se nanj povzpneš tolikokrat, kot je visok Mount Everest (8848 metrov). Resevna je visoka 682 metrov, od vznožja do vrha je približno tristo metrov višinske razlike. Rok Cokan je tako za osvojitev »Everesta« potreboval trideset vzponov na Resevno in skoraj 27 ur visoke motivacije.
IVVKKI
3m
on Slrože ojekfiva Celje adis Celje V5 - EMO Celje dočrtost Maribor O kontejner Celje ion Selič. Šentjur NSTRUCTA, CeJje
K5 Gorica pri Slivnici
/tA 14HOT SB JWlMWmi:
Prijatelji Resevno, DINOS ■ Cel j t, 2SSS ■ območna organizacija Celje
7n\ ra s ritrviu; m» iwitaiJ:
Zavarovalnica Triglav, o.e. Celje, Ahac a.a.o. Stopče, KS S on i j ur, Janez Ree ni k - tem. gradbena delo - na Brdo, Šentjur
za »vi: khmwici so i»i:i?vi»i;vai i:
IL4D 4e injur, PO Slofi' lvo»i iruji- K»oi»jiico Območno obrrno ibcir,ti<o
i-nni|ui. № Želuiiii^ar C*Ijifr wl. f. (o-ljiLo VeMjur. Joic On-' • Oi('d|ii!ilvo 5-L'nf ju-r. АЛ *0l»ij ■ front It/pane ionfii/t,. Andi p I Ko ml j K"'" '•"Irljur, frOrtC Moinllt - rigpw.nn Vrtine. IPS |fovnni[r, Ioni» Bn|h -
Celjan Rok Cokan se je v tek zaljubil, ko je končal športno pot na področju borilnih veščin. Potreboval je nove športne izzive in kmalu je spoznal, da mu tek v naravi, gorski tek in tek na dolgih razdaljah zelo ustrezajo. Bolj kot je proga zahtevna in razgibana, bolj kot se zlije z naravo, raje jo preteče. Ker je človek, ki želi vselej doseči ali narediti nekaj več, si v času, ko se pripravlja na novo tekmovalno sezono, zastavlja svojevrstne izzive. Tako je v začetku februarja v 26 urah in 43 minutah iz doline tridesetkrat pritekel do stolpa na Resevni ter premagal več kot 8848 metrov višinske razlike, kolikor je visoka najvišja gora na svetu Mount Everest.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Med športnimi navdušenci, ki radi preizkušajo meje lastnih zmogljivosti, je vedno bolj priljubljen tako imenovan everesting. Izziv je na papirju povsem preprost. Tekač, poho-dnik ali kolesar izbere hrib kjerkoli na svetu in se nanj zapored povzpne tolikokrat, da je seštevek premaganih višinskih metrov enak 8848, kolikor je visok Mount Everest. Vzpon na najvišjo goro sveta je vse prej kot prijeten in sproščen sprehod. Prej življenjsko nevarna izkušnja, ki so jo doživeli in preživeli le redki. Po drugi strani je Resevna, ki je visoka 682 metrov, med obljudenej-šimi hribi v naši regiji.
Rok Cokan je v celjskem klubu Iva Reya najprej treniral judo, nato se je preusmeril v ju-jitsu in se priključil Policijskemu klubu borilnih veščin Celje, kjer je ostal do prve športne »upokojitve«. Že kot tekmovalec v borilnih veščinah je bil pripravljen veliko trenirati in je znal prenesti bolečino. Danes je družinski človek, oče dveh deklic, zaposlen v podjetju za gradbeni inženiring, in rekreativni tekač, ki premaguje neverjetne razdalje in se preizkuša v vzdržljivostnih gorskih tekih. (Foto: SHERPA)
Podvig je Rok Cokan začel ravno v času odprtja letošnjih zimskih olimpijskih iger na Kitajskem. Končal ga je v času, ko so naše smučarske skakalke Sloveniji priska-kale prvi letošnji medalji. Vzdušje je bilo po skoraj 27 urah teka in hoje v Planinskem domu na Resevni temu primerno, in sicer zmagoslavno.
Rok Cokan, nekdanji judoist in uspešen tekmovalec v ju-jitsu, ki se je v zadnjih letih povsem preobrazil v vzdržljivostnega tekača, se je odločil, da bo s tekom na Resevno zbral toliko višinskih metrov, kot meri najvišja gora na svetu. Ker pohodna višina Resevne od vznožja do vrha znaša približno tristo metrov višinske razlike, je bil Cokanov izračun precej preprost - trideset zaporednih vzponov.
Na papirju je ta matematika sicer preprosta, v praksi pa je izziv zelo zahteven. A tisto, kar je zahtevno, je za 36-letnega Cokana zgolj izziv. »Običajne stvari me ne zanimajo. Všeč so mi drugačni, ekstremni in adrenalinski izzivi,« pravi.
Načrtoval v tišini, končal ob glasbi
»Odločitve, da bom everesting tokrat zares opravil, nisem želel obešati na velik zvon. Dva dni pred načrtovanim začetkom sem o tem obvestil petnajst prijateljev, ki radi tečejo, in jih povabil, naj se mi pridružijo. Takšnega odziva resnično nisem pričakoval,« je povedal nekaj dni po premaganih približno devet tisoč višinskih metrih. Za podvig je potreboval 26 ur in 43 minut.
Šele po nekaj prespanih dneh in številnih odzivih, tudi medijskih vprašanjih, se je začel zavedati, da je v resnici naredil »kar veliko stvar«. Predvsem ga veseli, da je »v hrib pognal« toliko ljudi. Le prvi vzpon je opravil povsem sam. Že ob prvem spustu je namreč na polovici poti srečal prijatelja, ki je
PREIZKUS TELESA IN DUHA
37
v
Dra^ -o- vdebae^d^-^ В.Јел^:^ „ДјН ■
poipn M- i	Дехд1о ^vic^l^
©
UbUAJO^
ж
NIC	bou ^ОГ
v I
ha адси •
Prijatelje je v svojem slogu povabil k sodelovanju: »Nič ne boli bolj kot sedenje na kavču.« Veliko se jih je odzvalo, ki so ga podnevi in ponoči spremljali ter spodbujali med podvigom.
»Hrib mi je preprosto všeč, tudi ljudje so >fajn<. Pred leti sem tukaj tudi že odtekel polovični everesting izziv, tako da odločitev o tem niti ni bila težka,« je na odgovor, zakaj Resevna, odgovoril Cokan, ki večino treningov opravi po stezah, ki vodijo na Anski vrh.
potem nekaj časa tekel z njim. »Ko je eden prenehal, je prišel drugi in v nekaterih trenutkih nas je skupaj teklo tudi dvanajst. Tudi ponoči so me ves čas spodbujali in spremljali,« pripoveduje navdušen in široko nasmejan. Ne samo da so ga prijatelji tekači spremljali na progi, na vrhu so mu pripravili pravo »fešto« že med tekom. Ob nočnih vzponih sta za dodatno spodbudo in vzdušje poskrbela Rokova prijatelja, brata Davor in Denis Kukovič, ki sta razgledni stolp na Resevni s pomočjo žarometov ovila v pisane barve. Izkazali so se tudi domači planinci, ki so pripravili nepozabno vzdušje. Veseli in počaščeni so bili, da si je Cokan za ta podvig izbral ravno Resevno.
»Pri gorskem teku je vse skupaj bolj zanimivo, razburljivo in nepredvidljivo. Ko tečeš po gozdnih poteh, nikoli ne veš, kaj te čaka za naslednjim ovinkom, pazljiv moraš biti, kako in kam stopiš, hkrati si ves čas povezan z naravo.«
»Prav neverjetno je bilo,« pravi sogovornik, ki razkrije, da se z organizacijo resnično ni ukvarjal. Poskrbel je, da je imel ob vznožju in na vrhu dovolj rezervnih oblačil in obutve ter okrepčil. Za vse ostalo so poskrbeli drugi. V tajnosti. Tako kot se je on pripravljal na podvig.
Tega je, kot je priznal, sam pri sebi načrtoval že dlje časa. »S tem sem se želel spoprijeti že prej, a sem vedno iskal najprimernejše vreme, ki ga seveda nikoli ni bilo. Najprej sem načrtoval, da se bom tega lotil poleti, ko je dan najdaljši. A se nikoli ni izšlo. Zdaj sem se
odločil in to izpeljal,« pravi simpatičen Celjan, ki je za marsikoga skrajen podvig vzel predvsem kot dober trening v okviru priprav na prvi letošnji pravi izziv, sto milj Istre. Gre za 170 kilometrov dolgo tekaško preizkušnjo od Labina do Umaga. Tega tekmovanja se je želel udeležiti že lani, a mu je to tik pred odhodom na hrvaško obalo preprečila korona.
Žitne ploščice in testenine
Rok Cokan ves čas poudarja, da se s tekom ukvarja povsem rekreativno. Marsikdo sicer težko verjame, da lahko rekreativec premaga takšne napore, a sogovornik pravi, da je mogoče.
Na treningih pred letošnjo sezono, v kateri se namerava udeležiti treh ali morda štirih tovrstnih ultramaratonskih preizkušenj, je moči združil z osebnim trenerjem Urhom Toplakom. Predvsem ga žene želja po gibanju. O tem priča tudi njegov rek, ki ga skuša upoštevati: »Nič ne boli bolj kot ležanje na kavču.«
Čeprav je prehrana pri doseganju vrhunskih rezultatov v športu zelo pomembna in tudi številni rekreativci zelo pazijo, kaj vnašajo v svoje telo, je Rok tudi glede tega nekoliko drugačen. Sicer skrbi, da se prehranjuje zdravo in raznoliko, a se na njegovem jedilniku znajdejo tudi »priboljški«.
Tudi v dnevu, ko se je tridesetkrat povzpel na vrh Resevne, je bila prehrana precej drugačna, kot smo je vajeni pri večini tekačev. »V tem času sem pojedel štiri frutabele, dve skledi testenin in tri sendviče s kuhanim pršutom. Popil sem dvanajst litrov tekočine, večinoma izotonične napitke in ledeni čaj, tako da se mi je ta >cuker< zdaj kar malo ustavil,« pravi in doda, da si je po teku privoščil pečena jajčka na ocvirkih in »špricer«.
Od »pretepača« do tekača
Rok Cokan se s športom ukvarja že od otroških let. Ko je prestopil prag osnovne šole, se je podal na tatami in se posvetil judu. Kasneje je presedlal na ju-jitsu in s Policijskim klubom borilnih veščin Celje dosegel tudi nekaj vidnejših rezultatov. Med drugim je leta 2015 postal državni podprvak.
Ko je leta 2016 uspešno športno pot v svetu borilnih veščin končal, je začel iskati nove športne izzive. »Potreboval sem novo športno drogo,« pravi v smehu. Na začetku se je še malo lovil. Preizkušal se je v teku, kolesarjenju in krosfitu. »Tek mi je postajal vedno bolj všeč, preprosto sem užival. Zadnjih pet let sem se res usmeril predvsem vanj.« S tekom se ukvarja rekreativno, posebnih tekmovalnih želja nima, a vseeno svoje zmogljivosti rad preizkuša na številnih organiziranih rekreativnih tekmovanjih, ki se jih udeležujejo tudi profesionalni tekači.
Uživa predvsem v gorskih tekih, čeprav mu tudi premagovanje maratonskih razdalj na ravnini ni povsem tuje. »Pri gorskem teku je vse skupaj bolj zanimivo, razburljivo in nepredvidljivo. Ko tečeš po gozdnih poteh, nikoli ne veš, kaj te čaka za naslednjim ovinkom, pazljiv moraš biti, kako in kam stopiš, hkrati si ves čas povezan z naravo,« z zanosom pojasnjuje svojo strast do gorskega teka.
Rok vsekakor ni povprečen rekreativec in tudi preobrazba iz tekmovalca v borilnih veščinah v tekača ni ravno nekaj povsem običajnega. Ne nazadnje je telesna zgradba tekmovalcev v borilnih športih precej drugačna kot pri tekačih. Drugačen je tudi način vadbe. »Seveda nisem takoj začel premagovati zelo dolgih razdalj. Najprej sem pretekel nekaj kilometrov in to ves čas nadgrajeval. Tudi sicer sem takšen, da želim vedno dodati še nekaj več, želim še
»Ko je težko, lahko nekako z
•	v	I	i v •
mislijo presežem bolečino. Znam premagati krizo, ki se na takšnih preizkušnjah pojavi. V trenutku zelo pomembno vlogo odigrajo psihična trdnost, osredotočenost na cilj in odločnost. Tako potem hitreje in lažje odmisliš bolečino ter vse to pretvoriš v dodatno energijo.«
malo dlje. Vedno želim narediti nekaj več od >normalnega< oziroma običajnega. Zanimajo me predvsem ekstremne stvari in podvigi,« pravi. Ob tem doda, da je pri doseganju takšnih rezultatov, ko gre človek tudi čez svoje zmožnosti in morda v nekem trenutku deluje tudi povsem nezavedno, pomembna ustrezna miselnost. »Na srečo imam glavo naravnano za takšne stvari, saj je to pri takšnih naporih res zelo pomembno. Ko je težko, lahko z mislijo presežem to bolečino. Znam premagati krizo, ki se na takšnih preizkušnjah pojavi. V trenutku zelo pomembno vlogo odigrajo psihična trdnost, osredotočenost na cilj in odločnost. Tako potem hitreje in lažje odmisliš bolečino ter vse to pretvoriš v dodatno energijo.«
To, da lahko danes - kljub rednim in napornim treningom borilnih veščin v preteklosti -brez bolečin premaguje neverjetne razdalje in napore, pripisuje tudi temu, da na dosedanji športni poti ni bil nikoli resno poškodovan. K temu sta zagotovo pripomogla izjemna telesna pripravljenost in sistematičen pristop k treningom.
Foto: osebni arhiv
38
SPREJEMI OLIMPIJCEV
V petek Tim Mastnak v Medlogu, v nedeljo Gloria Kotnik ob Velenjskem jezeru
Hitrima in predrznima pripravili sprejema v Celju in Velenju
Neizmerno sta se odličij veselila Celjan Tim Mastnak in Velenjčanka Gloria Kotnik.
Rajanje pozno v noč
V petek je v Celju malce deževalo; kot da je nebo jokalo za zlato medaljo. Proti večeru se je zjasnilo, Tim in oče Robert pa sta se vozila iz Milana. Sto metrov pred hišo Mastnakovih je bila cestna zapora. Timova Mama Roza in sestra Patricija sta se s pomočjo prijateljev zelo
potrudili. Pijače je bilo na pretek, mnogim je pomagala, da so lažje dočakali prihod njihovega junaka. Med množico so bili tudi predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda, predsednik NK Šampion Matjaž Zupanc, Matevž Petek, ki je leta 2005 na svetovnem prvenstvu v Whi-stlerju osvojil srebrno medaljo v akrobatskih skokih in štirikrat zmagal na tekmah za svetovni pokal, Zoran Golc, eden izmed najboljših celj-
SPREJEMI OLIMPIJCEV
39
V rumenem plašču je Glorijina mama Karmen.
Z leve stojita župan Velenja Peter Dermol in trener za telesno pripravo Sašo Pistotnik, z desne pa so predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik, predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Sodržnik in Glorijin trener Aco Sitar.
skih košarkarjev doslej, Ti-mov trener za telesno pripravo Grega Marguč ... Dobrega razpoloženja ni skazilo slabo ozvočenje.Svoje navdušenje je izrazila tudi Nataša Ber-ginc. Tim je namreč ambasador njene vrhunske blagovne znamke za športna oblačila. »Tu je ljudi za dva Medloga,« je bil navdušen Tim. Slutil je, da se nekaj pripravlja doma, zato sestri pred prihodom ni razkril, kje se točno nahajata z očetom. Zdelo se je, da se je fotografiral z dvesto ali še več ljudmi.
Solz sreče ni
zmanjkalo
V Medlogu je bila tudi Gloria Kotnik. Domov se je
vrnila že v sredo. Najprej so jo pričakali v Velenju pri starših in starih starših. V soboto je morala (tako kot tudi Tim) v Ljubljano in Kranjsko Goro, sledil je nedeljski sprejem, ki sta ga ob Velenjskem jezeru pripravili Občina Velenje in Športna zveza Velenje. Na Visti so igrali harmonikarji Roberta Gotarja, Gloria si je večkrat obrisala oči, ki so se ji ro-sile. Imenitno prizorišče je zlahka sprejelo veliko število obiskovalcev, ki so pozdravili eno večjih senzacij olimpijskih iger v Pekingu (intervju s Kotnikovo je na straneh 18, 19).
Foto: SHERPA, Andraž Purg - GrupA
Spregovoril je tudi Glorijin oče Peter, ki še ima pogodbo s kitajsko zvezo za vodenje deskarske reprezentance.
Sončno nedeljsko dopoldne je bilo kot nalašč za množičen obisk sprejema.
40
VARČUJEMO
Najcenejša je energija, ki je ne porabimo
Varčevanje se začne v glavi
Čeprav se nam zdi, da v svojem gospodinjstvu ne moremo privarčevati prav veliko energije, to ne drži. Pri ogrevanju, umivanju, kuhanju in razsvetljavi lahko že s preprostimi spremembami zmanjšamo porabo energije kar za tretjino, so prepričani v Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu. »Varčevanje z energijo ne pomeni slabšega življenjskega standarda, ampak je to dejanje sodobnega in osveščenega človeka, ki se zaveda pomena energije in njenega vpliva na okolje. Spremembam v naših glavah morajo slediti spremembe v nekaterih naših življenjskih navadah in razvadah ter nekatere tehnične spremembe v naših bivališčih,« poudarjajo v Eko skladu, kjer so pripravili nekaj nasvetov za varčevanje z energijo in vodo v vsakdanjem življenju.
Gospodinjstva so veliki porabniki vode, saj je v Sloveniji po domovih stočimo skoraj toliko, kot je porabijo vsa industrija, kmetijstvo in druge gospodarske dejavnosti skupaj, pravijo v Eko skladu.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je edina specializirana ustanova v državi, ki spodbuja naložbe v varstvo okolja. Dodeljuje ugodne kredite, od leta 2008 tudi nepovratna sredstva za različne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Občanom nudi tudi brezplačno energetsko svetovanje. Za obisk v lokalnih pisarnah (te so na voljo po vsej državi, v Celju v Smrekarjevi 1) se lahko naročite na spletni strani www.ensvet.si ali na brezplačni telefonski številki 080 1669.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Dejstvo je, da je najcenejša energija, ki je ne porabimo. Na prvi pogled se morda zdi, da v kuhinji ne moremo varčevati z energijo, vendar lahko s pametnim pristopom že z majhnim trudom privarčujemo marsikateri kilovat energije in posledično tudi evro, pravijo v Eko skladu. Tako na primer navajajo, da privarčujemo že, če kuhamo v pokritih posodah, saj lahko s tem zmanjšamo porabo električne energije tudi do trikrat. Privarčujemo tudi, če velikost kuhalne plošče izberemo glede na premer posode. Majhna posoda na veliki plošči namreč pusti povsem neizkoriščen obod, prek katerega energija uhaja v zrak. Pametno je tudi izklopiti kuhalno ploščo nekaj minut pred koncem kuhanja, saj je v njej dovolj toplote, da se hrana skuha. Enako velja za električno pečico - izklopimo jo približno deset minut pred koncem peke, svetujejo v Eko skladu. Ob tem dodajajo, da vrata pečice med peko odpirajmo čim manjkrat, čim pogosteje pri peki uporabljajmo ventilator in ko je mogoče, pecimo več jedi hkrati.
Uporaba
gospodinjskih
aparatov
Gospodinjski aparati so tipični porabniki električne energije. Nekateri so stalno vključeni (hladilnik, zamrzovalnik), zato porabljajo veliko električne
energije. V Eko skladu svetujejo, naj pri nakupu novih aparatov izberemo takšne, ki spadajo v višji energetski razred (A++ ali podobno). »Ti so običajno nekoliko dražji od manj učinkovitih, vendar se nakup zaradi manj porabljene električne energije povrne v nekaj letih,« pravijo.
Dobro je vedeti tudi, da je optimalna temperatura v hladilniku približno 6 stopinj Celzija ter v zamrzovalniku -18 do -16 stopinj Celzija, pri čemer hladilnika in zamrzovalnika ne odpiramo po nepotrebnem. Vanju sodi le ohlajena hrana, iz hladilnika in zamrzovalnika redno odstranjujmo ledene obloge, saj izrazito povečajo porabo električne energije. Prav tako pazimo, da zamrzovalnika in hladilnika ne postavimo v neposredno bližino telesa ali naprave, ki oddaja toploto, in tudi ne tja, kjer lahko nanj sije sonce. In še: prazni hladilniki in zamrzovalne skrinje so največji porabniki energije, zato njihovo velikost izberemo glede na svoje potrebe.
Varčevanje pri
razsvetljavi
Veliko električne energije v gospodinjstvih porabimo za razsvetljavo. Da bi privarčevali na tem področju, upoštevajmo naslednje: kjer lahko, izkoristimo naravno svetlobo. Delovne površine, npr. pisalna miza in kuhinjski pult, naj bodo čim
bližje oknu. Uporabljajmo varčne sijalke, saj je njihova življenjska doba desetkrat daljša od
navadnih žarnic. »Če šestde-setvatno sijalko nadomestimo z enajstvatno varčno sijalko, lahko dosežemo do osemdeset odstotkov prihrankov pri električni energiji v primerjavi z navadnimi žarnicami. Ko izbiramo varčno sijalko, moramo biti pozorni na svetilnost, tip, velikost in tip grla. Cena je odvisna od kakovosti, oblike, moči in različnih dodatnih lastnosti,« pojasnjujejo v Eko skladu. Na porabo električne energije vpliva tudi pravilna razporeditev svetil. Ker je najbolj varčna ugasnjena sijalka, luči ugašaj-mo vedno in povsod, kjer jih ne potrebujemo.
Kako prihraniti pri porabi vode?
Varčevanje z vodo ni le energetski izziv, temveč tudi ekološka nujnost. Gospodinjstva so veliki porabniki vode, saj je v Sloveniji po domovih stočimo skoraj toliko, kot je porabijo vsa industrija, kmetijstvo in druge gospodarske dejavnosti skupaj. »Povprečna gospodinjska poraba vsakega prebivalca v Sloveniji znaša danes približno petdeset kubičnih metrov letno, kar je sto štirideset litrov dnevno. Poraba je v mestih trikrat večja kot na vasi. Veliko vode po nepotrebnem odteče v kanal zaradi napak, ki se nam zdijo nepomembne. Zmerno kapljajoča pipa v mesecu izgubi približno dvesto dvajset litrov vode, puščajoči kotliček za splakovanje stranišča pa lahko v mesecu zapravi kar petnajst kubičnih metrov vode,« navajajo v Eko skladu.
Na kaj moramo biti pri rabi vode v gospodinjstvu še pozorni? V Eko skladu svetujejo, naj pri nakupu WC-kotlička izberemo takšnega, ki ima dve stopnji splakovanja - z manj in več vode. Tako lahko porabo vode zmanjšamo do trideset odstotkov. Raje se prhajmo kot kopajmo, saj pri prhanju običajno porabimo trikrat manj vode (približno petdeset litrov) kot pri kopanju (od sto petdeset do dvesto litrov). Vestno za-
Znesek na položnici bomo zmanjšali tudi z uporabo varčnih sijalk. Ker je najbolj varčna ugasnjena sijalka, luči ugašajmo vedno in povsod, kjer jih ne potrebujemo.
Š7
pirajmo pipo takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo. Dobro je vedeti tudi, da pri ročnem pomivanju posode lahko porabimo do štirikrat več vode (in energije) kot v sodobnem pomivalnem stroju.
Ogrevanje in zračenje
Marsikateri evro lahko privarčujemo tudi pri ogrevanju. Toploto je v prostoru mogoče bolje zadrževati s premišljenim načinom ogrevanja in primerno izolacijo stavbe. V Eko skladu
Tudi naprave v stanju pripravljenosti (različni polnilci) porabljajo električno energijo, nekatere kar tretjino energije, ki jo sicer porabijo v delovanju. Zato je treba naprave izklapljati iz vtičnice. »Ena od priročnih rešitev je uporaba podaljška z več vtičnicami s stikalom za izklop, ki omogoča preprost izklop več naprav naenkrat. Pri nakupu novih naprav preverimo, koliko elektrike porabijo v stanju pripravljenosti, in izberemo model, ki nima porabe elektrike v stanju pripravljenosti,« navajajo v Eko skladu.
pravijo, da je treba temperaturo prostorov, če je le mogoče, prilagoditi glede na rabo prostora. Prehodne prostore, ki so v uporabi le del dneva, ogrevamo bistveno manj kot bivalne. Temperatura v bivalnih prostorih naj bo v zimskem času 20 do 21 stopinj Celzija, medtem ko naj bi bila temperatura v spalnicah 17 do 18 stopinj Celzija. Ceneje in bolj prijazno do okolja namreč je, če se topleje oblečemo, saj vsaka dodatna stopinja temperature v prostoru poveča porabo energije za šest odstotkov.
Pozorni moramo biti tudi na pravilno delovanje radiatorjev. To pomeni, da moramo omogočiti pravilno kroženje zraka v
>J
prostoru, zato radiatorjev nikoli ne smemo pokrivati ali tik nad njimi postaviti police. Pri daljši odsotnosti radiatorje delno ali povsem zapremo.
Med največje toplotne izgubarje sodijo okna in vrata, saj skozi steklo in špranje uhaja največ toplote. Pred kurilno sezono zato preverimo tesnjenje oken. V zimskih mesecih ponoči okna po možnosti zastirajmo s polkni, z roletami ali debelimi zavesami. V kurilni sezoni prostore zračimo v najtoplejšem delu dneva. Bolje je krajši čas zračiti z na stežaj odprtimi okni kot dlje časa s priprtimi okni, še svetujejo v Eko skladu.
%
r n
15W 230V-1t0mA ЕУ
Foto: Pixabay
Marsikateri evro lahko privarčujemo tudi pri ogrevanju. Kot navajajo v Eko skladu, vsaka dodatna stopinja temperature v prostoru poveča porabo energije za šest odstotkov.
VARUJEMO NARAVO
41
Pri cvrtju hrane ostane veliko odpadnega olja, ki žal pogosto konča v odtoku ali straniščni školjki. To lahko povzroči resne težave in škodo okolju, odtočnim cevem in čistilnim napravam. Zato moramo odpadno olje oddati v za to namenjene zbiralnike.
Kam z odpadnim jedilnim oljem?
(B)olje za okolje
Po domovih že diši po krofih. Samo v pustnem času jih pojemo več milijonov, ob čemer pripravljamo še druge ocvrte dobrote, kot so miške, flancati ... Pri tem nastane ogromno odpadnega jedilnega olja, ki je nevaren odpadek, če konča v odtoku, straniščni školjki ali na domačem kompostu. Le liter odpadnega jedilnega olja, zlit v odtok ali naravo, lahko onesnaži tudi milijon litrov pitne vode, opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer so pripravili nasvete, kako pravilno ravnati z oljem, ki nam ostane po cvrtju, da bomo s tem naredili najmanj škode okolju.
BOJANA AVGUSTINCIC
Zlivanje olja od peke krofov ali cvrtja piščanca v odtok lahko povzroči resne težave in škodo okolju, odtočnim cevem in čistilnim napravam. »Olje, nabrano na površini vode, onemogoča prehod kisika in s tem življenje vodnega živalstva ter rastlinstva. Nalaga se na stenah kanalizacijskih cevi in s tem otežuje prehod drugih odplak, čiščenje cevi pa je zelo zahtevno, saj so pogosto zakopane globoko pod zemljo. Če konča v greznici ali mali komunalni čistilni napravi, se izloči na površino in onemogoči vnos zraka do odplak, kar povzroči slabo delovanje ali celo prekinitev delovanja greznice ali male komunalne čistilne naprave. Moti tudi proces naravne razgradnje,« pojasnjujejo v ZPS. Če odpadno jedilno olje odvržemo med biološke odpadke, na kompost ali drugam v naravo, onemogočimo naraven razkroj in delovanje mikroorganizmov. Sčasoma se spere do podtalnice, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Ko je podtalnica onesnažena, lahko traja več sto let, da se
njena kakovost obnovi ali izboljša, dodajajo.
Namesto v odtok v
zbiralnik ali zbirni
center
Zakonodaja (Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi) nam nalaga, da moramo odpadno jedilno olje pravilno zavreči. Prepovedano ga je mešati z drugimi odpadki in ga zlivati v kanalizacijo ali greznice. Vsi organizirani obrati prehrane so dolžni zbirati in oddajati odpadno jedilno olje pooblaščenim družbam.
Kako olje po uporabi pravilno zavržemo v gospodinjstvu? Ohlajenega precedimo v plastično ali stekleno posodo oziroma namensko posodo za zbiranje. Posodo dobro zapremo in jo do odvoza na zbirno mesto hranimo na temnem in hladnem mestu, pojasnjujejo v ZPS. Odpadno jedilno olje lahko oddamo v ulične zbiralnike. To so namenske zbiralne posode, postavljene na ekoloških otokih ali samostojno na pogosto obiskanih mestih, v katere lahko prelijemo odpadno jedil-
Kako pravilno cvremo?
•Cvremo pri temperaturi od 160 do največ 170 stopinj Celzija (vsakih dodatnih 10 stopinj Celzija podvoji hitrost oksidacije maščob).
•Živil pred cvrtjem ne solimo (sol pospešuje oksidacijo).
•Ne pretiravamo s sredstvi za vzhajanje in jajci v testu (olje prehitro potemni).
•V vroče olje ne dodajamo mokrih živil (povzroči burno penjenje in pospešeno razgradnjo maščob).
•Za cvrtje potrebujemo pri visokih temperaturah obstojno maščobo. Primerna izbira so sončnično olje in različna druga rastlinska olja (oljčno, arašidovo, ogrščično).
Vir: Zveza potrošnikov Slovenije
olje, uporabimo večkrat in je vmes ne spiramo. Če želimo zavreči plastenko, v kateri je bilo shranjeno olje, jo je treba popolnoma izprazniti in odložiti v namenski zabojnik za odpadno mešano embalažo. Pred tem je ni treba spirati, le pazimo, da iz nje ne kaplja,« pojasnjujejo v ZPS.
Predelava v biodizel
in dišeče sveče
Odpadno jedilno olje je odlična surovina. Komunalna podjetja ga prodajo posredniku, ki ga odpelje v predelavo. Med epidemijo ga je bilo manj zaradi zaprtja gostinskih lokalov, ki so njegov največji proizvajalec, zato je postalo še bolj zaželena surovina. Na trgu dosega ceno tudi do štiristo evrov na tono, navajajo v ZPS.
»Zaradi visoke cene in dobrih možnosti za predelavo odpadnega jedilnega olja ne sežigamo, temveč ga večino izvozimo v druge države članice EU, največ v Avstrijo in Nemčijo, kjer ga v rafinerijah predelajo v biodizel in glicerin, ki se uporablja v farmaciji. Iz
litra odpadnega olja nastane 0,9 litra biodizla,« pojasnjuje Anja Bolha iz ZPS. Ob tem dodaja, da v Sloveniji trenutno ni predelovalca, ki bi bil zmožen predelati večje količine omenjene surovine v biodizel. Nekaj odpadnega jedilnega olja pa predelajo v dišeče sveče.
Vsako leto več
odpadnega olja
Po podatkih Statističnega urada RS so zbiralci v letu 2019 zbrali 255 ton odpadnega jedilnega olja in masti iz gospodinjstev, v letu 2020 že 302 tone. »Večjo količino zbranega olja lahko pripišemo mnogim akcijam osveščanja in namestitvam novih uličnih zbiralnikov,« menijo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Tudi komunalna podjetja opažajo večje količine zbranega olja po namestitvi zbiralnikov. Še vedno veliko olja konča tam, kjer ne bi smelo.
V zvezi potrošnikov so decembra 2021 izvedli spletno anketo, ki je pokazala, da večina vprašanih (65 odstotkov) že zbira olje in ga odnaša na za
to primerno zbirno mesto, še vedno pa ga približno petina vprašanih (21 odstotkov) zliva v odtok ter približno desetina (8 odstotkov) kar na kompost oziroma v naravo. Med mešane odpadke ga odvrže šest odstotkov vprašanih. Po lastni oceni anketiranci v povprečju zavržejo približno osem litrov odpadnega jedilnega olja na leto, med njimi so tudi takšni, ki dosežejo dvesto litrov, navajajo v ZPS.
Anketa je pokazala tudi, da na območjih, kjer so nameščeni ulični zbiralniki, manj ljudi narobe odvrže odpadno jedilno olje, to je na kompost, v naravo, smeti ali odtok. »Namenski ulični zbiralniki torej pripomorejo k pravilnemu ločevanju in zbiranju odpadnega jedilnega olja, saj potrošniku skrajšajo pot do zbirnega mesta in zahtevajo manj logistike pri zbiranju in shranjevanju. K pravilnemu zbiranju pripomorejo tudi akcije osveščanja in razdeljevanje namenskih posod za zbiranje odpadnega jedilnega olja doma,« še ugotavljajo v ZPS.
Foto: Pixabay
no olje, v nekatere lahko odvr-žemo dobro zaprto plastenko z oljem. Odpadno olje lahko oddamo tudi med akcijami zbiranja nevarnih odpadkov na terenu, ki jih komunalna podjetja organizirajo enkrat do dvakrat na leto, večinoma spomladi in jeseni. Tretja možnost je oddajanje odpadnega olja v zbirnih centrih.
Katere vrste
maščobe sodijo v
zbiralnik?
V zbiralnik vsekakor ne spadajo ostanki hrane, torej je treba maščobo pred zbiranjem precediti, poudarjajo v ZPS. Prav tako vanje ne sodi mešanica olja in kisa, ki nam na primer ostane pri pripravi solate, kot tudi ne z detergen-tom ali vodo pomešano olje. V zbiralnike lahko oddamo mešanico odpadnega jedilnega olja in živalske maščobe (na primer maslo, mast), vendar to ni priporočljivo v zimskem času, opozarjajo v zvezi potrošnikov, saj se živalska maščoba strdi pri višjih temperaturah kot jedilno olje in lahko zamaši zbiralnik ter onemogoči črpanje. Čiste živalske maščobe ni mogoče preliti v zbiralnik, lahko pa jo oddamo v plastenki v zbirnem centru. K odpadnemu jedilnemu olju tudi ne smemo dodajati motornih olj, saj niso primerna za izdelavo biodizla. »Le liter odpadnega motornega olja v stolitrski posodi lahko uniči vso surovino. V tem primeru lahko gre mešanica le v sežig, s čimer izgubi vrednost kot surovina. Najbolje je, da posodo, v kateri smo shranjevali
Miti in resnice o odpadnem jedilnem olju
Če olje zmešamo z deter-gentom in speremo v odtok, s tem ne naredimo nobene škode komunalnemu sistemu ali okolju.
Pojasnilo: Ob dodatku detergenta se olje razprši na manjše kapljice, a se vseeno nalaga na odtočnih ceveh in je odlično lepilo za ostalo nesnago. Ujame se v čistilnih napravah in povzroča dodatno delo ter stroške zaradi odstra-
njevanja. Kanalizacijski sistem ni popolnoma tesen, zato lahko s kapljicami vode uhaja tudi olje. Mešanje odpadnega jedilnega olja z detergentom in spiranje v odtok zato nista primeren način odstranjevanja.
Če odpadno jedilno olje se-žgemo v peči skupaj z nafto, s tem ne naredim škode okolju.
Pojasnilo: Kurjenje odpadnega jedilnega olja v domači peči je tako kot vsako drugo
nenadzorovano sežiganje odpadkov prepovedano, saj lahko predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi. Olje vsebuje kar nekaj nečistoč in vode, ki ostane po cvrtju, ima tudi drugačne fizikalne lastnosti (temperatura vrelišča, viskoznost ...) kot kurilno olje, zato je zgorevanje nepopolno in lahko predstavlja nevarnost tako za okolje kot za kurilni sistem.
Vir: Zveza potrošnikov Slovenije
Družba Simbio zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev na terenu s premično zbiralnico organizira dvakrat letno, ponavadi spomladi in jeseni. Običajno po teži prevladujejo odpadna motorna olja, sledijo odpadna električna in elektronska oprema, barve, lepila in smole ter odpadno jedilno olje. Tega v posamezni akciji zbiranja nevarnih odpadkov na terenu zberejo več kot dve toni. (Foto: Simbio)
тЖшШШћ
V občini Laško so posebne zbiralne posode za odpadno jedilno olje nameščene na treh mestih. V prihodnje nameravajo postaviti še dve takšni posodi v Zbirnem centru Strensko. (Foto: Komunala Laško)
Posebne posode za zbiranje odpadnega jedilnega olja so na Celjskem nameščene še na območju Slovenskih Konjic ter Obsotelja in Kozjanskega. V Slovenskih Konjicah so ulični zbiralniki nameščeni v Zbirnem centru Slovenske Konjice, v Kajuhovi ulici, Ulici Toneta Melive, Slomškovi ulici in na Starem trgu v Ločah. V OKP Rogaška Slatina so zbiralnike odpadnega jedilnega olja namestili v Zbirnem centru Šmarje pri Jelšah, pri vrtcu v Pristavi pri Mestinju ter v Ulici XIV. divizije in Ulici Kozjanskega odreda v Rogaški Slatini. Kje je vam najbližji zbiralnik oziroma zbirni center, lahko preverite tudi na spletni strani www.ojo.si.
Komunala Laško je konec leta 2018 začela pilotni projekt ločenega zbiranja odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev. Za to so na dveh mestih v Laškem (na Rimski cesti in v Badovinčevi ulici) in na enem v Rimskih Toplicah (na Aškerčevi cesti) postavili dvestolitrske zbiralne posode. Vsem prebivalcem, ki živijo v neposredni bližini vseh treh zbirnih mest, so razdelili 2,2-litrske zbirne posodice. V prihodnje nameravajo zbiralni posodi za odpadno jedilno olje (eno za potrebe OŠ Primoža Trubarja Laško in drugo za OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice) postaviti tudi v Zbirnem centru Strensko.
42
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Za domovino z rokom naprej - kratka zgodovina celjske rokovske glasbe (2)
Celjska popularna glasba
Celjski glasbeniki so ves čas sledili glasbenim smernicam, ki jih je zapovedovala predvsem zahodna glasbena industrija. Po drugi svetovni vojni je ta vpliv prihajal do poslušalcev predvsem s tujih radijskih postaj, kot sta bila Radio Luksemburg in Radio München. Z rahlim časovnim zamikom sta med Celjane prihajala džezovska plesna glasba in sving, kasneje tudi bugivugi ter seveda bluz in rokenrol.
CELJSKI R'N'B IN JETHRO TULL. Poleg nekaterih izvrstnih celjskih glasbenikov, kot sta Mojmir Sepe in Tadej Hrušovar (Bele vrane, Pepel in kri), ki sta v svojih najbolj plodovitih letih ustvarjala v Ljubljani, so se že sredi 60. let 20. stoletja pojavile prve skupine, ki so igrale r'n'b in beat.
Najbolj prodorni med njimi sta bili zagotovo Syncope in Spomini na prihodnost. Prva je bila sestavljena iz samih vrhunskih glasbenikov, katerih zasedba je poleg klasičnega tria boben, bas, kitara vsebovala tudi klaviaturista in pihalno sekcijo. Njihov najbolj odmeven koncert je bil v Hali
Tivoli. Druga skupina je bila ena prvih slovenskih skupin, ki je že v 60. letih ustvarjala avtorsko glasbo. V zasedbi so po vzoru skupine Jethro Tull imeli tudi flavtista. Žal nobena od skupin ni imela dolgega roka trajanja, kar člani pripisujejo predvsem preveliki oddaljenosti od Ljubljane.
Band Syncope. Zasedba je bila sestavljena iz samih vrhunskih glasbenikov. Poleg klasičnega tria boben, bas, kitara je vsebovala tudi klaviaturista in pihalno sekcijo. (Foto: Brane Pilih, kopijo hrani: fototeka MNZC.)
Strelnikoff (alter rok). Med najbolj prodorne celjske skupine so zagotovo sodili Strelnikoff. Vidni ustvarjalci scene »underground« so so poleg tega, da so nastopali v slovenskih klubih in na festivalih, imeli nastope tudi na mednarodni klubski sceni. (Foto: Vasja Ocvirk, kopijo hrani: fototeka MNZC.)
FOLK ROK. Konec 70. let 20. stoletja je začela delovati skupina Kladivo, konj in voda. S svojim akustičnim pristopom in liričnostjo besedil je postala ena od nosilk tako imenovanega folk roka v Sloveniji.
HARDCORE Med najbolj prodorne celjske skupine je zagotovo sodila skupina Strelnikoff. Vidni ustvarjalci scene »underground« so poleg tega, da so nastopali v slovenskih klubih in na festivalih, imeli nastope tudi na mednarodni klubski sceni.
ELEKTRO ROK. Skupini Sfinkter in Eletric fish sta sredi 80. let sledili valu industrijskega oz. elektro roka.
CELJSKA SCENA. Z odprtostjo jugoslovanskih medijev in meja je v Celje lažje prihajala tudi sodobna glasba. Zato lahko ves čas sledimo celjskim glasbenim ustvarjalcem, ki so se odzivali s svojo glasbeno ustvarjalnostjo na različne popularne žanre, vse od roka, panka, hardco-ra, metala, popa, elektronske glasbe in drugih glasbenih podzvrsti. Med najvidnejše
ustvarjalne celjske skupine od leta 1960 do 1991 sodijo Syncope, Spomini na prihodnost, Osvajalci, Kladivo, konj in voda, Yuhuhu stric Vinko in njegovi, Phone box vandals, Kaya, Strelnikoff, Sfinkter, Eletric fish, Lokalna TV, Fakt, Generacija nasilja, Desant, Veronique. Svojo glasbeno pot je v Celju začel tudi Davor Klarić, eden vodilnih slovenskih rok klaviatu-ristov.
Sebastjan Weber Muzej novejše zgodovine Celje
ALBUM S CELJSKEGA
Kmečka ohcet v Žikovci nad Laškim pred 100 leti
Na domačiji Ojsteršek, po domače pri Volavšek v Žikovci nad Laškim 20, danes Ojstro 6, je bila 25. februarja 1922 čisto »taprava« kmečka ohcet. V cerkvi Sv. Martina v Laškem sta se poročila Antonija Ojsteršek (1902-1923) in Mihael Pod-breznik (1892-1963). Na fotografiji sta ob levi strani mize. Nevesta Antonija, hči Ane, rojene Deželak (1872-1949), in Mihaela Ojsterška (1865-1950), je bila na njeni poroki kot prvorojenka deležna posebne pozornosti.
Na desni strani ob mizi sta nevestini sestri Francka in Nežka v svečanih oblekah kot »dr'žici«, kar so lahko bile le »ledik punce«. Na skrajni levi strani fotografije je nevestin oče Miha st. in ob njem s cigareto v roki njen najmlajši brat Miha ml. (1910-1996), kasnejši naslednik oziroma gospodar na domačiji v Žikovci. Zadaj za njim sta nevestina mati Ana in stric Janez. Za ženinom pa nevestin stric Jošk (z brki) z ženo. Spredaj pa veseli muzikant »Goc« iz Lahomske gore. Antonija je že leto po poroki umrla pri porodu skupaj z otrokom. Vdovec Miha pa se je nato poročil z njeno sestro Francko, ki je bila »dr'žica« na poroki.
Rodbina Volavšek/Ojsteršek iz Žikovce je bila vpisana v zemljiško knjigo že leta 1748. Lastništvo kmetije je prehajalo iz roda v rod, kar potrjuje tudi letnica »O. 1844. M.«, ki je na portalu Ojsterškove zidanice v Žikovci. Enaka oznaka »O. 1840. M.« (Ojsteršek Miha) je bila tudi vsekana na tramu lesene družinske hiše Ojsteršek (Žikovca).
Sicer pa so bile poroke takrat večinoma v zimskem času, pred pustom. To je bil čas, ko je bilo na kmetijah manj dela in tudi po zimskih kolinah dovolj hrane za pripravo poročne gostije. Med pustom in veliko nočjo pa cerkvenih porok praviloma ni bilo.
Prispeval: Jože Ojsteršek, Laško
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko.macek@knjiznica-celje. si, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st., medijski pokrovitelj: Novi tednik
ZA ZDRAVJE
43
Nezdrava hrana in pijača v prodajnih avtomatih
Energetske pijače v zdravstvenih ustanovah?
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je v imenu organizacij, vključenih v projekt Zveze potrošnikov Slovenije Moja izbira = veš, kaj ješ izbira, že lani septembra vsem zdravstvenim ustanovam in fakultetam poslalo pobudo, naj postane spoštovanje priporočil za polnjenje prodajnih avtomatov s hrano vstopni pogoj za ponudnike prodajnih avtomatov in njihovo nameščanje v njihovi ustanovi. To pomeni, da bi ponudniki avtomatov vanje morali nameščati zdrave prigrizke in pijače, kamor pijače in živila z več sladkorji ne spadajo. Odziv ustanov ni bil takšen, kot so ga v društvu pričakovali, čeprav se načeloma ustanove strinjajo, da bi takšno pobudo spremenile v prakso.
Videti je res privlačno, toda ali je tudi zdravo?
SIMONA ŠOLINIČ
Spomnimo se leta 2010, ko je popolna prepoved nameščanja prodajnih avtomatov s hrano in pijačami v šolah naletela na nekaj burnih odzivov staršev in šol. V letu 2012 je ta prepoved »preživela« še ustavno presojo. Prodajnih avtomatov s hrano in pijačami torej v osnovnih in srednjih šolah ni. A pri zdravstvenih ustanovah in fakultetah gre le za pobudo, naj pri razpisih za ponudbo v avtomatih na svojih območjih upoštevajo priporočila, ki dajejo jasne usmeritve. »Priporočila postavljajo merila za vključitev oziroma izključitev izdelkov znotraj različnih
kategorij živil na podlagi prehran-ske vrednosti, energijske gostote in mase. Kjer je glede na trenutno ponudbo na trgu to potrebno, je izbira omejena z najvišjimi dovoljenimi vsebnostmi maščobe, nasičenih maščobnih kislin, sladkorja, dodanega sladkorja in soli. Priporočila opredeljujejo osemdeset odstotkov ponudbe prodajnega avtomata, medtem ko preostalih dvajset odstotkov ponudbe lahko predstavlja prostor za dodatne točke v razpisnih pogojih,« pravi Anja Bolha, mag. inž. preh. iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Je glavni denar?
Pred dnevi je društvo organiziralo tudi novinarsko konferenco, na kateri je bila prisotna tudi predstavnica enega od ponudnikov, torej podjetja, ki ima takšne avtomate v lasti. Več kot očitno je v tem poslu - kot v vsakem podjetju - ključen dobiček. Ta se kuje s prodajo tistega, kar ljudje največ kupujejo. Kot je pojasnila predstavnica podjetja, se vsak dan sprašujejo, kako naj ravnajo, ko ponudijo zdravo izbiro v avtomatih, a takšna hrana ostane v njih. Zamenjajo jo s tistim, kar ljudje kupujejo. Enoličen model, pravi, ni najboljša stvar, treba je pretehtati, kakšne stvari so najbolj prodajane na nekem prostoru.
V podporo malim in velikim bolnikom
Stari grad je bil v ponedeljek in torek obarvan vijolično in rumeno. Razlog sta bila mednarodni dan epilepsije in mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Celje se je s tem pridružilo osveščanju Društva Liga proti epilepsiji Slovenije in Društva Junaki 3. nadstropja.
Epilepsija je ena najpogostejših nevroloških bolezni. V predelih sveta z razvitim zdravstvom se pojavlja pri približno odstotku prebivalstva. Pogosto jo spremljajo čustvene, umske in socialne posledice, s katerimi se vedno bolj uspešno spopadajo. Vijolična je barva, ki simbolizira tudi odpravo
strahov in predsodkov. Društvo Junaki 3. nadstropja so starši otrok, zdravljenih na hemato-on-kološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. Z zlatimi pentljami osveščajo o raku pri otrocih. Rumena barva simbolizira zlato pentljo v podporo otrokom in mladostnikom z otroškim rakom.
Če torej v neki ustanovi ljudje največ kupujejo vodo, je to jasen znak, da je treba ponuditi več manj sladkanih pijač. Do zdaj se je pokazalo, da izrazite spremembe niso uspešne, ampak je treba stvari uvajati postopno, po korakih, je še poudarila.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je že pred skoraj tridesetimi leti začelo spodbujati slovensko živilsko industrijo k proizvodnji ustreznih izdelkov, ki varujejo zdravje srca in ožilja. Gre za živila z manj maščobami, soli, sladkorja in z nižjo energijsko vrednostjo ter z veliko prehranskih vlaknin. S tem je društvo začelo spreminjati prehranjevalne navade ljudi.
Nesprejemljivo!
»Neustrezen način prehranjevanja je eden od bistvenih dejavnikov tveganja za nastanek prekomerne telesne teže in debelosti, srčno-žilnih bolezni in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Pred dvema letoma se je društvo pridružilo Zvezi potrošnikov Slovenije v projektu Moja izbira = veš, kaj ješ izbira. Zdravstvene ustanove in fakultete bi morale biti vzor pri nudenju zdravih izbir hrane ne le zaposlenim, ki avtomate mnogokrat izkoristijo za vmesne prigrizke, nekateri celo za obroke, ampak tudi bolnikom, obiskovalcem zdravstvenih ustanov in študentom na fakultetah. Predvsem zaposleni in študentje preživijo večinoma tretjino dneva v teh ustanovah, pri čemer so zanje živila iz prodajnih avtomatov edina ali vsaj pretežna izbira,« pravi mag. Nataša Jan, univ. dipl. biol., direktorica društva. Ob tem dodaja, da ponudba v prodajnih avtomatih kljub temu ostaja še neizkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad.
»Ljudje si želimo zdravo izbiro. To lahko predstavljajo okusna živila, ki so energijsko lažja, polna vitaminov in mineralov, zdravih maščob ter s čim manjšim deležem enostavnih ogljikovih hidratov. Počasi bodo osvojila uporabnike prodajnih avtomatov za
hrano, če bodo le imeli možnost zdravih izbir v njih,« dodaja Jano-va. S tem se strinja tudi Jasmina Bevc Bahar iz Zveze potrošnikov Slovenije: »Nesprejemljivo je, da še danes v številnih prodajnih avtomatih, celo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi predstavljali zgled na področju ohranjanja javnega zdravja, prevladujejo prigrizki in pijače z nizko hranilno vrednostjo ter visoko energijsko vrednostjo, vsebnostjo maščob, soli in sladkorja. Upamo, da bo postopoma vedno več ustanov med razpisne pogoje za ponudnike kot enega od pogojev umestilo priporočila za polnjenje prodajnih avtomatov. Ponudniki namreč ta priporočila poznajo in imajo na voljo ponudbo, s katero bi upoštevali priporočila.«
Vedno bolj osveščeni
Možnosti za prenovo ponudbe v prodajnih avtomatih na fakultetah, v zdravstvu in socialnih ustanovah tako obstajajo, so jasni sogovorniki. Ciljna skupina so predvsem vsakodnevni naku-povalci, ki jih s tem projektom želijo opomniti ali osvestiti, da je pomembna »naša odločitev in naša zbira«. V društvu pravijo, da je med študenti in zaposlenimi vedno več takšnih, ki razumejo pomen zdravega prehranjevanja in iščejo zdrave izbire tudi v prodajnih avtomatih. Ponudniki se hitro prilagajajo povpraševanju. »Mlade vedno bolj zanima tudi etika v prehrani, torej kako jesti in izbirati lokalno hrano z zavestjo, da je bilo nekaj proizvedeno prijazno do ljudi, živali ali okolja in podobno. V ponudbi bodo zagotovo lahko tudi živila z različnimi znaki ali oznakami (npr. za srce, z manj soli, brez ali z manj sladkorja, brez laktoze). Takšni prodajni avtomati bi lahko bili tudi posebej označeni, imeli bi privlačno zunanjo podobo, ki bi nakupovalce nagovarjala in hkrati izobraževala,« še poudarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Foto: Pixabay
44
BRALCI POROČEVALCI
Teden pisanja z roko
Učenci OŠ Lava med prebiranjem poezije v središču Celja (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Glasno branje poezije
V središču Celja so učenci OŠ Lava ob kulturnem prazniku prebirali poezijo. S tem so obeležili svetovni dan glasnega branja, ki mu že nekaj let na različne načine posvečamo pozornost tudi v Sloveniji.
Svetovni dan branja na glas pod okriljem organizacije LitWorld se je razvil v globalno gibanje bralcev celega sveta. Spodbuja bralno kulturo zlasti med mladimi, poudarja po-
men poslušanja, govorjenja in pripovedovanja zgodb ter opozarja, da kar 750 milijonom odraslim po svetu, od tega dvema tretjinama žensk, manjkajo osnove branja in pisanja.
Z dogodkom so učenci OŠ Lava želeli z lepo slovensko besedo mimoidoče spomniti še na kulturni praznik. V goste so povabili tudi člane Celjskega literarnega društva, ki so se jim pridružili pri branju poezije.
NT
Povezala jih je ljubezen do glasbe
Člane Glasbene skupine Aneks je povezala ljubezen do glasbe, ustvarjanja in druženja. Glasba združuje ljudi, omogoča nam, da doživimo enaka čustva. Ljudje smo povsod enaki po srcu in duhu. Ne glede na to, v katerem jeziku govorimo, kakšne barve smo, kakšna so naša politična prepričanja ali izraz ljubezni in vere, vedno glasba poskrbi, da smo isti, da smo eno. Tako je tudi s skupino Aneks. Člani so ime povzeli na podlagi misli aneks -dodatek k pogodbi oziroma v njihovem primeru kot dober dodatek ali dogodek k vašemu večeru.
Delujejo že približno leto. Njihova zvrst igranja je pop-rok. V skupini je pet članov: Nejc Petelinšek (ritem kitara), Luka Repar (bas kitara), Filip Zavšek (solo kitara), Tadej Banovič (bobni) in Uršula Šuhelj (vokal). Njihov prvi koncert je bil na novoletni zabavi, pela je tudi Lukova sestra Špela, igrali so Luka, Nejc in Filip. Takrat so jim obiskovalci vlili upanje in dvignili motivacijo, saj so prepoznali navdušenje vseh prisotnih.
Želeli so ustvarjati še več. Iskali so bobnarja in se nato dogovorili za sodelovanje s Tadejem. Najprej so vadili v domači hiši pri
Luku. Ker je zvrst glasbe takšna, da glasnost moti okolico, so kasneje začeli delovati v prostorih Poli-metala, za kar so Lukovim staršem zelo hvaležni, saj so jim to omogočili. Medse so povabili tudi pevko Uršulo Šuhelj in postali pravi band. Začeli so igrati na piknikih, službenih zabavah in okroglih rojstnodnevnih praznovanjih. Izvedli so tudi akustični koncert v Celju. Treba je pripomniti, da se od petih članov štirje še šolajo. Glasbila so kupili sami s svojimi prihranki in z denarjem, ki so ga zaslužili s študentskim delom.
Želeli bi nastopati še več, a časi temu niso naklonjeni. Prav zato so začeli ustvarjati lastne skladbe. Do zdaj imajo že dve, tretja nastaja. Nejc Petelinšek je avtor pesmi in obenem tudi vodja skupine. Z Lukom pripravita miselne vzorce za njihov program, potem se v skupini skupaj odločijo za nadaljevanje dela. Njihova zagnanost in volja do ustvarjanja izzivata nove načrte. Želeli bi igrati na prireditvah, tudi takšnih, kjer bi se zvrstilo več ansamblov, skupin. Njihove sanje so, kot sanje vsakega glasbenika, da bi izdali album.
ROSVITA JAGER
V skupini je pet članov: Nejc Petelinšek (ritem kitara), Luka Repar (bas kitara), Filip Zavšek (solo kitara), Tadej Banovič (bobni) in Uršula Šuhelj (vokal). (Foto: Janja Šolinc)
Pobuda Radi pišemo z roko je nastala leta 2016 in se vključila v Teden vseživljenjskega učenja ter zaradi množičnosti vpletenih izobraževalnih ustanov dosegla nepričakovano dober odziv. Pobudnik dneva, ki je kmalu prerasel v Teden pisanja z roko, je bilo Društvo Radi pišemo z roko. Projekt za ohranjanje kulture pisanja je že nekaj let priljubljena praksa tudi v OŠ Frana Kranjca v Celju.
Letošnjo temo smo poimenovali Moje želje z mojo pisavo. Projekt se je začel že decembra, ko so učenci pisali novoletna voščila svojim bližnjim, prijateljem, sošolcem ali kar celotnemu razredu. A želje, zlasti v teh posebnih časih, smo razširili na daljše obdobje prihodnosti. Učence smo spodbujali, naj zapišejo misli o tem, kaj se jim v življenju zdi zares pomembno, torej o življenju, prihodnosti, kakršno si želijo zase in za druge. Kadar so sporočila tako osebna in posebna, ni vseeno, kako jih napišemo, kako vsebinsko in estetsko oblikujemo svoje misli. Izziv je večplasten. Mi ga vedno bolj skušamo vpeti tako v pouk kot v druge dejavnosti, tudi projekte, ki jih izvajamo v šoli. Tako
Z avtorsko predstavo V ritmu njene poezije je občinstvo navdušila ljubiteljska dramska igralka Sara Tamše.
Kulturni praznik v ritmu njene poezije
V KUD bratov Dobrotinšek Škofja vas smo večer kulturnega praznika doživeli prav posebno. Najprej nas je pozdravila predstavnica KS Škofja vas Tatjana Dremelj, ki je med drugim poudarila, da kultura niso zgolj predstave in koncerti, saj se odraža tudi v vsakdanjem obnašanju, sporazumevanju, odnosih in še v mnogih stvareh, ki jih pogosto spregledamo.
Po uvodnem pozdravu nas je z avtorsko predstavo V ritmu njene poezije navdušila naša članica, ljubiteljska dramska igralka Sara Tamše. Dovolila si je razkriti svojo intimo. Širšemu občinstvu je premierno predstavila svojo avtorsko poezijo. Celotno dogajanje je prepletala glasba, ki jo pooseblja. Znašla se je v vlogi avtorice, režiserke, scenaristke, kostu-
mografinje in igralke. Za svetlobne in zvočne učinke v predstavi je poskrbel društveni kolega Sebastjan Kroflič, prijatelj Denis Zupanc je poskrbel za poseben plesni vložek. Večer je bil nabit s čustvi, in sicer od začetnega strahu in spraševanja o smislu obstoja, razkritja vseh njenih simpatij in umazanih misli do zaključnega vrhunca, kjer razkrije svojo srečo. Gledalci v dvorani so s stoječim aplavzom potrdili vrhunsko izvedbo celotnega dogodka. Predsednik društva Vinko Sentočnik se je na koncu zahvalil Sari za res čudovit večer in upravičeno dejal, da so tisti, ki so ostali doma, veliko zamudili. Lep obisk je bil dobra spodbuda za vse ustvarjalce, ki se v težkih časih še vedno trudijo, da kulturna dejavnost ne bi zamrla. Iskreno hvala vsem!	IK
BRALCI POROČEVALCI
45
PGD Sveti Štefan z novim vodstvom
so učenci ob svetovnem dnevu človekovih pravic in nacionalnega Unescovega projekta ustvarjali razglednice z željami in pozivi za pravičnejši svet, napisanimi z roko. K sodelovanju smo pritegnili še druge slovenske šole. V napovedniku dogodkov oddaje šolskega radia smo slišali prispevek o večnem pomenu pisanja z roko kljub vedno bolj digitaliziranem svetu. Predlagali smo nekaj dejavnosti - od pisanja pisma ali razglednic do želj in zahval.
Trenutno je v šolski avli na ogled razstava izdelkov, katere posebnost je, da se lahko nenehno spreminja tako, da dodajamo nove izdelke, ki še vedno nastajajo,
ali jih nadomestimo s starejšimi, ki so bili na ogled že nekaj časa. S Tednom pisanja z roko se projekt pri nas še ne konča, saj ga, tako kot je že bilo omenjeno, glede na temo še skušamo vpeti v druge vsebine. Marca bodo v delavnicah Krepimo solidarnost učenci ustvarjali razglednice za naključne vrstnike iz Slovenije in drugih evropskih držav. Veseli nas, da bo vsa pestrost otroških pisav obkrožila naš del sveta in da bomo tako tudi mi z edinstvenostjo lastne pisave, ki je takšna kot naš osebi prstni odtis, prispevali pečat k bogastvu človeške istovetnosti.
DRAGICA MILOJEVIĆ knjižničarka
Novi predsednik je postal Sebastjan Čuden. Člani prostovoljnega gasilskega društva so izvolili še upravni in nadzorni odbor društva. Čuden je na mestu predsednika nasledil dosedanjo predsednico Marjanco Žaberl, ki je odstopila s položaja zaradi preselitve v drug kraj in posledično težjega opravljanja funkcije.
Sebastjan Čuden, rojen Celjan, opravlja delo inženirja radiologije v Zdravstvenem domu Celje. Leta 2002 se je preselil k ženi na Sveti Štefan, ki je članica društva že od mladih nog in opravlja delo blagajničarke. Čuden je član od leta 2005, ko ga je včlanil tedanji predsednik, saj je potreboval nekoga za delo z računalnikom. Leta 2008 je postal tajnik. Opravil je tečaje za operativnega gasilca in višjega gasilca, za nosilca IDA (izolirnega dihalnega aparata), za gašenje notranjih požarov modula A in za uporabo motorne žage.
Načrtov ne manjka
Novo vodstvo je predstavilo tudi nekaj načrtov. Člani
Novo vodstvo predstavljajo predsednik Sebastjan Čuden, namestnik predsednika Jernej Mužerlin, tajnica Maja Cilenšek, blagajničarka Darja Planinšek, poveljnik Silvo Slatenšek, namestnik poveljnika Silvo Ratajc, pomočnika poveljnika Uroš Pintar in Ivan Novak, orodjar Damjan Inkret, predstavnica članic Hana Gojtan Slatenšek, predstavnica mladine Sonja Ratajc, predstavnik veteranov Robert Samec, oskrbnika zgradbe Branko Podrepšek in Veronika Glavan. Nadzorni odbor sestavljajo Martin Slatenšek, Anton Golob in Jožef Žaberl.
Sebastjan Čuden, rojen Celjan, opravlja delo inženirja radiologije v Zdravstvenem domu Celje. Leta 2002 se je preselil k ženi na Sveti Štefan, ki je članica društva že od mladih nog in opravlja delo blagajničarke.
upravnega odbora so v načrt dela zapisali gradnjo opornega zida pred gasilsko-kultur-nem domom, saj sedanji plazi in ogroža dvorišče, ter izvoze operativnih vozil iz garaže. Dvorišče pred garažo se je delno posedlo že za sedemdeset centimetrov in več ter na tem delu ni prevozno in uporabno. Projekt, katerega izvedba se
je že začela, bo prinesel tudi večjo površino pred zgradbo, zaradi česar bodo tamkajšnji gasilci pridobili prostor za vaje gasilske mladine in članskih ekip, ki zdaj trenirajo na javni cesti in parkirišču pred cerkvijo ali se vozijo z vso tekmovalno opremo in orodjem do Podružnične šole Sveti Štefan. V načrtu imajo še zamenjavo stavbnega pohištva in ureditev večnamenske dvorane. Če bodo dobili še dodaten denar iz proračuna občine, bo sledila še izdelava energetsko varčne fasade.
Dolgoročni načrti so še po letu 2025 za novega zamenjati vozilo GVM-1 za prevoz moštva, saj je sedanjemu uradna življenjska doba za
Trenutno je v šolski avli na ogled razstava izdelkov, katere posebnost je, da se lahko nenehno spreminja tako, da dodajamo nove izdelke, ki še vedno nastajajo.
Silvo Slatenšek, poveljnik društva, Marjanca Žaberl, prejšnja predsednica, in Sebastjan Čuden, novi predsednik
gasilske namene že potekla. Do leta 2030 želijo zamenjati operativno orodno vozila Gv-1, v katerem imajo dodatno nadgradnjo za visok tlak in rezervoar za 300l vode, življenjska doba petnajstih let pa je potekla že leta 2012. Namesto vozila GV-1 načrtujejo nabavo vozila GVV-1 ali nekaj podobnega, saj se tipizacija gasilskih vozil GZS spreminja.
S taborjenjem, z mlajem, s tekmovanjem
»Druge naloge so ostale enake kot pred mojim mandatom, saj se razen spoprijemanja z ukrepi zaradi epidemije ni pri delu prostovoljnih gasilcev nič bistvenega spremenilo. Vsekakor upamo, da bomo letos lahko ponovno izvedli taborjenje naše gasilske mladine na Žusmu kot leta 2020. Če bodo ukrepi dovoljevali, bi radi izpeljali tudi tradicionalno, 22. pionirsko tekmovanje za pokal krajevne skupnosti Sveti Štefan in 35. člansko tekmovanje za memorial Štefana Krumpaka, ki sta predvidena za drugo soboto v juniju. Postavili bomo kot vsako leto mlaj pred gasilskim domom. Upamo, da bo gasilska zveza izvedla gasilsko izobraževanje, saj imamo kandidate za tečaj pripravnik, operativni gasilec, višji gasilec in nižji gasilski častnik,« je povedal novi predsednik.
MILENKA RLAŽEVIĆ
Podpisali pogodbo za financiranje gasilske službe
Predstavniki lokalnih prostovoljnih gasil-	Prisotni so podpis pogodbe izkoristili tudi
skih društev, Gasilske zveze Žalec in župan	za kratek delovni sestanek, na katerem so
Občine Tabor so v sredo, 9. februarja, v sej-	povzeli uspešno delo in sodelovanje prete-
ni sobi Občine Tabor slavnostno podpisali	klega leta ter se ob tem dotaknili tudi teme
letno pogodbo za financiranje lokalne ga-	gasilskega podmladka. Predsednik Gasil-
silske javne službe za letos.	ske zveze Žalec Edvard Kugler je izpostavil
Osnovo za sklenitev tovrstne pogodbe pred-	upad zanimanja mladih za gasilstvo zaradi
stavljata Zakon o varstvu pred naravnimi in	razmer, povezanih s covidom-19, ki že dlje
drugimi nesrečami in Zakon o gasilstvu. Pro-	časa onemogočjo kakovostno vadbo in izo-
stovoljna gasilska društva in gasilska zveza so	braževanje. Župan Marko Semprimožnik je
v skladu s tem dolžni opravljati naloge gasil-	ob tem povedal, da je v naši lokalni skupnosti
ske službe na celotnem območju občine Ta-	kljub razmeram delo z mladimi še vedno zelo
bor, lokalna skupnost pa jim bo za delovanje,	uspešno in intenzivno, ter pohvalil njihove
plačilo zavarovalnih premij, nakup gasilskih	mentorje. Ob koncu se je v imenu občine in
oblek in opreme zagotovila proračunska sred-	vseh občanov zahvalil gasilcem za 24-urno
stva v višini približno 28 tisoč evrov.	pripravljenost, da priskočijo na pomoč, za nji-
Lokalna skupnost bo gasilcem za delovanje, plačilo zavarovalnih premij, nakup gasilskih oblek in opreme zagotovila proračunska sredstva v višini približno 28 tisoč evrov.
hovo požrtvovalno delo in hitra ter strokovna	nega gasilstva v Sloveniji je na zavidljivi ravni
posredovanja pri preteklih intervencijah.	in je pogosto zgled številnim drugim državam v Evropi in svetu. Učinkovitost sistema
Zgjed števi|nim dmgim	je, kot še navaja profesorica, izpostavljena
državam	predvsem ob večjih naravnih nesrečah, pri
Organizirana oblika prostovoljnega gasil-	čemer so prostovoljni gasilci na intervencijah
stva v Sloveniji ima po navedbah doc. dr. Ja-	ob sodelovanju z drugimi silami za zaščito,
nje Kramer Stajnko z Univerze v Mariboru	reševanje in pomoč nepogrešljiv del ekipe.
153-letno tradicijo. Danes so prostovoljne	Dodaja še, da gasilstvo že v začetkih ni po-
gasilske organizacije najštevilnejši in najmoč-	menilo le gašenja požarov ter reševanja ljudi
nejši del sistema varstva pred naravnimi in	in njihovega premoženja, temveč je imelo
drugimi nesrečami. Visoka operativna uspo-	pomembno vlogo na splošnem družbenem
sobljenost in opremljenost gasilskih enot za-	in kulturnem področju, saj so se ljudje prav
gotavljata 24-urno pripravljenost ukrepanja	v gasilskih društvih povezovali ter krepili na-
ob naravnih in drugih nesrečah na območju	rodno zavest in kulturno enotnost.
celotne države. Sistem delovanja prostovolj-	SAŠA ZIDANŠEK OBREZA
Prisotni so podpis pogodbe izkoristili tudi za kratek delovni sestanek, na katerem so povzeli uspešno delo in sodelovanje preteklega leta ter se ob tem dotaknili tudi teme gasilskega podmladka.
46
RAZVEDRILO
NAJVEČJA PREDNOST NAS 40+ JE TA, DA SO SE NAM NAJVEČJE NEUMNOSTI ZGODILE PRED POJAVOM INTERNETA, ZATO O NJIH NI NOBENIH DOKAZOV...
Oven
Tehtni ca Km
K vragu s tem. Striptizeta bom.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Hiša
Vdovec je živel v hiši s sinovo družino, ki je bila v mansardi. Nekaj časa je kar šlo. Potem pa je sin rekel: »Ata, glej, tvoje stanovanje je večje, mi smo družina. Bi bil za to, da zamenjamo?«
»Ja, bom šel v mansardo, ni težav.«
Nekaj časa je šlo. Potem pa: »Ata, glej, otroka odraščata, po-trebujta vsak svojo sobo. Bi bil za to, da ti uredimo stanovanje v kletnih prostorih?«
»Ja, bom pa šel v klet, ni težav.«
Nekaj časa je šlo. Potem pa: »Ata, glej, posel imam v načrtu, potreboval bom prostor za skladišče. Bi bil za to, da greš v dom?«
»Ja, bom pa šel v dom, ni težav.«
Nekaj časa je šlo. Potem pa: »Dragi moji, čas bi bil, da gremo vsi skupaj pogledat, kako se ima naš ata v domu!«
Pridejo v dom, tam pa harmonika, hrana, pijača, petje, ples, veselje, smeh ...
»Oooo, ata, tebi pa tu ni slabo. A imate vsak dan tako veselico?«
»Ah, ne, ne. To je samo danes, ko sem hišo prodal!«
Zmečkano
Po čudoviti večerji ob svečah in steklenici dobrega vina žena odpelje moža v spalnico. Poleže ga na posteljo, mu po-mežikne in mu nežno reče: »Dragi, si kdaj videl, kako je videti zmečkanih 10 evrov?«
»Ne,« odgovori on.
Počasi in z ritmično zibajočimi kolki odpne zgornje tri gumbe svoje bluze in izmed dojk izvleče zmečkanih 10 evrov. On se nasmehne in vzame bankovec.
»Dragi, si kdaj videl zmečkanih 50 evrov?«
»Uuuh ... ne!«
Ona se spet nasmehne, privzdigne krilo in izpod hlačk izvleče zmečkanih 50 evrov.
On v pričakovanju novega vprašanja vzame bankovec.
»In zdaj mi povej, si kdaj videl zmečkanih 20.000 evrov?«
»Ne,« reče mož že zelo vznemirjen.
Ona: »No, potem pa poglej v garažo!«
Podobnost
Brokoli: »Izgledam kot majhno drevo.«
Goba pravi: »Jaz pa kot dežnik!«
Tudi oreh doda: »Jaz izgledam kot možgani.«
Banana pa reče: »A lahko prosim zamenjamo temo?«
KO SE BILA MAJHNA, SEM BILA TAKO ZELO
SUHA, DA SO Ml DAJALI NEK SIRUP ZA
APETIT. ZGLEDA, DA JE ŠELE SEDAJ ZAČEL DELOVATI!
Ko gledam račun iz komunale, sklepam, da po mojih pipah teče malvazija, smeti odvažajo s ferrarijem, travo pa kosijo Messi, Ronaldo in Ibrahimovič.
Na svinjskem sejmu: »Koliko stanejo jabolka?« »Več jih vzamete, cenejše je.« »Potem pa jih dajte toliko, da bo zastonj!«
Če vam maček skače na mizo in tega ne želite, je težava hitro rešljiva. Mizo dajte stran.
Na temo Moja družina je otrok narisal tole risbo in učiteljica je vsa iz sebe takoj poklicala starše. »Aha, to smo mi na morju, ko se potapljamo!«
Do sebe boste strogi, vaši kriteriji bodo visoki, a boste nepopustljivi. Radi bi dosegli napredovanje, a se zapletate v lastne zanke. Trenutno ste v obdobju, ko morata disciplina in strog razum prevladovati. Uspeh, ki se je pokazal na obzorju, vas bo razveselil, vendar se ne boste mogli sprostiti. Točno veste, da je do cilja še daleč.
3\k

Rak
Lev

Konec tedna boste gostili Luno, zato bo v vaši družbi zabavno. Čas je odličen tako za prijateljska kot romantična druženja. Začetek novega tedna bo razgiban. Malo se boste umaknili vase, si vzeli čas za premislek, nobene napake ne boste storili, kar bo odlično. Urejali boste zaostale zadeve in pogumno krenili novim zmagam naproti.
škorpijon
Mars in Venera sta vaša zaveznika, saj vas ščitita. Energije boste imeli več kot dovolj, sreča vas bo spremljala tudi na zasebnem področju. Kljub temu velja, da vas vpliv Urana v vašem znamenju opozarja, da delujte previdno na vseh področjih Vaša energija bo zelo prodorna, vendar boste lahko tudi zaletavi in nestrpni. Če se boste dobro obrnili, boste dosegli napredovanje.
Zelo zanimiv teden je pred vami. Po nekoliko bolj umirjenih dnevih se začenja razgibanost. Stopnja vaše čustvenosti bo povečana, kar bo najbolj očitno na začetku novega tedna, s svojimi idejami pa boste šokirali javnost. Nasmihali se boste sami pri sebi, saj ne boste pričakovali tako burnih odzivov. Sprožili boste posebno reakcijo, ki bo videti precej nenavadno.
Dvojčka
Urice in trenutki, ki si jih lahko vzamete samo zase, bodo še posebej dragoceni. Nabirali boste potrebno energijo za vnaprej, kar vam bo odlično uspevalo. Prehod planetov bo povzročil, da boste imeli kar nekaj zamisli in idej, ki jih boste lahko počasi v naslednjem obdobju uresničili. Zmešnjave na finančnem področju se bodo unesle. Ustvarili boste več reda.
Strelec
Pridnost se vam bo obrestovala in zadovoljni boste ugotavljali, da ste se v preteklosti pravilno odločili. Z zanimanjem boste opazovali ljudi v svoji okolici in se muzali ob drobnih novicah, ki bodo malce pikantno obarvane. Še preden se boste obrnili, se bo ovira umaknila. Prijetna energija se bo stopnjevala, čaka vas zabava, ki je ne smete zamuditi.
Kozorog
Pravila, ki ste si jih postavili sami, so koristna z več vidikov. Zavedati se boste začeli svojih sposobnosti, ne glede na to, da se v javnosti ne izpostavljate. Pomembno je, da vam niti ne uidejo iz rok. Pohvala vam bo dobro dela. Ne bo vas motilo, ko se bo pojavila tudi oseba iz vaše preteklosti. Imeli boste lepo priložnost, da v miru poravnate račune.
Venera in Mars v vašem znaku vas ščitita, čeprav ne menite tako. Občutek, da je dan enak dnevu, vas utegne spremljati. Vendar se boste uspeli prebiti skozi to situacijo. Delovne obveznosti boste potisnili na stranski tir in se prepustili radostim življenja. Podrobneje boste preučevali svoje čustveno življenje in zahrepeneli po nekom. Že v preteklosti ste obrnili nov list, zato se ne obračajte nazaj.
Napori preteklih dni bodo še vedno izpostavljeni, še zlasti zaradi polne lune v vašem znaku. Uživajte primerno hrano, dodatke vitaminov in mineralov, privoščite si počitek. v teh dneh boste lažje zadihali, saj se bo ponudila nepričakovana pomoč. Zadeve se postavljajo na pravo mesto, boste ugotavljali in se greli ob prijetni toploti uspeha. Ko se bo kolesje zagnalo, se ne bo več ustavilo!
Vodnar
Denar, ki ga tako željno pričakujete, je že na poti. Težko verjamete zagotovilom, saj ste bili prevečkrat razočarani. Dobili boste prijetne novice, ob katerih vam bo srce močneje bilo. Poti ljubezni so včasih nenavadne, boste ugotavljali in se počutili ranljivo ter nezaščiteno. Zapomnite si, da vsak dobi, kar si zasluži, zato so skrbi popolnoma odveč.
Devica
v četrtek in petek boste gostili Luno, zato se boste najbolje počutili pri opravljanju običajnih del, ki vas bodo pomirjala. Prodorni in uspešni boste, zato se ne zapletajte v manjše spore. Konec tedna boste izkoristili za prijetna opravila in sprostitev. Kljub temu da boste imeli občutek, kako so vsi zahtevni do vas, vas to ne bo spravljalo ob živce. Znali se boste sprostiti.
Ribi
Najbolj pomemben dogodek tedna je vstop Sonca v vaš znak, kar se bo zgodilo v petek. Začenja se vaše obdobje, v katerem bodo prišle do izraza vaše najlepše kvalitete. Bivanje Neptuna v vašem znamenju bo prineslo nekaj zares izvirnih zamislih. Vsekakor je konec tedna primeren, da ga preživite drugače, zato sprejmite odločitev in se podajte na pot.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
ITALIJANSKA PESNICA NEGRI
GLAVNO MESTO KORZIKE
PRESER-NOVA PESEM
NEMSKI DIKTATOR HITLER
IVAN SVETLIK
Povsod z vami
SPEVNA MELODIJA
POZORNOST VZBUJAJOČI NEČEDNOSTI
NASPROTNO OD OŽITI
ZORMANOVA JUNAKINJA
SLOVENSKA SANSON-JERKA MAVRIČ
GOSPODARSTVO
GOROVJE V OSREDNJI AZIJI
SEVERNOAMERIŠKO INDIJANSKO PLEME
OROŽJE PO-VZPETNEŽEV
NAŠIT OKRASEK NA OBLEKI
FIZ. VEJA, KI RAZISKUJE ATOMSKA JEDRA
PRIPADNIKI ŽUPNIJE
DELA Z NAPRAVAMI
SLOVENSKA
PEVKA AVSENAK
SLOVENSKA PEVKA DEŽMAN
GRUZIJSKI DENAR OBDAN, OMOTAN
11
OGLAŠANJE KOZ
PREDMET S ČAROVNO MOČJO
VSE V REDU (ANG.)
ALBANSKI LEK
SOMALCI SO SOSEDI
NARODNA: MI SE ... RADI
PLAČILNO SREDSTVO
DAEWOOJEV AVTO
SRBSKI REŽISER KUSTURICA
35. PREDSEDNIK ZDA (JOHN F.)
OBIRALCA GROZDJA
PREBIVALEC NEKDANJE ASIRIJE
AMERIŠKI
PEVEC GARFUNKEL ZADANETA UDAREC
GLAS KUKAVICE
SIROMAKA
ZIMZELENI IGLASTI GRMI
OBOGATI JUHO
STRIPOVSKI JUNAK FORD
SLAVLJEN V PESMI
STARI DEL V ARABSKIH MESTIH

PRIPRAVA ZA SPENJANJE ODLIČNA OCENA
NEMŠKA MANEKENKA (HEIDI)
JUŽNOAMERIŠKA ŽIVAL
HITRA
NAČIN OB- ZNAMKA RAVNAVANJA NEM. GOS-KOGA PODINJSKIH __APARATOV
KROMPIRJEV SVALJEK
UŽIVAJO HRANO
PREBIVALEC ARKTIKE
MAČEK IZ VIŠJA RISANKE VZPETINA
SREDNJEAMERIŠKI INDIJANCI
POSLOVNA ENOTA
VROČE KOT V .
PRIDOBIVANJE OGLJA Z ŽGANJEM LESA
REAKTIVNO LETALO
10
UMETNO USNJE
IME VEČ TURŠKIH SULTANOV
DRŽAVNI SVET
NEKD. SL. SMUČAR (MITJA)
NICOLAS SARKOZY
VOLK DLAKO MENJA, . PA NIKOLI
NESPAMET- RUS. IME ZA NEŽ ALMATY
LETNI DOPUST
VELIKI, CUNJASTI SNEŽINKI
GORSKA	SEZNAM
RASTLINA	POGLAVIJ
Z MODRIMI	V KNJIGI Z
ZVONČASTI-	NAVEDBO
MI CVETI	STRANI
SUDOKU 505
							2	7
	4	5	7	6	1			
	7	8						
3		4		7	9	5	8	
					3	9	7	
			5	2	4			
1	6							
			1	3	5			
8							3	9
SUDOKU196
6	1	2						
						3	9	1
				8	4			
					9		4	
4					6	8		
7						1	3	
	3		2		5			
		4				6		7
	2		7					
REŠITEV SUDOKU 504
REŠITEV SUDOKU 195
3	8	1	7	5	2	6	4	9
9	7	6	3	4	8	1	2	5
4	5	2	1	6	9	7	3	8
7	1	8	9	2	3	4	5	6
2	6	9	5	1	4	3	8	7
5	3	4	8	7	6	9	1	2
1	2	3	6	9	5	8	7	4
8	9	5	4	3	7	2	6	1
6	4	7	2	8	1	5	9	3
6	5	4	2	9	8	7	3	1
9	1	8	3	4	7	5	2	6
2	3	7	5	1	6	8	9	4
8	2	9	4	6	5	1	7	3
3	7	6	1	8	2	4	5	9
1	4	5	9	7	3	2	6	8
4	9	3	7	5	1	6	8	2
5	6	2	8	3	4	9	1	7
7	8	1	6	2	9	3	4	5
SILICIJ
5
4
V NJEGA
8
ZMEDEN
7
2
ZABELEŽBA
3
VINJENE
6
9
novi tednik
vMny> г i/wmyj/
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11					
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 22. februarja.
Geslo iz številke 6: Olimpijske igre Peking. Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Vida Stožir iz Celja, Majda Kolar iz Kopra in Mia Jeranko iz Laškega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Jagoda in Branko Završan kot Ona in On v drami 14 dni (Foto: Jaka Babnik)
Avtor drame Goran Vojnović in direktorica Gledališča Celje Tina Kosi
Na premiero je prišel tudi direktor Muzeja novejše zgodovine Celje Tone Kregar s partnerico.
»14 dni« v Gledališču Celje
Krstna uprizoritev »navadne drame o nenavadnih časih« Gorana Vojnovića prinaša razmislek o obdobju, v katerem nas vsakodnevno bombardirajo s podatki o številu okužb in raznovrstnih ukrepih. A kako se v prisilni osami znajdeta odtujena zakonca srednjih let, ki sta zadnja desetletja uspešno živela drug mimo drugega?
Premiero predstave v režiji Ajde Val-cl in ob domiselni koreografiji Željka Božiča ter dobrem izboru glasbe so si
v petek zvečer ogledali številni Celjani, željni kulturno-družabnih prireditev. Igralca Branko Završan in Jagoda sta se prelevila v dolgoletna zakonca, ki sta nepričakovano prisiljena v sobivanje, ko se on, znan režiser, zaradi odpovedi njegove predstave v tujini vrne domov v 14-dnev-no karanteno. Njegova žena je znanstvenica in predavateljica, ki gradi kariero in skoraj nikoli ne vidi moža. Med njunim skupnim preživljanjem časa se pokažejo razpoke v njunem odnosu, odtujenost,
pa tudi poskusi ponovnega zbližanja. »Epidemija je okvir drame, znotraj katerega se dogajajo univerzalne zgodbe, zato se bo občinstvo verjetno zlahka poistovetilo z njimi. Včasih zgodbe zabolijo, včasih se jim nasmehnemo in to je tudi osnovno vodilo predstave,« je povedal igralec Branko Završan. V štirinajstih dneh zakoncema postane marsikaj jasno o njunem odnosu. Kot smo slišali že tolikokrat: štirinajst dni je torej ključnih.
MM, foto: Andraž Purg - GrupA
Da je Nika Kovač voditeljica za prihodnost, so opazili tudi pri Obamovi fundaciji in jo sprejeli najprej v program za 40 prihodnjih evropskih voditeljev, nato so jo kot edino predstavnico Evrope izbrali med 15 mladih, ki že in še bodo spreminjali svet na bolje.
Povezala ljudi in jih mobilizira a
Po izboru bralcev revije Jana je Slovenka leta 2021 postala Nika Kovač, antropologinja in sociologinja, ustanoviteljica in direktorica Inštituta 8. marec, v katerem s prostovoljci opozarja na neenakost in krivice najšibkejših.
Kovačeva se zaveda, da je moč v skupnosti, in to nenehno dokazuje. Do zdaj je bilo najodmevneje, ko je s svojim jasnim, odločnim in srčnim nastopom mobilizirala več kot 600 tisoč državljanov, da so glasovali proti Zakonu o vodi. Da je voditeljica za prihodnost, so opazili tudi pri Obamovi fundaciji in jo sprejeli najprej
v program za 40 prihodnjih evropskih voditeljev, nato so jo kot edino predstavnico Evrope izbrali med 15 mladih, ki že in še bodo spreminjali svet na bolje. Trenutno se kot Obamova štipendistka in raziskovalka na Univerzi Kolumbija v New Yorku redno ozira v Slovenijo in ne neha prebujati civilne družbe. Sočutno, iskreno in zavzeto gradi skupnost, kar je v tem individualiziranem svetu izjemen uspeh.
Letošnja razglasitev je bila konec tedna v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Scenarij za prireditev in idejno zasnovo je pripravil Igor Bračič, medtem ko je vlogo
voditelja prevzel Tilen Artač. Slavnostni govorec je bil Tomaž Vesel. Edinstven kipec, ki ga je v dar dobila zmagovalka, je izdelala priznana umetnica Ljubica Ratkajec Kočica. Kipec je tudi letos Slovenki leta 2021 izročila Melita Berzelak, odgovorna urednica revije Jana, najbolj priljubljene slovenske družinske revije.
ŠO
PPD Slovenia
Photos Photiades Group